Uredništvo in upra»nišf8Q:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA"
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti тааk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto......12	K
Pol leta	6	K
Četrt teta ..... .	3	K
Mesečno ......	1	K
Posamezne Številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inšerati aH oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih ozna-nilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 121.
Po začrtani poti — naprej!
V nedeljo se bodo zbrali v beli Ljubljani državni in deželni poslanci "Vseslovenske ljudske stranko in poslanci HrvaŠke stranke prava 1 iz vseh hrvaških pokrajin. 'Pridružili se jim bodo iudi Člani vodstva obeh strank, Jo to gotovo velepomemben in važen korak v razvoju jugoslovanske misli in zasluži to zborovanje, da se nekoliko pomiuciiino ob njem.
Ce se nekoliko spomnimo nazaj, fee lo pra,v spoznamo, kako zelo je 'že napredovala združilnai misel med Jugoslovani. Se ni Bog ve kako dolgo, ko jo bila še naša ožja slovenska domovina) razcepljena v razne oddelke. Prebivali so tu na jugu Štajerci, Kranjci, Primorci, bindašarji itd., o kakih Slovencih se ni nič culo. jGeslo: „Divide et impera", po katerem so gospodovali nad niami najši sosedje, \ je bilo še v polni veljavi. "Razne kletke, v katere smo bili vjeti po zgodovinskih mejah, so bilo še močne in nedotaknjene. Pa prišli so čaisi in prišli so ta o ž je, ki so začeli z nadčloveško silo tresti ob železnih dro-gih in drogi so se udajali, so se lomili Ipojm Slovenci se je udomačil, po pokrajinah јобеш smo se zaželi medsebojno spoznavati ln družiti. In potem je Slo krepko in veselo naprej. Vstal namje dr. ŠusteršiČ 1 in pod njegovim velikopoteznim,; smotrenim in možatim vodstvom smo Slovenci I postali res narod enega Srca in enega duha,. Padle so razne zgodovinske mejo, razpršili so se razni predsodki, izginila so zastrupljajoča nezaupanja. Iz prej ločenih deželnih pokrajin se je rodila Vseslovenija, ki živi v srcu našega ljudstva Že s tako neupogljivo silo, da je ne bo mogoče nikdar več izbrisati I in zatreti. Iz prej lokalnih t in brezpomembnih' malih' strapčič so je rodila Rolika in močna, Vseslovenska ljudska stranHäi Ko smo pa dosegli politično enotnost cele slovenske domovine, ko smo prišli tako daleč, da se drži Slovenec iz naše najsevernejše meje enakih načel kot Slovenec iz toplega juga, da sledita, oba enemu in istemu bojnemu praporju, 'đa se borita oba pod enim in istim vodstvom, nismo položili rok križem in lenarili na priborjenih lovorikah. 'Misel, da smo 3ugoslovajnii v prvi vrsti mi Slovenci in Hrva-
FODUHTKK.
Narodni grbi na Murskem polju,
Zfbra-1 in napisal Janko Verbajjn&Čak,.
V duhu ,vas popeljem na most, ki pelje črez širok in globok grajski jarek v stafi, ^srednjeveški grad.. Nikdo vam ne brani vjhoda: vse je tilio in izumrlo. V grajiu, ki je gledal nekdaj dan za dnevom hrupne veselice, pomešane z vitežkimi borbami, katere so nadomestovali včasih tudi krvavi ' boji pod gradom, ali pa na njegovem obzidju, je f sedaj ree tiho in mirno, le sova skovika ob viharnih nočeh v njegovih razvalinah. IDo današnjega dne se nam ni niti jei:lna priča nekdanjega grajskega:; življenja ohranila razuh grba, ki se še sedaj blesketa pri'šlecu nasproti v mesečnem svitu, kakor nekdaj, ' ko se je vračal grajščajk s svojim spremstvom iz lova. To je jedina živa priča o nekdanjih grajskih posestnikih, da, marsikateri izmed takih grbov nam podajal če-stokrat velik đel zgodovine dotičnega vitežkega rodu. Take grbe pa najdemo še dandanes na uradnih pečatih marsikaterih mest, I .trgov in občin. Vendar se v naslednjem ne bomo pečali s takimi grbi, ampak z narodnimi aH pa po domaČe rečeno z „,;veški-mi paitroni."
Kakor ima vsaka občina svoj uradni grb, ( tako ima vsaka vas na Murskem polju svoj narodni grb, Id je za prleško gostije / posebno , velike važnosti.
Poleg drugih navad - na; prleškem „gostüvaji"', so običaji z vieškimi patrom največja zabava gostii-v,ajŠ!čakov, ki jim je to takorekoč duševno razvedrilo. Cemu je treba pač tistih govorov in pogovorov o politiki ali kakem drugem predmetu na gostijah, kamor so šli gostuvajšeaki gotovo zato, da bi se malo razveselili in oprostili svojega duha spon in ga prepustili samemu, sebi. Zalkaj so se na-ši predniki znali tako dobro zabavati na I gostijah, ka|caj pa so tudi mi ne bi znali, Če so le ofržšmo starih navad in pa
Maribor, dne 18 oktobra 193 2
tje, en narod, narod ene kilvi in enega duha, ki nas ja razločila samo bridka in težka zgodovina, nas je podžigala, da smo začeli misel združenja širiti preko mej naäe slovenske domovine. 1 In ni ostalo delo brezvspešno. Istra in Dalmacijia t ste se združili z nami, istrski in dalmatinski voditelji so podajli nagim roke) v skupno delo, Sü si prisegli zvestobo iv skupnih bojih. Niso bile pa s tem naše želje izčrpane, naše težnje vresničtme. Šli smo naprej in danes imamo .Hrvaško-slovenski zvršilni odbor, in Hrvaško-slovensko stranko .prava, ©anes i imamo krepko in enotno politično organizacijo, Џ zbira pod svojim o-kriljein Hrvate in Slovence iz vseh staroslavnih "dežela habsburške monarhije. I V nedeljo se zberejo v naši ponosni pre sto lici najuglednojši zastopniki vseh teli dežela., loja že obstoječe sklepe potrde, jda združenje Hrvatov in Slovencev- v nerazdružljivo enoto dokumentirajo pred vsem svetom in začrtajo pot, po kateri bomo stopali, da bo jugoslovanskim zemljam zasijala lepša bodočnost.
Ravno tako, kakor i našo politično združenje, napreduje tudi naša vedno večja* enotnost in tesnejša edinost na izobraževalnem in narodno-gospodar-skem polju. Nage izobraževalno delo, nekdaj omejeno n,: t male posamezne pokrajino se l je vedno bolj razpletalo preko vseh zaprek po vsej slovenski domovini, dokler ni doseglo popolne združitve v S. K. S. Z. (Obstalo1 pa tudi to delo ni ob naših mejah, jijmpak prodira vspešno v kršno Istro in slavno Dalmacijo ter si priboriva korakoma tal v vseh deželah tror|.fcne kraljevine. Povsod najdete ognjevite, (navdušene in nevstrašene IjUdi-bojevtaike,) ki skušajo dvigniti ljudske mase iz teme nevjednosti ter jih' izobražujejo na, neomlahljivjih! temeljih (lfribez)ni do materinega jezika jn vere njihovih očetov. Z gotovostjo lahko pričakujemo, d.a bo to delo venčano z vspe-hi in bo enkrat po vseh naših lepih deželah prebival rod prežet enakih zvišenih idealov
Da pa ne delujemo z jdeaffinimi fantaizmi, ampak v tesni zvezi z realnim življenjem, kaže najbolj to,; da hočemo' dvigniti1 narodnogospodarsko moč vseh naših h r vaš ko-slo venskih dežela. fS smotrenim in globoko zamišljenim' zadružnim | delom i skušamo zboljšati gospodarsko blagostanje cele našfe širše do-
običaljev, kakor so nas učili naši predniki, k|i so bili gotovo bolj zvesti rodni zemlji, kakor smo mi. sKo-mur se ne bode tožilo po takem gostüvaji, kakor, že njam ga opisuje častiti gospod Sknhaiai j v! spisu: „Južkoivo gostu vaje"- tako lepo, a vendar tako lepo in naravno.
Koliko smeha in zabave povzroči jprepir zaradi vrednosti grbov ženinove in nevestine vasi; go-stiivajščaki pozabijo celo na obed, samo da bi se za-mogli udeležiti prepira ter braniti > vsaki | svoji grb. Kako dolgočasno pa je na gostijah, kjer sta ženin in nevesta iz ene in iste vasi, da, i moAdia še celo go-stuvajščaki, in ima torej celo omizje eden in isti grb obešen na sredini stropa.
Ko sem vam tako v kratkem opisal važnost na-ro':kiih grbov, treba Še mi je razložiti, kedaj in kako so nastali ti grbi.
Leta 18Ä7 je prišel naši svitli vladar v Maribor, kamor so ga šli pozdravljat tudi Muropoljci v narodni noši, kakor piše častiti gospod Skuhala v svoji knjigi. Vsaika najlepša kobila p al je dobila be-
lo zastavo, na kateri je bil Že naslikan grb doti one vasi. Ali se je ta navada še le tej tej. začela, ali je bila že poprej, to je vprašanje, Jiaz trdim slednje in sem mnenja, da. je tedaj cesar hotel le pokazati, kako visoko ceni in Čislaj stare navade in Šege, ker imam za to več razlogov.
Tudi mi je pravil neki starec, ki je kot mladenič že leta 184& oral, da so bili grbi že pred letom 1857 v navadi, da, še več, pra(vil mi je, kakor je slišal pripovedovati i Še svojega očeta)' in starega očeta, da so imeli že v tedanji dobi Muropoljci te narodne grbe. Tako torej lahko trdim, da so bili ti grbi že v na/vadi, ko so pili ntiäi predniki še podložni mogočnim grajščakom, ki so gospodarili po Murskem polju. Bržkone so nastali sploh vsi ti gostuva(j-ski običaji že v dobi grajščiakov in sicer še ' pred kmečkimi upori, ko so podložni kmetje Še mirno živeli v svojih kočah, ne zavedajoč se svojih pravic. Ce mislim na tedanje prebivalce naše domovine, se mi zdi, da imam pred seboj nedolžne otroke, kier le
Letnik IV.
movine, ker ivemo, da le gospodarsko močan in samostojen narod je sposoben za velika dela in težke boje. Naša Zadružna zveza, ki se je iz majih počet-kov razširilai že daleč p« naših južnih pokrajinah in veča svoj delokrog vedno bolj in bolj,, priča najjasneje in najglasneje* kako sistematično in daleko-vidno se delaj za našo gospodarsko okrepitev in osamosvojitev.
Nedeljsko zborovanje v Ljubljani ne bo nikak zaključek našega združevalnega delaj, jampak > sapo etapa v neprestanem prodiranju ( naprej. Dal Bog, da bi bilo tudi v bodoče vse delo tlko resno, možko in smotreno kot do sedaj. Veliko smo že dosegli, toda daleč, daleč je še do našega cilja. In kar je pa najvažnejše: inajtežji boji nas še le Čajkajo. Naši krvni nasprotniki v pričetknl na n^še delo niso polagali nikake važnosti, z briskirajočo ošabnostjo in pomilovalnim nasmehom so Ш preko njegai na dnevni red: 'Jugoslovani so hlapčevali stoletja in bodo Se stoletja. Naši vidni vspehi {in naše vsestransko napredovanje jih je pa spravilo iz letargije. Že je zadonel v sovražnem taboru klic: na okope! Z od dne do dne večjo vehemenco in strastjo zahtevajo, naj se cela nasprotniška jarmada navali na nas. Za nekatere' dobiva jugoslovanski strah'I že naravnost grozne, pošastne oblike in jih preganja, povsod. V delegacijah že vstajajo nemški delegati, ki hujskajo vlado, naj pošlje na jug propalico Cuvajeve vrste in ponujajo Mažarom prijateljsko zvezo za boj naj Jugoslovane. Osnuje so oovat nemškja ' stranka,, Mlado nemei, in v njenem, programu najdete tudi točko, ki proglaša .Jugoslovanom neizprosen boj. lin da bi se dalo tej točki posebno težo in veljavo, v|am pove časopisje, da je to programatično točko sestavil sam predsednik avstrijske delegacije — koroški poslanec Dobernig.
Tiako vidimo, Ida se naSÜ nasprotniki pripravljajo z vso vnemo na težke na|pade. ^Jugoslovansko nevarnost" hočejo spraviti nfaj vsak način in brez ozira iia sredstva iz sveta. Izjalovili se j,im bodo pa vsi njihovi poskusi, zaman bodo vsi njihovi napori, če bomo složno, nevstra&eno ' in v tesnem, zaupajo-čem prijateljstvu stopali po ofi trmdapolnih srag, a tudi radostnih vspehov zaznamovani poti — naprej.
taki zamorejo izumeti tako nedolžne, ali vendar tako lepe in vzvišene običaje. Pomisliti pa moramo še tudi, da je tedanji muropoljski kn^et občeval le s svojimi sosedi in ni poznal več svjeta, kakor grajsko posestvo, kamor je moral hoditi na tlako. 'To 1 dejstvo pa sklepam Še tudi iz zgodovine tega kraja. Da so nastali gostüvajski običaji v tisti dobi, ko so Muropoljci mirno živeli v svojih kočah le za svojce in svojega gospodarja) ,v gradu, to je v XIII. in XIV., deloma tudi v XV. stoletju, to trditev opirajn naj to, da so Je tedaj uživali Muropoljci zlati mir, ko se jim ui trebalo vojskovati in jih tndi druge nadloge niso trle. iToliko o nastanku grbov;,
Marsikdo me bode vprašal, Jkaj je bilo vzrok, da so nastali ti grbi. 'Vzrok, da, so nastali i,veški paitroni", nam je treba iskati v prögrelitah vasi. Re-cimot v eni vasi so imeli na sredini vasi notri do mojih Časov mlako, kjer so se recimo ob deževnem ivremenu rade držale žabe-rege. 'Sosedje te vasi so začeli zasmehovati Maščane ter jih v dovtipnih izrazih dregati zaradi žab, ki jih hranijo na sredini vasi talko dolgo,, da so se sčasoma vjaščami sami tega privabili, da, postali so celo ponosni na. svoje žabe, češ, da jim vsaj [naznanjajo že vnaprej slabo ivreme ter jih zazibljejo v sladko spanje — vzeli so si ža-bo-rego celo za svoj grb. Na tak način je nastal grb v eni _vasi in na enak način tudi v drugjh vaseh, samo *da so drugim vasem prjpomogle! Jfiruge okoliščine do grbov, kar se najbolj razvidi ii zbirke grbov, ki sledi* Tukaj sem zbral vse grbe, ki sem jih zasledil v vaseh na Murskem polju, le v gornjerad-gonski župniji sem nekatere izpustil, ker spadi večina vasi te župnije Že v Slovenske gorice, kjer jih še nisem nabiral. Mogoče se Še najde tudi kje zla-stava, ki jo je podelil. cesajr sam;J ob prej natvedeni priliki in Ici bi nas spominjala, kako 1 Svisoko Časti vladar sam navite naših prednikov, Ster nas tako ob enem opominjaJfa, da ostanemo zvesti rodni zemlji, zvesti pa pred vsem tistim, ki so nam pripravili in priborili mirno zavetje, InaŠo domovino,, zvesti vsemu tistemu, kar nas spominja na nje, torej tudi zvesti tem lepim Šegam in navladam. {Dalje prih.)