METO Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar" Uradno c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., 8a gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto.'— Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: lnserat na eeli strani 16 gld na V8 strani 8 gld.. na »/« strani 5 gld. in na >/s strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien. I.,\Vallfigchgasse Nr. 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani v Salendrovih ulicah štev. o. '»r ffifjsurk rurp-'- St. 10. V Ljubljani, 31. maja 1890. Leto VIL Obsegr: Kmetijska in gozdarska razstava na Dunaji. — K članku ..Kako zeleno krmo ohraniti svežo:l. — O varstvu konj. — Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. — Kdaj naj se kobile rabijo za pleme? — Razne reči. — Vprašanja in odgovori — Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. Kmetijska in gozdarska razstava na Dunaji. V sredo 14. t. m. je velikansko to razstavo slovesno otvoril premilostivi cesar sam. Bila je slavnost, kakeršne Dunaj uže mnogo let ni videl, kajti zastopana je bila cela širna Avstrija. Prišlo je vse, kar je s kmetijstvom in z gozdarstvom količkaj v zvezi, prišli so vsi doma bivajoči člani cesarske hiše, državni poslanci, plemstvo i. t. d. Tudi naša dežela je bila častno zastopana. Videli smo državne poslance gg. deželnega glavarja viteza Poklukarja, dr. Ferjančiča, kanonika Kluna, barona Schvvegla, barona Taufererja i. t. d. C. kr. kmetijsko družbo kranjsko sta zastopala predsednik ces. svetnik gosp. Ivan Murnik ter tajnik, G. Pire, ribiško društvo kranjsko predsednik g. dr. Vok in izmed kranjskih raz-stavljalcev sta bila navzočna gospod Kosler ml. in V. Iiohrmann iz Ljubljane. Točno ob 11. uri je prispel na slavnostni prostor v rotundi presv. cesar, čigar prihod je naznanjala godba, svirajoč cesarsko pesem. Predsednik glavnega odbora za razstavo, knez Colloredo-Mannsfeld, je tako le ogovoril presv. cesarja: „Vaše Veličanstvo! Od I. 186 6. ni bilo na Dunaji kmetijske razstave. Meneč, da je kmetijstvo in gozdarstvo podloga drža v n e m u blagostanju, u k r e n i 1 a j e kmetijska družba dunajska povabiti vse kmetovalce in gozdarje cele države, da bi se razvidelo, koliko so napredovali, in ali se morejo meriti z inozemstvom, ter da bi se pokazalo, v katerih strokah n a d k r i 1 j u j e j o inozemsko kmetijstvo in v katerih strokah ga še ne dosegajo. Pred vsem izrekamo najtoplejšo za- hvalo za milost, s katero je Vaše Veličanstvo blagoizvolilo prevzeti pokroviteljstvo te razstave, ter prosimo, da jo Vaše Veličanstvo o tvor i, kar naj nam s p j i čuj e, da Vaš e Veličanstvo naše početje odobrava in podpira. S krepkim glasom prebral je potem presv. cesar odgovor: „Z veseljem sem vzel kmetijsko in gozdarsko razstavo, katero je priredila kmetijska družba na Dunaji, pod svoje posebno pokroviteljstvo. Prepričan sem, da razstava dokaže veliki napredek kmetijstva v zadnjih desetletjih. Uspehi te razstave naj pa bodo tudi izpodbudek za bodoča dela in napore. S to željo otvarjam kmetijsko in gozdarsko razstavo. Zbrano odlično občinstvo pozdravilo je ta odgovor z burnim odobravanjem. Tresv. cesar je na to nagovoril nekatere odlične osebe ter člane razstavnega odbora ter si potem ogledal razstavo. Najprvo je šel v ogrski oddelek, potem pa si je ogledal francoski, laški in švedski paviljon in vzlic mrzlemu in deževnemu vremenu obiskal še paviljon sladornega ter domačega obrta. V kranjskem oddelku za domači obrt počastil je z nagovorom presv. cesar našega predsednika gosp. cesarskega svetnika Ivana Murnika ter se zlasti zanimal za sitarski obrt. O razstavi sami bodemo še večkrat in to natančno pisali, kajti toliko je zanimiva, da moramo nekoliko o njej poročati tudi onim našim bralcem, ki si je ne morejo ogledati. Zelo pa priporočamo vsakemu, ki le količkaj vzmore potovati na Dunaj, naj gre sedaj, ker videl bode velezanimive in poučne reči. O potovanju na Dunaj hočemo pozneje podati nekatera razjasnila, ter le še omenjamo, da traja razstava do 15. oktobra. Ne moremo si pa kaj, da ne bi uže o tem listu omenjali kranjskega oddelka v tej izložbi. Vsled velikodušne podpore vis. deželnega zbora in našega mecena č. gosp. Gorupa na Reki vzmogla je naša družba postaviti poseben paviljon ter se tako odlično udeležiti, te velikanske razstave. Paviljon stoji na jako priličnem mestu, in mora mimo njega vsak, ki se pripelje s konjsko železnico v razstavo. Paviljona samega ne bodemo popisavali, ker i tako priobčimo kmalu njegovo podobo, omenjamo le, kaj je v njem razstavljeno in kedo je razstavil. Kmetijska družba sama je priredila zbirko semen od kranjskih žit, sočivja i. t. d. Dalje je družba razstavila knjige iz svoje zaloge, modele, izdelke podkovske šole, slike kmetijskih stavb na Kranjskem itd. Po oticijalno razvrščenih skupinah so dalje v našem paviljonu razstavili bratje Koslerjevi pivo, P. Majdič v Mengiši mlinarske izdelke, Fran Kotnik na Vrdu parkete, grof Kotu-1 i n s k i gozdne pridelke, A. M a 11 i v Beli Peči lesno volno, M. Pa kič v Ljubljani in M. Pa ki ž v Ribnici suho robo, Iv. K o s 1 e r v Ljubljani strugarske in šotne izdelke pa šoto, E. Stampfl v Ljubljani finejšo suho robo, grof Lanthierijevo oskrbništvo razna vina, M. Ambrožič v Mojstrani čebelarsko orodje in umetelno satovje, dr. I g n. N a m o r š na Jesenicah n S. posušeno sadje, R. p 1. Obrazcay sadno žganje, A. Druškovič v Ljubljani kranjsko kmetijsko orodje, A. Samassa v Ljubljani stroje za vinarstvo in sadjarstvo, Pr. Hudo vernik v Ljubljani izdelke sitarskega domačega obrta, C. Lap a i ne v Idriji izdelke čipkarskega dom. obrta, A nt. Krisper v Ljubljani izdelke domačega obrta (slamnike, ščeti, glavnike, česala i. t. d.), M. P i r c v Kranji izdelke tkalskega domačega obrta, Fr. K s. Souvan domače sukno, kme t i j s k a šola v Grmu podobe in načrte, V. Rib nikar v Dol. Logatci plastičen načrt šolskega vrta v Dol. Logatci ter izdelke učencev iz šole za deška ročna dela, P. Radics v Ljubljani pregled za zgodovino kmetijstva na Kranjskem važnih dogodkov. V prihodnji številki hočemo pričeti popisovati razstavo samo. K članku ..Kako zeleno krmo ohraniti sladko". V št. 7. Vašega častitega lista v članku „Ivako zeleno krmo ohraniti sladko" pišete: „Naš urednik je čul, potujoč po Dolenjskem, da je neki grajščak tako poskušnjo uže naredil, a ljudje da se so močno mu rogali. Morda se mu je ponesrečilo, ker ni prav ravnal" i. t. d. S tem grajščakom mislite gotovo mene, ker sem lansko leto in menim kot prvi in edini na Dolenjskem tako poskušnjo naredil, in Vam hočem o tem natančneje poročati. Res je, da so se deleč po celi okolici ne samo delavci in kmetje, tudi marsikteri „verbolter" pa „gospod" smijali in norce delali, da sem na tako „neumno misel" prišel, svežo krmo na kupe voziti (po 200 voz na en kup) in si potem stisniti. Marsikdo je že o tej reči kaj slišal, saj je „Kmetovalec" že lansko leto o tem pisal, „ali kdo bo tako neumen, da bi precej verjel, kaj „caj-tenge" pišejo!" Seveda meni v obraz se ni nihče smijal, „da bi se ne zameril", ali za hrbtom! Se dobro, da me niso hoteli v blaznico spraviti. Meni seveda je bilo to čisto enako, če se ljudje smejejo ali ne, ker delal sem, da si pridelam dobre krme, pa mi zaradi vednega deže-vanja ne segnije po njivah in travnikih, a ne zavoljo tega, da bi pravili ljudje, da kaj pametnega delam. Moja poskušnja se je skoraj popolnoma posrečila; edina napaka, katero sem storil, bila je ta, da sem semtertja že malo presuho travo na kupe vozil in se je zato nekaj preveč segrela ter ni imela potem tiste lepe barve, kakor skoraj čisto sveža na kupe dejana trava. Ta je bila, ko smo jo 4—5 mesecev pozneje krmili, še popolnoma zelena, in sploh ravno taka videti, kakeršna je bila na kupe dejana. Začeli smo s to krmo 2. novembra krmiti, živina jo je precej rada jela, dobro se redila, dobro molzla, in zdravju jej ni v nobenem oziru prav nič škodovala. Krmili smo vsak dan 50 kravam 600 hlg in izhajali do zadnjega aprila. Letos hočem napraviti še veliko več take izvrstne krme. Kdor si hoče delovanje sam ogledati, naj pride na mojo grajščino, od začetka junija do konec septembra bodemo krmo napravljali. Gmijati se sme, kolikor hoče, gotovo mu ne bom zameril! V občo korist in ker se „Kmetovalec" tudi za to stvar poteguje, prosim Vas, moje pismo v Vaš častiti list vzeti. Z odličnim spoštovanjem Anton grof Barbo. 0 varstvu konj. Črtica o kmetovalčevem izobraževanji. v. Človeškega uma napredne sile kažejo se vedno bolj. Nove iznajdbe — med katerimi imamo res čudovitih — porajajo se nam vsak dan in svedočijo o velikanskih V obče je znano, kako je dobro, ako je med konjsko vprežno napravo vdejanega kaj prožnega, da je konju moči mirno po-tegniti tovor. V /jr~ _ii—rrii_. namen služijo trn li posebne pri- prave, ki konje varujejo, zlasti kadar nategujejo, na pr. pri vlačilu (geplji). Tako nategovanje pa škoduje tudi strojem in dela dosti škode. Podobi 16. in 17. kažeta tako pripravo, zlasti za pluge. L iWtuiij Konci drevesa so |r'si|'i!iil|J 1 puše, v katere je ' vtakneno upo- Podoba 16. Podoba 17. Snfu° želfzo" ,V pusah so krepke vzmeti, katere se vsled vlaka skupaj stisnejo. Ako konj preneha vleči, raztegnejo se zopet te cevi. Vprežena živina stisne torej takrat, kadar hipoma potegne, najprvo vzmeti skupaj, vsled česar se sunki ne pojavljajo. Take naprave so sicer izumili v Ameriki ter jih pri nas nihče ne izdeluje, a mi menimo, da se prav iahko dado ponarediti ter za razne namene prirediti. „Der Prakt. Landsvirth." uspehih, katere (loseza človek, pravilno motreč tajne pri-rodne sile. Posebno bogat sad obrodilo je polje, katero je glavni predmet kmetijski vedi. Kaj čuda, ker se je tudi ta veda v zadnjih desetletjih kai bujno razvijala! Vsak čas poročajo nam kmetijski listi o pridobitvah, katere daleč presegajo prejšnje naprave, ali pa jih vsaj izdatno izboljšujejo. Kmetijska veda popolnjuje se vedno bolj. In kaj naj stori kmetovalec v očigled temu? Ali naj kmetuje z znanjem, kar si ga je pridobil v prvi dobi, ne oziraje se niti na desno, niti na levo? Slabo bi ga značilo tako ravnanje. Zastarel bi s svojimi nazori, in nikak nadaljnji napredek ne bil bi mogoč. To ne sme biti. Kakor vsakdo, tako mora tudi kmetovalec skrbeti, da ostane vedno na površini. Okoristiti se mora z vsako ugodno priliko, da si olajša trud in zboljša svoj stan. Zato mora skrbeti, da si tudi v dobi dela popolnjuje svoje znanje in nabira novih naukov isto tako, kakor se razvija in napreduje kmetijska veda. Ako hoče človek doseči kak namen, mora se za to potruditi, imeti dobro voljo in potrebnih sredstev. Tudi kmetovalec, ki noče zaostati, imeti mora dobro voljo in potrebnih sredstev. Včasih mu manka enega ali drugega, ali pa obojega. Seveda, če nima volje, gotovo trdi, da tudi sredstev nima. Trdna volja dobi potrebnih sredstev, ki jih je, ako se vsa stvar pravilno uravna, kmalu dosti, in s temi malimi sredstvi doseže se lahko jako mnogo. Po dovršeni kmetijski šoli izobražuje se kmetovalec dalje po knjigah, strokovnih listih in kmetijskih društvih. Toda, če bi si hotel vsak kmetovalec naročiti po več listov in omisliti si vsakovrstnih knjig, ne vzmogel bi lahko potrebnih novcev; kajti take stvari so drage, in denarja je pri gospodarstvu tako zelo treba. To ve vsakdo. Gledati je torej na drug način za ugodne prilike, da se dobodo z malimi sredstvi različne knjige in listi ter pouk sploh. To bodemo dosegli s kmetijskimi društvi. Cesar ne vzmore eden, vzmoreta dva, česar ne vzmoreta dva, opravi jih več; ako pri kakem delu ne zadostuje malo ljudi, mnogo jih gotovo opravi. Čim težavnejše je delo, tem več moči je treba, čim več je moči, toliko laže, toliko uspešneje se delo zvrši. Poglejmo vrlo našo „družbo sv. Mohora" ! Šteje blizu 50.000 udov, vsak ud plača le en goldinar na leto in prejme zato vsako leto šest knjig. Za en goldinar šest knjig, to je nekaj! In kako je to mogoče? Združene moči store, česar si sicer še misliti ne moremo. Torej, kmetovalci, delujte skupno, združeni, in dosegli bodete nepričakovanih uspehov! C. kr. kmetijska družba kranjska deluje že lepo število let. *) Mnogo je že storila ta čas, vender se tako lepo, kakor se sedaj, ni še razvijala. Zato je pa tudi sad njenega truda in delovanja očividen. Več podružnic deluje v njenem področji po celem Kranjskem. Ce pa pogledamo v imenik nje družabnikov, uve-rimo se, da so udje po posameznih občinah prav redki. To nikakor ni prav. Družbo so ustanovili za kmetovalce — njim v korist. Vsak pameten človek želi sebi dobro. Zato naj se poprime vsakega dovoljenega sredstva, ki mu do sreče pomaga. Kmetijska družba hoče pomagati kmetovalcem na vsakteri mogoč način. Torej se samo ob sebi umeje, da bi že po naravi in namenu družbe in kmetijskega napredka moral biti vsak kmetovalec-gospodar ud kmetijske družbe. Družba se bode tem lepše razvijala, tem uspešneje delovala, čim več sredstev bode imela, oziroma, čim več bode imela družabnikov. Če ho- I čejo torej imeti kmetovalci mnogo koristi od nje, pristopajo naj mnogobrojno k njej. Včasih se ugovarja: „Če je kmetijska družba kmetovalcem res v korist, zakaj pa je marsikak ud slabejši gospodar od drugih, ki niso udje, in zakaj ima tudi mnogo udov, ki niti kmetovalci niso? Taki ugovori so ravno tako ničevi, kakor pomisleki o kmetijskih šolah. Kmetijska družba stori, kar more; siliti ne more nikogar, naj pametno gospodari, čudežev pa tudi delati ne more! In ako pristopajo k njej tudi drugi stanovi, šteje jim to le v čast, ker podpirajo podjetje, od katerega neposredno nimajo nikake koristi. V vzgled naj bi bili kmetovalcem, ne pa da jih sumničijo! Če kmetovalci samo pristopijo h kmetijski družbi, pa bi uspeh, katerega pričakujemo od nje, ne bil še popoln. Vsak kraj ima svoje posebnosti in ljudi s posebnimi lastnostmi. Torej ima tudi vsak kraj svojim posebnim j razmeram primerne posebne potrebe. Na to se je treba ozirati. Po sedanji osnovi kmetijske družbe ustanovljene so podružnice, da delujejo po različnih krajih. A ena podružnica obsega preveč občin. Odbor se včasih posvetuje o podružničnih razmerah in potrebah, toda veliko pre-redkokrat. Tudi imajo marsikje bolj oddaljeni udje manj koristi od podružnice, oziroma družbe, nego bližnji. Zato bi bilo treba osnovati družbo tako, da bi vsem udom enako koristile ugodnosti, ki jim jih ponuja. Treba bi bilo napraviti v vsaki vasi, ali koder so vasi majhne in jih je več blizu skupaj, za dve ali tri vasi skupaj samosvoje kmetijsko društvo, ki bi bilo ob enem podružnica | družbena, in določiti ali napraviti za nje potrebne pro-i store. To bi bile kmetovalcem shodnice in zbornice, kder bi se shajali, posvetovali, poučevali, pretresali kmetijske reči in sklepali, kar bi se jim zdelo najprimernejše in najboljše za svoj kraj. Vsak kmetovalec ima svoje izkušnje. Ako bi se jih sešlo mnogo in bi pri posvetovanji povedal vsak svoje mnenje, koliko bi se lahko naučili vsi in koliko laže bi pravilno sodili in sklepali! Kar kdo ali sam izumi ali se od drugih nauči, porabi lahko v svojo korist, a tudi drugim naj privošči, da se okoristijo. Pri takih posvetovanjih sodelovali bi prav uspešno tudi stari možje, ki sedaj že uživajo sad nekdanjega svojega truda in so si v svoji dobi delovanja nabrali obilo izkušenj. Na ta način ostali bi delavni tudi v zadnji dobi. Pri takih prilikah bi se kmetovalcem razlagale tudi nove iznajdbe in izkušnje iz drugih krajev, kakor jih poročajo različni kmetijski listi, potem kmetijske postave in sploh j vse, kar jih zanima. Ako bi se kmetovalci prijateljski družili in skupno posvetovali, obvaroval bi se mnog gospodar marsikake britke izkušnje, in stanovske razmere bi se skoraj zboljšale. Umevno je, da bi se taka društva ne shajala vsako leto le po enkrat ali nekaterekrati ter zborovala strogo po predpisanem redu, sicer pa bi se ne menila za društvene reči. Prostori kmetijskih društev naj bi bili dru-štvenikom vedno odprti! To se jasno razvidi iz društvenega namena. Vsak prosti čas bi se lahko zbirali kmetovalci, posebno po zimi, ko imajo manj dela in o praznikih popoludne po krščanskem nauku, a imeli naj bi sredstev, da bi vsakdo po svojem mogel porabiti čas. Zato naj bi društvo imelo svojo knjižnico. Nakupilo bi si vsakovrstnih dobrih knjig. Stroškov bi imel vsak posamezen ud tako malo, da bi niti spomina vredno ne bilo, in vender bi imel knjig na izbero. Društvo naj bi imelo tudi nekaj dobrih časopisov, seveda večinoma strokovnih, in društvenikom bi si ne bilo treba posebe naročati dragih listov. V vsaki hi ši pa naj bi se nahajalo glasilo kmetijske družbe — pri nas „kmetovalecK, — # katero bi bilo pri velikem številu družabnikov nad vse izboren in zelo velik in mnogovrsten list. Naš „ Kmetovalec je prav dober. Ako pa bi pristopili h kmetijski družbi vsi ali vsaj večina kmetovalcev, povečal bi se lahko, snov razvrstila bi se v njem po posameznih panogah, in list postal bi svetovalec v vseh gospodarskih rečeh. Ni treba mnogo listov, kajti s tem se delajo kmetovalcem po nepotrebnem veči stroški. Eden list, pa ta izboren! Urednik izvrsten strokovnjak, in pa dosti so-trudnikov, da se listu utrdi obstanek. Kmetijska družba z mnogimi udi bi vzmogla tak list. Sodeloval bi lahko vsak ud po svoji moči, posredno ali neposredno; osobito izobraženci bi uredništvu lahko pošiljali mnogo pri posvetovanji v vaških društvih nabranega zrnja. Vsak članek v listu, vsak odstavek v knjigi, vsak dogodek na polji, travniku, v gozdu itd. daje povod razgovorom. Ta ud navaja uspehe, drugi neuspehe, ki jih je dosegel ob enakih okoliščinah. In ako se poiščejo vsem slučajem še vzroki ter se vsa stvar objavi v listu, več je vredno, nego pa, če človek še toliko bere o kmetijstvu, kar je sicer prav dobro, a je pisano za kraje, ki so v drugačnih razmerah od naših. Na ta način preučili bi lahko popolnoma vse razmere domače dežele in si priredili izborno dober „nauk o kmetijstvu". (Dalje prih.) Kdaj naj se kobile rabijo za pleme? V desetem poročilu saksonskim konjerejcem daje deželni konjar Graf v Mtinstru saksonskim konjerejcem sledeča navodila, katera sporočamo čitateljem svojim, ker jim utegnejo koristiti. Iz podrobnih seznamov, katere vodi deželni ko-njarski urad o plemenitvi kobil, da se konštatovati, da je odstotek žrebet tem ugodnejši, čim pravilneje se kobile rabijo za pleme. Tako kaže seznam, da je 1878. leta izmej nežrebic, ki so se prignale k žrebcu, le 34% jih imelo žrebeta, dočim je izmej 482 žrebic imelo jih žrebeta 50°/,,. Leta 1888 je pa 39% nežrebic in izmej 758 žrebic 53% jih imelo žrebeta. Povprečni odstotek je bil 1878. leta 37°/0 (1877. leta celo samo 31%) in 1889. leta se jo že povekšal na 47%, najbolj zaradi tega, ker so se pravilneje rabile kobile za pleme, če se v Olden-burgu govori o 80%, čisto je naravno, ker ondi skoro ni kobile, ki bi se od tretjega leta redno ne rabila za pleme. To seveda pri nas ni toliko mogoče, ker se redko-kedaj kaka kobila rabi samo za pleme, a vsekakor bi se našlo več gospodarjev, ki bi se držali rednega pleme-njenja, ter bi jelo pojemati tako imenovano divje pleme-njenje. Zaradi tega bodemo morali biti zadovoljni z manjšim odstotkom žrebet. Toda treba bode delati na to, da ne bodemo tolikrat zastonj spuščali žrebcev. To se bode pa doseglo, če bodo gospodarji sami bolje vedeli, kaj pospešuje ali ovira oploditev. Našli bodo, da se skoro vse triletne kobile neki čas gonijo. Če je kobila telesno čvrsta, tako da je že za lahko vožnjo, in če je sploh taka, kakeršna mora biti dobra plemenska kobila, kaže jo vsekakor gnati k žrebcu. Štiriletna bo že imela žrebe, kateremu se bode kmalu videlo, če je vsa taka, kakeršna mora biti dobra plemenska kobila. Če je prvo žrebe tudi slabo, vedeti treba, da bi najbrž tudi bilo slabo, ako bi jo bili pozneje gnali k žrebcu. Navadno bode dobra plemenska kobila taka kobila, katera ima vselej dosti mleka, in gotovo odgoji lepša žrebeta, nego če ima v dvanajstem letu prvo žrebe. Kaj vse zahtevajo mnogi konjerejci od svojih kobil, kar se ne strinja s prirodo! Le malo kobil rabijo mladih za pleme in še manj gledajo na to, če so dobre, in pa na to, kdaj je pravi čas gnati kobilo k žrebcu. Naravna posledica je, da ne dosežemo povoljnih nspehov. Ko bi pri ovčarstvu in govedarstvu tako površno ravnali, ti dve stroki gospodarstva bi se niti ne ohranili. Konjerejci zvračajo krivdo na žrebca, če pri nas le s težavo dosežejo 40% žrebet, dočim jih v Oldenburgu po 80%, seveda laže je krivdo zvračati na žrebca, nogo pa sam na vse potrebno gledati. Se celo, kadar kobila zvrže, mislijo, da je kriv plemenski žrebec. Računiti mora znati kmetovalec. Kako pa more bolje ukoristiti mlado kobilo, ki uže tako ni še za vsako delo, nego da od nje izredi žrebe, naj bode že tri ali štiri leta stara, to je vse enako. Če sem svetoval, naj se gonijo k žrebcu triletne kobile, velja to le za one konjerejce, ki umejo žrebeta tako rediti, da se normalno razvijajo, in vedo, kaka mora biti dobra plemenska kobila. Če se gonijo k žrebcu triletne kobile, ki se niso še dovolj razvile ter so preslabe in prelahke, bodo le trpele, če se ubrejijo, posebno pa če se rabijo za pretežka dela. Torej je tudi tukaj najbolj do tega, da se vsa stvar prav presodi in zvrši, čemur se konjerejec mora priučiti. Koristi od zgodnje porabe za pleme in za delo je mogoče imeti le, če kobile pametno vzrejamo in za nje dobro skrbimo, drugače je gotova škoda. Te vrstice naj nikogar ne zavedejo, da bi napačno delal, in nihče naj danih navodov napak ne umeje. Razne reči. — Kako skrbimo za perutnino po zimi, od tega je mnogo zavisno, kako bode uspevala po leti. Če mora perutnina po zimi prezebati ali pa prebivati po temnih, mrzlih in nesnažnih hlevih, trpi toliko, da se težko po leti opomore. Tudi se mora po zimi perutnini dajati več in boljše hrane. Kakor družim živalim, mora se tudi perutnini skrbeti za dobro pitno vodo, ker žeja živali ravno tako muei, kakor glad. Ko bi kokošim zmrznili grebeni in noge, naj se zmrzli deli drgnejo s snegom ali pa ž njim oblože. Potem naj se izpirajo z galu-novo raztopino (1 gram na 30 gramov vode). Nazadnje naj se zelo utro z vazelinom ali laškim oljem. Ozebline na nogah se tudi najprej s snegom ali mrzlo vodo drgnejo, potem pa dobro namažejo z raztopino peklenskega kamena (1 : 20 do 30), ali se pa otekli deli drgnejo z malo zmočenim rogom peklenskega kamena. — Da poljsko orodje ne zrjavi, previeče se s špehom in smolo. 3 dele špeha in 1 del smole se vkupe stopi, in orodje previeče s to zmesjo s četjo ali cunjo. Na ta način se obvaruje vsako železno ali jekleno orodje. — Kako preženemo živini uši? Mnoga sredstva, ki se priporočajo za preganjanje uši, niso brez nevarnosti, posebno ona ne, v katerih je živo srebro. Popolnoma neškodljivo in poleg tega še po ceni je' umivanje z vodo, v kateri se je kuhal krompir. Pravijo, da pomaga, če živinče le edenkrat umijemo s krompirjevko, vender jo je bolje večkrat, da pogine tudi zalega. Tudi proti krastam neki pomaga ta pripomoček. Solanin, ki je v krompirji in preide v vodo, baje tako zelo vpliva. — Gojenje golobov. Znano je, da vsi ptiči, poleg hrane svoje radi uživajo pesek, apno ali sol, naj si bodo zrnozobci ali žužkojedci. Večkrat je videti, kako golobje kljujejo zid, posebno ce je v njem dovolj solitra. Naše prosto letajoče papige napravijo slednje leto precejšnje luknje v zidove, in zelena papiga gre takoj na dno kletke, da pri vsakodnevnem čiščenji pozoblje nekaj peska. Posebno pa golobje hrepene po takih stvareh; tisti, ki letajo po polji, pobero semtertja kako pol- ževko ali kamenček, divji imajo takih reči vedno v želodci. Domači golobje, kateri ne letajo na polje, veseli so, če jim takih stvari denemo v golobnjak. Te reči živalim čistijo želodec in pospešujejo prebavljanje. Domačim golobom moramo zatorej dajati peska in soli. Najboljše je. če v velik cvetlični podstavek naspemo čistega vodnega peska, primešamo nekaj soli ter prilijemo malo vode. Voda raztopi sol, katera se potem, kadar se posuši, s peskom sprime v precej trdo zmes, katero radi kljujejo golobje. Dobro je tudi pridejati malo raztopljenega solitra. Čuditi se je, kako radi kljujejo golobje to tvarino, ki ugodno vpliva na njih zdravje in plodovitost. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 110. Posestnik v tukajšnji občini ima junčka, ki mu je uže skoraj štiri tedne otekel jezik ter se ves ta čas tudi slini. Kaj je temu vzrok in kako se da to odpraviti? (.J. N. na D.) Odgovor: Otekli jezik in slinjenje oboje očitno kaže, da bolezen izvira od pokvarjenega sena. Plesnivo in zaduhlo ter slabo shranjeno seno provzroči opisano bolezen. Treba le krmo menjati, kar je zlasti sedaj lahko, in bolezen preide sama od sebe. Berite članek o plesnivi krmi v 8. št. letošnjega ,,Kmetovalca" na strani 68. Vprašanje 111. Tu na Dolenjskem blizu Toplic imamo veliko malovrednih košenie. Po njih raste le resa, mah, mleček in nekaj druge malovredne mrve. Zemlja je nerodovitna. Eadi bi popravili te kolenice. Katere trave naj li se-jemo, kje bi jih najeeneje dobili in kedaj naj jih sejemo? Kraji so hribovski in kameniti. (J. S. v K.) Odgovor: Ni je tako slabe zemlje, da bi se ne dala zboljšati, in prav je, ako se tudi po vaših krajih vzdramite ter izkušate svoja zemljišča izboljšati. Zemlja vaših košenie morda ni tako slaba, ali vsaj ni bila, kakor vi menite, le slabo gospodarstvo jo je naredilo slabo in jo še vedno dela slabšo. Ako svoje njive slabo obdelate in še slabše' pognojite, veste sami, da vam ne bodo kaj prida rodile. Takisto je pa tudi s košenicami. Vse gospodarstvo po teh košenicah obstoji v tem, da borno travo enkrat pokosite in, če še kaj ostane, pa do čistega popasete. Kakor žito na polji ne more iz ničesar vzrasti, ampak potrebuje gnoja, tako je tudi s travo. Na stotine let kose in pasejo po takih košenicah, da bi pa zemlji kedaj kaj vrnili, na to pa nihče ne misli. Pričnite košenice primerno obdelovati, in kmalu se vam bode obilo poplačal vaš trud. Kes je, da to ni mogoče nagloma, ali v nekoliko letih lahko veliko dosežete. Najprvo odpravite kolikor mogoče kamenje. Za vzgled vam bodi pridni Kraševec. Vse kamenje, ki se da dvigniti, znosite na knpe ali pa naredite iz njega suhe zidove, ki so ob enem najboljši plotovi. Malovredno grmičevje^ posekajte ter požgite, pepel pa skrbno potresite po rušinah. Ce je svet primeren, prevlecite križem prav dobro ko-šenico z brano, če pa to ni mogoče, zvršite to delo z železnimi grabljami. Tudi pognojiti morate košenice, brez gnoja bode vse delo zastonj. Gnoja vam seveda še za njive primankuje, kje ga torej vzeti za košenice? Le malo pridnosti, pa ga doboste Delajte mešanec ali kompost, t. j. zbirajte prav pridno vse odpadke, smeti, pepel, apno, i. t. d., strgajte blato s cest in polivajte to šaro z gnojnico, tako narejene kupe večkrat premečite; in dobili bodete toliko izvrstnega gnoja, da se bo-dete sami čudili, koliko ste prej zametali. Pazite na svojem gnojišči na gnojnico; po zimi, kadar ni drugega dela, pa jo vozite na košenice. Vsak sod gnojnice dal vam bode cent sena. Ako bodete tako ravnali, izginil bode z vaših košenie kmalu ničvredni plevel, in sama od sebe pričela bode rasti dobra krma. Ako hočete še kaj več narediti, lahko košenice tudi obsejete. Pomladi, kadar ste jih z brano prevlekli ali z grabljami razpraskali ter na kupe zvozili potrgani mah (katerega lahko za nastil porabite), potresite po njih seneni drobir, to je tisto, kar se pod senom nabere drobiža in prahu, in tako bodete zasejali prav ceno mnogovrstne trave in detelje. Obdelajte tako vsako leto vsaj en del košenie, in v nekaterih letih jih na ta način lahko izpremenite v prav dobre senožeti. Vprašanje 112. Imam primeren kraj, katerega bi rad zasadil s kostanjevim drevjem, ki ga mislim vzgojiti iz semena. Kako naj shranim seme, da ostane do pomladi kalivo? (J. S. v K.) Odgovor: Shranite jeseni kostanj, pomešan s peskom, v zaboj ter ga denite v klet ali hram. Kadar je pomladi sejati, nesite zaboj na mesto, kjer mislite kostanj saditi. Tam ■ odprite zaboj in posadite kostanje v dobro zrahljan svet v majhne jamice. Kostanj je pa v zaboji uže vzkalil, zato ga varno jemljite iz njega, poščipajte mu nekoliko koreninice in vsadite ga tako v jamice, da korenine mole navzdol. Potem zaspite z dobro, rahlo prstjo in pritisnite nanj od vseh strani zemljo. Vprašanje 113. Kako naj ubranim mravljincem laziti po drevji, zlasti po cepičih? (S. J. v K.) Odgovor: Mravljinci niso drevji prav nič škodljivi, oni le koristijo, ker jedo druge škodljive rnrčese, zlasti listne uši. Ako jih pa uže hočete pregnati, zakopljite pod drevo v mravljišče smrdečo ribo, katere smrad mravljince gotovo prežene. Vprašanje 114. Ali uže prideluje kedo pri nas na Slovenskem deteljo z imenom „Bokhara-Riesen-Honig-Klee" in kako prospeva? Ernest Lange (Mepenviese, Bez. Stettin) je uže dlje časa ponuja ter jo hvali, da daje prvo leto 3—4, drugo leto pa 5 — 6 košenj. (Fr. J. v S. pri J.) Odgovor: Da bi kedo pri nas to deteljo prideloval, nam ni znano. Morda dobimo vsled Vašega vprašanja kako poročilo. Spominjamo se pa, da smo brali oceno te rastline v nekem nemškem gospodarskem listu, ki pravi, da je pridelek res obilen, če je zemlja in podnebje ugodno, da pa je seno za živino slabo užitno, da ga nerada ali sploh ne je, ker so štible debele, trde in olesenele. Vprašanje 115. Kako se je obnesel lani v Avstriji trs „Cissus Mexicana" ? Se li da pri nas na prostem vzgo-jevati? (Fr. J. v Š. pri J.) Odgovor: Dosedaj nismo o uspevanji te trte še nobenih poročil brali. O vzgoji njeni pa je čitati v 2. števiki letošnjega „Vrtnarja" na strani 7. Vprašanje 116. Vsled česa so po naših vinogradih trtne korenine vse nagnile, posebno sesalke ? (Fr. J. v Š. pri J. na Stajarskem.) Odgovor: Gnilobo korenin provzroči trtna uš ali pa plesen. Plesnoba se najrajša pokaže tam, koder je spodnja plast zemlje mokrotua. Izpoznati pa je vlažnost po tem, če ima trta bolj bledo listje in če ondukaj rasto posebne rastline, ki so prikladne taki močvirni zemlji, na pr. lapuh in dr. Pomoč proti temu je primerno usuševanje z zaprtimi ali odprtimi jarki. Vprašanje 117. Na kakšno podlogo se cepijo nešplje? (Fr. J. v Š.) Odgovor: Ako imate kako posebno nešpljo, lahko jo cepite na navadno nešpljo, vzgojeno iz semena, ali pa na belo trnje. Belo trnje je navadna podloga za vse vrste nešpelj, katerih i tako ni veliko. Vprašanje 118. Od česa postanejo kokoši vodenične in kako jih zdraviti? (Fr. J. v S.) Odgovor: O kokošji vodenici nismo še nikdar ničesar slišali in ničesar brali. Bolezen, katero napačno imenujete vodenico, mora biti kaj drugega. Popišite jo natančneje, in odgovoriti Vam hočemo v prihodnjem listu. Vprašanje 119. Tod pri nas se je pokazala strupena rosa po trtah precej, kadar so ozelenele, ter se neverjetno hitro širi. Ali kaže precej škropiti ali ne? (J. V. v Stražniku.) Odgovor: Ako precej škropite, ne bode nič škodilo, še prav bode. To pa, kar imate Vi za strupeno roso in kar se zlasti letos po Dolenjskem močno prikazuje, pa ni strupena rosa, ampak veče ali manjše plesnu podobne lise po spodnji plati listja, katere provzroča neka zelo majhena žival, ki jo imenujemo pršico ali grinjo. Ta žival je po zimi v popih, spomladi pa se precej, kadar trta ozeleni, zaje v liste ter naredi po njih spodnji, plati belkaste, kosmate lise. Ker se je letos prav zelo pokazala, zato splošno mislijo, da je to pero-nospora. Peronospora ali strupena rosa se v Vipavski dolini, ki je dokaj toplejša od Dolenjske, nikdar ni pred junijem pokazala, zato je čisto gotovo, da strupene rose na Dolenjskem letos ni še opazovati. Vprašanje 120. Imam dva po 17 mesecev stara junca, ki imata tako mehke parklje, da jima ni mogoče hoditi po trdih cestah. Ali je kaj zdravila proti tej napaki in kje ga dobiti? (J. N. v 0.) Odgovor: Mehki parklji niso bolezen, ampak le svojstva takih živali, ki se od mladih nog niso mnogo pregibale po trdih cestah ter so v hlevu stale na mehkih in mokrih tleh. Eazen tega pa imajo nekatera plemena bolj mehke parklje nego draga, ker so iz krajev doma, ki imajo malo trde zemlje. Pomoč proti tej nepriliki je podkovanje. Vprašanje 121. Cepil sem deset črešenj, in sicer o pravem času, a vender se ni noben cepič prijel. Kaj je temu vzrok? (J. N. v 0.) Odgovor: Ker nismo cepljencev videli, zato Vam ne moremo povedati vzroka, oziroma napake, katero ste naredili. Bržkone niste prav cepili, ker črešnja se drugače prav rada prime in jo je najlaže cepiti. Vprašanje 122. Kaj utegne biti krivo, da se pri nas lanske mladike po marelicah splošno suše, in ali je kaj pomoči proti temu? (L. P. v G.) Odgovor: Da se mladike suše, lahko je več vzrokov. Ako je bilo lansko leto marelično listje bolno ter se prezgodaj osulo, ostanejo poganjki, to so poznejšnje mladike, tako slabe, da se po zimi posuše. Drugi vzrok utegne biti zimski mraz, tretji pa smolikavost. Ako je drevo smolikavo, opeša toliko, da se potem suši. Pa tudi nepravilna rezatev je lahko kriva, da drevo sahne. Ako je smolikavo, morate najprvo to odpraviti, in sicer s tem, da z ostrim nožem naredite gladke zareze skozi rano, iz katere teče smola, in potem še eno ali dve enaki vzporednji zarezi za rano ali blizu nje. Zareze naj bodo nekaj centimetrov daljše nego je rana ter naj gredo od zgoraj navzdol. Vprašanje 123. Lansko leto so se pri nas v žitu za-kotile neke črne rilčkaste živalce, katere imenujemo žužke. Naredile so nam veliko škode, in sedaj so se zopet začele kazati prav zelo. Kaj nam je storiti, da preženemo ta mrčes, drugače nam naredi velikansko škodo? (J. Z. v S. na Krasu.) Odgovor: Prof. Erjavec v svoji knjigi „Naše škodljive živali" tako le priporoča žužka zatirati: Temu škodljivcu ubraniš se najpreje, ako so tvoje žitnice svetle in zračne, ako v njih žito ne leži preveč na debelo in ako skrbiš, da bodo zmerom čiste. Večkrat tudi odpiraj okna in vrata, da zrak prepiše vse prostore, ter pregrebaj žito in premešavaj. Zlasti vzpomladi ne bodi ti žal tega dela, ker nič ni žužku neprijetnejše, nego hladen zrak in prepah. Prav zastran tega je koristno po velikih zalogah uvesti neko drenažo, to je, polagati skozi žitne kupe cevi, kakeršne rabijo za odtakanje vode po mokrih seno-žetih. Po teh ceveh prihaja vnanji hladnejši zrak, ki stori, da se žitni kup ne more tako segreti, da bi žužkom ugajalo. S tem se najbolje ubraniš škodljivega mrčesa. Ako so se ti pa žužki uže zavrgli v žito, potem glej, da čim preje tem bolje v krušni peči zamoriš zalego in potem žito zmelješ in porabiš. Največ bode pa izdalo, ako hrošče pridno pokoncuješ, in sicer o pravem času, predno so namreč samice začele jajca leči. Ako so žužki uže v žitnem kupu, treba je vse žito presejati in potem škodljivce ali pohoditi ali pa sežgati. Dobro je tudi, če po žitnici tu in tam razpoložiš suhe cunje, ker izkušnja uči, da se pod njimi žužki posebno radi zbirajo. Se uspešnejše bode to pokladanje, ako ob surovem vzpomladnjem dnevi v cunje zavij eš vroč kamen ali kos razgrete opeke, kajti toplota jih sosebno vabi in mami. Pokončavati jih pa moraš trikrat na leto, prvikrat vzpomladi, ko so se hrošči prebudili iz zimskega spanja in se pripravljajo k ploditvi, drugič prve dni meseca julija, ko se prikaže prvi zarod, in potem še enkrat v začetku meseca septembra, ko je dozorol drugi zarod, ki bi se množil prihodujo vzpomlad. Vprašanje 124. Ali bi bilo dobro, sadno drevje škropiti z bakrenim vitrijolom, da se pokonča razna zalega, zlasti pa gosenice zmrzlikarja, katerih je tod pri nas vse polno ? (Fr. G. v S. na Goriškem.) Odgovor: Bakreni vitrijol ne more kaj prida pomagati, ker uniči le glive. Prav zelo bi pa priporočali, poskusiti s kreolinom, katerega izdeluje in prodaja naš rojak Fran Zmer-zlikar (Creolin-Fabrik zu Deutsch-\Vagram bei Wien). Na 100 delov vode primešajte 5 delov kreolina ter škropite to zmes na drevje, rastline itd., in pomori vam vse mrčese, njih zalego, gosenice itd. Vprašanje 125. Kje je dobiti prašičev pravega jorkšir-skega plemena? (J. Gr. v Koboridu.) Odgovor: Naša družba priskrbuje svojim udom prašiče tega plemena, a jih v enem letu ni mogla toliko dobiti, da bi jih dosedaj dala vsem tistim udom, ki se so za nje oglasili. Gotovo jih dobite pri oskrbništvu grajščin nadvojvode Albrehta v Tešenu v Sleziji, a osemtedenski prašiček stoji tam na mestu 25 gld. Vprašanje 126. Imam kobilo, katera se mi nič kaj ne redi, ter mislim, da ima gliste. Poskušal sem uže razna sredstva, na pr. grenko sol, pa brez uspeha. Priporočajo mi sedaj žvepleni cvet. Ali je to zdravilo dobro? (J. Gr. v Kob.) Odgovor: če ima konj res gliste, najbolje pomaga pravilno krmljenje. Po leti je najboljša zelena klaja. po zimi pa dobro seno s korenjem, soljeno in potreseno z moko od zmletega suhega brinja. Da mu gliste preženete, pa dajajte konju pelinovca vsak dan po dvakrat ali trikrat, v vodo ožetega. Pred vsem Vam pa priporočamo vprašati živinozdravnika. Gospodarske novice. * Paviljon c. kr. kmetijske družbe kranjske v dunajski kmetijski razstavi je presvetli cesar obiskal dne 24. maja t. 1. Naš paviljon so nadalje med drugimi visokimi osebami tudi obiskali nj. ces. visokosti nadvojvodi Karol Ludovik in Albreht Salvator, veliki vojvoda Toskanski in nadvojvodinja Marija Karolina. * O otvoritvi kmetijske in gozdarske razstave na Dunaji 14. t. m. poročamo na drugem mestu. Razstavo uže sedaj jako dobro obiskujejo, kajti v prvih 5 dneh je bilo nad 100.000 obiskovalcev. * Josip Pauer, umirovljeni c. kr. okrajni predstojnik v Ljubljani ter ud naše družbe od 5. maja 1. 1841, umrl je 15. t. m. Blag mu spomin! J. Ž. * Gospod vodja Rih. Dolenc, ki je binkoštni ponedeljek v vipavski dolini predavaj o cepljenji trt, sporočil nam je, da mu je pravil gospod Al. Štrekelj, znani vinščak s primorskega Krasa, da se je lansko leto pripetilo na Krasu, da je krava izpila polno posodo zmesi od bakrene galice, ki je bila pripravljena za škropitev trt, in da ji vsled tega prav nič ni bilo. Z veseljem prijavljamo ta dogodek, ki priča, kako neumne so vse govorice o škodljivosti bakrene galice za zdravstvo. * Važno je za živinorejce v krški občini, da je c. kr. deželna vlada dovolila, da smeta razen županstva v Krškem dajati živinske potne liste tudi občinska svetovalca gg. Jože Pire pri sv. Duhu in Ferd. Ženar v Leskovci. * Vipavska sadjarska zadruga je imela v nedeljo 4. maja svoj občni zbor. Na občnem zboru so ukrepali, kako razpečavati to leto sadje in pa kako se potegovati za železnico Divača-Loka. — Omenjamo, da je vis. c, kr. kmetijsko ministerstvo dovolilo zadrugi 500 gold. podpore. * Predsednik vipavske podružnice gospod dekan Erjavec povabil je vipavske vinščake na pouk, kako ravnati ob zatiranji peronospore. Vabilu se je odzvalo blizu 200 kmetovalcev, ki so pazno poslušali gospoda predsednika. V vsaki podružnici se nahaja oseba, ki je zmožna poučiti kmetovalce o eni ali drugi reči, zato ravnanje gospoda dekana Erjavca tudi drugim podružnicam živo priporočamo. * Vsem onim, ki so pri kmetijski družbi kranjski naroČili jorkširskih prašičkov, bodi naznanjeno, da jih družba dobiva počasi in z velikimi težkočami ter jih oddaja po vrsti, kakor se je kedo oglasil. Dosedaj je 25 parov oddanih. Počasi pride vsak naročnik na vrsto. * Prodaja plemenskih bikov beljanske pasme dne 24. maja v Kranji vršila se je prav povoljno in je ob enem dokaz, kako vrlo se gorenjski kmetje zanimajo za prospeh živinarstva. Prodanih je bilo 5 bikov, koji so bili oddani eden k drugemu po 140 gld. Bike so kupili gg.: Janez Strupi iz Cirčič, Jos. Burgar iz Vogelj, Fran Šlibar iz Selc, Aleš Pavlin iz Podbrezja in Adolf Gale iz Zgornje Šiške. * Velikonočni piruhi, pa ne navadni rdeči, ampak opisani z raznimi belimi črtami po rdeči lupini, ali pa sploh pisani in prepreženi s srebrno žico, so bili zlasti prejšnje čase na Kranjskem zelo priljubljeni. Opiski in sploh okrasbe bile so navadno prav izvirne, in škoda bi bilo, ko bi se po-gubile ter bi tako izginila starodavna narodna umetelnost. Zato smo naprošeni pozvati vse tiste, ki hranijo kak tak piruh ali ki znajo delati take piruhe, da jih blagovoljno pošljejo tajniku kmetijske družbe kranjske gosp. Gustavu Pircu v Ljubljano, ki primerne stroške tudi rad povrne. * Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Spod. Stajer je imelo svoj navadni spomladanjski občni zbor v Št. Juriji ob juž. ž. 4. dan maja v šolskem poslopji. Eavnatelj dr. Ipavic je ob tretji uri popoludne otvoril zborovanje ter mnogo-brojue udeležitelje raznih stanov in iz raznih krajev prijazno pozdravil. Iz njegovega nadaljnjega poročila povzemamo važnejše točke. Letošnjo spomlad je društvo oddalo 1000 požlahtnjenih dreves, in sicer 600 z domačega vrta, 400 pa si jih je naročilo pri g. Veršecu pri Brežicah. Divjakov je s svojih vrtov razposlalo 28 tisoč in primemo število cepičev. Cepičev posebnih vrst nam je darovala slav. kmetijska šola v Grotenhofu in slav. sad. in vinarska šola v Mariboru. Denarstveno pa je društvo podpiralo vis. c. kr. ministerstvo za poljedelstvo in slavni deželni zbor štajerski. Vsem darovalcem in podpornikom izrekamo dolžno zahvalo. Iz daljšega govora g. Matijašiča, popotnega učitelja v Mariboru, o strupeni rosi in sredstvih proti tej glivi naj slede tu važnejši podatki. Gospod učitelj je razlagal, kedaj in kako se prikaže peronospora. Strupena rosa napravi dvojuo škodo: prvič, da grozdje oboli in ne dozori, drugič pa škoduje tudi zato, ker les ne more dozoreti in potem po zimi pozebe. Da se ta gliva po mogočnosti zatira, je najboljše sredstvo škropljenje z modro galico o pravem času. Škropiti je treba, predno trta cvete in potem, kadar je odevela. Vzame se 1 '/2 hjg galice na 1 vode in toliko apna, na oral treba 2 — 3 Mfa tekočine za enkratno škropljenje. Govornik potem pokaže škropilnico ter jo razlaga in opozarja na važnosti njenih posameznih delov. Na prostem pa potem kaže dejanske poskuse z njo. Društvo sklene udeležiti se razstav na Dunaji in v Gradci. Večletnemu odborniku g. Franu Lenčku, veleposestniku na Blanci, ki se je pri zadnji volitvi zaradi prevelike oddaljenosti odrekel vsake volitve v odbor, izreče se za njegovo uspešno in vztrajno sodelovanje topla zahvala. Po blizu tri ure trajajočem zborovanji in poučevanji so se zborovalci razšli. V. Jarc, tajnik. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne julija 1890. S poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vsprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati: 1. s spričevalom, da se je pri kakem kovači izučil za kovaškega pomočnika; 2. z domovinskim listom; 3. s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja in 4. da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov. Prosilcem za štipendijo je predložiti: 1. Ubožni list, 2. spričevalo o poštenem vedenji in 3. potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške pomočnike. Prošnje z le temi spričevali morajo poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1890. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po zakonu iz 1873. leta dobiti patent pod-kovskega mojstra ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si mora za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. Ivan Murnik, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleivveis, začasni vodja podkovske šole. Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. junija t. 1., in sicer: 27. junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso hodili v podkovsko šolo, 28. junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri hočejo delati to poskušnjo, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne junija t. 1. Vodstvo podkovske šole. V Ljubljani, dne 1. maja 1890. Dr. Karol vitez Bleiweis. INSERATE sprejema ..Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kaj'i list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ..Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu a i prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Goseniške bakle, najboljše sredstvo za pokonoevanje goseniške zalege in zapredkov po drevji (glej 3. številko „Vrtnarja") ima na prodaj (27—G) Josip Stadler v Ljubljani, Črevljarske ulice in sicer po 90 kr., močnejše po 1 gld. 10 kr. ! Cepiče za oceslanj e! (okulovanje) od vrtnic čajevk (Theerosen) . 1 kmd. 10 kr. „ „ remontant in drugih i „ 8 „ „ sadnega drevja .... 1 „ 3 „ Draždanski nož za okulovanje 80 kr. Rafija ličje '/a % 40 kr. (c,i i) Fr. OGOREVC, lastnik drevesnic pri Brežicah (Rami). Opomba. Zavitje se tako zvrši, da cepiči tudi 8 dni škode ne trpe. Imenik vrtnic in sadnih dreves na zahtevo. Nik. Hoffmann, tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume- l fjjj talni, ter orožni kovač in nožar v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-varsko in fino kovaško orodje za kmeto-žalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narede. (4—10) Lekarna Josipa Svobode oOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ima vedno naprodaj skušene lekarniške posebnosti ter priporoča kmetovalcem zelo priljubljena, skoz mnogo let izkušena in z izvrstnem uspehom rabljena zdravila za živino, in sicer: Živinski prašek S^SrS; goved in prašiče, ki se doda krmi. En zavoj stoji 20 kr. veči 30 kr. .'-,1.,' (restitučni fluid) za .EtOlljbfil CVet obdrgnenje konjskih nog kot izvrstno krepčilno sredstvo za konje, ki na nogah slabe. Velika steklenica stoji 80 kr., kdor jih več naroči, dobi jih cenejši. (23 - 9) Zdravila razpošiljajo se vsaki dan. Pri naročilih zadostuje dopisnica. Naslov je: Jos. Svoboda, lekarnar v Ljubljani. pri „zlatemu orlu" v Ljubljani, Preširnov trg. Naj veča zaloga. o SJD sc -a o u -a o C sm\ .•■■k X*. MIKUSCH tovarna za dežnike in solnčnike __i~n _ v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 15. ""TN priporoča svojo bogato zalogo solnčnikov in dežnikov vsake velikosti, barve in raznoterega blaga, čisto navadne pa tudi jako elegantne po najnižjih cenah. ~ Prodajalcem dežnikov razpošiljam cenike brezplačno in poštnine prosto. (51—5) ft V tj}< ps o V i-* P F Najnižja cena. ♦* '»j m&m ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Najboljše olje za mazanje strojev (rudninsko olje za mažo) ponujajo FVntelli Frohlich na Reki v treh kakovostih, in sicer: Št. I. olje za vretena za stroje do 20 konjskih moči po 19 gold. Št. II. olje za stroje nad 20 konjskih moči po 21 gld. Št. III. Vnlkanovo olje za ordinarne stroje, osi pri vozovih n za cilindre po 16 gld.. S colnino in sodom vred iz Reke in 2% odbitka ob gotovi plači. Te cene veljajo za cele izvirne barele, ki tehtajo po 170 kilogr. čistega olja; pri manjših naročilih se podraži kgr. za 8 kr. Naša olja moremo najboljše priporočiti za mazanje vsakovrstnih limctijskih strojev ter parnih strojev v tovarnah, ker se strdijo komaj pri 20° mraza, med tem, ko druga olja uže pri navadnem mrazu trda postanejo. (65—1) Pošiljatev se zvrši najrajši proti povzetjem. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ J. Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12, se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot: knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večili barvah. (57—3) Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne mnzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. •000000000€>0«€>00000 O o o Wilhelm Klenert prej Klenert & Geiger 01. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice i —- v Gradci. - Q (Ta drevesnica pripoznana kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.) 0 Priporočamo veliko in izborno zalogo : . Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-Q sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone Oin enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag za prttllkovoe; — A Jagodnega sadja; lepotlonega drevja in grmovja, drevja^ 0 (5—l0i za drevorede Itd. SJ Q Razpošiljatev pravilno imenovanih oepičev vsih vrst sadja 0 Cenike je dobiti zastonj In franko. "96 O ooooooooooocooooooooooooooooooooocooocoo Najcenejša, najboljša, skušena rujava maža za les je Barthel-jev izvirni karbolinej, kateri trajno varuje namazane ograje, skednje, skladišča, strehe, vozove, orodja, tla pred gnjilobo, trhlenobo. gobo, mrčesem. V hlevih karbolinej razkužuje. 1 kgr. zadostuje za 6 štirjaških metrov. Popisi pošiljajo se zastonj. o kgr. težke pošiljatve za poskušnjo po 1 gld. 50 kr., 100 kilogr. 16 gld. iz Dunaja. Karbolna kislina, karbolno apno, maža za vozove se tudi prav ceno prodaja. (63—1) Mihael Barthel & Comp., kemiške tovarne v Regensburgu in na Dunaji Wien, X.. Kepler-gasse 20. Ustanovljena tvrdka 1. 1781. s:s:s:s:s:s:oso:s:8:s:s:8:s ♦♦ ♦♦ 00 n_________i. i 00 ♦♦ 00 ♦♦ 33 Zavarovanje proti toči! 33 ti na ♦♦ ♦♦ Stajarskem. Koroškem in Kranjskem ♦♦ 00 ♦♦ 00 ♦♦ 00 ♦♦ 00 ♦♦ 00 prevzame za najnižjo in stalno zavarovalnino Generalno zastopstvo v Gradci (pisarna Thonethof, Pfarrgasse 2) 00 ♦♦ 00 ♦♦ 00 ♦♦ 00 ♦♦ 8 00 00 ♦♦ 00 IZ Vsaka škoda se rada obračuni in povrne. 33 «« Ako se želi, se plača zavarovalnina lahko še le 00 po žetvi. (56—3) 00 ^ Kdor hoče prevzeti zastopništvo za to družbo naj se zglasi pri gorenjem generalnem zastopu, koder se tudi sprejema zavarovanje proti toči in se dado radovoljno vsa razjasnila. 00 ♦♦ 00 ♦♦ 00 (Franco-Hongroise), ki ima vplačane delniške glavnice 3 milijona, goldinarjev. Vsi stroji n iiistro in vinarstvo! Stiskalnice in mline za oljke i najnovejše se Stiskalnice za grozdje in sadje J stave in v ter trtne škropilnice Grozdne in sadne mline vsih velikostih. mlatilnice , žitočis-tilne stroje, gepelje, sejalne stroje , za turščico robkati, pluge itd. itd. Sušilnice za sadje in zelenjad Sušilnice, izvrstne ter ceno in vsake vrste po fabriških cenah. IG. HELLER, Dunaj (Wien), Prater-strasse 78. Cenike in dobre svete na zahtevanje zastonj. (52—5) Prekupci dobe znižane cene. Iščejo se dobri zastopniki, kateri se dobro plačujejo. Izvrstni in sveži mm- CEMENT -m* v sodili in na drobno prodaja (64—1) Anton J. GASPARI na Rakeku. Esenca za želodec S lekarja Piccoli-ja v Ljubljani je koristno zdravilo proti boleznim želodca in črev, jeter in vranice, proti zlati žili, telesnemu zaprtju, vodenici, povračajoči se griži, kakor tudi proti glistam pri otrocih. Kemična analiza je pokazala, da so zdravila, katera hvalisajo kot nezmotljive pripomočke proti raznim boleznim ter jih prodajajo pod kričečimi imeni, posebno balzami in krogljice, sestavljena iz lojja/tike (alofii in druzih škodljivih snovij. Od dr. Hager-a, v Frankobrodu ob • Odri in profesorja Knapitsch-a, zapriseženega sodnega ke-I mika v Ljubljani napravljena kemična analiza te esence, • pripravljene po receptu dr. Stockl-a, c. kr. vladnega svetnika ♦ in zdravstvenega poročevalca za Kranjsko, z ozirom na naj-{ novejše skušnje in predpise denašnjih zakonov, je za trdno • pokazala, da je ta esenca sestavljena iz samih zdravilnih, J med rastlinstvo spadajočih snovij, da v njej ni niti ti*o-0 hicc lopatii«>1 jo : Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna zelezne in lesene brane in zobove zanje, mo-tike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmerom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. (21—9)