Leto LXJV Poštnin« plačana t gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 17. oktobra 1936. Stev.239' C«m 1-50 Din Naročnina mesečno ^^mm^ ^^^^^^ _ ^^^^^^^^^^ Cek. račnn: Ljob- «5 Din. u morem- ^ jnT^ ^fikT Ok jflfflf tt M^P^^^B ^^^ M. ^^^^^^^ Ijana it •tvo «0 Din - ne- m^K A BSK m flB^ m flBV _ ^^m 10 349 u izdaja ce- ^^^^^^ ^^M JD| K § ^■HHH^ ^^M 756\ ioletno Din. ta ^H^^ J^B H^V JBHi »ffiflg JS JttjfZ I ^HM flV Zagreb inozemstvo 120 Din ^^^BB ^Bm BSHr SSB jJ BSa M ^HjJH flj^V Uredništvo je v JHL—^P ^^^t/P^ ttti&r ^F oJHhBM^ U prava: Kopitar- Kopitarjevi bL 6/IH je va 6. telefon 2993 Telefoni arednlštvai dnevna alniba 209* — loini 2996, 2994 !■ 2059 ■ Izhaja vaak dan sjntraj, rasea ponedeljka la dneva po praznika Iz strahu pred nemškim pritiskom? Italija išče Malo zvezo... Gospodarsko sodelovanje Rimskega bloka in Male zveze Pogajanja te točeno s posameznimi državami? Breznacionalni „nacionalizem" naše opozicije Pri prihodnjih občinskih volitvah nastopi v taboru, ki ga je slovensko ljudstvo tako posrečeno imenovalo »sračje gnezdo«, ker se v njem zbirajo ljudje, znešeni skupaj z vseh ve; trov, tudi skupina, ki je vsa histerična, da bi jo imenovali »nacionalisti&no«, pa ji tega naslova ne priznajo, ampak se ji slovensko in jugoslovansko javno mnenje le veselo smeje. Skupina naših »nacionalistov« je, kakor bi eledal človeka, ki bi se rad odel, pa. ima prekratko in preozko odejo. Če jo potegne k vzglavju, mu noge ostanejo na mrazu, če jo potegne k nogam, pa ga zebe v naga prsa. <. e jo potegne na desno stran, kaže na levi gola rebra, če jo potisne nazaj proti levi je zopet desna stran razgaljena. Če se skrči in upogne kolena, gre ž njimi kvišku tudi odeja, če se zvije v klopčič. pa mu na vseh koncih gledajo izpod nje nesrečni prezebli udje. Takšna je naša skupina slovenskih jugoslovenskih »nacionalistov«. Na vse mogoče načine, ki so, objektivno povedano, občudovanja vredni, se tru, di. da bi se pokrila z nacionalističnim dostojanstvom, prepleskanim z rodoljubnimi barvami in prešitim s tehtnimi nacionalističnimi šlagerji, pa ne gre in ne gre. Osemnajst let že, to se pravi, odkar živimo v skupni narodni domovini, že poskuša, pa ne gre. Svoj vbogi »nacionalizem« nateguje enkrat gor, drugič dol, enkrat sem. drugič tja, pa ga je le vedno okrog in okrog mnogo premalo, da bi mogel vso nagoto zakriti in preprečiti, da se ne bi ob nepravem trenutku, recimo, kar naenkrat prikazali izpod odeje recimo rdeči rožički kakšnega internacionalista, zavihan nos kakšnega nem-čurja ali drugega narodnega odpadnika ali pa celo zarotniška čepica kakšnega breznacional-nega framasončka. Slovenski narod je brez dvoma narodno zaveden. Jugoslovanska država je na narodnem idealizmu zgrajena. Tega nihče ne sme tajiti. Narodna zavest je pri nas v visokih časteh. Pri nas cenimo in spoštujemo čuvstva ki veljajo narodu in njegovim svetinjam, kot 60 ma-terni jezik, kultura, zgodovina. Pri nas bi tudi svoje nacionaliste cenili in jih na visoko spoštovano mesto posadili ter na nje ponosni bili, če bi se nam ne kazali v tako neprikupni podobi. Lahko bi bili naši domovini v okra«, tcot lep puleljc fantu, ki si ga zatakne za klobuk, ali dekletu, ki si ga potisne za nedrija. Tako pa Jih nihče ne mara, ko vidi, kako se stegujejo in zvijajo v pretesni oblekci, ki jim na vseh koncih in krajih poka, ker ne morejo in ne morejo vanj spraviti svoje raznolike preobil-nosti. Nacionalisti, kako lepo bi zvenelo to ime po naših lepih krajih, ko bi bilo resničnol Kako lepo bi se podala nacionalistična obleka, če bi pokrila telesa, ki jim je bila pomerjena. Pa ni! Zato se vidi kot da bi bila spaka! Nacionalisti to, ki so dne 14. avgusta 1928 v svojem glasilu »Jutru« na uvodnem mestu pisalj: »V nedeljo je ves prečanski narod dvignil svoj glas in v nebo se je dvignila veličina in neomejenost njegove volje, da si ustvari novo boljšo bodočnost. In v ponedeljek belgrajska okrvavljena skupščina... sprejela nettunske konvencije...«, Jugoslovenski »nacionalisti« so to? Pojte, pojte, ne omadežujte tega svetega imena! Nacionalisti to, ki so v svojem glasilu »Jutru« dne 24. avgusta 1928 bohotno objavili sliko udeležencev zgodovinske seje Kmetsko demokratične koalicije, kjer vidimo med udeleženci poleg še živečih in politično aktivnih »nacionalističnih« veljakov tudi podobe Svetozarja Pribičeviča in dr. Ante Pavel i ča. pa-trijotičnega »jugoslovenskega« spomina? Pojte, pojte, saj vam narod ne verjame, in nikar ne skrunite tako svetega mesta! »Nacionalisti« to, ki so v dobi glasovite diktature v pomanjkanju zavednih narodnih Slovencev polovili pod svoje zastave vse nemčur-stvo v Sloveniji ter celo v strankine odbore imenovali nemškutarske izdajalce, ki še v svetovni vojni, ko je slovenski narod romal v ječe zaradi srbofilstva, s slovenskimi vojaki niso marali slovensko govoriti in so slovenskega kmeta iz uradov odslavljali z nasmeškom, češ da ne razumejo slovensko? »Nacionalisti« to, ki so po prsih nemškutarskih narodnih odpadnikov, ki so v stari monarhiji slovensko rajo izžemali in jo pridno avstrijskim oblastem dcnuncirali, ra-zohešali po nemčurskih prsih jugoslovanska odlikovanja v povračilo za »zasluge«, ki so si jih stekli, da so jim pomagali do oblasti? Nacionalisti« to, ki so se za vedno osramotili v naši narodni zgodovini,da so nad slovenskega volivca in davkoplačevalca zato. ker je hotel ostati Slovenec, nagnali trumo odlikovanih nemškutarjev, da so narodno rajo preganjali in zatirali v imena jugoslovenskega nacionalizma na isti način, kakor so jo pred 20 leti tudi preganjali in zatirali v imenu pangerman-stva? »Nacionalisti« to, ki so se no štajerskih naseljih in po Kočevskem izdajalsko vezali z narodnimi odpadniki, z njimi sklepali volivne pakte, njim prepuščali slovenske občine in slovenske otroke, samo, da so nalovili nekaj glasov, ki so jih potem v triumfu nesli v Belgrad prodajat kot pristno narodno blago? »Nacionalisti« to, ki so dopuščali, ne samo dopuščali, marveč hoteli, da je nemškutar postal zastopnik slovenske zemlje, samo, da je ne zatsopa slovenski mož. ki hrbta pod njihovim bičem ni vpognil? »Nacionalisti« to, ki so sadistično raz-puščali in zaklepali slovenska prosvetna društva in slovenske prosvetne domove, brez katerih bi bržkone sedanja Slovenija bila že ponemčur-jenn pokrajina, neinčurjcm pa puščali njihova odpadniška društva »Kulturbunda« in jih celo zalagali z državnimi podporami? »Nacionalisti« to. ki so dovolili, da je strupeno vsenemško glasilo v Celju začasa njihove diktatorske oblasti v Sloveniji smelo javno sramotiti preizkušen slovenski narodni tisk in dajati slovenskemu narodu lekcijo o jugoslovenskem nacionalizmu? »Nacionalizem« to, da se jc na severni meji Rim, 16. okt. b. Današnji »Messagero« objavlja daljši uvodnik o ponehavanju napetosti med Italijo in državami Male zveze. Prvič se je zgodilo, da je poluradno fašistično glasilo na tako viden način simpatično pisalo o državah Male zveze in se tako prijateljsko izražalo o gospodarskem pomenu te skupine držav, »s katerimi želi Italija sodelovati« in da Italija ne pozna nobenih političnih zaprek, ki bi najbolj tesno sodelovanje na gospodarskem polju ovirale. Fašistični list je vesel, da sme to ugotoviti in pričakuje, da bo »kmalu nastal ▼ mednarodni politiki takšen položaj, ki bo dovolil, da bo Italija in države male zveze lahko mirno pristopile k stvarni izgradbi tega sodelovanja na gospodarskem polju.« Vaš dopisnik se je skušal na merodajnem mestu poučiti o verodostojnosti teh informacij. Odgovorilo se mu je, da takšna zamisel obstoja. Toda Italija se ne bo o tem vprašanju razgovarjala na sestankih, ki jih bo imel grof Ciano t Berlinu z nemškim kanclerjem Hitlerjem, marveč bo o tem izključno obravnavala o tem le na sestanku rimskega bloka, ki se sestane na Dunaju ▼ prvih dneh meseca novembra. Italija ne smatra potrebno, da bi se z Nemčijo menila o tem, kako si hoče urediti svoje odnošaje s podonavskimi državami. Italijanska vlada hoče a Hitlerjem ugotoviti sporazumno stališče le glede nekaterih zapadnoevropskih vprašanj (lo-karnski pakt, zapadni pakt itd.). Pač pa nameravajo to vprašanje sprožiti na dunajski konferenci rimskega bloka, in sicer le bolj rahlo, ker je italijanska vlada naziranja, da še ni končnoveljavno proučila vse stvarne možnosti, kako organizirati to sodelovanje med državami rimskega bloka in državami Male zveze. Italijanska vlada namreč vztraja na stališču, da naj bo podlaga za dokončno rešitervseh težav v Podonavju rimski blok, h kateremu bi se naj na kakšen način pritegnile države Male zveze. Zanimivo je tudi sitališče italijanske vlade, da ne bo predlagala, naj se njen rimski blok z M a 1 o zvezo pogaja kot s celoto, oziroma, naj se italijanska vlada sama pogaja z Malo zvezo kot z gospodarsko in politično enoto, marveč želi da bi se približevanje uresničilo na podlagi pogajanj s posameznimi državami Male zveze, ločenim druga od druge. Na isti način na primer, kot se je Avstrija na gospodarskem področju približala Češkoslovaški, kot se hoče Rim na gospodarskem področju približati tudi s Prago. Italija bi v prvi vrsti poskušala priti na čisto z Jugoslavijo, s katero hoče najboljših gospodarskih odnošajev, ki jih nobene politične zapreke ne ovirajo, kot pra- vijo v Rima. Nadalje bi nastopila kot posrednica za gospodarsko razčiščenje odnošajev med Madjar-s k o in njenimi sosedami ter bi vplivala v pozitivnem smislu. Tudi Avstrijo bi skušala pregovoriti, naj raztegne svoje dobre gospodarske odnošaje s Prago tudi na druge članice Male zveze. Krat-komalo, iz pisanja italijanskega tiska in iz mnenja odgovornih političnih krogov izhaja, da bo Italija posvetila odslej mnogo pozornosti, da si pridobi ▼ Podonavju simpatije bloka Male zveze in da je pripravljena za to doprinesti tudi gotove žrtve. I z strahu pred Nemčijo. Bodočnost bo pokazala. Italija gradi trdnjave v Albaniji Tirana, 16. oktobra. AA. (Havas.) A Ib a ruta vlada je za dograditev trdnjave pri Draču in njene opreme z modernim orožjem naj«la pri Neapeljski banki posojilo v znesku 3,735.00f zlatih frankov. Posojilo se opira na določbe posebnega zakona in na gospodarske in finančne pogodbe med Italijo in Albanijo, ki so jih podpisali 19 marca 1. 1935 v Tirani. Razburjenje zaradi Belgije Pet vprašanj Pariza Belgiji bodo sledite tudi druge šibkejše države Pariz, 16. oktobra, b. Snoči zelo pozno se je končala konferenca med Loenora Blumom, Delbo-som in Daladierom glede belgijskega sklepa o nevtralnosti. 0 tej konferenci ni bilo izdano nikakršno poročilo, le iz dobro poučenih krogov se čuje, da bo v teku današnjega dne poslana belgijski vladi pola s sledečimi vprašanji: t. Kakšno stališče zavzema Belgija danes do svojih obveznosti, ki jih je prevzela z lokarnsko pogodbo? 2. Kakšno stališče zavzema Belgija do bodočih pogajanj petih zapadnih velesil? 3. Kakšno stališče zastopa belgijska vlada do pakta Zveze narodov in do načel kolektivne varnosti in medsebojne obvezne pomoči? 4. Kakšno stališče namerava zavzeti Belgija do £1. 16 pakta Zveze narodov glede prevzetih obveznosti? 5. Kaj namerava Belgija ukreniti v smislu fran-cosko-belgijske vojne zveze in sporazuma, ki je bil dosežen med francoskim, angleškim in belgijskim generalštabom potem, ko je zasedla Nemčija Po-renje. Pariz, 16. oktobra c Dopoldne ie belgijski odpravnik poslov obiskal zunanje ministrstvo in bil sprejet pri tajniku ministrstva Alexisi Legerju. Pri njem je ostal poldrugo uro. Leger sestavlja vprašal-no noto na belgijsko vlado. Izve se, da je belgijski poslanik izjavil, da se Belgija čuti vezana po določilih pakta ZD in tudi po določilih izjav z dne 19. marca 1.1. glede vojaških obvez iz lokarnske pogodbe. Bruxelles, 16. oktobra, c. Francoski veleposlanik Laroche je obiskal zunanjega ministra Spaaka, ki mu je izjavil, da se Belgija ne misli odreči svo- jim dosedanjim obvezam. Povdaril pa ie, da bo Belgija zahtevala, da se ji točno določijo obveze iz pakta ZN. Tako se torej Belgija pridružuje nev-tralnostnim izjavam in nevtralni politiki, ki jo v ZN zastopajo Nizozemska in severne države. Havasov dopisnik pa tudi poroča, da se bodo še nadalje vodila pogajanja med francoskim in belgijskim generalnim štabom, ki so v zvezi z londonsko izjavo z dne 19. marca 1.1. in ki govore o izpolnitvah varščin iz lokarnske pogodbe. V Londonu pravijo: Veselje v Berlinu Berlin, 16. oktobra, b. Zaradi sklepa Belgije, da ostane v bodoče strogo nevtralna, je zavladalo v berlinskih političnih krogih velikansko veselje. Nemški krogi so zadovoljni tembolj, ker vidijo, kako so Francozi v skrbeh zaradi tega nenadnega belgijskega koraka, ki |e za Francijo hud udarec. Nemški politični krogi so prepričani, da je sedaj končno odletel vogalni kamen in sistem kolektivne varnosti, ki ga zagovarja in z vsemi silami gradi Francija. V Berlinu so mnenja, da se bo Belgija brezpogojno odrekla zavezniške politike s Francijo in računajo celo z dalekošežnimi posledicami. Izražajo tudi upanje, da bo sedaj končno padla zavesa In da ne bo odšla v pozabljenje samo lo-kamska pogodba, temveč da bo končana tudi kolektivna komedija. Razen tega pričakujejo Nemci še zbližanje z Belgijo, česar se pa Francija najbolj boji. Srednja Evropa in Balkan sledita London, 16. oktobra, b. Londonska vlada prav nič ni razburjena vsled stališča, ki ga je zavzela Belgija v vprašanju nevtralnosti. V Londonu razumejo, da je belgijski kralj imel svoj znameniti govor tudi iz notranjepolitičnih razlogov, kajti med katoliškimi Flamci se dviga vedno bolj strah, da ne bi komunisti iz Francije prodrli tudi v Belgijo in da je vsled tega treba zveze s Francijo čim bolj zrahljati. Kralj jih je s svojim govorom pomiril. Nadalje so v Londonu mnenja, da je belgijski kralj izrekel samo težnjo, ki je skupna vsem malim državam, ki so se naveličale služiti velesilam in nočejo več, da bi zanje krvavele. Zato mislijo v Londonu, da pridejo za Belgijo na vrsto še druge države, predvsem nekatere države v srednji Evropi in na Balkanu, ki o vprašanju stalne nevtralnosti mnogo razmišljajo in hočejo svoje oboroževa- i Sračje gnezdo, ki se tudi ljudska fronta imenuje, dela roko v roki z JNSarji, samo da bi razbili enotno fronto slovenskega ljudstva, ki je slovenskemu narodu tako silno potrebna, če naj izvojuje svojo resnično svobodo in enakopravnost naše države nemčurstvo v par letih lako razpaslo, da je ustanovilo v Ljubljani pod nosom nacionalistov svoj vsenemški Gau in začelo po svojih inozemskih revijah objavljati veleizdaj-niške zahteve po vrnitvi slovenskega ozemlja, ki da je »deutscher Kullurboden« in »deutscher Ratim«, k nemškemu ozemlju? Gospodje »nacionalisti«, ali je to vaš »nacionulizem«? Pojdite z njim kamor hočete, v naši narodni državi zanj ni prostora! »Nacionalisti« to, ki poši' jo svoje zastopnike v hitlerjevsko Nemčijo, da se v propagandnem ministrstvu uče nemškega rasnega duha in nemških metod osvajanja, da jih vpo-rnbijo, kadar bo treba zopet 7. nemčurskimi glasovi podpreti njihovo željo po oblasti nad Slovenijo in Jugoslavijo? Slovensko ljudstvo bo pri prihodnjih občinskih volitvnh volilo narionalno. C) tem ni nobenega dvoma. Za to tudi ni treba nobene agitacije Mimo teh »nacionalistov« pa. ki «c na obronkih slovenskega in jugoslovanskega nn-rodnetra življenja spakujejo v nacionalnih barvah — v družbi z nemčurskimi narodnimi odpadniki in komunističnimi internacionalisti — pa bo šlo z gnjevom in studom. Z gnjevom, da po tolikem trpljenju, ki spremlja slovensko [Kit v skupno jugoslovansko domovino, še vedno nismo mogli popolnoma iztrebiti narodnega neznačajništva, s studom pa, ker je ta obrobni preostanek naše narodne rasti madež na našf jugoslovanski domovini. Slovensko ljudstvo ho volilo nacionalno. Jugoslovanski in slovenski nacionalizem pa je na praporu Jugoslovanske radikalne znjcdnice in okrog jugoslovanske vlade, ki izpolnjuje visoko in rodoljubno nalogo, ki ji je bila v usodnem trenutku izročena. Naj bodo volitve tudi nacionalistični plebiscit, ki bo z »nacionalizmom« srač-jega gnezda v dravski banovini |>okopal za vedno turli zadnje ostanke narodnega izdajni-štva na izpostavljeni točki naše severne meje. nje strogo omejiti izključno le na nacionalne potrebe. Tudi Nizozemska! London, 16. oktobra, b. V diplomatskih krogih govorijo, da bo v najkrajšem času tudi Nizozemska objavila svojo nevtralnost. Izjava, ki jo namerava podati nizozemska vlada, še ni izdelana. Minister Deveze: Potrebno, kar se ie zgodilo Bivši vojni minister Albert Deveze, ki je igral pri obnovi belgijskih vojaških sil znano odlično vlogo, je dal poročevalcu Ilavasa tole izjavo o govoru belgijskega kralja in o razburjenju, ki je zaradi tega nastal v Franciji: Tega razburjenja ne razumem. Med Francijo in Belgijo. med (enia dvorna prijateljskima deželama ni nikoli obstajala zveza. Podoben pakt hi hil mogoč le. fc hi obe državi vzajemno podredili svojo zunanjo politiko skupnemu dogovoru. Na to pa nista vladi obeli držav nikoli mislili. Belgija ima le eno veliko dolžnost: da nikoli ne dovoli brez obrambe do poslednje kaplje krvi tujemu zavojevalcu. da hi šel čez njeno ozemlje in zadel srce njenega naroda. To je obramba, ki smo jo pripravljali in ki jo hočemo poglobiti. Pristavljam, da tudi Francija v morebitnem podobnem primeru ne hi imela pravice, da se omeji na to. da hi r. odporom Belgije dosegla svojo lastno varstvo, pač pa da nam na naš klic takoj priskoči z vsemi svojimi silami na pomoč. Če upoštevamo, da nam naše vojaške sile ne dovoljujejo drugega, kakor da vara-jemo reloto svojega ozemlja, potem boste razumeli nase stališče, da ne smemo dovoliti, da bi nas pritegnili v splošen požar tako. da hi se ponovil atentat iz leta 1911. Za našo notranjo politiko in ta naš mednarodni položaj je bilo potrebno, dn se je zgodilo, kar se je 7t;nililo. To dokazuje jasno in neizpodbitno trenolek. v katerem razširjamo svojo oboroževanj« in pa naše trdnjave, ki se jih bo mogla poslužiti. Glede dogovora med belgijskim in francoskim ceneralnim štabom smatra belgijska diplomacija, o tarifni številki 81 točka 3 črka B zakona o taksah glede prenosa tistih nepremičnin, ki jih zavod kupi na sodni prisilni dražbi radi varstva svojih terjatev ,ki jih je na dotičnih nepremičninah zavaroval hipotekarno. Cl. 2. Oprostitev fakse za prenos iz prejšnjega člena velja samo v tehle mejah: 1) denarni zavod si mora prilastiti nepremičnine s prisilno dražbo pred 1. januarjem 1938 in jih mora zopet odtujiti s prostovoljnim pravnim poslom z odškodnino in sicer v treh letih po pravo-veljavnosti dražbe; 2) prodajna cena, dosežena pri tej odtujitvi ne sme presegati celokupnega zneska terjatev, obresti in stroškov, ki so se po sklepu izvršne oblasti vzeli za osnovo razdelitve najvišje ponudbe na dražbi; 3) če pa doseže denarni zavod s prodajo nepremičnin, ki so bile last enega ali vec solidarnih dolžnikov, presežek nad skupnim zneskom, nave-. denim v točki 2 tedaj velja oprostitev iz čl. 1 te uredbe samo v toliko, v kolikor presežek ne zadošča za poravnavo popolne zakonske takse za pridobitev na dražbi; 4) če zavod v točki 1. navedenem roku tega člepa odtuji s prostovoljnim pravnim.,po6lom z odškodnino samo del na dražbi pridobljenih nepremičnin, mora za preostali del naknadno plačati prenosno tako po stopnji vrednosti, ki so obstojale na dan sodne dražbe. Cl. 3. Olajšava čl. 1 velja pod pogoji v členu 2 tudi za dotične banovin6ke in občinske takse. Cl. 4. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v Službenih novinah in velja tudi za vse primere, pri katerih taksa do tega dne še ni bila poravnana. Cl. 5. Navodila, potrebna za izvedbo te uredbe bo izdal finančni minister. Navodila iinančnega ministra Belgrad, 16. oktobra. AA. Na temelju čl. 5 uredbe o oprostitvi taks za prenos nepremičnin, ki si jih prilaste denarni zavodi s prisilno dražbo, je finančni minister izdal tole navodilo: 1) Denarni zavodi in zadruge, navedene v čl. 1 uredbe, ki si pridobe v času od razglasitve navedene do 31. decembra 1937 s prisilno dražbo kakšno nepremičnino le radi zaščite kakšne svdje terjatve, ki je zavarovana na dotičnih nepremičninah s hipoteko, torej z namenom, da bi dotično nepremičnino obdržali zase trajno, morajo v 15 dneh po pravo-močnosti dražbe izročiti pristojni davčni upravi pismeno izjavo, da so bili prisiljeni kupiti dotično nepremičnino le radi varstva svoje terjatve z obrestmi in stroški in da nameravajo dotično nepremičnino čimprej zopet odtujiti. Ce po čl. 4 uredbe do dne njene razglasitve v Službenih novi- nah taksa še ni bila poravnana, je treba to izjavo izročiti v 15 dneh po razglasitvi uredbe v Službenih novinah. Za sprejem te pismene izjave je pristojna tista davčna uprava, kjer se nahaja izvršna oblast V tej izjavi je treba navesti izvršno oblast, poslovno številko in dan zapisnika o dražbi kakor tudi dotično terjatev. 2) Ce denarni zavod odtuji s prosovoljnim pravnim poslom proti odškodnini v roku 3 let po dnevu pravomočnos4i dražbe pridobljeno nepremičnino, tedaj mora v 15 dneh po sklenitvi dotičnega prostovoljnega pravnega posla proti odškodnini izročiti pristojni davčni upravi (točka 1, odst. 3) prijavo, da je bila z dotičnim pravnim poslom odtujena nepremičnina, svojčas pridobljena samo radi varstva terjatve, zavarovane s hipoteko na tej nepremičnini. V prijavi je treba navesti dan, izvršno oblast in poslovno številko akta o pridobitvi potom dražbe. 3) Ce pa v smislu točke 1 pridobljena nepremičnina ni bila odtujena v treh letih po pravomoč-nosti dražbe, tedaj mora denarni zavod, če je po pridobitvi nepremičnine s prisilno dražbo izročil pristojni davčni upravi izjavo, določeno v točki 1. »tega navodila, poslati tej davčni upravi prijavo glede odmere p>opolne zakonske takse za pridobitev fKJtom prisilne dražbe, in 6icer v 15 dneh po poteku triletne dobe. Ce se nepremičnina v treh letih odtuji z drugim pravnim poslom, ne pa s tistim, navedenim v točki 1. tega navodila, tedaj je treba to prijaviti pristojni davčni upravi v 15 dneh po sklenitvi dotičnega pravnega posla. Ce se te prijave ne vlože, teuaj se zaradi pridobitve dotičnih nepremičnin s prisilno dražbo kaznuje denarni zavod po obstoječih zakonskih predpisih (čl. 51 taksnega zakona). 4) Taksna oprostitev za pridobitev potom prisilne dražbe ni vezana samo na pogoj, da je bila dotična nepremičnina odtujena naprej v treh ,letih in sicer s prostovoljnim pravnim poslom proti odškodnini, temveč, tudi na finančni uspeh, Jci^ga je denarni zavod dosegel s svojo nadaljno odtuntvjjo. Pri tem je treba pot »celokupnim zneskomlej^®, obresti in stroškov«, ki tvori jpo sklepu izvršne oblasti osnovo za razdelitev najvišje ponudbe na dražbi, razumeti kot celotni znesek, po katerem se je izvršna oblast pri razdelitvi ravnala, ne pa celotni znesek, ki je bila pridobitelju v resnici dodeljena, v kolikor je bilo pokritja v najvišji ponudbi. 5) Ce pa presega kupoprodajna cena, ki se je dosegla pri nadaljni odtujitvi celotni znesek, naveden v točki 4, h kateri je treba prišteti v najvišji ponudbi označene zneske, ki 60 morda nujnejši, kakor pa terjatve pridobitelja, tedaj je treba za pridobitev potom dražbe plačati prenosno takso tudi z morebitnimi banovinskimi in občinskimi do-kladami Ie kolikor je kritja v presežku. Presežek, ki ne zadošča za pojx>lno kritje takse se mora sorazmerno razdeliti na državno prenosno takso in na navedene morebitne doklade. 6) Prenosna taksa za pridobitev potom prisilne dražbe se odmeri po prometni vrednosti, če je večja kot izlicitirana vrednost. (Cl. 81 točka 3-6 zakona o taksah.) 7) O taksni oprostitvi po navedeni uredbi izdajajo sklepe davčne uprave kot prvostopne taksne oblasti. Dolžne so varovati vse taksne spise ki se nanašajo na eden in isti predmet, v redu in jih imeti v evidenci najdelj tri leta po dnevu pravo-močnosti dražbe. Način te evidence je enotno za vso državo od 1. januarja 1937 dalje predpisan v členu 34 navodil za vodstvo in obračunavanje taks in taksnega registra od 8. decembra 1934 (Slušne novine z dne 12. decembra 1934). Usoda Madrida zapečatena Beli zasedli Naval Carnero pred vratmi Madrida Oviedo osvobodile maroške čete Pariz, 16. oktobra, b. Iz Španije prihajajo poročila, da je usoda Madrida sedaj končno zapečatena. če se uresničijo vesti, ki prihajajo^ iz Bur-gosa, je odpor vladnih čet strt na najvažnejši in najbolj občutljivi točki, in sicer v Naval Carneru, kjer je važno železniško križišče in tudi važno križišče poti. Ta vozel leži vsega 30 km od Madrida, ki je sedaj neposredno grozen s te strani. Razen tega je dosežen še drug velik uspeh. Bele čete so prisilile 400 vladnih miličnikov, ki so se ▼ Siguenzi zabarikadirale v katedralo, da se predajo. Miličniki so se ponoči predali, ker so videli, da je vsak odpor zaman Bele čete so jih postavila ob zid. Cordoba, 16. okjobra. AA. Havas: Tukajšnja radk>jx>staja je objavila ob 0.30, da so nacionalistične čete včeraj popoldne vkorakale v Oviedo Oviedo, 16. oktobra, b. Pa zadnjih vesteh so maroške čete osvobodile bele čete pod poveljstvom polkovnika Arande od obleganja asturijskih rudarjev, ki so se t paničnem begu razbežali na vse strani. Rudarji se sedaj nahajajo daleč pred mestom. Govori se, da predstavnik madridske vlade ni prišel v p§riz zato, da se sestane s predstavnikom burgoske vlade glede predaje Madrida, kakor so to sporočili nekateri listi, temveč se je sestal s predstavnikom vlade v Burgosu zaradi tega, da se pogaja glede zamenjave sina Primo de Rivere t sinom Larga Cabalera, ki je v rokah belih čet. Iz poučenih krogov se čuje, da bi moralo do te zamenjave prit« že pred nekaj dnevi, pa so se temu odločno uprli madridski anarhisti, ki so zagrozili ministrskemu predsedniku Cabaleru s smrtjo, Če hi zaradi živlienja svojega sina hotel spustiti na svobodo sina Frimo de Rivera, ki so ga miličniki vjeli. Nove maroške čete Pariz, 16 oktobra, b. Včeraj popoldne so plule skozi gibraltarsko ožino tri velike ladje, ki so prevozile nove maroške čete za nacionaliste v Španiji in večje množine vo:nega materijala. Trdovratno se vzdržujejo vesti, da je nujno poklicano s severa vse nacirnalno brodovje, ki se bo zbralo sedaj na jugu in pripravilo za borbo in napad na Malago ter Alicante. Largo Cabatlero, vrhovni poveljnik rdeče vojske Madrid, 16. oktobra, c. Danes je Uradni list objavil ukaz, ki imenuje ministrskega predsednika Largo Caballera za najvišjega poveljnika vse vojne in pomorske sile. Dodeljen mu je poseben vojni odbor, ki bo organiziral vse javne vladne ustanove v službo vojski in jih podredil Caballe-rovi diktaturi. Komisar tega odbora je zunanji minister del Vajo, podkomisar pa je komunistični poslanec Garcia. Bolnišnica z bolniki vred zgorela v Solunu Solun, 16 oktobra, b. V tukajšnji občinski bolnišnici Je izbruhnil ponoči iz neznanega vzrok« požar, ki je uničil bolnišnico. V njej je nastala straina panika. Gasilci, rudar I ln voialtvo je z velikimi napori reSllo le del bolnikov, mnogo pa jih je našlo smrt v plamenih. Hudo opečen h in nevarno ranjenih Je tudi nekaj rudar ev in gasilcev, ki so se žrtvovali pri reševalnih delih. V boju s hudourniki pelo kmetijskega oddelka banske uprave za regulacijo hudournikov Ljubljana, 15. oktobra. V letošnjem letu opravlja tehnični oddelek k,MK« uprave posel, ki je prav radi javnih del v jvrniji naravnost velikanski. Nad 300 gradbenih Jtl n* cestah, regulacijah in zgradbah zavodov in ^»lopii obremen uje ne preveč Številno osebje od-j».k» tako, da komaj zmaguje svoj posel. Poleg >• ie v lepem Številu izdelujejo važni načrti ,t nova javna dela in inženjerji in tehniki tega od-J«;ka mnogokrat ne vedo, ali naj nadzorujejo i|ridb« po deželi, ali rišejo in računajo nove na-;rt«. Vsa Slovenija je z vilikimi podporami iz ba-3ovimkega fonda za javna dela in iz bendostnega nl»da pridobila lepo Število javnih del lokalnega mačaja. P* niso vsa javna dela, ki se izvršujejo , Sloveniji. Poleg razsežnega delokroga tehničnega oddelka banske uprave, ki dela v vseh gradbenih pi.iogah, ima tudi kmetijski oddelek, čigar glavna naloga je skrb za povzdigo našega kmetijstva, Se -jieben odsek za hudournike. Važno strokovno delo Ta odsek za hudournike je že v letošnjem letu porabil nad 2 milj. din za regulacije in zagradbe hudournikov, ki so zlasti ob spomladanskih in je-letukih nalivih vedno napravili velikansko škodo po travnikih in poljih. Zavarovanje hudournikov je umo po sebi težko in neprijetno delo, ki je razmeroma dokaj drago. Saj so hudourniki ob lepem uetnenu in sušah prav skromni studenčki in po-loki, ob nalivih pa vodijo v svojih itrugah včasih ludi stokrat večje množine vode kakor sicer. Radi !cga morajo biti prav pri hudournikih vsi obsežni ndovi, razne škarpe, pregrade in jezovi zgrajeni itd vse solidno in močno. Zbesneli hudourniki na-ilopajo često • tako silo, da porušijo zgradbe, o uterih bi človek mislil, da jim še tako velika voda )» bo napravila nobene škode. Prav radi tega pa lahteva borba s hudourniki posebnega strokovnega manja, poznanja krajevnih in podnebnih razmer in itd vse solidnega gradbenega dela. Vodja odseka :» hudournike, višji svetnik ing, Štrancer, je • »vo-ira velikim izkustvom in strokovnim znanjem v etoSnjem letu s pomočjo svojega osebja začel in lovršil že lepo število zagradb hudournikov, med iiterimi 10 nekatere že nadaljevanje v prejšnjih etih začetih deL Banovinski fondi krili stroške Banska ttprava je glede na veliko važnost za- radbe hudournikov prav v letošnjem letu dala udi precejšnja izredna sredstva na razpolago, ki 0 omogočila res uspešno delo. Iz rednega kredita » dobil odsek 700.000 din, iz banovanskega fonda a javna dela mu je bilo nakazanih 1.500.000 din, 1 banovinskega bednostnega (klada pa 250.000 di-»rjev. Tudi država je prispevala tem tako važnim elom 233.000 din iz državnega fonda za javna dela, "0.000 iz rednega državnega proračuna, 60.000 din > iz fonda za pogozdovanje. Odsek je torej dobil •oraj 2,850.000 din, ki jih je plodonosno naložil v tevilnih zagradbah hudournikov, katere navaja-io po okrajih. "jf vseh potrebnih okrajih Celjskem okraja se je leto« nadaljevala nre-SJnobrnice ter je bil letošnji gradbeni program [delih ie dokončan. V gornjegrajskem okra-•adaljevali z ureditvijo Ljubije, Ljubnice in «Vjh hudournikov. Dokončali »o že zavaro-wi Plesniku, druge zagradbe pa bodo še le-Jočane. Suha v Kokarjih bo tudi že zavaro-® »letošnjem proračunskem letu. V kamniškem jfil nadaljujejo z zagradbo Nevljice v Lokah, f^o zavarovanega okrog 400 m obrežja. Ure-* Nevljice v podhruški pa je bila že dovrSena. fAčioi Blagovica opravljajo sedaj za zagradbo UJkna dela ob Slatenščici, dočim bodo zavaja dela ob Nevljici v občini Nevlje izvrSili \2tii- V kranjskem okraju bodo zagradili in ure-L fcldournike na Jezerskem. V občini Križe grajali v Seničnem zavarovanje plazu nad vaško ^ Tam »e posipa breg, ki ogroža tudi most čez potok. Ta dela bodo prišla na vrsto spomladi. V krškem okraju, v občini Radeče pri Zidanem mostu, so dokončali regulicajo Šapote na Jagnjencu, kjer so uredili skoraj kilometer dolgo strugo s pritoki Ostalo bo še nekaj dela za ureditev pritokov in okrog pol kilometra struge. Od meseca julija naprej urejajo tudi strugo Bistrici v St. Rupertu in bodo tudi ta zavarovalna dela končana Se do zime. Spomladi bodo Se uredili potoka v Bušeči vasi v občini Sv. Križ pri Kostanjevici. V ljubljanskem okraju so v preišniih letih in z letošnjimi deli vred porabili že nekaj milijonov za zavarovanje Žirovnikovega hudournika, Mačkovega potoka in Božne v dolini Gradaščice. Letos so dokončali tudi ureditev na Belci, V občinah To-mišelj in Ig so letos zagradili ISko na najbolj nevarnih mestih v Strahomerju, kjer je ISka zavarovana s 400 m dolgim obrežnim zidom. V občini Vrhnika so končali ureditev Podlipščice; tam so zgradili nekaj pregrad — nizkih jezov, ki bodo zaustavljali gramoz in pesek, katerega bi sicer potok odnašal naprej y dolino ter tam zasipal ie obstoječo regulacijo. V logaškem okraju so v letošnjem letu nadaljevali z zagradbo Račeve v Stari vasi pri Žireh. Poglobili so 200 m struge in bodo v 14 dneh začeli betonirati tudi novi most čez Račevo na ta-mošnji banovinski cesti. V mariborskih okrajih »o dokončal- regulacijo Ruškega potoka v Rušah; tlakovali so glavno strugo potoka skozi vas. V Slovenski Bistrici so urejali tamošnje hudournike ter so v Devini zavarovali va« pred poplavami s tem, da so utrdili ruSlijva obrežja. Ob Kostanjiškem potoku so zavarovali nekatere stavbe, ki jih jc potok hudo ogrožaj. V Ložnici pa izvršujejo regulacijo in zavarovanje, potrebno za zgradnjo mostu. V metliškem okraju so uredili Gričko na Suhorju, pri čemer so bila precej težavna dela. Rešiti je bilo treba vas pred povodnjimi, za kar so izkopali 24 m globok požiralnik v zemljo, ki je v tej globini našej podzemski odtok vode. Ureditev Suiice v Kri-ževski vasi v občini Metlika pa je Se v delu. V mursko-soboškem okraju bodo spomladi uredili Pečarjev in Košarjev potok v Puconcih. V novomeškem okraju so v Brusnicah s plitvimi jezovi, ki bodo lovili gramoz in pesek, zagradili Gaberski hudournik in regulirali njegovo strugo skozi vas. V prevaljskem okraju so že I. 1934 začeto ureditev Meže med Črno in Koprivno nadaljevali, pri čemer so zgradil; več obrežnih zidov in {karp, ki bodo zavarovale občinsko pot ob Meži. V delu so tudi ie zavarovalna dela za ureditev Bistrice na Muti, ki so potrebna zato, da Bistrica ne bo več preplavljala poti iz Mute proti avstrijski meji. V radovljiškem okraju so dokončali zgradbe obrežnih zidov pod kolodvorom v Bohinjski Bistrici, kjer je divja Belca že več let napravljala velikansko škodo. Tudi Mojstranska Bistrica je bila letos v vasi regulirana v dolžini 400 m, kjer so jo uklenili v 3 m visok obrežni zid in poleg tega zgradili še most čez njo. V občini Ovšiše so zregulirali Lipnico v dolžini 300 m. Blatnica v Begunjah je dobila letok nekaj pregradb, v večjem obsegu pa se je bodo lotili drugo leto. V konjiškem okraju so uredili in zagradili Ljubmco ob izlivu v Dravinjo ter dokončali zgradbo mostu. Sedaj urejajo Dravinjo med Zrečami in Ra-danjo vasjo, kar bo tudi še letos opravljeno. V škofjeloškem okraju pa so dokončaU v glavnem vse zgradbe škarp, ki so bile potrebne za zavarovanje Zgornje Smoleve v občini Železniki, dočim bodo ipomladi nadaljevali z ureditvijo 2abnice v občini Stara Loka, Vsa ta dela bodo radi svoje trdnosti zdržala še tako hude nalive in so radi tega, čeprav draga, nad vse važne investicije, ki se bodo našemu kmetu bogato obrestovale zlasti s tem, da mu hudourniki ne bodo delali več take škode kakor doslej. Jasno je seveda, da zagradbe hudournikov večinoma ni mogoče izpeljati v enem letu. Kos za kosom pa se vendar da urediti Se tako divji hudournik in v nekaj letih je za vedno preprečena nevarnost pred povodnjimi. Odsek dela po premišljenem načrtu in bo v mnogih od naštetih primerov v prihodnjem letu nadaljeval z zagradbenimi deli tam, kjer so se letos končala. JRZ je slovenskim ljudem dala vsaj toliko svobode, da danes smejo svobodno izreči svojo slovensko besedo. Ali pa se še spominjate tistih časov, ko so slovenske može in fante zapirali kakor zločince samo zato, ker _so^si upali zapeti slovensko narodno pesem? K občinskim volitvam na Jesenicah Račun brez krčmarja Jesenice, 15. oktobra. JeseniSki marksistični prenapeteii ne moreijo zatajiti veselja, ker se jim je posrečilo na njihovo »ljudsko fronto« pridobiti nekaj naših ljudi, ki so podlegli besedam brezbarvnih ljudi iz »vladajočih krogov«. TaJco širijo med svojimi ljudmi govorico, da so dosegli to, po čemer so več let tako hrepeneli. Takole govore naši rdeči: »Naši predniki so po vojni dobi klerikalce metali iz tovarne na cesto, pa jih niso prestrašili. Demokrati so nh preganjali celih pet let, jih vlačili po zaporih, naprtili so jim po nepotrebnem nešteto hišnih preiskav in denarnih kazni, pa vse skupaj ni nič pomagajo! Klerikalci eo držali skupaj in bili nepremagljivi. Mi pa smo to dosegli pri ubogih občinskih volitvah, klerikalna trdnjava 6e bo razšla, pritegnili smo jih na našo stran, večina bo šla z nami pri občinskih volitvah. To pa je šele začetek, razdiralna akcija bo šla sedaj veliko lažje naprej do našega cilja.« Talto se tolažijo marksisti. Celjski mestni svet Celje, dne 16. oktobra 1936. V navzočnosti zastopnika kr. banske uprave, drtjnega načelnika g. dr. Zobca, je bila snoči nin seja celjskega mestnega sveta. Župan g. iflkelčič je najprej poročal o stanju mestne Mljne, ki je sledeče: Dohodkov je bilo od zalito proračunskega leta 9,484.773.08 Din, izdatki pi 9,342.684.88 Din, tako da znaša prebitek !ft0&.20 Din. Mestna občina je tudi plačala 1. ok-tki t redu vse anuitete raznih posojil v znesku U8.787.76 Din. Na predlog g. prof. Bitenca, ki je iiUvljen pri zadnji seji glede potrebe humani-Sne oziroma nižje ženske realne gimnazije v Sdjn, Je župan odgovoril, da je bil predlog oddan doru za prosveto in tujski promet. — Notranje tfalstrstvo je nakazalo mestni občini za vzdrže-mje policije 80.000 Din, za vzdrževanje poslovnih irotorov okrajnega načelstva pa 20.000 Din. Finančni referent g. Prelog je poročal, da t ukazala kr. banska upraav podporo 6287 Din M prispevek za stvarne izdatke za meščanske U« ▼ II. četrtletju, za dnevno zavetišče pa 3000 fcurjev. V sporazumu z odborom za prosveto * tajski promet ie bila nakazana podporni akciji [ ■ ' dijake podpora 500 Din. — fckmnih je bilo še več podpor. — G. župan je pročal, da je dobila občina 2.000.000 Din brez-•brtltnega posojila za zidavo Delavskega azila in fc ie bo takoj po izvršenih upravnih in tehničnih fctttlnostih začelo z gradnjo. — Konservator dr. (Me je podal poročilo glede dvorane v okrožnem •dilču, kjer naj bi se nabavilo pohištvo, ki bi kilo v skladu z dvorano. Ker je predvidena grad-•i» Justične palače, se predlog odkloni, čeprav je •Jeva za Celje velikega turističnega pomena. — * 1934 je bila z brezposelnimi izvršena regula- Koprivnice in je ostala brez kritja še postavka ^4*4.43 Din. Ta postavka se krije iz Se neizrab-Hih kreditov za regulacijo Koprivnice za leto I« poročila cospodarskepa odbora: Na poslopju •♦»tnega muzeja so potrebna popravila v znesku 1443 Din. Sklene se. da se izvrše najnujnejša |*Pr»vila v znesku 1396 Din. — Pri regulariji jfcice je pridobila mestna občina nekaj sveta. *kne se, da se arondacijo proda Jos. Kirbišu Po 30 Din. Vinku Kukovru boljše parcele m' * $0 Din. slabše pa po 20 Din. Za občinska podjetja je poročal g. G o 1 o • P»nc. Elektrarna Fala se je proti novi pogodbi, ® Jo je sklenila mestna občina s KDE pritožila na J^Do sodišče, ki je pa pritožbo zavrnilo. — * r*klanino razsvetljavo v času izven normal-jjp poslovanja bo računala elektrarna pri iako«li »atov na vsakih začetih 100 kw priključne k,**&K>8t> 36 kw pu 1.80 Din in preko 100 kw po 1.50 Din od kw. — Tovarna Elka na Sp. Hudin.ii bo prejemala električni tok po teh cenah: za prvih 10.000 kw po 80 par, za vso nadaljnjo uporabo pa po 60 par. — Krajevna protituberkulozna liga v Celju je ponovno prosila, naj bi inkasanti mestne elektrarne smeli pobirati prostovoljne prispevke za azil za jetične. Dovoli se prostovoljno pobiranje po inkasantih do preklica. Na Hribu sv. Jožefa se bo podaljšal vodovod do sledečih hiš: Reichman, Grobelnik, Jelene, Četina in Vrenko. Posamezne stranke prevzemajo polovico stroškov. Za gradbeni odbor je poročal g. dr. Voržič, in sicer o potrebi tlakovanja Mariborske ceste. Ker je Mariborska cesta državna in ni upati, da bi jo v doglednejn času država tlakovala — proračun znaša 2,350.000 Din, je bil sprejet predlog gradbenega odbora, naj se uredi hodnik od rudarske šole do Spodnje Hudinje, ki naj bo 3 m širok in z granitnim robnikom. V imenu zdravstvenega odbora je poročal g. dr. Skoberne glede onesnažene Savinje. Od okrajnega nafelstva v Slovenjgradcu je prišel predlog. da bi občina krila btroške komisije, če bi ugotovila, da bi bil rezultat preiskave v \Voschnagovi tovarni negativen. Predlog je bil sprejet. Sprejeta sta bila tudi dodatna predloga g. dr. Voršiča, naj bi komisijo razpisala in vodila kr. banska uprava, ker zadeva več okrajev in predlog g. Gologranca, naj bi se h komisij povabil tudi Higijenski zavod v Ljubljani. — Zupan je pri tem pripomnil, da je komisija že ugotovila, da prihaja nesnaga v Savinjo tudi iz Zabukovce. Za prosvetni odbor je poročal katehet p. L u k -man. da je I I izdelan v odboru pravilnik za poslovanje mestnega gledališča. Pravilnik ne velja za gostovanje Narodnega gledališča iz Ljubljane in Maribora. Za tujski promet je poročal g. Roš. ki ie predlagal na podlagi poročila mestnega fizikata. naj bi se za mesarske ute Na okopih našel drug prostor ali naj bi se pa namestile nove zaprte stojnice, v tem slučaju Za kresiio. — Od Rogaške Slatine do Celja naj bi se vpeljali direktni vozovi, da bi potnikom na Grobelnem ne bilo treba prestopati. V tem oziru naj napravi mestno poglavarstvo vse potrebne korake. Za upravni odbor ie poročal g. dr. H od žar. Zdravstveni dom v Celju predlaga, naj bi se tako-zvano Likovičevo posestvo pri Celjski koči porabilo za počitniški dom za deco. Tredlog je bil sprejet, mestno poglavarstvo naj pa do 15. septembra t. I. sestavi osnutek pogodbo. V tajni seji sta bila nameščena za policijska agenta Gaber Jožef, absolvent meščanske šole iz Trnovelj, in Rojnik Stanko, absolvent nižic gimnazije iz Braslovč. Mi pa pravimo, da je to vse skupaj račun brez krčmarja. Naa ni razbil marksistični teror, nas niso razbili JNSarji in na« ne bodo tudi sedanji kolovodje ljudske fronte. Če je peščica naših ljudi nasedla, ki pa jih bomo prešteli na prste, še ne pomeni, da je v naših vrstah razdor. Mi stojimo in prav dobro pomnimo, kaj vse hudega so nam prizadejah v tovarni marksistični ljudje. Naša fronta bo ostala ludi po občinskih volitvah prav tako močna, kakor je danes, če ne še bolj. Dan volitev bo pa ob izidu volitev dokazal, da je klerikalni zmaj še prav tako močan in nepremagljiv, kakor je bil takrat, ko so naši delavci frčali na cesto zato, ker so biLi katoliški in slovenski. Naše delavstvo bo oddalo gla« za tisto listo, ki jo je brez vsakršne pomoči izven delavskih vrst samo sestavilo v družbi z jeseniškim kmetom in obrtnikom. Javno zborovanje JRZ na Jesenicah Krajevno organizacijo JRZ na Jesenicah sklicuje za nedeljo, dne 18. t. m. ob (>ol 10 dopoldne v veliki dvorani Krekovega doma javno zlK>rNa potujčeni zemlji«, nato pa govor, v katerem je predsednik prosvetnega odseka podal izčrpno sliko vseh bojev in prizadevanj za ohranitev Koroške od 1. 1918 do nesrečnega prebiscita 1920. Po predavanju je zopet zapel zbor, kateremu se je pridružilo občinstvo, ki Je napolnilo društvene prostore. Med poslušalci smo videli tudi nekaj Korošcev in Korolie Pri Sv. Roku pa smo imeli dopoldne majhno slovesnost: obiskal nas je namreč g. novomašnik p. Martin Pere iz Kozjega, ki je imel pred sveto mašo lep govor in nam je podelil novomašniški blagoslov. Skoda, da mnogi ravno ta dan niso mogli k Sv. Roku, ker je bilo hladno, deževno vreme in ker zaradi stavke ni vozil tramvaj. cesti pri er. Roku (St. Vid h. 67). Stopil ie t spalnico in imel T eni raki revolver, t drugi pa električno svetilko ter j« zahteval od obeh zakoncev denar. Oit je star it čei 80 let in •• ni mogel ustavljati. Mati je poiskala ve« denar, ki ga je imela pripravljenega za orača, ki je imel priti orat z« »eter pšenice. Ker ni bilo več denarja pri hiii, se je ropar, ki je imel pomočnika za stražo pri vratih, zadovoljil z malo vsoto in odšel. Zasvetil pa je, da se bo kruto maščeval, če bodo U napad naznanili orožnikom. UniOn predvaja danes premiero zabavne veseloigre »GLOCKSKINDER« Nasmeh srede Nov Foxov zvočni tednik Nastopa klasični tjnbavnl par Llllan Harvey In Wllly Frltsch poteg ter* pa Paul Ktntp In Oskar Slmi Procesija ima krajšo pot uradi poznega letnega časa. Na razpolago bodo sveče in baklje — od 15 dalje do procesije. Prosimo, da se jih poslužite. Q Elizabetna in Vinceacijeva konterenca za župnijo Marijinega Oznanjenja vabi vse članice in člane, da se udeleže pogreba g. P 1 e n i č a r j a Franca, sodnega nadoliciiala v p., očeta dveh na Jih odličnih sodelavcev. Pogreb bo danestob pol 5 popoldne s Starega trga št. 6 — Predsednik. O Mesto venca na grob pokojnega g. Pleni č a r j a je zbrala pisarna občega oddelka kr. banske uprave za reveže, podpirane po Vincenci-jevi konlerenci M. O., Din 130. — Bog plačaj! 0 Šentpetersko prosvetno društvo vabi svoje člane k sv. maši za blagopokoinega g. župnika Janka Petriča, ki bo v nedeljo, 18. oktobr« ob 8 t cerkvi st. Petra. — Odbor. 0 Vsem, ki se zanimajo za že omenjene telovadne tečaje, sporočamo, da ve vrši vpis v vse tečaie: Za otroke (dečke in deklice) vsak ponedeljek in petek od 2 do 4 popoldne v telovadnici na realki v Vegovi ulici. — Za odrasle (donve m gospode) pa vsak torek, četrtek m sotjplo od 6 zvečer ctndje v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti Ker se tečaji že vrše, pospešile z vpisom. Operetni šlacjer pristnega dunaiskega humora in vesele zabave. Glasba Dr. R Benat?ky .Punčka" (Puppenfee) po motivih baleta V carstvu lutk Magda Sctoneidef. Wol! Aibadi Rettf Paul Hirbtiir, »mlati Cirt, Mtle Sandrock Danes premiera v Elitnem Kinu Matica — Slomškovo prosvetno društvo v Zagrebu priredi v nedeljo, 18. oktobra, po večernicah v K poročilu o zadnjem občnem zboru moramo svojih druitvenih prostorih, Nikoličeva ulica 10/1., dodati, kar je v sobotnem dopisu po neljubi pomoti izostalo, da je bil s splošnim odobravanjem sprejet predlog, po katerem sta bila za častna člana Slomškovega prosvetnega društva izvoljena g. dr. Vladimir Goli a, predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, in g. Janez Hladni k , izseljenski duhovnik v Buenos Airesu (Argentina). Oba gospoda sta si v času svojega hiva-nia v Zagrebu pridobila toliko zaslug za tukajšnje Slovence, da je njuna izvolitev samo izraz hvalež nosti za delo v društvu. B I a J o ca Samske 9 plašče! Največja in najlepša izbera in najsolid-nejše cene I 91. Žlendei Ljubljana • Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! Sobota, 17. oktobra kok, devica; Hedviga. Koledar Margareta Marija Ala- Novl grobovi -j- V Zgornji Šiški ie mimo v Gospodu zaspal oosi> Valentin Naslran, stroior in posestnik, bral misiji narja dr. Ak>iztw Naslraria Pogreb bo da-nev ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dra\iKih. Noi mu svefc večna luči 2alujočun naše iskieno sožalie! — O hmeljniškem gradu v novomeškem okraju ie bil naš list pred nekaj tedni prinesel v nedeljski prilogi pod »Lepotami naše zemlje« opis, v katerem je popotnik napravil tudi dve opazki o njemu neznanem graščaku in njegovi družini, kateri bi mogli čitatelja zapeljati t zmoto, kakor da je lastnik kakšen nemški nacionalec. Zato smo resnici in pravici dolžni pojasniti, da je graščak baroc Filip Wambold-Umstadt češkoslovaški državljan, ki je t stari monarhiji bil član nemške krlčans*-o-socialne stranke in kluba r moravskem deželnem zboru ter se je danes med nami z družino vred popolnoma udomačil in ostaj slefkoprej veren katoličan oziroma krščanski socialec Luegerjeve iole, ki je naročen tudi na naš list m je prijatelj ter znanec v odličnih slovenskih krogih, predvsem katoliških. Njegova veleugledna soproga je hči zaa-nega^pokojnega grofa Harracha, enega največjih prijateljev in zagovornikov Jugoslovanov v bivši monarhiji, ki je prvi dal pobudo za odkritje dalmatinske obale tujemu svetu — otroci barona \X'ambolda pa dobro in radi govorijo slovensko, en sin pa študira pravo na češkoslovaški univerzi t Brnu. Obnovitev hmeljniškega gradu z velikimi otroški pa je naravnost kulturno delo v naii domovini, za kar je lastnik žel po pravici po vseh slovenskih listih priznanje. V gradu samem se veliko govori slovensko in ie prebivalstvo do gra-ščaka v najboljših odnošajih. S tem naj bo popravljeno, kar je bilo napisano od opisovalca, ki razmer tozadevno ne pozna in ie bil očividno od nekoga namenoma krivo in(n'"v-in ZOPET NOVOSTI ZA DAMO IN GOSPODA MANUFAK TURA _ Roparski napad. Iz St. Vida pri Stični nam poročajo: V noči od 13. na 14. oktobra ac je_ pri-olszil nekdo v hišo Anžlovarja Antona ob državni predavanje o oporoki. Po predavanju zapoje društveni pevski zbor nekaj narodnih pesmi. Vabljeni! — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Reg. po min. soo. poi. tu nar. »dr. S-br. 1MK5, SS. V. S. — J. E. Kalan: »Pridige enega leta«. Nedeljo za nedeljo in praznik za praznikom se oznanja beseda božja z vseh prižnic na Slovenskem. Pridni in zvesti posJušavci najbrž nimajo poima, koliko je v teh pridigah duševnega truda. Bese16 rv. obhajilo; ob 6 govor, nato sv. maša pred Najsvetejšim; ob 7 sv. maša; ob 8 sv. maša za šolsko mladino; ob 10 govor, nato sv. maša pred Najsvetejšim; ob 14 križe-r pot, govor in litanije Matere božje; ob /«20 rožen venska poboinost, blagoslov in govor. Nato se oglasi misijonski zvon. Med tem molitev 5 Očenašev in 5 Zdravih Marij. Delavniki: ob 5 zjutraj sv. maša; ob H6 sv. maša pri stranskem oltarju, pri velikem obhajilo vernikov; ob 6 govor, sv. maša; ob 8 sv. maša; ob 9 st. maša; ob 16 križev pot, govor in litanije Matere božje; ob M20 rožen venska pobožnost, blagoslov in govor. Misijonski rvon in molitev 5 Očenašev in 5 Zdravih Marij. V nedeljo, 25 oktobra (praznik Kristusa Kralja): dopoldne isti spored kot t nedeljo, dne 18. oktobra; ob 15 sklepna pridiga, blagoslov nabožnih predmetov kot spomin na sveti misijon, slovesne litanije Matere božje, zahvalna pesem. — Šolska mladina osnovne in meščanske šole ima sv, spoved in ev. obhajilo posebej, kar se jim bo t šoli povedalo. Vendar se tnladimi, ki je ne ovira šola ali učenje, priporoča obisk er. maše vsak dan ob 8 in obisk drugih pobožnosti, kolikor je to možno. — Red spovedovanja odraslih in vse drugo bodo gospodie misijonarji sproti oznanjcvali. — Misiionska procesija s sv. Rešnjim Telesom ho v petek zvečer (23. oktobra) po pridigi. Iz cerkve bo šla na Ciglarjevo, Slapničarjevo, Zaloško, V»J-matsko, Ciglarjevo ulico in nazaj Vse prebivalce ob tej poti prosimo, da po možnosti razsvetle okna. © Nadaljevalni tečaj Esperanta za vse espe-rantiste iz Ljubljane bo otvoril »Klub esperanti-stov v Ljubljani« v poneoelick, dne 19. oktobra t. I. ob 20. Tečaj bo enkrat tedensko po t in pol ure v klubovem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7-1. Zglasite se zatorej zanesljivo v ponedeljek v klubovem lokalu, kjer boste dobili vsa nadaljna navodilo in pojasnila — Odbor Kluba esperanti-stov, Ljubljana Sijajna veseloigra i klasičnim ljab&vnlm parom Liiian Harvey - Willi Fritsch Nasmeh sreče vGlUckskinder) Komedtta Teselega humorja tn 1«vrstne sabave Medeni tedni Any Ondra Hans Sdhnker Premiera! Operetni Slager seione! V carstvu lutk Glasba R, Benatikega po motivih baleta ..Punčka" (Puppenfee) Magda Schne der, Wo|f Albach Retty, Paul HSrbiger, Adela Sandrock O Nameščenskn visoka šola. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Sloveniji je letošnjo jesen uvedlo vrsto tečajev, ki jih ima pod naslovom »Nameščenska visoka šola«, in ki bodo v zimski sezoni v Rokodelskem domu. V vrsti teh predavani je snoči predaval un. prof. dr. Srtoi o svojih »Vtisih iz moderne Palestine«. Udeležba je bala zdo velika. Večer je otvorfl in predavatelja pozdravil g. Franc Pernišek. Predavatelj dr. Snoj je najprej očrte«! Palestino ter njene prebivalce ter neto prihod Judov v zadnjih letih, njihovo naseljevanje, gradnja noratni strani po se Arabci drže tradicije, dasi šele sedaj spoznavajo vrednost zemlje Prebivalstvo Palestine se ceni no okoli 1,200 000 hudi, od teh ie 400 000 ludov. Kristjanov ie 90 000, med temi 30.000 katoličanov. Predavatelj je opisal vzroke medsebojnih sporov v Palestini, ki so umevni Zahvalil se mu je za izčrpno predavnnic o Pernišek, nato on ie o organizacijskih vprašanjih govoril še g. Rudolf Smer-su. Nameščenci so priredili prav lep prosvetni večer Kino Kodeljevo • Tel. 31-62 Danes ob 8 in jutri ob pol 4, pol 6 in 8 MAČKA V VREČI MAGDA SCHNEIDER THEO LINGER in glasbeni film »SIRENE« © UI. drž. realna gimnazija Ljubljana-Beži-grad Pri opremi te, brez dvoma natmodernejše šole v državi, sodeluje v nemali meri tudi domača tovarna pohištvo »Remec-Co« Dobavila ie garderobne omarice, opreme risalnic in konferenčnih sob kakor ludi parkete Dalje je izvedla oblogo sten v telovadnici. Vsi ti izdelki vzbuiaio posebno pozornost ne samo glede prvovrstne izdelave in res lične oblike, temveč tudi zalo, ker so izdelani izključno iz domačega lesa. © Važno opozorilo I Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja, da so upravičeni pobirati pr> stovoljno socialno davščino na sobe ia uslužbence samo pooblaičenci, ki imajo s seboj posebne Iml timacirj«. Za vsako plačilo mora nabiralec angle5lcinw bu gom. Po Mariboru hodi zadnje dni neki potnik » prodaja zasebnikom pravo >angleško< blago u, t*. leke. Dopoldne pride res s pravimi anR!«^,*' vzorci ter jx>nuja blago za tako ceno. da kupe« ki hitro premami. Ima s seboj pri kupčiji (amo ttot' ce. obljubi pa, da bo izbrano blago prinesel p* poldne Blago res prinese v istem vzorcu, ker r* kupec po navadi nima časa, se zadovolji Mm,, , površnim pogledom. Šele pozneje ugotovi, d> » bil opeharjen. Mesto angleškega mu je potr.ii prinesel najnavadnejše češko ali pa domafe mk no, katerega je kupec nekajkrat preplafal. »Angi*. ški< žig na suknu je dostikrat še čisto svež, d« M da kar sproti zbrisati. Na ta način je ta poten opeharil te veliko ljudi, ki so njegovim vzoren nasedli ter kupili »pristno angleško« sukno, ki bt ga dobili v vsaki trgovini najmanj še enkrit ceneje. □ Sladki kmečki kruh. Pekarna Rakuit, K°r» ika cesta 24. |moi.holo Din 6200 j Celic er BlagoslorlteT mostnega laretlšč« r gn. Jutri, v nedeljo bo mestno zavetišče v Mediofv slovesno blagoslovljeno. Ob pol 10 bo v kipehr. zavetišča sv. maša, po sv. maši blagoslovite* l« nato ogled zavetišča. K tej slovesnosti je » 6r večjem številu vabljeno tudi občinstvo. er Is gasilske čete na Babncm. Bivši Bi-Prostovoljne gasilske čete na Babnem, ki »o h leta 193-1 od takratnega komisarja iz čele IrV 1 j». čeni ali ki so v znak protesta proti nc7.no»r:t razmeram, ki so v četi takrat vladale, prosto«M no izstopili, so dobili te dni od gasilske iur* * Celju dopis, v katerem jim župa sporofa, d.i I' pozvala četno upravo Prostovoljne gasil, čete r'' Babnem, da jim vrne vse pravice izvrštijofih č!» nov. Nadalje pravi gasilska župa v dop su, 'ir sko službo pri gasilski četi Babno neprekinjeno S tem so bivši člani Prostov. gasilske čele na Bjl' nem dobili zadoščenje za krivice, ki so Jim bi« storjene leta 1934 Izjavljamo pa, da s to reMIvl* še nismo popolnoma zadovoljni in pričakiijTn^ da bo višja gasilska instanca vzpostavila tudi »'» ro upravo čete. ker je bila protizakonito n"*1 Sena svojih funkcij. e Živinski in kramarskl »uršulin sejem' ™ v sredo, dne 21. oktobra v Celju. e K včerajšnji notici o tragični smrt! Fclik'« Anderliča sjioročamo na prošnjo Društva nnt:^*1^ jev, dn pokojni ni bil natakar, temveč delavk doma od Sv. Etne v Šmarju pri Jelšah. . e Kino Metropol. Danes veseloigra >!'(•" L.TENJE«. V glavni vlogi Gustav Frfili h 'n vejši Merkurjev tednik — Ob 16 matineja > I ukrotljivl mustang«. 6°'o obligacijsko posoiilo Podpisanih 13,300.000 Din Dve tretjini ze vpisani — Znatni vpisi v gotovini Pnc 10. t. m. se je začelo vpisovanje 6% obli-Ml. j|sojila mestne občine, ki traja do 10. .^vt-inlira. Do petka, torej v 6 dnevih vpisovanja jI, v enem tednu je bilo skupno vpisanih tako v •otovini lodnr-stvo, kakor tudi za vse naše gospodarstvo, ker se vrača zopet zaupanje v veliki meri. 1'speh posojila, za katerega so se nekateri bali, sai *o lansi-rali tudi temu primerne vesti, da bo začetek vpisa odgoden, je pokazal, da ti črnogledi niso imeli prav in da so razmere na našem denarnem trgu zrele za take transakcije, katerih pomena se zavedajo najširši sloji. Čehi se pritožujejo čez nas, ker ščitimo naše izvoznike »Prager Tagblatt« od 16. t. m. piše: Jugoslo-iinsk.i Narodna banka zadržuje izplačila iz ceško-tovjSkega kliringa, katerih protivrednost je bila pitsna po češkoslovaških uvoznikih jugoslovan-liega blaga pred razvrednotenjem krone. Jugosla-r.« izhaja pri tem, po mnenju lista, z napačne rtilage klirinškega sporazuma. Čl. 3 teg:i sporazuma Jo.ois v primeru izpremembe klirinške paritete, da < treba plačati obstoječe dobrovpise po stari pa-r.ttti. Jugoslovanska Narodna banka odklanja pla-(ilo protivrednosti v dinarjih na jugoslovanske iz-»oznike po stari pariteti. List dodaja: Do 5. oktobra (tega dne je bil utivljen klirinški promet) so češkoslovaški uvoz-«:Vi jugosl blaga v veliki meri plačali plačila, pri <«mer pa je šlo večkrat (po st?ri navadi) za go-!ot» vrste blaga predplačila za dobave, ki se bodo tel« polagoma izvršile. Belgrajski zavod izjavlja, lakih predplačil ne prizna, da dejansko ni bil ■mlen do 5. oktobra. V zadnjih dneh pa je razkrili Narodna banka to mnenje tudi na predplačila, >' io bila tudi v septembru izvršena na jugoslovan-ui klirinški račun pri Zemski banki. Jugoslovanih« Narodna banka hoče na ta način oiividno šči-5,1 ivoje izvoznike. To prizadevanje je potrdilo določilo, da morajo jugoslovanski uvozniki, k: ■ uilužili na devalvaciji krone, samo polovico * porine protivrednosti plačati po stari pariteti. >°'0»ico pa po novih tečajih. Končno piše list, da so češkoslovaške oblasti v "»Itridu brzojavno in včeraj tudi pri jugoslovan-Jkira poslaništvu intervenirale, vendar brez uspe- * k.r ie po mnenju lista škodljivo za češkoslo-'»i«s uvoznike, končno pa tudi za jugoslovanske "»»mika. Vsekakor bodo potrebni še osebni razdori t Belgradu. Članek nosi naslov »Neprijaz-M pr»kia«. . pen« v ČSR naraščajo. Od 1. septembra do t. *??r« it indeks cen« v veletrgovini v ČSR na-^^ od 693 na 704, torej za 1.6 odstotka. Najbolj 4.R.' lv",l indeks cen industrijskih surovin in iz-1,",0» (za 4.4 odstotke). SBorzni teden JE^! , Ljubljana, 16. oktobra. "Potekel |e že drugi teden, odkar je bila najav-. . nrsdiio devalvacija francoskega franka, ka-Ej rfedflo razvrednotenje tudi drugih valut, j? Ta teden j>romet na naših borzah ni bil tako £* t so i kot prejšnji teden. To se vidi že iz tečaj-l ko n. pr. na ljubljanski borzi ta teden epi oh g bilo zaključkov v angleških funtih. Znatnejši k kil kompenzacijski promet, vendar pa tudi s tem aeattom vred ne do«segamo višine iz preteklega ? Pomfaieoje na valutnem trjfu se je najbolj vi-JJp iz nazadovanja tečaja angleškega funta. Se ■ritckll teden je bil funt na vseh naših borzah pM|učevan po 250, pri tem pa arao ie opazili fcll zasebno jMJnudbo, tako da Narodna banka ni ff4»n intervenirala. Ta teden pa je funt zopet lirknil navzdol m dosegel tečaje, katere smo popili pred sedanjo razburkanostjo na deviznem fcfo. V teku tedna je funt v Ljubljani popustil od & blago na 247 blago v četrtek, dočim je bilo a zanj povpraševanje po 237. V Zagrebu je v teku tedna popustil od 248.715 na 236.76, I Belgradu pa od 249 na 235 v četrtek, dane« pa ji taiaj zopet narastel na 237.50. Podobno je ▼ teko tedna popustil tečaj nemške marke. V ponedeljek je marka beležila v Ljubljani 14.45, v petek samo še 14, r Zagrebu je padla od 14.3650 na 14.02. Avetrijski šiling j« v teku tedna popustil v Ljubljani od 8.55, potem ko je dosegel že najvišji tečaj 8.65 v sredo, na 8.55, v Zagrebu je v začetku tedna beležil 8.465, v tore-k je narastel na 8 60, kasneje je pa popustil na 8.50. VREDNOSTNI PAPIRJI Tudi v vrednostnih papirjih se je promet zelo zmanjšal, to se vidi tudi iz tečajnice posebno zagrebške borze, ki zadnje dni beleži izredno malo zaključkov. Tudi tečaji »o popustili. Tako je vojna škoda v Zagrebu popustila od 375—376 v ponedeljek na 366 denar v petek, podobno je nazadovala v Belgradu od 373--374 na 363.50—370. 8% Blerovo posojilo ie v Zagrebu popustilo od 85—86 na 34.50—85, v Belgradu od S650—87 na 84.50—85. 7% Bler je popustil v Belgradu od 77—77.50 na 75—75.50 itd. Med delnicami se je dobro držala Narodna banka, ki je v Belgradu, kjer je merodaineiši trg, popustila samo od 7000—7100 na 6900—7050. Bolj ie izgubila Privilegirana agrarna banka in sicer v Zagrebu od 205—210 na 190—202, v Belgradu pa od 200.50—202.50 na 190 30-192.50. Trboveljska ta teden ne beleži znatnih sprememb. Značilno za presojo položaja na deviznem trgu je vsekakor tudi dejstvo, da je v času, ko je funt notiral 250, beležil v Belgradu napoleondor 250, do včeraj pa :e popustil na 343 in siceT se po tem tečaju blago nudi, toda kupcev ni. Glede včerajšnjega dne na belgrajski borzi piše agenciia »Jugoslovanski kurir«, da računajo borzijanci, da je dovolj funtov na trgu. Tako je r četrtek Narodna banka dobila od ene same banke na termin okoli 100.000 funtov. Računa se, da ima Narodna banka okoli 1 milijona funtov, če ne več. Zasebnega blaga je bilo samo na en dan naprodaj na belgrajski borzi 50.000 funtov, od tega je Zagreb dobil 15.000 funtov ia sicer je zanje plačal 238 Din. Naši papirji na dunajski borzf. V zasebnem prometu na dunajski borzi trgujejo tudi s lomile našimi papirji: 8% in 7% Blair ter 7% stabilizacijsko posojilo. V naslednjem podajamo gibanje tečajev teb papirjev od sobote preteklega tedna sem. Notirali so: 10. okt 12. okt. 15. okt 8X Blair 15f>—1G2 159—161 163-166 7% Blair 151-157 154—157 158—161 7» itab. pos. 24— 25 24.50—25 25.50—26 Avstrijski tesni trg Graška »Tagespost« prinaša naslednji članek o avstrijskem lesnem trgu: Po devalvaciji valut je lesni trg miren. Vse čaka na prilagoditev na nove razmere. To je potrebno tembolj, ker so tu razne vesti, ki pravijo, da bodo doslej obstoječi kontingenti in 6urtakse odpravljene, v drugih državah pa je pričakovati znižanja carin. Avstrijski trg je miren in kaže, da je letos nastopilo zimsko zatišje prej kot navadno. Gradbena delavnost je skora povsod zaključena ali pa je tako napredovala, da ni več nobene znatne potrebe za les. Pa tudi podjetja za predelovanje lesa kažejo razmeroma maJo nagnjenja k nakupom. Izvoz je nadalje nezadovoljiv. Po uradni statistiki za prvih 8 mesecev t 1. je znašal avstrijski izvoz samo 8.3 milij. met. stolov, dočim je v istem času lani znašal 9.3 milij. Tudi vrednost izvoza je padla od lanskih 64 na 57.9 miliij. šilingov. Naj- Zakaj ne bi tudi Vi bili zadovoljni, ko lahko za mal denar dobite dobro in elegantno obleko iz našega blaga* Cene našega blaga za obleke so od 120'— do |80'- dinariav po metru VLADA TEOKAROVIČi KOMI? P A R n Č I N Tkanine za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: UUBUftNA, Gradišče 4 m v »takem vetjem mestu lugoiiavije važnejši odjemalec i« bila kol doslej Italija. Naslednji posli bodo začeti • pogajanji r Rimu, ki naj premoste obstoječe težave avstrijskega lesnega izvoza. Pristojne italijanske organizacije so že pritrdile razdelitvi 1000 vagonov brušenega lesa po avstrijskem lesnogospodarskem svetu. Cene »o zaenkrat v Italiji komaj malo nategnile in ker »e vrši stroga pažnja, tudi ne bo nastopilo nobeno znatno zvišanje. Računajo, da bo zabeležiti podražitev komaj za približno 10%. Lesna trgovina s Švico popolnoma miruje. Tudi r Fraiv.ijo ne pošiljajo več blaga. Avstrijci pri-čakrijejo znižanje carin za les v Francjii, kar bo razbistrilo položaj. Za avstrijsko lesno gospodarstvo je velike važnosti, če bo podaljšana prefe-renčna pogodba, ki traja do pomladi 1937. Promet z Nemčijo se giblje v dosedanjih mejah, dočim so dobave na Madjarsko majhne, ker zadeva nabava licenc kot prej na velike težave. KINCTUNION Po znižanih cenah 3'50 in 5 50 Din danes ob 14*15 uri f^3y Napetol Romantično! Skozi puščavo Borza Dne 16. oktobra. Denar Angleški funt je včeraj v Belgradu na oficiel-nem borznem sestanku popustil na 235, toda po zaklju ku borze je zopet naraste! na 236—237. Danes dopoldne je bila zanj tendenca v začetku slaba, kasneje pa se je blago nudilo v L:ubliani po 237, Zagreb beleži danes za funt 235.996—237.56, Bel-grad pa 236.70-238.30. Avstrijski šiling je v Liubliani popustil na 8.50-8 60, v Zagrebu na 8.4350—8.5350, v Belgradu na 8 45—8.55. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.65—31.35, v Belgradu 30.90—31.60. Nemške marke so v Ljubljani popustile na 13.90 —14.10. v Zagrebu so pa narastle na 13.92—14.02, za sredo novembra so beležile 13 55—13.75. V Belgradu je znašal tečaj 13.8265—14.0265. I Milan je beležil v Zagrebu 3.20 blago, ▼ Belgradu pa 308.80—311.20. Ljubljana. — T i čaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 233016—2344.76 Berlin 100 mark...... 1740 53—1754.41 Bruselj 100 belg......729 70— 7M.76 Curih 100 frankov ..... 996.45—1000.52 London 1 funt....... 21328— 215.34 Newyork 100 »£>larjev .... 4303.51—4339.83 Pariz 100 frai"ov......201.97— 203 41 Praga 100 kron....... 153.44— 154.54 Trst 100 lir........ 227.44- 230.52 Promet na zneretiSki borzi je znašal brez kompenzacij 3,146.770 din. Promet na belgrajski borzi je znašal brez kompenzacij 5R3 000 din. Curih. — Bclprad 10.—, Parls 20.27, London 21.2925, Nevvork 435, Bruselj 73 225, Milan 22.90, Amsterdam 233 75. Berlin 174 75, Dunaj 72.50 Stockholm 100.80, Oslo 107, Kopenhagen 45.075, Praga 15.40, Varšava 82. Budimpešta 85 75, Atene 2.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 8.25, Helsingfors 9.39, Buenos Aires 1.2125. Vrednostni nnnirii Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 82—83, agrarji 48-^19. vojna škoda promptna 865 -367, begluške obveznice 63—68. 8% Blerovo posojilo 84—86, 7% Blerovo posojilo 75—76, 7% posojilo dr. hip. banke 87—90, — Delnice: Trboveljska 175-180. Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82.50 denar, agrarji 48 denar, vojna škoda promptna 366 denar, 11., 12. 363 denar, begluške obveznice 68 denar, 8% Blerovo posojilo 8-1.50— Kulturni obzornik Razstava G. A. Kos - Maleš • Gorše in Slaviček Fr. Gorše: Pajdaši. .. Od 4. oktobra dalje lr»ji v Jakopičevem pa-»ujonu umetniška razstava, na kateri sodelujejo »?|f Slovenci in kot gost Ceh Jan Slaviček Včla-■l'ni v »Društvu Slovenskih likovnih umetnikov«, »« G. A. Kos. M. Maleš in Fr. Gorše še posebej organizirali v samo6tojno umetniško gru- | po, trojico, ki ima namen prirejati lastne razstave. 1 Ta razstava je že njihova druga. O grupi sami je povedal G. A. Kos v pozdravnem govoru na dan otvoritve, da njenih članov ne veže nikaka skupna umetnostna orientacija, temveč volja in ljubezen do dela. Obirkovalec razstave bo to izjavo lahko potrdil, kajti v paviljonu čuje zelo pester trozvok, v ktaerem se ena individualnost od druge točno in ostro odraža. G. A. Kos je razstavil 20 del v olju in to iz leta 1934-36. namenoma »e je to pot omejil na krajine in tihožitja, ker pripravlja figuro, kompozicijo in portret za bližnji čas (katalog). V katalogu nista omenjeni dve številki, to je »Most v Medvodah« in »uo6posvetska cesta«. Motivično imamo v glavnem tihožitja z ribami, šopke različnih rož. kruh in vino, krajino iz Selške doline in drugod, kol popolnoma nov žanr in nov zvok pa nastopala Dalmacija in morje. Med dela, ki na razstavi najbolj ugajala, bi človek prisodil »Ribe II«, kjer je K. jako dobro rešil zvezo temnorjavega, na stare Holandce spominjajočega ozadja z bri-Ijanco rib v ospredju, >-Smarno goro«, ki učinkuje s svojo koinpozicionalno in barvno jasnostio. »Oljke«, ki težavni tepih naravnih luči pod drevjem vežejo v sila harmoničen, čeprav popolnoma plo-skovit barvni lik (tu ima beseda lik svojo polno upravičenost), dalje »Sončnice« in »Rumeni šopek« ter sliki »S Korčule« in »Korčula«. Osnovna poteza vsega G. A. Kosovega dela je fanatična ljubezen do barve, ki se zlepa ne ustavi, kadar gre za io. da ta element prikaže v vsej njegovi bohoti. Tu barve resnično žive od neke svoie notranje svetlobe, bleščave in razkošja, ki je kratko in malo edinstveno. Slikarjeva precizna in velika rutina te cilje z lahkoto doseza, kajti to tudi ni navadno razmerje do palete, temveč barva dobiva vrednost plemenite in plastične materije ali snovi. Reči j<> treba, da so to posebne« i i Kosovc umetnosti, ki so zelo dragocene. Cc bi hotel sli-karjevo delo prijeti stilistično, mu služi za osnovo vselej in povsod lokalni ton. ki ga s svojo veščo > tehniko stopnjuje do pravih iluaionizmov, za kar glej »Kruh in vino II« (1) ter »Gosposvetsko cesto«. Podložena risba razodeva vsepovsod realista, celo naturalista. ki pa eili 6 svojim iskateljstvom v nove izrazne smeri barve. Na ta račun gre ku-bizem v njegovih delih (16,18) princip, ki je onemu popolnoma diametralen. Ni dvoma, da bo slikar vešče prebrodil ta konflikt med barvo kot čistim sestavnim delom slikine ploskve in zgradbe, pa med barvo kot atributom nalumih predmetov. Protizvok G. A. Kosa na razstavi, M. Maleš, ima 30 del, večinoma v tehniki temperi, ki jo topot prvič kaže. nekaj malega pa tudi mono-tipij. Izven kalaloga je slika »Spomin na Benetke«, ki je eno najbolj privlačnih del njegove kolekcije. Po vsej svoji naravi Maleš je in ostane grafik, grafik, ki ga poznamo zlasti iz lesorezov Kakor je tam bistvo njegove umetnosti v načinu, kako sporeja in uglajuje belo in črno v ono melodijo, ki bi človek dejal o njej. da je mnogozvočna, čeprav je v bistvu le dvozvočna, tako dela tudi tu. So barve, ki imajo vlogo belega in 60 druge, ki so črno — vse pa je tako med seboj sooieno in v tolikih inačicah, da človek pozabi na oba motiva in občini samo še pestrost in lepoto harmonij. Stvari, ki jih jc prej nakazal v risbah in lesorezih, danes varira v temperi. z velikim uspehom. Si-multanost in slojevitost duševnega dogajanja, prozornost vseh fizičnih in anatomskih oblik, ki puste svobodno preko sebe in skozi sebe druge pojave — ta nujni atribut kubizma je našel pri njem zavetje v območju neizrrčne čuvstvene lirike, ki ima manj povedati o slikarskih problemih barve, toliko več pa o tem. da jc vsaka barva šifra in simbol naših čuvstev. Slika je šla, a prišla je pesem. pesem barv. In je naravnost nedopovedljivo, kako jc 6 temi modernističnimi sredstvi pri nas mogoče zagrabiti nabožen motiv, kot je na pr. »Slovenska Marija« in ga kol takega ohraniti. Francozom na pr. daiejo ta sestavila priliko za kon-struktivizem. Ni tedaj glavno kubizem in tehnika etc„ temveč duh. Ljudje, ki imajo onravka z versko sliko, bi se tu lahko globoko zamislili. F. Gorše je k obema do«lej imenovanima kiparska folija. Razstavil je 25 del v raznih maleri- 85 ( 87.75. f¥>), — Delnice: Priv. agrarna banka 190 302, Trboveljska 170 - 1W), Gutmaun tSO—70; (60), Osj. sladk. tov. 170 denar. Bclgrad. državni papirji: 7% investicijsko posojilo S4.50 denar, vojna škoda promptna 308..'<> — 370 (369, 367.50). begluške obveznice 68.50—6S.75 66.75—67.25, 6% Blerovo jjosojilo 84.50—88 lK5), 7% Blerovo posojilo 75—75.75, 7% posojilo dri. hip. banke 00 blago (W>), 7% stab. posojilo 83 bi. — Delnice: Na ro50, Priv. agr. banka 190.50—19*2.50 (194. 191). ™ JtlMi $1.06/1 i£7LfF3°£ ■a" Misterijozni a izredno napeti film Chsriie (hanova skrivnost Danes ob 14*15 uri po globoko znižanih cenah Din 3'50 in 5*50 25.000 vagonov pšenice prodanih Na žitnem trnu je položaj ncizprcmcnjcno nadalje čvrst Op.iža pa sc v toliko izpremembo, da sc da sedaj dobili sempatja nekaj blaga, tako da ne vlada več lako absolulno pomankanje ponudbe kot prej. Cene pa so ostale ncizr>remenjcne ter sitane baško m ban. blago 162—165 Din. Položaj za pšenico obeta nadalje čvrsto tendenco, kajti vsepovsod v Evropi postaia naša pšenica iskano blago, zlato, za kalerega pa moramo v današnjih časih tudi sami zahtevah /lato v en«kovrednih devizah. Dobro kaže za naše blago v Francrji. Povpraševanje ie zani v S\irj in dru-gjh zaiKidivoevropskih državah. Tudi Italija nam ie v novem sporazumu dovolila znatne kontingente, katere pa bomo pri sedanjem povpraše-.Vjiniu iz drugih držav kar težko izvažali _ Računa sc, da ie doslej bilo izvoženih iz naše države ali pa ie pripravljenih za izvoz v vlačilcih okoli 25.000 vaqooov naše pšenice To potrjujejo tueti naše statistike zunanje trgovine. |u-liia ie znašal izvoz naše pšenice 1 88,? ton, avgusta pa že 51/>f?0 trn, torej 5 168 vagonov, l ani avgusta je znaiiil naš izvoz pšenice Mimo 77 ton. 25 000 vag. pomeni, da je s tem prodana okoli polovica izvoznega presežka, katerega je ceniti samo na 50 000 vagonov v primeri s prejšnjimi, znatno višjima cenitvami. Lubjann. Pšenica ban. 79 kg 2% im bč 78 kj 2% 165-170, bos 77 kg 4?5 160-165, rž nyva 72 kg 2% bar. 150-135, ajda par. Ljubljana rese-tana «vn 140-145, oves slav 1007 — 110. koru/a lebna 1935 bč in ban. 106-108, črnk votlini srerrv-ski 128—130, umetno višena za konec oktobra 94 - 95, za november in december 96-98, moka Og bč. m ban 260- 265, it. 2 bč. 240-245 št 5 bč. 220-225, otrobi debeli bč. 107-112, ckobni bč. 90-92 Nori Sad. PSenlca (78 kg 2%) M. l»dja Tisa ln Begej 169—171, grem. ladja Sava 166—168. slav. in srem. 158—160. srem. ladja Donava 167—169, bč. in ban. ladja Donava 167—160, bč. ladja Kanal 167-169, bč. in ban. 156—100. Ostala pšenica ne-izpremenjeno. Cene Prizada neizprpm. — Oves: bč., srem., slav. 95—97.50. Koruza: bč., grem. 10G —104. ban. 100—102. Moka: bč., ban. og in ogg 2-17.50 —257.50, št. 2 227.50-237.50, St. 5 207.50-217.50, št. 6 187.50—197.50, »t. 7 147.50-157.50, št. 8 106—110; srem., glav. og ogg 242.50—252 50, št 2 222.50 -232.50, št. 5 202.50-121.50. št. 6 182.50-192.50, št 7 147.50—157.50, St. 8 105-110. Otrobi: bč., grem., ban 78—85, bč. ladja 85—87.50. Tendenc« mirna. Promet srednji. Sombor. Pšenica: M. okol. Sombor 185- 157, gbč. 156—158, srem., slav 156 158. Juž. ban. 158 —160, gor. ban. 160-162, bč. ladja Begej šlep 16« —168. bč., ban. potiska šlep 166-168. Rž: bč. 123 —125. Ječmen: bč., grem. 63—64 kg 102.50—106, bč., srem. pomladni 67 — 68 kg 122 50—127.50, bar. spomladnl 67—68 kg 180—185. Koruza: bč., srem. gar. kval. 103—106, b&. grem nova »ušena 90— 92. — Vse ostalo neizprera. Tendenca omahujoča. Promet 75 vag. jalih in tehnikah, pri čemer je pripomniti, da 6amo nova dela. Njegova zadnja razstava v ateljeju, ki je bila retrospektivnega značaja, z deli na tej ni več udeležena Večino razstavljene plastike pred stavljajo dekorativno porabna dela. figure za vrtove, vodnjake, vrhove itd., reliefi in večje stalne sorodnega namena. V njih bc dobro kažejo osnovne poteze Goršetove umetnosti, ki je v prvi vrsti realistična. Po načinu, kako pojmuje motiv in kakšnega si izbere, vidiš realista, ki življenje z vedrim in ostrim očesom zasleduje in mu razbira njegove značilnosti. Vsa problematika modernega kiparstva je šla mimo tega naturno zdravega duha kot nekaj tujega, po odhodu iz miljeja stilizirane Meštrovičeve forme obstoji za Goršeta samo en problem, ki je: najti naravno plastične formo kot tako in rekonstruirati naravno strukturo plastike in njenega izraznega materiala. To tendenco je posebno v zadnjem času ostreje formuliral, bodisi statuaričnih oblik (»Mladost«), bodisi v takem rno tivu kot so »Pajdaši«, ki zaključujejo dolgo predstavno vreto. Poleg istočasno ž njim razstavlja-jočih kolegov je Oorše nekak »objektivnik«, čigar jasne, predmetu, naravi in osnovnim njunim zakonom 6lužeče poti nobena modernistična vihra ne zmede, gotovo lastnost, ki je ni niti umetniško ni človeško podcenjevati. V drobnih kipcih je te svoje tendence izrazil na način, ki je radi točnega občutja za motiv, formo in mero vreden vse pozornosti. Gost Jan Slaviček je zastopan na razstavi t 0 risbami. Slikar je sin znameni'ega An-tonina Slavička, največjega modernega češkega krajinarja impresijonizma. Listi, ki jih je v[x>s!al, niso vsi na enaki višini, omembo zaslužijo zlasti »Divja gos« in »Zubatec«. ki razodevata velik smi sel za jasnosi forme in za kompozicijo Krajine se v boljših delih kot so list »S Korčule« ali oni »Z Griifenber^a« ne oddaljujejo od tega hotenja po črni jasnejši zgradbi celote in gamolastnosti linije kot izrazila Razstava bo odprta do 25. t. m R Ložar. Poslednji Mohikanec Letos so sredi julija izkopali na pokopališču v Milvvaukeeju truplo posebnega človeka. Marsikdo se 6pominja knjige »Poslednji Mohikanec«. Prijatelji te knjige so zbrali denar, da so izkopali truplo starega Indijanca Williama Dicka, ki ie bil zdaj v skupnem grobu. Pokopali so ga v lastni grob, mu postavili nagrobnik z napisom: »Tu po čiva v Bogu William Dick, rojen leta 1837, umrl leta 1935, imenovan »Poslednji Mohikanec«. Ko je konec prejšnjega stoletja prišel 6 svojo četo v Lvropo polkovnik Cody, s pridevkom »Buf-lalo Bili«, je bil v tej četi tudi William Dick. Nihče ni slutil, kdo je bi.I Po pisatelju Cooperu 60 bili Mohikanci ali Mohigani že zdavnaj izumrli, a leta 1890 so jih uradno našteli še 31 moških in 14 ženskih članov tega rodu, ki je bil nekoč tako številen in mogočen. Seveda so se kros leta 1890 ukvarjali že s poljedelstvom, so sadili koruzo, melone, buče, česen, tobak, krompir in bombaž, in so izdelovali lepe lesene rezbarije ter so za svoje »skvave« narejali krasne rute in ogrinjala, in gojili plemenite konje. Bivali so v državnih zemljiščih, rezervatih, in živeli jako siromašno. Po ameriški državljanski vojni je ostal le še ta kupček mohikanskih beračkov. Odtlej so pa pomrli vsi potomci Dicka in le William Dick, uradno priznani poslednji Mohikanec, je doživel leto 1935. To je bilo lahko dognati, saj je le on sam v milvvaueke ški ubožnici prejemal skromno državno podporo. Za njegovim pogrebom je šlo več sto rdeče-kožcev, ki so bili od daleč prihiteli in so bili v svojih cenenih evropskih oblačilih dokaz, kako je na zemlji vse minljivo, kako je nekdanji mogočni rod postal beraški. Ti pogrebci so bili večinoma tvorniški delavci iz rodu Cirokezov, Seminolov, Delavarov, Vijandotov, Otavov, Siujev in Narajev, ki so spremili »Tropuščico« — tako so rekli Dicku — na zadnji poti »Tropu.ščica«, ki je bil 98 let star, je bival večinoma v Talekvaju, največjem čirokeškem rezervatu in je 30 let prejemal državno podporo. Kar po dneve dolgo bi bil pripovedoval o svojih doživetjih. saj je bil on brez dvoma poslednji Indijanec. ki je bil privezan na kol, kc so jih mučili. Leta 1S48 so Dicka. ki mu je bilo tedaj 12 let, ujeli Irokezi in ga obsodili na strašno smrt. Tedaj ga je rešil grozovit orkan. Irokezi so zbežali v 6voje koče in Dick je izrabil priliko in je pobegnil. — Rdečekožci so se med seboj večno pobijali in z belimi so imeli -12 bitk kar jih |e "stale TO.OtO mrtvih, a belih je padlo 14 000. K tistim rodovom, ki so prodirali vedno bolj na sever, kjer «o se nalezli jetike in se zastrupljali / žganjem. spadali tudi Mohigani. Nekoč so tvorili s sosednjimi Delavari zvezo petih rodov »Lenni Lenapi«. Malo pred smrtjo Williama Dicka je prišel k njemu neki jezikoslovec, ker ni bil Dick samo po-slednii Mohikanec, marveč je bil tudi še edini člo vek. ki je govoril mohikansko narečje. Ne smemo pozabiti, da izviraio iz tega narečja različna imena, ko, na pr. zemljepisna: Mississippi, Alleghany, Connecticut; živalska: grizli in \vhipoorwill (ameriški slavček) in še dosti drugih. Dicka bi bili radi spravili v Newvork, a je bil že preslab. Stari Indijanec se je bil sprijaznil z novo kulturo, dasi je preživel večino svojega življenja v oni dobi ko so se rdečekožci podili po prerijah in se boiili z nič manj strahotnimi bizoni in mustangi. Tisti, ki Ščuvajo. Na levi je Pedro R. Alcaide, župan v Madridu, ki ima nagovor na bojne čete. Na desni je komunistka La Passionaria, ki prav tako poziva vojaštvo, naj brani Madrid pred četami generala Franca. Najgloblji zlati rudnih Pri Johannesburgu v Transvaalu so največji •zlati rudniki na svetu. Velikanska zlata žila se vleče 1700 —2000 m globoko pod zemljo od Johan-nesburg pa do Blomfontena. Slednje mesto je znano izza burskih vojska. Svojevrsten je pogled na ta čudež moderne tehnike, ki na preudaren način resniči pravljico o zlatu. Majhni, majhni hribčki — ko pokrajina ponoči — ki pa niso nič drugega, kot nasuto zemljišče, nekdaj dragoceno, zdaj pa nema hribina, ker so ji odvzeli zlato. . Črnci delajo tamkaj. 2ive v taborišču Com-poud. Dobro jih oskrbujejo, še bolje plačujejo, z njimi ravnajo lepo. Ondotni »Institut ol medical Research« 6e bavi izključno z jamskimi boleznimi, Predvsem z jetiko. Tamkaj je zelo razširjena ta olezen, ki je posledica vdihanega prahu. Komaj bi našli na svetu drugi zavod, ki bi bil temu enak. Opremljen je z najmodernejšimi pripomočki sodobne medicine, tamkaj zdravijo samo učenjaki. Imajo celo lastni zoo, da na živalih preskušajo, oziroma pridobivajo krvno sirotko. Zastopnika zamorskih rodov — Kules in Ban-tus — nadzorujeta naporno delo v zlatokopu. Močni, po naravi tako zdravi ljudje, pa jih napadajo in zmagujejo strašne bolezni. Problem črncev v ondotni pokrajini je kardinalno vprašanje. Medtem, ko se v portugalskih kolonijah zamorec izogne belemu, kadar ga sreča, se tamkaj — med britskimi gospodi — čuti skoraj enakovrednega. Mar sluti, da bodo črnopolti zavladali tamkaj slej-koprej? Kolonijski nadzornik si 6 tem vprašanjem že sedaj beli glavo. Ko si vse ogledaš, dobiš za v jamo plašč in čepico. Potem pa 6e z dvigalom pogrezneš v prepad. Trenutno preneha vsak čut in ko dospeš na dno, šumi v ušesih, marsikdo celo omedli. Takšnega takoj spravijo na 6vetlo. Prvi koraki vodijo v veliko vežo, iz te pa v tesen prostor, kjer po-stojiš za hip. da se morebitna slabost poleže. Nato stopiš skozi vrata, ki vodijo v rov. Tamkaj je ozračje znosno, celo vročina, kajti z velikimi črpalkami čistijo in dovajajo 6veži zrak. V rovu pa 6e gube tračnice, na njih vagoni za zemljo, ki jih žene elektrika. Ker so električne naprave dokaj nizko, nosijo delavci jeklene čelade. Zemljo iz-tovarjajo ter dvigajo navzgor. Zlato izločajo prav za prav šele zgoraj. Tamkaj »teče« dobesedno. Ta kovina, okoli katere se suče vse na svetu, je videti zelo čudna, ko teče iz peči. Zelena je. Iz ene tone zemlje dobe zlata za približno 400 Din. Vsakemu obiskovalcu pa v ravnatcljevi 6obi pokažejo zlato kepo, ki je vred-dna približno 160.000 Din. Toliko denarja v eni 6ami kepi — kar na mizi! Učenec: »Gospod profesor, kakšna je razlika med časom in večnostjo?« Profesor: »Če bi imel časa za raztolmafenje te razlike, bi trajala kar večnost, preden bi ti razumel to razliko.« Profesor drugošolcu: »Izračunaj to-le nalogo: če ena in pol kokoši znese v 23 urah eno in pol jajca, koliko jajec bo znesla ena in tri petine kokoši v 19 urah...?« Po vožnji teikih potiskih pridelkov sta si oba pošteno zaslužila malico ovsa. Novi Zeppelin nastaja. Zračno ladjo »LZ 130« gradijo v Friedrichshatenu v Nemčiji V boju s strupenimi kačami Ker je kačji strup bolj in bolj potreben modernemu zdravilstvu, sem (pripoveduje neki raziskovalec) V tropskih divjuiah lovil strupene kače mambe, kobre in druge Gram kačjega strupa stane zdaj krog 150 Din. Ker izloča vsaka strupena kača približno četrt grama, se mora lovec štirikrat približati 6mrti, da dobi gram kačjega strupa in 150 dinarjev. Kače-mambe so dolge po 3 in 3 in pol metra. Ko lesketajoči se bliski švigajo sem in tja, če jih zgrabiš. Lovec mora tako naglo ustreliti, kakor le moreta roka in oko zaeno naglo skupaj delovati. Zakaj, le sekunde so, ki ga ločijo od prav strašne smrti. Glava kače je tedaj v isti višini ko prsi lovca. Divje žrelo mu zija nasproti in en sam dotiki ia j strahotnih zob je že dovolj, da 6e tudi najbolj orjaški človek že čez nekaj minut spremeni v mrtvo truplo. Nekega večera sem taval blizu svojega taborišča okoli. Kar tako iz navade sem imel puško pri 6ebi. Iznenada je nekaj završalo v travi. Takoi sem vedel: kače so! 2e čez nekaj sekund sem stal na za meter visoki zgradbi mravelj-termitov in sem z grozo zapazil dve velikanski kači mamba, ki sta lezli vprav proti meni. Se trenutek — nato ju je pokrila trava Slišal sem pa, kako sta se mi bližali. Zdajci se je na desni strani prikazala tretja zverina, tako da nisem mogel nikamor uiti. Zaman bi bilo streljati, saj nisem vedel, kam. Ni večje groze na svetu, kot je ti^ta. ko veš za sovražnika, a ga ne vidiš. — Prav blizu mene so mrgolele vse tri kače. Mahoma so se prav pri mojih nogah dvignile vse tri iz trave. Ce bi bil le trenil, bi me bile napadle. In sem 6tal — nepremično — sekunde — to so bile zame ure — in kače so izginile prav pod termitsko zgradbo v luknjo. Še nedavno me je spremljal neki zamorec, možakar, ki je bil že večkrat prav hladnokrvno tik kačje smrti. Dobila sva prav veliko mambo. ki je vprav hotela požreti podgano. Ko je že lezla dalje, je bil zamorec toliko nepreviden, da je vrgel palico za njo, preden sem ustrelil. Kača 6e je obrnila ko blisk in šinila kvišku ko bič. — Zamorec je začel kričati in teči. Tudi jaz bi bil najrajši stekel, vendar sem ustrelil a sem zadel kačo vprav v zobovje, tako da je nisem mogel uporabiti. Vendar — življenje sem si le rešil. iJL©¥EME€e pir©d (B© V soboto 14. oktobra 1876. Iirirni dopisi. li Besje dežele, 11. okt. Stavil bi, da iz te dežele dozdaj še niste nobenega dopisa dobili. Naše gosi nam daj<5 preostra peresa, preostra ne sicer za bralce, pač pa za vašo sedanjo tiskovno svobodo. Cemu bi tedaj pisali? Ako pomočimo per6 v črnilo nevolje, zapade list državnemu pravdni-štvu, ktero bo potrebovalo kmalo veliko in obširno poslopje za shrambo kontisciranih listov in pravo opečnico za sožiganje obsojenih slovu.iskih časnikov, če jih ne pošilja v »KaisermOhlen« na Dunaj, za kar pa bo zopet treba posebnih vlakov na železnici. \ Ubogi slovenski časniki! Jaz ne vem, kdo je bolj obžalovanja vreden, kdo pri tem več trpi, pisatelji ali bralci. Pisatelj, ki suče pero edino iz ljubezni do naroda svojega, mora mimo gledati, kako list odnese policaj, kako objektivno ravnanje zaduši njegov članek in mu prereže njegove do-brovoljne namene. Loti se ga nekak obup, posebno še zarad tega, ker ga tare gotova zavest, da občinstva le majhna množica razume njegov položaj. On podaja občinstvu krepko hrano, a kaj pomaga, ker jo, predno pride mu v roke, pre-striže neka oblast, kteri ne more nič! Bralcev velika večina potem misli: kdo vč, kako strupeno jed nam je skuhal? ali: Čemu bom plačeval list, ce je tako suh ali ga vsaki drugi pot ne dobim? In res! naročniku ni po vsem zameriti, če tako misli. Naročil si je list iz tega namena, da bi pa redno dobival in v njem članke, ki kaj veljajo, ki ga vodijo na političnem potu. podučljive in rezne, ne pa navadnega žaganja ali pogovorov o vremenu ter dolgočasnih premišljevanj. Mi boste zamerili. če rečem, da članki, kakoršne v političnih listih slovenskih sedanja cenzura spod rok spušča, niso boljši od zgoraj omenjenih reči? Mi boste zamerili. če naravnost rečem, da marsikak članek zdaj ni vreden niti tiska niti papirja, kteri je po črnjen i njim? Huda se nam res godi obojim, Se ne bomo imeli železne volje in se ne bomo znali zatajevali, trpeli bomo veliko škodo. Zato naj oblečejo pisatelji naši za zdaj ovčje kože, bralci naj pa bodo zadovoljni z ovsenim kruhom ali celo i žaganjem. Saj to ne more dolgo trpeti, kažejo se U znamenja lepših dni in boljših časov tudi za Besj« deželo. V vzhodnopruskem mestu Insterburg 6e je nenado ma sesula večnadstropna hiša. Ko so razkopavali ruševine in rešili dva ranjenca, pa je izbruhnil požar. Hiša se je sesula radi eksplozije posod z ogljikovim kisikom. Mednarodni mirovni kongres Dne 3. sept. je pričel in 6. sept. zaključil »voj« seje Mednar. mirovni kongres v Bruslju. Udeležilo 6e ga je več tisoč zastopnikov iz 40 drtrn. Največja skupina, do 400 odposlancev, je prišla ii USA. Avstralske odposlance je vodil prosvetni minister. 300 Cehoslovakov je zastopalo 100 druiter z Rdečim križem na čelu. Dosti oaposlancev je prišlo iz Kitaia. Sovjetske delegate je pripeljal Svtr-nik. angleške lord Robert Cecil in francoske h«r riot. Po slavnostni otvoritvi je nadaljeval konfrn svoje delovanje v sejah 12 posebnih odbore*, cerkvenem, zadružnem, delavskih organizacij, trj-indusfrij6ko-finančnem, udeležencev 6vetovne vojnt, književno- znanstveno- umetnostnem, parlamenti'-skem, letalskem, kmetijskem, učiteljskem, športnem in gospodinjskem. Vsi ti odbori so oglasili rvoje sklepe v zaključnem občnem zboru dne 5. »«T; t>ne 6. sept. so imeli svojo prireditev mednarodni udeleženci svetovne vojne, ki 60 korakali po Bnn lju z napisi in vzkliki proti vojni ter za trajni mednarodni mir. Ljubezen do glasbe. »Se piskaj, da « hod3 lasje posušili!« Litija Višek skrajne predrznosti so si dovolili neki mJrčniuobi fantal»m, ki 10 v petek, 16. oktobra (j()ix>ldne ob belem dnevu trgali lepake s tuš, na katerih vat)i |RZ litija na velik manifeslacijski *hod v soboto zvečer. Gospoda, ki je te i>anlovce najela /.a take »podvige«, bi bolše storila, da lim preskrbi v brezovo oli<- namočene leskovke m iih pošlie k šolskim kniigam učit se. — Vsekakor ie jo predrznost brez primere, katero si dovoliuie peščica ljudi od propadle |NS v Litiji, ki si menda jc vedno domišiiuje, da je za njimi oborožena oblast, bajoneti in glavarji. No, vzlic tem roztr-g.!«iim plakatom bo predilr.iška dvorano v soboto zvečer nabito polna zavednega slovenskega ljudstva iz Litije in okolice, v^h stanov, kmetov, delavcev, nameščencev, obrtnikov itd. ti bi bilo dobro za ljudi te baže, da si ogledajo in pn/ner-ja» praznino, ki bo vladala nas shodu |NS v nedeljo, no karterem bo govoril vpokojeni podben dr Pirkmajer. Bo pa vsekakor prizor za bogove, ko bomo videli v »bratskem /agrliaiu« naše so-cii nI -komu m Me z JNS-or>i, njihovimi predvčerajš-rurm rabi*. Jesenice Otvoritev aeione. Igralska družina Krekovega prosvetnega društva otvori sezono v nedeljo, dne 18. t. m. Obenem z otvoritvijo je združena krstna predstava nove slovenske žaloigre »Rojenice«, »d jo je napisal pisatelj Janez Jalen, in v kateri iu povede v planine okrog Triglava, v stare, ie pravljične čase. Začetek je ob 8 zvečer; vsi ■ljudno vabljeni v Krekov doin. Kranj Tombola. Opozarjamo, dn je danes zadnji dnn za nakup tablic po predprodajni ceni 4 Din; miri bodo po 5 Din. PosUlžiie se polovične voz-nine po ieleznka. Ton>bola bo ob vsakem vremenu. St. Vid pri Stični V ponedeljek imo Imeli v St Vidu semenj. One živine so se nekaj zboljšale. Nekdo je dobil u dva res lepa vola kar 10 jurjev. — Sneg pa t« tedaj nI popolnoma izginil. Naredil je veliko ttode na ajdi, zlasti pa v sadovnjakih in po gobovih. Drevja je toliko polomljenega, da bo mar-•ikaterl imel vso zimo dosti drv. Setev ozimine * ho zakasnila. Njive so od skopnelega snega še toliko mokre, da ni mogoče orati. Ptul Avtomobilska nesreča. V sredo 14. L m. se je pripetila na državni cesti pri Hajdini avtomobilska ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. 13 je vozil Franc Stross, sin trgovca v ""ju, i osebnim avtom proti Mariboru. V avtomobilu so bile še tri druge osebe. Pri Hajdini mu C*wi nasproti tovorni avto, last Fride Jereb iz "bora Kako je prišlo do karambola med obe-'vtomobiloma, še ni ugotovljeno. Dejstvo pa je, j JU oba avtomobila treščila skupaj s tako silo, 3 j* osebni avto popolnoma razbit in ga je vrglo •j^iavni drog, kjer je obtičal. Kljub temu, da ■PU«. popolnoma razbito in tudi varnostno ste-■P«fobljeno, se tako šoferju'Francu štrdfesu JJJ®1, ostalim potnikom, al.nič h.udega zgodilo. N . Sv'° )e 'ud' precej poškodovan. Pretep pri trgatvi Pri Sv. Barbari v Halozah 6 prišlo ob priliki vinske trgatve med nekaterimi nti, ki so pomagali nositi grozdje v prešo, do prerekanja in pretepa. Posredovala je 21 letna Marija Stumberger, hči posestnika, z namenom, da pretepajoče se fante pomiri. V splošnem metežu pa je dobila nevarne poškodbe po VBem telesu, una pa tudi zlomljeno levo roko. Težko poškodovano dekle bo morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Trboveljski Slavčki pri Bal'i na Borovem T k Nl VT "dr? lurn*f i* n«» mladinski rbot trboveljskih d.včkov nastopil r Zagrebu, Belgra-du n v Borovu. Mladi pevci .o „ ie dolgo č... K1."™1' >?dal " bodo mogli ogledati to tvormsko nsseljj k, ,e n..ll)o v tu« us'anovljen po zgledu odraslih Raj 1 7*' pa.ira» ""li« tudi zbor ^ , L t "' l* ,pe'ie im« io1« Posebnega naseljenca, to ,e absolventa Zagrebške akadem*. Iv ^rbel U«Z n'lmf S0de'uie ""'»vljenec glasbi rfU.k , P°Uiu|e 'a^trumentalno glasbo v tvom tU h I' na Pod vod- dosegel že f naS'^ «lasbeniId"na <1° «d"iega Program, namenjen za ljudski koncert, je bil w X'Jten ^C,em delu iz s'ovenskih pesm , naj-več Adam.čev.h, neizogibni »Čače moj«, .klkdbi, o " aapravda povsod tako globok rtit ootem puš e Hč e k«. '" Mokrln|Ca * « Nepopimo je bilo navdušenje poslušalcev, ko .o čul. u grl teh otrok tako angeUko čiste glasove, kakor »i jih more človek le v svoji domišljiji pred- lVL'aV ^ "»'fobljih deških altov, do vi- sokih dekliških sopranov in do glasa solistke, ki je posebnost svoje vrste. Malo nam je bilo žal, da nimamo prave dvorane, kjer bi take prireditve pri- tudi to p°p0lne*a * 1 J>som bomo Imeli Vodstvo tvornice je pogostilo Slavčke, pri tej prihk. »o se naši otroci spoznali znjimi, kmalu io •e ipr.jateljd. in pobratilL < . Ker je tvornica prevzela vse stroške prireditve,' so Trboveljski Slavčki dosegli v Borovu L^riaTn ž^fm r Zagrebu*11* -P^u, d6.e- r v SI*v6ki 10 na zadovoljni odšli r tvoje i ?. B.aza.',' nam P« br»« «e vedno tisti lepi akordi v ušesih in nimamo druge želje, kot da jih zopet čujemo takrat, ko bomo imeli novo, lepo, za petje primerno dvorano. ' Spoti Nogometne tekme in nedeljska služba božia e nekajkrat smo opazili, da je LNP odredila za nogometne prvenstvene tekme tako zgodnjo "ro, da ,e bila igralcem udeležba pri službi božji Ukorekoč onemogočena. Mislili smo, da io to le osamljeni slučaji, a opažamo, da se to vedno pogosteje ponavlja. Tako je na primer zopet za jutri določena na igrišču ASK Primorja juniorska prven-SLVeonalek'na med SK Ljubljano in SK Mladiko že °Jutm?) ^h«1* objave LNP t včerajšnjem Ce gospodom, ki pri tej stvari odločajo, osebno morda ni do izpolnjevanja verskih dolžnosti, nas to ne briga. Vendar pa bi morala oblast, ki ji je podrejen vet slovenski nogomet, računati s tem, da ima pod seboi tudi članstvo, ki rau je izpolnjevanje vertkih dolžnosti važneiše nego *port. Kadar gre za juniorske tekme, podobne odredb« ne otežkočajo samo izpolnjevanja cerkvene zapovedi, marveč naravnost nasprotujejo državnemu zakonu, ki u šoloobvežno mladino določa obvezno šolsko mašo, ki je r Ljubljani po večini ob osmih, če ie pozneje. Če r tem ozira ne bo zaleglo opozorilo, bomo prisiljena ubrati drugo pot, da se z.inaprej mladina t izvrševanju svojih vertkih dolžnosti ne bo ovirala. — Dr. Fr. Blatnik. Mošino moštvo v Ljubljani Trbovlje Prostovoljni popoldanski pouk se vrši na meščanski šoli od 16. L m. dalje. Deloma se bo obravnavala šolska tvarlna, deloma pa poljubni predmeti, ki zanimajo našo mladino, katero hočejo ravno s to šolo rešiti slabega vpliva ceste in brez-delnostL Z naklonjenostjo in podporo bana je g. ravnatelj Osterc pripravil lepo ustanovo za našo mladino. Kortsti vsega tega se bodo staršem razložile na roditeljskem sestanku v nedeljo popoldne. Spomfnn koroškega pevca pok. Miheja Ilabiha prirede koroški Slovenci in prijatelji tužnega Ko-rotana prihodnjo nedeljo 18. t m. v Trbovljah komemoracljo. Maša zadušnlca bo ob 8 zjutraj v tukajšnji farni cerkvi, ob 9 pa bo v narodni soli v Trbovljah-trg svečana počastitev njegovega spomina. Vabijo se organizacije in prijatelji koroških Slovencev, da v največjem številu pofaste spomin našega rojaka in brata, katerega tragična smrt nas bo vedno spominjala na trpljenje našega ljudstva na Koroškem. Občni ibor Kat. prosvetnega drnštT« bo prihodnjo nedeljo popoldne ob pol štirih v Društvenem domu. V cerkev grede je umrl upokojenec Benedičič Franc. Ko je v četrtek zjutraj, kakor vsak dan. kar je v pokoju, šel v župno cerkev, mu je pred Hribarjevo hišo postalo slabo, da se je zgrudil na cesto. Zanesli no ga v hišo. a se ni več zavedel in bil čez eno uro že mrtev. Bog mu bodi plačnik! Radio Programi Radio L/ubffonai Sobota, 17. oktobra: j2.00 PloA;* ploC&o, pihana »m«!, perfinie voseliii tu irodbe ta plos — Vreme, poročil« — 13.00 Cas. ajK>re*l, obvoelj'.a — 13.14 a u plo*, pi»»n« unm, pesmic vpsolih ui fo.lt* »» ples — H.00 Vrome — 18.00 Za delopusil (Urra Kaoio-orkest«r) — 1K.40 Po*ovori s p<»»liiAaJci — 1S.0» I a«, vreme, poro.Mla, s|K>r«*l. obvestila — 19.30 N«' nrn: Razvoj nlov«n«k»|ra revijalnoira tisk* (k BofcMar Borko) — 19.50 l're«lod siH>ro.ln — -'O.Oii Zunanji polilu-m prehod (k uriulnik dr. Alojzij Kuhar) - 3).•JO Itru-eovski vofer. Bo»eo-rofila, »i>ored — i!.t.'p Zaluvvna ftlukba (ltadioK>rk.). Drugi programi i Sobota, 17. oktobra. Brlprad I: 31.00 T/charJcva opernta 'Pairanlni - 2J.J0 Plodne ploAi <• — .'31»> Ka VKrnlfka |n>ol/>v«nJ'- anitle-Skeita kn.llicvnlks p« Južni Srbiji (NiikolK1). — 7.a;rrrb: ■JUM llarilon — M.30 UiKlioorko-lAr — Jl.00 Zl-or — 21..TI Man ioline tn kltnre — sH.20 ,lmr.. - Dunaj: 1H.1R Pastor v«Ser — '£!.ai Klavir — IS1 1A I)unnJ*kv nioli^tij«. — lluitimpclta: JO.00 MolyJeva apevolirrii -Nc7nji.nl na sprotntk« — 2J.no Oporni ori,e«ler — J.VJ0 Ple-ne plo-ii''e. — Trxl-M!lan• 17.1S Plesnn nl«.sbn — J" 1.4.S Mo?.jir tova koinli na OJicra H^ok fan tulte . nnlo platin rIii* , bn. - Itim-Rari: »Htl Iirra — 22:0 Plonna ula«bn. — , praoa: St.ii Kollova Tiiernla rprovi !ni krnel• — JJ .V i Pester vtfcr. — l'arlara: 21.00 Chopinnvp klnvlr*k'* ] sklii.Hn1 - 21.4A Orkester in bariton - St.nn Plesne i plrvt r. — NcmUkr i>n'la.ir Imajo ob JO.in različno i«c. »fro elasbene pr«:rame. — Brrnmituntvr: 21.00 Masfa- I mileva opera •Cavaalnfla rostic&n&t. Turizem v Selški dolini K člankn pod gornjim naslovom, ki smo ea Qpn t 'i >Sloven«u< dne 11. oktobra, nam pošilja . ®'®deče pojasnilo: Selška podružnica SPD kt je bila ustanovljena leta 1907 v Železnikih je zgradila leta 1924 na Ratitovcu tik oh Glad- 7rh" ?rekovo kofo ~ Selik« podružnica Je že leta 1926. torej dve leti po otvoritvi, izročila Krekovo kočo Osrednjemu društvu, ker podružnica sama ni bila finančno dovolj močna, da bi vzdrževala ze takrat popolnoma pasivno planinsko postojanko na Ratitovcu. It turističnih razlogov je moralo SPD obdržati to kočo, dasi je doplačevalo letno okrog 2000 Din za vzdrževanje. Naiveč turistov Je prihajalo gori t. Bohlnlske strani, s podajo Nonienj, ker je odtod tudi še danes časovno naj-' krajši dostop v Krekovo kočo. Planinec tudi tedaj ne more zlahka s primernim odpočitkom v koči odpraviti Ratitovec v enem dnevu. Avtobusne zveze iz Škofje Loke so nezadostne In sorazmerno drage, tako, da planinec, ki je navadno srednjega stanu in ima pičle mesečne dohodke, ne zmore visokih potnih stroškov, ki znašajo ie za avtobus do Železnikov in nazaj t Skofjo Loko 82 Din. Tudi ni mnogo časa na razpolago, ker se avtobus iz Železnikov vrača že v zgodnjih dopoldanskih urah. ImovitejSf sloji ne posečajo Selške doline, ker je cesta neprimerna za avtopromet. Cene v Krekovi koči so enake kot v oslalih postojankah SPD ter je pisec neinformiran o cenah v drugih planinskih postojankah, ko zatrjuje, da je oskrba v Krekovi koči sorazmerno draga. Statistika kaže da poseča Krekovo kočo letno okrog 300 oseb od katerih je najmanj polovica prišla in odšla na bohinjsko stran. Sedanja frekvenca v Krekovi koči torej ne more vplivati na poset letoviščarjev v Selški dolini, marveč je treba glavne vzroke iskati v neprimernih zvezah in v slabih cestah. Osrednje društvo že dve leti ponuja Krekovo kočo okoliškim podružnicam, pa io nobena noče prevzeti zaradi visokih vzdrževalnih stroškov in ker je planinska postojanka izrazito pasivna. Najbližja podružnica v Skofji Loki, ki je od lela 1929 ns-ledtiica Sel«ke podružnice, je ravno pred kratkim časom ponovno odklonila prevzem Krekove koče. dasi Osrednje društvo ne bi zahtevalo od podružnice nohene odškodnine, ker ne kaže investirati dandanes tako dragocenega denarja, ki ga primanikuie za jako važne postojanke, v planinsko postojnnko, ki — kakor izkušnja kaže — nima pogojev za številnejši poset. Sanacija Osrednje zveze hrvatskih zadrug Belgrad. 15. oktobra. A A. Uredba o sanaciji osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu določa, da bodo zadruge-članice te zveze prispevale na račun jainčevine lOkratni znesek vpisanih deležev pri Zvezi kot prispevek za s»-narljo Zveze. To se ima plačati Iz rezervnih skladov teh zadrua. Po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov se odpiše dolžnikom zadrug 50% dolga, ta odpisani dolg se bo pa kril tako. da ho država dala 25%. za drugih 2">% se bodo pa vzeli dejanski rezervni skladi zadrui.' in pol zneska deležev zadružnikov zadrug, kolikor |>a lo ne bi zadoščalo, bo tudi ta del pokrila država. HaSk ie obdržal svojo tradicijo in je preteklo neoeljo zopet porazil državnega prvaka. 5SK je izguhH dve važni točki in zato bo poizkusil, da jth v nedeljo odvzame Ljubljani. Z volk> do zmage odpotuie BSK iz Delgroda, da si izboljša položaj v prvenstveni tabeli in zopet dokaže tudi našemu šporlocmu občinstvu, da z vso upravičenostjo utivo naslov najboljšega kiuba v državi. Teiko stališče irrano naši fantje. Vsi vneti pristaši SK Ljubljane, kakor tudi vsa slovenska sporlna javTiost pričakuje, da bodo vložili vse svoje sposobnosti in kronali dosedrvr^e uspehe v letošnjem državnem prvenstvu z zmago nad prvakom države. Gigantska borba se nam obeta in zato ie dolžnost slehernega Sporfitika, da gre v nedeljo na igrišče ASK Primorja, da vzpodbuja zastopnika slovenskega nogometa v borbi, ki bo lahko odločilno vplivala na stanje vrhu tabele Zavedati se moramo, da premagati BSK, ni lahka zadeva, kihko pa se je fajr boriti m v mejah športne _ fairnesse vzpodbujali svojo enajstorico ter izražati svoja čustva ob poteku velevažne borbe. Naši beli SK Ljubljani želimo samo, da bi nasprotno od Hajka prelomila tradicijo in do-segia rezuJlait, kakoršnego si želi vsa slovensko športna lavnost. Predprodaia vstopnic sc vrši v t trgovini Rokavičar in pri blagam Kavarne Emona. NAVODILA za nedeljske posetnike tekme Ljubljana i BSK. Pred prodaja vstopnic (navadirih /rtoJIM tn tribun-sfcih nedmcvj za nedeljsko tekmo Ljubljana : litiK bo v trgovini UtokavkiT«. Prertaraova uiicA, iu uri blagajni kavarne .Kvropa. V uodeljo, na dan Uikine, bo pred prodaja t Lojnullvu kluba: Beethovnova S pritiuje levo, od 10 do U dopoldne. Na i«ri*iu bo-io poslovale fttiri blagajne, in m-cer: prva ia lrlbun«ke sed.4e Uanov in nečlanov, ff , ,Je Poseben vhod na igrice. Dn.jta blagajna bo imela na.mo stojiiia 7,a ne.Jane. 'Imetja i i m"* stoJiS>'a r.a Jlane in dijake; pri U!j blagajni bo,lo imeli vhod tudi vsi imeUiUci pro-silh v»w»piuc. Cotrta blagajna, ki bo potovala prt uiallh vratih ra Iribuno, bo imela vstopnic« ia vse kalosorje: Alame ln nemarne ter mladino ta vojaia Pripominjamo, da Uncjitelji kol« imajo vstop na *rri*V> lamo prt tem vhodu. Z ar.irom na to k«r •• prliakuje ta neitetjsko tokrno velik naval, m nai>ro-posetaLki tekme, da M rtmeo dri 1 jo gornjih na-vo.Ul Vsakdo bo imel dostop samo pel tistoin vhod tu prt katerem »1 bo naliavii vetopnloo J. -r ^torac^iUsto™. da knp^Jo samo vXnUh0d ^ SK RekatSK Slovan Dolgoletna drugorazredna tovariška kluba igrata v nedeljo tvojo prro tekmo v novem prvenstvenem tekmovanju. Reka. ki je r svojih dosedanjih srečanjih t prvem razredu edina dokazala, da ji pripada prvorazrednott, dočim se o Slovanu tega ne more trditi, ker se mu dosedaj ie ni posrečilo afirmirati t prvem razredu. Kakor *e zdi, preživlja Slovan težko notranio krizo. Tekma se vrši ob 10 dopoldne na igrišču Slovana v Mottah za Kolinsko tovarno pod vodstvom g. Mrdiena. Predtekmo igrajo jun. Reke in Slovana ob 9. Drugorazredne tekme Drugorazredna prvenstveno tekma med Jadranom, zastopnikom Trnovskega okraja in Mladiko iz Vodmnta, se odigra v nedeljo ob 10 na igrišču SK Jadrana. Jadran, ki je prošlo nedeljo igral brez treh svojih najboljših igralcev, nastopi topot 7<^pet z nekaj svojimi starimi rutiriiranimi kano: Mladika, o kateri je znf.no, do zaigra po-žrtvn , in z veliko ljubeznijo do svojega kluba, po bo sKušaia svoi nedeljski neuspeh proli Marsu čimbolj poprovih, zato se obeta res zanimiv in napet nogometni dvoboi. SK Grafika : SK /Vfosfe V nedeljo dopoldne ob 10 Igrata omenjena kluba prvenstveno tekmo na igriščn SK Moste v Mostah. Moste so mane, da igrajo z elanom in voljo do zmage. Pa tudi grafičarji potrebujejo točk, zato je pričakovati lepe in zanimive borbe. Simpa-tizerji in prijatelji nogometa vabljeni. SK Korolan (Lj.) t SK Mars m POSLEDNJA BESEDA TEHNIKE DVOROVNE .REKORD' PEČI sa kurjavo z domačim premogom Proizvodi ZEPHIR d.d., SUBOTICA ZAH I EVAJTE BREZPLAČEN CENIKI TOVARNIŠKA SKLADliC« Ljubljana: Jot Zalta & Co. Celje: D. Rakutch Maribor: 2tleznina Lota Ptuj s Antoa Brenči« Obenem prodaja prvovritnih „ILITIM ia „EVA" ttedilnikov is i 11 e tovarn« priključiti k dvem zaporednim zmagam ie tretio. Iekma bo zato zelo zanimiva, taj tudi Mars ne bo držal križem rok, ko te je pririnil po težkih borbah na čelo tabele. Celjski šport Celjski iport. V nedeljo dopoldne bo ob 9 nt igrišču SK Olimpa t Gaberju prvenstvena drugo-razredna tekma med SK Laškim in SK Hrastnikom, ob 10 bo na igrišču SK Jugotlavije na Sp. Lanovžo prvenstven« drugorazredna tekma med SK Jugotlt-rijo in SK Žalcem, ob 15 pa na Glaziji prvenstven« prvorazredna tekma med SK Celjem in SK Ra-pidom. V nedeljo dopoldne ob 10 igrata imenovani moštvi na igrišču Mladike na Kodeljevem prvenstveno tek tno, Moštvi sta zelo enakovredni, zato bo igra zelo zanimiva. Od te tekme zavisi, ako bo obdržal Mars svoj položaj, ali pa ga bo zamenjal s Korotanom. Mladi in požrtvovalni Korotanci bodo prav gotovo skušali vzeti Marsu obe točki in gledališče DRAMA - Začetek oh 20. Sobota, 17. oktobra: tKonJrnUfea patrola* Ped A. Nedelja, Ifi oktobra ob 15 tMlarii po$i)ort ro.-Jo J'va l-III. W«n prthod, kakor trnki n«J se tmkoj po prihodn javijo pri nJem n« domn. Prod«vl«?,, SK Ilirija Irirtalna in Knrhe* lekcija) Dne » t. m. bo r posohnl karam. 'Kvt«pm „b W ob V07«| NanaH *»(a.nek. Obvestite se med «1»J - nI" t v nedoljo ob pot t JnniorJt, oh pol 10 L„T°f,V,° n Itrramo , R«ko - iCar Poljtak In Oa»p«Ti slcurnol — NaA naj pride kar hoče, dovolj je. da bo v tem požaru blaznosti, sovraštva, maščevalnega povračanja in prepirov propadel svet, ki tlači novega človeka, ki ga ovira v življenju, ki nasprotuje uresničenju l>odr>čnosti. Ali ni to dovolj? Zato pa naj živi kaos in uničenje! Vive la mort! Prostora bodočnosti! Mi pa hočemo biti krvniki preteklosti!« Srečen smehljaj je spreletel njegov obraz, ko je bral te vrstice. Pri branju teh omamljajočih besed pa je vedno prevzelo čustvo ponosa; tedaj je vselej vedel, da ni Je zmagovalec, temveč tudi ruiilec in stvarnik... Tovariš Vladimirov je bral dalje — toda nenadoma far> je zmračil njegov obraz; strah, skoraj obup je govoril iz njegovih potez. Kako je le mogel prezreti to me- sto? Kako je bilo mogoče, da je to mesto moglo ostati pod sovjetskim režimom? Prej. pod carjem, je bila ta knjiga, »najbolj revolucionarna med vsemi«, prepovedana — sedaj pa, po revoluciji, bi jo morali v Rusiji ne samo prepovedati, ampak sežgati zaradi tega edinega mesta: »Tedaj bo prišla pomlad in novo življenje bo šeles-telo na njihovih grobovih. Začel se bo nov obtok dogodkov, tretje poglavje svetovne zgodovine. Njen osnovni ton moremo že zdaj z lahkoto uganiti. Najjasneje zvenijo socialne ideje — socializem se bo izživel v vseh svojih fazah do skrajnih konsekvenc. do absurda. Tedaj se bo titanskim prsim revolucionarne manjšine vnovič iztrgal krik zanikanja in vnovič se bo vnel boj na življenje in smrt, v katerem bo socializem zavzel mesto današnjega konservatizma, ki ga bo premagala bodoča, nam neznana revolucija!« Kaplje potu po stopile tovarišu Vladimirovu na čelo. Tako torej trdi sam oče ruske revolucije, da bo revolucija šla do absurda in du jo bo premagala nova revolucija! Socializem je v Rusiji zmagal — prvi del Herce-nove prerokbe se je tedaj izpolnili Lahko sc torej zgodi, da se bo izpolnil tudi drugi del! To se pravi z drugimi besedami, da so dnevi ruske revolucije šteti in da ne bodo trajali večno! Socializem bodo privedli do absurda 1 Kaj pa je absurdno? Če hočemo povedati resnico: da, naše rusko življenje, kakršno je danes, je absurdno, od začetka do konca absurdno! Kam plovemo? Kani vodimo? 31. Česar se je Tanja bala, je prišlo. Njen mož je nemirno stopal po sobi sem in tja, okrog ust mu je igral čuden izraz in oči so mu žarele pod težkimi vekami kot oglje. Tanja je pristopila in mu položila roko na rame. Osorno jo je odrinil, jo postrani pogledal in zamrmral: »Nobenih nepotrebnih nežnosti, prosim!« Š)}?^)}?;?^?^ Tanja ni odgovorila. Stopila je k mizi, da bi jo pogrnila za večerni čaj. Vedela je, da bo že sam pričel zopet govoriti, da bo vrgel človeku v obraz ploho obdolži-tev, in potem se bo končalo tako kot zmerom ... »Komunist sem in komunist ostanem!« je nenadoma zakričal tovariš Vladimirov in udaril s pestjo po mizi. »Naša ideja je boljša od krščanske, kajti mi hočemo osrečiti človeštvo tu na zemlji, dočim jih Kristus tolaži z onostranstvom, o katerem nihče nič ne ve. Naša ideja je velika, toda ... Zastokal je, se naslonil s komolci na mizo in z rokami zakril obraz. »Toda kaj, ko pa so ljudje tako nizki, tako podli! Sami lopovi, tatovi in podleži krog in krog! In s takimi ljudmi hočemo uresničiti naš ideal! Tovariš Petrov je poneveril uradni denar, tovariš Beguncov sprejema pod-Rupnino, tovariš Vasiljev se ves dan vlači z ženskami, tovariš Ivanov pije kot krava, tovariš Bajanov je postal buržuj, uredil si je stanovanje kot kakšen tajni svetnik. Kamorkoli pogledaš, povsod je tako... In kakšni ljudje so to bili prej! Trdni, močni, grčavi možaki, na katere si se mogel zanesti! Skupaj smo se borili proti carizmu, skupaj proti belim, dokler nismo zmagali. Takrat pa se je začelo: pomeščanili so se drug za drugim. Ali smo torej zato morali poklali toliko ljudi? Prej buržuj in zdaj buržuj! Kako da je to tako prišlo? Zakaj je človek podlež, svinja!« Tovariš Vladimirov je vstal počasi in težko. Nato je stopil pred Tanjo, povesil spodnjo ustnico in nepremično zrl vanjo. Cisto drobno se je čutila pod težo njegovega pogleda, kakor ptič pred kačo; zona je sprele-tela nejno telo in polnn strahu je čakala trenutka, ko jo bo zgrabil in trpinčil njeno telo. In ta trenutek je prišel... i i • • s« fl C .2 a h QQ Q b o B! .5 j= km A) O " X B B C a ■ « (0 N(C V) C « M • ■ a C (0 oo C > C « « © /H o o l» -X JJ « S « v 0 h« b b C N N J\ M • KJ ► D5 3 Q M 1*1 tO .K. C i a 5 o. C -*> 4) i 0 O Urednik: Viktor Centifc.