IZ ftevlM
umni, t
lOMlS
XUV.MIL
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta.......• i?-—
četrt leta........J—
na mesec . ......2*—
v upravnlStvu prejeman:
celo leto......K 22"—
pol leta...... . #U*_
četrt leta.......9   s-50
na mesec........l-go
Popisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. rretf&KtTOfl »Kanova ulica it. 5, (v pritličju levo), telefon it 34»
UMaJa vaa* dan svecer tzvaoaail asaalle ta
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večKrai po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. LpravmStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
-i-        FaaamesM atavilkai 10 vinarjev. -
ia Avstro-Ogrsko:
celo teto.......K 25*—
pol leta........13-
četrt leta........6 30
na mesec........2*30
.Slovenski Narod' velja po poŠti:
za Nemčijo:
celo leto.......K
za Ameriko in vse druge delele: celo leto.......K 3fr—
Ka pismena naročila brez istodobne vposJatve naročnine se ne ozira. Kai odna tialiarna telefon it. 09.
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka (pravni*: vo: Kaaflova altca it 9, (spodaj, dvoriiče levo), telalaast. 99
Pred zasedonlcin državnega 3b9ra.
Dunaj, 15. januarja.
"Razi>oloženje v nemškem taboru se zdi vendarle precej slabo. Imenovanje grofa T h u n a za cesarskega namestnika na Češkem s posebnim poslovanjem, da reši češko - nemški spor, in, kakor se zatrjuje, z izrednimi pravicami, Nemce čimdalje bolj vznemirja. Proroško že vidijo, kako se iz Prage dviga sedaj tja poslani podkralj« da na Dunaju vrže raz prestol njih ljubljenega Riharda ter spremeni Avstrijo v slovansko satrapijo. In nararvno je, da postaja njihova nevolja nad nerodnim Bienar-thom čim dalje večja. »Neue Freie i Vesse« je na široko odprla svoje stolpce krepkemu poduku, ki ga sedaj vsak dan podeljuje ministrskemu predsedniku, kateremu danes že popolnoma odkritosrčno očita: Rihard, Rihard, kaj takega od Tebe nismo pričakovali!
Moramo priznati, da logika nemških nacijonalcev ni popolnoma napačna. Ministrski predsednik, ki je vedno emfatično zatrjeval, da more po njeajovem prepričanju ozdraviti avstrijske bolezni, zlasti pa češko? nemško rano le »Naturheilverfah-ren« (naravna zdravilska metoda), ta političen Kneipnovec se je naenkrat zatekel k gradniranemu zdravniku ter išče pri njem recepta in medicine! Ne več pasivna blagouaklo-njenost in pobožna želja, temveč energična roka in aktivno dejanje naj poskusijo doseči ozdravljenje . . . In ker se Bienerth sam ne upa, klice grofa Thuna. Oseba, ki ne sedi v vladarjevem svetu, naj prevzame največjo nalogo, katero danos pozna Avstrija. Poleg kabineta in poleg ministrskega predsednika stoji državnik, ki zraste pri najmanjšem uspehu, katerega doseže na Češkem Bienerth u in njegovim ministrom čez glavo ter privede celi tako slavljeni »objektivni sistem« ad absurdum. In s sistemom njega predstavitelje.
Ku.\ čuda, da vidijo Nemci v grotu Thiinu ne le vsemogočnega »podkralja« na Češkem, temveč bodočega slovanskega ministrskega predsednika, ki bi napravil konec nemškemu nadvladju ter morda skušal krmariti po potrebi tudi brez Nemcev!
V luči teh u važe van j postaja razpoloženje Nemcev psihološko razumljivo, razumljiva njihova fronda
proti Bienerthu, njihova hujskajoča agitacija med nemškimi masami na Češkem proti Thunu, da, ceJo najskrajnejše sredstvo, ki bi vsaj za trenutek olajšalo njihove težave, jim je danes prav: ravno od nemško - naci-jonalne strani — ki, bogve, nima ravno mnogo tipati od eventualnih novih volitev — se v zadnjih dneh širijo vesti o bližajočem se razpustu parlamenta ... In ravno od nemške strani se najbolj širijo govorice, ki vedno znova zatrjujejo, da se je kriza vlade sedaj preselila med njeno večino. Kajti tudi v Poljskem klubu baje poka. Na zunaj se skoraj zdi, da je to resnica, saj je bilo v zadnjem času med Poljaki mnogo osebnih in stvarnih diferenc — toda opetovano se iz poljskih krogov zagotavlja, da so te diference sicer posledica mnogih političnih in socijalnih nasprotij v »Kolu nolskim«, toda da so poljski poslanci popolnoma edini v nazoru, da ta nasprotja ne smejo čez okvir njihovega kluba, ki bo tudi v bodoče zasledoval enotno taktiko.
Na strani dosedanje slovanske opozicije je situacija taka, da stojijo stranke, kakor se pravi »Gewehr bei Fuss« ter čakajo, kako se. razdele druge čete na parlamentarnem polju. Mi smo že enkrat izrazili mnenje, da taktika dosedanje slovanske opozicije, kakor vse kaže, ne bo enotna, za vsako posamezno stranko bodo pač Jrugi pogoji merodajni, kako si uredi svoje stališče v parlamentu. Izrecno opozicijo tvorijo danes le gališki Rusini in pa socijalni demokrati.
V torek bo v parlamentu opažati interesantno razpredeljenje. Večina in opozicija ne bodete strogo ločeni; med obema l>odo stale cele vrste parlamentarnih organizacij, ki šele po programatični izjavi ministrskega predsednika zavzamejo vidno svoje pozicije. Slika, ki nam jo nudi parlamentarno polje danes, je ta-le:
Kot »neomajni« ministerijali pridejo v pošte v krščanski socijalisti, takoj za njim Poljaki, katerim slede bukovinski Rusini, kot četrte vidimo nemške nacijonalce in ž njimi Italijane, za njimi pride dosedanja slovanska opozicija, levo. že popolnoma vladi nasprotno krilo tvorijo Rusini in socijalni demokrati. Ta vrsta danes še ne kaže nobene javne cezure, ki bi ločila desno krilo od levega in življenjsko vprašanje kabineta je, na katerem mestu se ta veriga pretrga. . .
Položaj, v katerem se nahaja danes avstrijski parlament in kabinet.
je, kakor videti, nejasen. In ravno ta nejasnost ustvarja ono nervozno, kakor z elektriko napojeno ovzdušje, v katerem se tako rada rode presenečenja.
Delovni program poslanske zbornice.
Pretekli teden se je poudarjalo, da pride kot prva točka dnevnega reda v razpravo državni proračun, proračunska debata naj bi se bila združila z debato o programatični izjavi nove vlade^
Danes se zatrjuje, da si vlada z ozirom na nejasni položaj ne upa piedložiti proračuna, ker je negotovo, ali bi se ga moglo v pravem času, t. j. do 31. marca, ko poteče dosedanji provizorij, spraviti pod streho. Sinoćnji ministrski svet se je zato baje že odločil, zahtevati trimesečni bud-gttnf provizorij. Oficijalno se ta korak utemeljuje s tem, da je postala finančna reforma nujno potrebna in da namerava finančni minister sprejeti takozvano malo davčno reformo že v toletni proračun. Ta davčna reforma zahteva zvišanje davka na žganje, ki bi ves pripadel deželam, ter 10% zvišan ie osebnega dohodninskega davka. Poleg proračuna, oziroma proračunskega provizorija stojijo v ospredju: bazena predloga, re-krutni kontingent in kakor se zatrjuje tudi italijansko fakultetno vprašanje.
Vedno bolj v ospredje silijo tudi velike socijalno - politične naloge, katerih skorajšnja rešitev pa je seveda odvisna od urejenih razmer v zbo rnici.So to predvsem: socijalno zavarovanje, službena pragmatika za državne nastavijence, in velika ti-naučna reforma, ki bi sanirala državne in predvsem tudi dežflne finance.
Že v prihodnjih dneh pade odločitev, ali bo parlament mogel vsaj za silo fuukcijonirati,ali pa se bodo razmere razvile v novo, morda še dolgotrajnejšo krizo, kakor je bila poslednja.
MM shod pri .llotl riti'.
Gospodarsko napredno društvo za št. Jakobski okraj je sklicalo za včeraj dopoldne shod volileev pri »Zlati ribi.« Prihitelo je. na ta shod toliko zavednih volilcev, da jih je moralo celo nekaj oditi. Predsednik gospodarskega naprednega društva g. Bergant je otvoril shod in dal besedo kot prvemu govorniku g. tržue-inu nadzorniku
Ri bni kar ju,
ki se je bavil z nasprotniki, s katerimi se ima boriti napredna stranka v Ljubljani pri prihodnjih volitvah v občinski zastop, po katerem iztezajo klerikalci črne svoje kremplje z onimi, ki so kruti nasprotniki življen-skih potreb Ljubljane in nje gospodarskega povzdiga. Oni so omadeževali ne le čast Ljubljane kot sisata, omadeževali so tudi čast Ljubljane kot prestolice slovenske zemlje. V svojih nadaljnih izvajanjih se tavi g. Ribnikar z draginji i in vpraša njem. Sam vladar se je izrazil, da pripozna, da vlada v Avstriji draginja. Jasno je torej, da je ;reba iskati za državo tudi odpomoči proti tej ne znosni draginji. Vsi u videvajo to potrebo, samo klerikalci tega nočejo videti. Tako se je izrazil dr. Krek o draginji, da je ni in se postavil prori vnema, kar so predlagali naprednjaki za vsaj delno od pomoč sedanjim nevzdržljivim razmeram Posebno se je to pokazalo pri argentinskem U*e-su, katerega uvoz so napredni poslanci z vso odločnostjo zahtevali. Se teden poprej, pred no je prišlo to meso v Ljubljano, je dr. SusterŠie agitiral v Unionu proti njemu *er v svojih argumentih navajal, da re bodo s tem mesom prinesle kužno bolezni v ua-še dežele in da je to meso zanič. Prepričali pa smo se o kakovosti tega mesa in sodba o n.iem je ena. sam«-. Kaki nasprotniki so klerikalci sa kaže tudi v tem, da so v deželnem zboru poslali proti predlogu poslanca dr. Novaka za uvoz argentinskega mesa kar 7 svojih poslancev v boj. Kot prvi je nastopil poslanec Hladnik, ki je predlagal, na?, se preide preko tega predloga poslanca Novaka na dnevni red. V istem času pa, ko so storili to lopovstvo, so iztegnili svoje kremplje po beli Ljubljani, da bi jo opeharili in izrnozgaii. Ko bi prišli v občinskem svetu do veljave, bi preko vsakega predloga, ki bi ira stavil kak uapreden občinski svetovalec v prid meščanstva prešli na dnevni red.
Kakor so se klerikalci pokazali kot strupene sovražnike meščanstva in v prvi vrsti Ljubljane s svojim nasprotovanjem proti vsemu, kar bi bilo moglo ublažiti draginjo, tako nastopajo s skrajno perfidnostjo proti »Mestni hranilnici ljubljanski« zoper katero so poslali svoje agitatorje na ulico ter uprizorili pravo bojkotno gibanje proti nji. Državne oblasti pa, ki so s tako vnemo šlo v boj za kranjsko šparkaso, ne ganejo sedaj niti z mazineem. V eni sapi ko
se zaletavajo klerikalci v Mestno hranilnico, pa prosijo pri naših časopisih, naj se nikar ne piše o njihovih gospodarskih organizacijah. Opusiili so agitacijo proti Mestni hranilnici, ker je bil sklenjen dogovor, da se ne piše o njihovih denarnih zavodih, takoj pa so razposlali hektogTafirane okrožnice na župnike po deželi, v \:a terih jim polagajo Da srce agitirati z vsemi mogočimi sredstvi proti Mestni hranilnici. Taka je :ijih zvestoba, zvestoba klerikalcev, ki jo imenujemo s pravim imenom lumpr.rjjo. In sedaj, ko je prišlo tudi to njih početje na dan so naročili na Hrvaškem nekemu človeku, oziroma ga morda poslali sami doli, da pošilja našim kmetom pozive, da naj dvignejo svoj denar iz naprednih zavodov ter ga nalože v klerikalnih denarnih zavodih. To strastno pehanje za denar in to nervozno pričakovanje in prežanjc na vložnike samo ob sebi je dovolj sumljivo. Njih gospodarstvo je popolnoma bankerotno in to vidi vsak, ki trezno presodi njih deželno gospodarstvo in njih zadružništvo. In Če bi se dr. Šusteršič ne trudil rako nečloveško pri vladi, da dobi -"edno nova mašil«, bi šlo vse njih gospodarstvo že zdavnaj rakom žvižgat. Kljub vsemu temu prizadevanju pa stoji danes gospodarska zveza skoro pred likvidacijo in je mlekarsko zadružništvo skoro prenehalo obstojati.
Papež je izdal meseca novembra, motu proprio, ki prepoveduje duhovnikom, da zavzemajo v denarnih in sličnih zavodih vodilna mesta. Tekom štirih mesecev naj se izvede ta papežev ukaz. Naša duhovščina pa s tem papeževim ukazom :ii zadovoljna in se punta proti njemu. Pnnta se škof in puntajo se z njim duhovniki ter hočejo papeža preslepiti. Nimamo povoda, da bi se zavzemali za od-.edbe papeža, vendar pa .ie to značilen pojav med našo duhovščino, da hoče preiti tudi preko papeževih ukazov na dnevni red. Papeža so privedli do tega ukaza gotovo dogodki zadnjega časa, dogodki na Španskem in Portugalskcun, morda tudi na Koroškem in v Čenstohovi. in kar jc dobro za druge narode, je gotovo koristno tudi za nas. Pri nas se je naročilo klerikalnim gospodčirskim zvezam, da naj sklepajo resolucije in na. hirajo za te resolucije podpise samih posvetnih članov, da preslepe vrhovnega poglavarja cerkve. V teh resolucijah naj posvetni člani klerikalnih zvez poudarjajo, da so duhovniki kot voditelji njih denarnih in sličnih zavodov neobhodno potrebni. Sa-
LISTEK.
Llbera nos a malo.
Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel. (Dalje.)
V.
Mrzlično so pričakovali kmetje in ribiči krog jezera, kdaj se oglasi pri Škocjanu v bližini seiišča, ki so je imenovali na Jezeru, znamenje, da se odtekajo vode. Na Bočkovem in v podgrajski vasi pri Steberku, pa so se vršile po kmečkih kočah ie vse druge priprave. Nič tako kakor druga leta se niso pripravljali na lov. Mreže so sicer visele razpete na dolgih količih krog hiš, tudi zeleno mladje je bilo zloženo na kupe ob kamenitih stenah, vse kakor druga leta, kadar so se pripravljali na lov, in vendar je ležalo nad vasjo nekaj novega, kar ni bilo do tedaj še nobeno leto. Veselo petje deklet in tikanje mladeničev je umrlo, zbegane so hodile ženico od hiše do hiše in vsaki je stala zapisana skrb na licu. Pač so se ozirala dekleta izza vrat na mimoidoče, a njih pogledi so bili plahi in vprašujoči. Stari so hodili z resnimi obrazi pred hiše ogledovat nebo, ki je bilo razpeto nad vso cerkniško kotlino jasno in Čisto, kakor ribje oko. Povsodi je vladala napetost in pričakovanje.
Pred svojo kočo na Bočkovem je sedel Ribič in zrl črez jezero proti Javoraiku, a njegov pogled je bil kakor okamenel in pod zgrbančenim čelom so se mu podile nemirne misli. Zganil se ni niti tedaj, ko je stopil pred njega Ivan, kaplan na Steberku. , »Dobro jutro, oče!« ga je nagovoril Ivan.
»Da bi bilo dobro!« se je vzdra-mil Ribič in se vzravnal.
Začela sta pogovor o lovu, ki se brezdvomno začne jutri, če ne že da-
nevS*
Znamenja od Škocjanske cerkve sicer še ni bilo, vendar pa se zbira ob jezeru že staro in mladi in čaka z mrežami kdaj sme v vodo.
»Ne bom se prenaglil to pot,« jo menil stari Ribič, »tudi vzamem seboj samo oba svoja sinova, Reziko in malo Franico pustim doma, ne maram, da bi videle vse, kar se ho zgodilo.« Jezno je pljunil pred se, kakor bi hotel izvreči nekaj grdega.
»Preudaren mož si, oče Ribič, dobro si sklenil,« se je razveselil Ivan, »ni vse za dekleta, kar se godi
pri lovu!«
»Xi>      — danes ne!« je pritrdil
Ribič.
»Veseli me, da si to uvidel sam, bil sem ravno namenjen k tebi, da te opozorim na to.«
»Ti veš?« se je začudil Ribič in pogledal Ivana po strani
»Kaj bi ne vedel, saj sem z vami zrasel tu do svojega desetega leta!« se je glasil njegov odgovor. »Kako bi ne vedel kaj se godi pri lovu! Povem ti, da me je navdajala že več dni sem skrb, da poženeš vso svojo hišo v jezero.«
»Ovirali bi me, in ne mogel bi nastopati tako kakor se spodobi.«
»Na poti je res mladina in nič kaj prav se mi ne zdi, da so skupaj moški in ženske, stari in mladi in vsi popobioma nagi. Ni to spodobno in ni zdravo za mlada nepokvarjena dekleta.«
»To ni nič, prav nič, da ti rečem,« je podučil Ribič Ivana, in domislil se je, da je to morda ona skrb, ki je prignala Ivana k njemu in da ne ve ničesar o njegovem in drugih kmetov tajnem naklepu, zato ga je previdno vprašal: »To tedaj je bila tvoja skrb, nič drugega!«
»To seveda,« mu je pritrdil Ivan, »ali ni to zadostil«
»To ni nič!« je ponovil Ribič in se nasmehnil. »Ne rečem, če bi hodili nagi pod svetlini solncem in brez dela, utegnilo bi nastati iz tega pohujšanje. Tedaj že, — gotovo; nezdravo bi bilo to za mlade ljudi in greha bi se storilo še stokrat več kakor sedaj. Nič pa ni, če gredo taki, kakor jih je rodila mati na ribe. Lahko mi verjameš, da drug drugega ne vidi, in če ga vidi, se ne zaveda, da ga vidi. Pa-
ziti moraš pri lovu in zbrati vse čute, da se ne ponesrečiš, ali pa ne pokvariš lova. Le poglej doli na jezero, rjavo je in blatno, in kar je v njem, je zakrito očem. Prazna je bila tvoja skrb, tega ne razumeš kljub svoji učenosti. In potem pomisli, da ima vsaka roka, in naj bo še tako šibka, svoje delo, ne misli pa, da je to delo samo z rokami, tudi misliti je treba pri tem delu, da napneš vse svoje sile kadar potegnejo mrežo na to ali ono stran, paziti moraš, da ne stopiš v ponor, težko bi bilo te izvleči Iz vrtinca in ves lov lahko pokvariš s svojo nepazljivostjo. Saj ti je znano, da smeš potegniti z mrežo skozi nekatere ponore samo enkrat, kadar ima tvoj gospodar pravico. V drugo potegnejo mrežo drugi i.biči drugega gospodarja. To so stare pravice in teh se moramo držati.«
»A drugi, ki tedaj niso na vrsti, gledajo in se naslajajo in zbijajo svoje sirove šale,« je ugovarjal Ivan.
»Naj gledajo, ali ni človek enak človeku, in daleč na bregu so, da ne razločajo obrazov, in ko bi jih, voda jim zakriva telesa. Sicer pa le poskusi enkrat in pojdi se kopat zdajle v to vodo. To ni nič prijetnega in rečem ti, da se mi vsak smili, ki ga vidim na lovu v vodi. Kakor kuhan rak so ti telesa rdeča v tej snežniei.«
»Prav iz srca sem vesel,« ga je prekinil Ivan, »da si ukrenil tako, čo
pa nisi mislil na sramežljivost, ko si določil, da ostanejo ženske doma, kaki oziri so bili potem, da si tako sklenil?«
»Vidiš, toga pa ti ne morem povedati: kakor ti tudi zaupam, to je moja skrivnost in skrivnost nekaterih drugih. Nevarno bi bilo tudi za tebe, ko bi vedel, zato pa te prosim tudi, ne bodi danes in jutri na jezero!«
»Kake skrivnosti imaš, Ribič? Poznam te, da si preudaren človek, in vendar me navdaja 'Ja slutnja in skrb za tebe!«
»Ne skrbi zame, kar so sodile rojenice, to se zgodi!«
»O rojenicah mi nikar ne govori« ga je zavrnil Ivan resno in nekoliko ozlovoljeu, »sto in stokrat sem vam že dokazoval, da je to le vaša prazna vera in pa morda hudičevo preslepilo, pa vi imate trde glave in si ne daste izbiti, kar so vam pravila stare babe. Varuj se takih vragovih vraž in take vere, to je prvi korak v krivoverstvo! Varuj svojo dušo pred človekovim sovražnikom!« Se dolgo je hotel govoriti Ivan z Ribičem, rad je govoril z njim, ker je bil nenavadno bistre glave in ker ga je vzljubil na skupni poti v Hasberško graščino in k bisterškim kartuzija-nom.
(Dalje prihodnji«.)
mo siepHo in rarbarija je tedaj tudi tu njih počenjanje.
Se en faktor igra   veliko vlogo pri naših   klerikalcih in ta je kranjska šparkasa,   ta luternusko-nemški zavod, o katerem pri svoji gonji proti vsemu, kar ne trobi v njih rog, popolnoma molčijo, in celo najdejo kako dobro besedo za njo /Klici: Ker so podkupljeni!) Za denar proda klerikalec svojo narodnost in svojo dušo. Jasen dokaz za to nam je zadnja afera v Kočevju. Kaplan Kopitar je do* bil kaplanijo v Kočevju In predno je odšel, je bil pri škofu, od katerega si je izposloval dovoljenje, ca organizira v Kočevju izobraževalno društvo. In res jo kaplan Kopitar zbral 13 članov, katere je med drugim podučrval tudi o njih   dolžnostih pri ljudskem štetju. Kočevskim Nemcem in nem-čurjem pa to seveda ni bi Jo po godu in uprizorili so proti   njmnu demonstracije, kakršnih na Kranjskem se nismo doživeli. Vršili so se poboji in nosili   so  za   kaplanom Kopitarjem nočno posodo s cerkvenim kadilom, kar vse je obče znano. Škof pa je ča kal in čakal. In pripeljal se je k rje-mu Chorinski, škof je se čakal, pripeljal se je sam Božidar, škof je še vedno premišljeval in čakal,   prišlo je pismo od ministrstva,   Škof   se n? omenil,   pa prišlo je drugo pismo od kranjske Šparkase. in kapian Kopitar je bil čez noč prestavljen. Kar je pisal »Slovence« o tej aferi, to so samo prazne besede. Dejstvo je. da so klerikalci izdali celo svojega najboljš-ga pristaša Kopitarja na poveljo kranjske Šparkase.
In oglejmo si še kako so delali klerikalci sploh zoper čast in ugled ter narodni ponos Ljubljane. Da si 10 Slovenci hiperlojalen narod, o ten-nobenega dvoma ni. In vendar invi-mo dokaze, da je Achrcnthal pod\u-pil klerikalce, da vprizori umetno veleizdajo kakor se je tako pođknpijenje vršilo drugod. Takrat, avgusta meseca, se je zgodilo to brezprimer-no lopovstvo s klerikalne strani in zbirali so se v Ljubljani generali da prouče situacijo, dobili smo nove topove. Če ni to skrajno lopovstvo in izdajalstvo lastnega naroda, ne smemo imenovati nič več izoajstvo. Vlada pa se je oprijela teh klerikalnih satanskih mahinacij, ni potrdila pre-zaslužnega župana, razpustila občinski svet in vsilila Ljubljani novi volilni red. Končno nat rmenim še, da Nemci od leta 1882 naprej niso bili zastopani v občinskem svetu, sedaj pa jim odpirajo vrata klerikalci v občinsko hišo.
Po g. tržnem   nadzorniku   se je oglasil k besedi g. župnik
Berce,
da pojasni stališče duhovščine napram papeževemu dekreta in razjasni delovanje duhovščine na gospodarskem polju. Ni res, da bi bila duhovščina nezadovoljna 3 papeževim dekretom: seveda velja to le z malimi izjemami, nasprotno je velika večina duhovnikov a veseljem pozdravila ta ukaz, da ne sme sodeloA,-,-ti pri denarnih in podobnih podjetjih. Duhovščina sama je obsojala po svoji pretežni večini to kramarsko politiko, ki se ji je vsiljevala od zgoraj, ker ni mogla vršiti ć-vojega poklica tako, kakor je to zahtevala cd nje vest. Samo pritisku se je udahi duhovščina in zopet sam3 vsled istega pritiska bo nabirala tudi podpise laikov za resolucije, ki imajo namen svetemu očetu pokazati s pa če no aliko resnice. Samo prisiljeni so sodelovali duhovniki r>ri konsumih in samo sila jih je izneverila tud. njih prave mu poklicu in jih iapremeniia v politične agitatorje. Tako je bilo pred 10 leti. da so dobili oni župniki, ki r-iso dosti politizirali grozilna pisma, in najbrže nemalo v zvezi s to silo je bilo tudi krvoprelitje v Sori. Tako 1k>-do delali duhovniki tud! .-odaj tlako svojim politiknjočim voditeljem, toda kar bodo govorili, jim ne bo prišlo od srca in prav bo storilo ljudstvo tedaj, če ne bo poslušalo besed onih duhovnikov, ki mu bodo sicer morda po težkih notranjih bojih, priporočal: to, česar sami v svojem srcu ne odobravajo.
Oglasil se je potem k besedi deželni odbornik gospod
dr. Tavčar.
Začetkom svojega govora % je bavi! z deželnim glavarjem pl. Šuk-Ijetom, ki se je čutil razžaljenega vsled njegovih izvajanj v Mestnem domu, ter mu podal resnici na IjrJio sledečo
izjavo:
Dežeini glavar pl. Šnkije se l\ ti žaljenega ker sem na zadnjem shodu v Mestnem domu trdil, da je Vtt vilka 1,076.000 K, od katere se po mnenju g. glavarja predpisujejo deželne doklade v Ljubljani, grd falsifikat. 2e na shodu v Mestnem domu sem izjavil, da pl. ftaUjMi ne tam, da je on zakrivil kako zavedno falzifikacijo. Taki visoki gospodje dobivajo podatke od drnerih ter jih ne zbirajo sami! Vzdržujem pa se danes svoje Številke, ki so vzete iz oficijelne publikacije dežele same, to je iz letnega poročila za leto 19IW, kjer je priobčen uradni izkaz, ki obse-
ga glede Ljubljane do pike vse Mate
številke, katere sem jaz v svojem govoru zastopal. Pomota g. glavarja izvira prej kot ne iz napačnega mnenja, da se v Ljubljani od ideairo predpisanih cesarskih davkov na pobira nikaka deželna naklada, (Kom* prihodnji*.)
Politična kroniko.
O pobratimstvu državnega poslanca dr. Steinwcnderja a rimskim županom Nathanom so pred kratkim pisal najski listi. Dr. Steinwender je zagotavljal Nathana o ljubezni nemških liberalcev k Italiji, Natbau se je na te besede vljudno zahvalil. Rimski dopisnik dunajske »Zeit« opozarja, da se dr. Steinvvender ni obrnil na pravi uaslov, kajti Nathan je nepolitična oseba. Sicer je pa rimski župan reprezentaut tistih skupin, ki so sovražne Avstriji in trozvezi. Nathan je tudi že parkrat brzojavi! tržaškemu županu v iredentovskem zmisln. Značilno pa je, da se niti en rimski list ni zmenil za pobratinstvo dr. Steinwenderja z Nathanom. Sam Nathanov list »Messagera« jo napisal: »Taka ljubezen pri kozarcih je lepa stvar, toda Italija bo še le takrat verjela dobrim namenom Avstrije, kadar Avstrija tudi faktično — ne samo z besedami — izvede program pravičnosti napram avstrijskim Lahom.«
#
Italija se hoče nadalje oborože-
vati. Rimska »Tribuna« trdi, da so končana pogajanja mornaričkoga ministra s finančnim in da se bo zbornici predložila zakonska predloga o zgradbi še dveh novih dreadnoug-htov — Štiri se grade — in več kri-žark. Število teh iirižark ii ni določeno.
O situacij! na Balkanu se je izjavil bolgarski ministrski predsednik Malinov napram poročevalcu dunajske »N. Fr. Presse«. Bulgarski kralj Ferdinand bo najbrže letos oficijalno obiskal Dunaj. Nadalje je rekel: »Bolgarsko-turški odnošnji so dobri, toda želel bi, da bi bili še boljši, namreč prijateljski. Da pa pride do tega, je neizogibno treba, da se s krščanskimi narodi, ki prebivajo na Turškem, predvsem v Makedoniji, enako postopa kakor z mobamedanskimi. To je glavni predpogoj dobrega razmerja med Bolgarsko in Turčijo. Bolgarska živi v najboljših odnošajih z Grčijo, vendar pa ni ž njo sklenila ni kake pogodbe. Od gotove strani so skušali zastrupiti bolgarsko-rumun-ski stik s razširjevanjem vesti o ru-innnsko-turški vojaški konvenciji. Ta poskus se ni posrečil in bolgarsko-rumunsko razmerje je izborno.
•
Rumunski ministrski predsednik
Carp je razvil pred izvrševalnim odborom konzervativne stranke program vlade. Nova vlada namerava uvesti v korist delavcev in obrtnikov zavarovanje za slučaj nezgode, bolezni in starosti, odpraviti vaje davke na kmečka posestva, ki merijo manj nego šest hektarjev, in reformirati poljedelske podporne blagajne, da omogoči s tem poljedelcem kupovati posestva, ki merijo 25 hektarov. S tem hoče ustvariti srednji poljedelski stan. Z ozirom na veliko draginj » hoče vlada znižati carinike in železniške tarife, reformirati upravo in oja-Čiti armado.
* a
*
Na Portugalskem stavkajo še vedno. Na Špansko ne prihajajo iz Portugalskega vlaki. Nekateri listi celo poročajo, da se je v Badajocu vojaštvo pridružilo stavku joči m ter zahteva zvišanje plače. Z manji minister Machado pn poroča portugalskim poslanikom, da je stavka končana. S tem poročilom hoče minister skoraj gotovo pomirljivo vplivati na denarne trge. Tudi pariški listi poročajo, da se stavka vedno bolj razširja. V Lizaboni so začeli tudi drugi delavci stavkati. Število stavkujočib je naraslo na 80.000. V provici je prišlo do nemirov. Artilerija je zasedla vsa javna poslopja, ker je ostalo vojaštvo nezanesljivo. — Monarhisti razširjajo veliko propagando in upajo, da bo v kratkem Portugasko zopet monarhija. »Daily Mail« objavlja pogovor svojega poročevalca z nekim zaupnikom bivšega portugalskega doma Miguela. Ta oseba je v imenu doma Miguela izjavila, da je iz tajnih poročil razvidno, da je vlada v Lizaboni popolnoma razdvojena. Kmalu bo prišla ura njenega padca. Povra-tek kralja Manuela pa ni popularen, ker indentificirajo njegovo vlado 6 korupcijo. Samo eu izhod je torej, da se odvrne anarhija, in ta je: slediti domu Miguelu. Provizorična vlada zavlačuje volitve, ker se boji konservativne večine. Dom Miguel in njegovi pristaši so prepričani, da je kriza pred vratini. Pretendent je pripravljen postaviti se na čelo nove vlade. Zanaša se lahko na polke na severu in sredi dežele, ljudstvo bo pa sledilo najmočnejšemu voditelju. Čeprav dom Miguel sovraži državljan-
ako vojno, vendar a* p* ta prevrat na bo iavriil brez krvopreiitja.
KMferanea vaek »ritskih kolonij se bo vrtila letos o priliki kronanja« Na inicijativo kolonijalnih »veznih držav avstralskih in novozelandskih se bo na te j konferenci razmotri v alo vprašanje, kako U ee dalo te konference iipremeniti v stalno institucijo. Avatralija predlaga, naj ae na konferenci razmotrila problem mednarodnih razsodilo; novozelandska vlada pa predlaga, naj se uetanovi državni zbor, v katerem bodo zastopane vae kolonije* Najbrže se bo govorilo o vprašanju, ali bi ne bilo mogoče, da bi ae avstralske države samostojno pogajate a tujimi državami. V Nemčiji upajo, da ho vsled tega oslabela moč britske državne zveze. Toda pri tem se aro predvsem za gospodarska pogajanja, Taka gospodarska samostojnost bi pa zelo Škodovala eksportu Nemčije, Vsled tega skuša nemško časopisje to gibanje tako komentirati, kakor da bi se šlo za politično osa m os vo jo kolonij. Skoraj gotovo se pa v Londonu ne bodo ustrašili svojih dobrih prijateljev v Nemčiji.
V Indiji so se vršili verski boji. Ob priliki muharremske »Javnosti v Booibavu je prišlo do spopadov med raznimi mobamedanskimi sektami. Napadli so policijo. Nastopiti je mor*b-lo vojaštvo, ki je na napadalce streljalo. Ustreljenih je bilo 18, 24 pa ranjenih.
- ' *
V Kaliforniji se je zopet pojavila I»roti japonska agitacija. Predsednik Taft je vsled tega nevoljen in grozi, da bo vplival na to, da se svetovna razstava ne bo vršila v Sant Frančišku, temveč v New-Orleunsu, če ne poneha agitacija.
Štajersko.
Vest o velikodušnem volilu gospe Vilharjeve za Ciril - Metodovo družbo je vzbudila na Štajerskem v narodno - naprednih krajih najradost-nejši odmev. Ciril - Metodova družba je dobila pri svojem težavnem delu za obrambo naših mej in naše deee lepo gmotno podj>oro, mi -si pa ruo-ralno podporo in vzpodbudilo, da se trudimo tudi zanaprej navzlic naskokom tujih in domaČih sovragov za dobro narodno stvar. Ime gospe Vilharjeve ostane za vselej v častnem spoj ji nu tudi nam štajerskim Slovencem!
VzhodnjeŠtajerska železniška vprašanja. Graški »Tagbtatt« modruje na uvodnem mestu, da jc začetek gradnje belokranjske železnice nekaka koncesija rekonstruiranega Ble-nerthovega ministrstva Slovencem in zahteva gradnjo vzhodnještajerske transverzalne železnice do Brežic in dalje do Novega mesta. Dobro! Ako hočejo nemški nacijonalci ra gradnjo te železnice res kaj storiti, jih bodo gotovo vsi slovenski poslanci pri tem podpirali. Pa kolikor imamo dosedaj skušnje, so smatrali Neme j gradnjo vsake železnice na Slovenskem, in najsi so govorili za njo še tako nujni gospodarski in celo strategični vzroki, le za narorlno koncesijo. In pri tem 1k> ostalo tudi v bodoče. Z lepimi besedami in zahtevami pa se železnice ne gradijo, to bodo uvideli slednjič tudi volilci naših nemško - naeijonal nih poslancev!
Notranji boji med nemškimi klerikalec na Štajerskem sc z vso ostrostjo nadaljujejo. Četrtkov »Grazer Volkshlatt« javlja, da je odbor konservativnega kmečkega političnega društva na Štajerskem izključil iz društva posl. Pantza in urednika Neunteufla. Ta dva zastopata v gospodarskem oziru modernejše nazore ko jih ima staroklerikalul agrarec Hagenhofer. Neunteufel ,?e začel v svojem listu »Oesterreieb. Staatgbiir-jrer« besno napadati Hagenhoferja in druge klerikalne kapacitete iz črne Štajerske.
Mariborske trgovce in obrtnike spominjamo, da morajo dati svoje tehtnice, uteži in posodo vsake vrste znova pregledati pri meroizkusnem uradu. Pri reviziji, ki se bo kmalu vršila, so drugače lahko kaznovani.
Smešna narodna prenapetost. V Gradcu se imenuje neka ulica, ki pelje k vseučilišču, »Harrachova uli ca«. V včerajšnjem »Tagbl.« kliče neki nemški Gradčan vse nemške bogove na pomoč proti taki nesramnosti v najbolj nemškem mestu na Avstrijskem. Zahteva kar prekrstitev ulice! Dobri mož seveda ni vedel, da se ulica ne imenuje tako na ljubo velikemu umrlemu meeenn dunajskih Cehov temveč na ljubo nekemu grofu Harrachn, ki jc živel v Gradcu v 18. stoletju in bil kontur nemškega vi-težkega reda v Gradcu.
Is Vojnika. Posestnik ArliČ v Novi cerkvi je te dni grozovito pretepel svojega hlapca Rair.£aka in to brez vsakega pravega povoda. Proti surovemu kmetu ae je vložila ovadba.
Ii Kozjega osnannje, zdi ae nam,
zdravnik in v svojih prostih urah tu-
đi katoliški politik g. to. Jankovit križarsko vojno »Slov. Nar.« zaradi tega, ker je zapisal gotovo tudi njemu znano resnico, da ae pobožni volilci gg dr. Korošca in dr. Jankoviča boje vode in mila. Bilo bi Koristneje« in prikladnejše, ako bi icl zdravnik Jankovič med svoje dobro in kakor kaže kozjanska eodnijaka kronika, tudi krotko ljudstvo ter bi mu zelo nci srca govoril o snažnoeti in higijeni-Obžalujemo, ako ima sedaj g. doktor slabo veet, da v tem oziru premalo stori. Dejstev pa Žalibože ne moremo preklicevati.
Klerikalni poslanci in Južna železnica- »Slov. Gosp.« odgovarja s prav sumljivo vnemo na naš dopis iz Maribora, v katerem se je tako le mimogrede govorilo o poslovnih zve-zah gg. klerikalnih poslancev z Južno železnico. Dasi se ni ničesar pozitivnega trdilo, vendar pravi dr. Korošcev list, da so naše trditve zvito s trte in zlobno natolcevanje. Ce človek primerja ta popravek in-popolno pasivnost klerikalnih poslancev napram Južni železnici, ki nam mnogo škoduje v narodnem in gospodarskem oziru, pa se mu zdi, da naš dopisnik ni zastonj potrkal na grm. Kajti mnenje našega mariborskega dopiv nika o poslovnih zvezah klerikalnih poslancev lahko postane bas sedaj vsled tako oeividno kazaue slabe vo-sti trditev •,. Sicer p« čakamo *e vedno izpolnitve dr. Verstovškovih groženj, da bo očedil Angijev hlev na p rage rs k i postaji. Morda se vendet motimo v naših dvornih o poštenosti iti nepodkupljivosti klerikalnih bra-niteljev svete vere in krščanske morale. Sicer pa je »Straža* takoj po našem dopisu o Južni železnici iz Maribora besno napadla upravo Južne železnice...
Vse, kar jc prav, > straža« imenuje v svoji zadnji Številki župnika Begrula od Sv. Roka ob Sctli »narodno zelo dvomljivega«. Segula pozna na Spodnjem Štajerskem vsakdo kot bivšega urednika »Sudsteir. Presse«, ki je kot tak mnogo pretrpel — menda ne zaradi tega, ker je »narodno dvomljiv«. Mariborski listič bije s tem samega sebe po lažnjjvih zobeh in se smeje pred lastnimi, sicer maloštevilnimi bralci.
Mariborski Sokol je imel 5. obč-ui zbor 11. t. m. Udeležilo se ga je 41 članov. Društvo je precej napredovalo v preteklem letu, zlasti v gmotnem oziru. Članov ima 131. naročeno je ca
7 strokovnih raznih listov. Odbor je imel 14 sej, vadite!jski zbor 10. Društvo je priredilo 4 izlete, 3 zabavno-poučne večere, oziromr«. odbodnice, nastopilo je trikrat, v Mariboru, v Zagorju in Celju. Knjižnica šteje S4 knjig. Društveno premoženje se je pomnožilo leta 1910 za 5281 K 26 v in znaša sedaj 10.1114 K 6\> v. Člani so telovadili v 103 telovadnih urah Povprečno po 20 na uro: skupni obisk je 1991. Ženski oddelek ,ie telovadil samo 6 mesecev, v 42 urah je telovadilo 371 telovadk. torej povprečno p->
8 na uro. Ob novem letu se je zopet pričela ženska telovadba. V odbor 1911 so voljeni: dr. Kosim?, starosta: dr. Pivko, podstarosta; Jlich. načelnik; Hvalenc. Majer, ŠoMarič, Pišck, Tomažič. Sagadin, odborniki; Golob, Majerhold, Augustinčič. uamestniki: dr. Pipuš, Weixl, preglednika. Konstituiral se je stavbeni in izlet ni od sek. »Sokol« je priredil okrožni vadi-teljski tečaj, ki bo trajal vse nedelje in praznike od zanuarja do konca marca. Tečaja se udeležuje 25 boljših telovadcev iz Maribora in okoliških sokolskih društev.
Iz Ptuja. Pri nas se je v zimskem času pričelo razvijati nrav živahno družabno življenje. K temu pripomorejo v prvi vrsti gledališke predstave, ki privabijo veduo mnogo občinstva iz mesta in okolice. Na praznik sv. Treh kraljev so nas naši vrli di-letantje razveselili s prireditvijo znane narodne igre »Revček Andrejček«. To vam je bilo ploskanja, ko so nastopali na odru skoro vsi naši nej-boljši igralci .Simpatičnega starčka »Revčka Andrejčka« je izvrstno pogodil g. Šentjure, ki nas je ganil večkrat do solz. So pa tudi res ganljivi prizori, ko vidimo s kako ljubeznijo čuva starček nad mlado Franico (gdč. Mahoričeva). Franica jc zelo ugajala, posebno ko je speljala na led domišljavega Zvitoroga — igral ga Jc prav spretno g. Sagadin. Pravi partner ji je bil pa seveda njen Pavle (gosp. Burič) in oba sta kazala v ljubkih, kakor v resnih prizorih mnogo zmožnosti. Najburnejši aplavz je pa žel za svojo izborno izraženo neumnost Anže (g. Majcen). še tudi poten, ko mu gospodar dovoli si misliti, da jc pameten. Pa neumni ima srečo« — zaljubila sc je v njega lepa Jerica (gdč. Potočnikova). Njena naravna, neprisiljena igra je na občinstvo prav prijetno učinkovala — naj prihodnjič le pogumno povzdigne svoj ljubki glas. Pravi tip intriganta je Grešnik. To vlogo nam je podal s posebnim nmevanjem g. Šerona. Njegov celotni naatop je bil naravnost umeten. Da je igrala gdč. Luknar-jeva, gostilničarko Ano prav iaVor-no je pri tej diletanki pac ob sebi um-Ijivo. Tudi vae ostale manjše vlog* to •bile prav srečno razdeljene. V zadre-
gi smo, ali bi bolj pohvalili občinske ga beriča Nosana (g. Jesa) ali Zrni-karta Matijo (g. Breznik) ali Jojnie^ ne Janeza (g. Bodošek ml.). Stara Neža (gdč. Brusova) »asi uži naše po polno priznanje,  iatotako Planine« (g. Bodošek st.), Strel (g. Vavpotič) in Domen (g. Nifergal). Pozabiti nv smemo  srčkane  natakarice Ivanke (gdč. 2iherjeva), ki je pač zaslužil« z Jerico vred za lepo petje Zvitorogc-vo napitnino. Da je igra tako kraen«. uspela, se imamo zahvaliti g. režiser ju (dr. Lašiču, ki je vedel tudi za vae male vloge dobili dobre moči. Vslei tega je še sam igral težavno vodilu* vlogo očeta Jeklena — in reči snu mo, — žare« mojstrsko. Trn da je bilo mnogo   predno se je ta velika igru spravila na oder. Občudovali smo požrtvovalnost V6eh posameznikov, zlasti tudi neumorno vatrajftOCt S- Fra-sa, ki je vodil pevske točke g. Gajser ja in dr. Splošna zadovoljnost, katero so vzbudili pri mnogobrojnem ob činstvu,   bodi jim plačilo   in jih na.i spodbuja k novemu delu. Cisti dobi ček pripade naši prepotrebni »Dija ški kuhinji« in je kakor čujemo, tud' ta dobrodelni namen v polni meri dosežen. Za svečan se pripravlja veseloigra. »Pri belem konjičku«. Dne 4. svečana pa priredi »Narodna čitalnica« plesni venček, na katerega že da nes opozarjamo.
Ljudsko štetje v Ptuju. Toliko so pač nikjer   ne   slepari pri ljudsken; štetju v prid Nemcev kakor v Ptuju Seveda uprizarja to slep*»r6tvo sam mestni urad.   Imenoval je kot Števne komisarje-   samo mlečnozobe nemŠkf visekošolce.    Kako ^nepristransko-hočejo ti še izza septembrskih napadov 1. 1908 znani nemčurski pretepači svoj po^cl opraviti,  kaže najbolj«-* dejstvo, da so ti veliki Germani slovenskega pokolenja sklenili ves svoj zaslužek,   ki jim ga da mestna občina,    prepustiti    društvu »Siidmark«. Ljudsko štetje sc vrši v Ptuju druga če kakor po vseh drugiii štajerskih mestih, namreč ne po naznanilnih listih,   katere izpolni   hišni gospodar, temveč   po števnih   komisarjih, ki gre jo od hiše do hiše. Ali smatra na mestnistvo v Gradcu Ptujčane za same analfabete? Ali upa po nemških visokošolcih   našteti   v Ptuju več Nemcev?   Ti števni komisarji imajo drznost ljudem prigovarjati, da vpt šejo nemški   občevalni jezik. Sploh vprašajo posamezno osebo le, ali ra zume   nemški in če to potrdi,   se j-: vpiše kot Nemca. Naše mnenje je, da ti nedoletni iantalini sploh ne morejo opravljati funkcije števnih komisarjev   in je celo štetje neveljavno Tudi sc je s štetjem   pričelo   že preo Božičem, kar je tudi nezakonito. >Trc se štetje   izvrši kakorkoli,   Slov ene; ?a ne priznamo in upamo, d?i bodo tn-ii naši poslanci pri prvi priliki izrek li v državnem zboru svoj protest.
»Sokol« v Bi Pavlu pri Preboldu ima dne 15. januarja 1911 popoldne ob 3. v prostorih gostilničarja gosp. Franca Vedenika svoj letni občni zbor. K temu občnemu zboru se vsi domači sokolski člani in njih podporniki in prijatelji, kakor tudi posamezni Člani bratskih sosednjih društev, sosebno celjskih, prav vljudno vabijo.
V »Celjski odsek« Savinske podružnice S. P. D. so bili izvoljeni gg.: dr. Vrečko, Rotter, iur. Brenčič, dr. KovČa, Privšek. iur. Fr. Hrašovec in Rafko Salmič. Upamo, da bode odsek marljivo deloval.
Prlmorstic
Prijet tat. Orožništvo v Ajdovščini je aretovalo pred par dnevi 451etnega kmeta Franceta Gomiščo-ka iz Solkana, ki je bil ukradel tvrd-ki Sicherle in Ko. v Gorici 7000 kg pšenice in jo prodal v Ajdovščini v mlinu Jochmanu, kjer je pripovedoval, da jo je nakupil po Furlaniji.
Pobegnila. Iz Gorice sta izginila mesar Viljem Reich in njegova soproga. Oba zasleduje obla6t zaradi goljufije.
Osebna vest. Na Dunaju je napravil državni izpit za stavbinskega inženirja g. Anton H v a 1 a iz Gorice.
Dijak se je ustrelil. Na gori »Kalvariji« v Gorici sc je ustrelil v petek dijak Jakob Kasteuhuber, ker mu je šlo učenje težko. Stal je pred maturo na realki. Nesrečnež si je pognal tri krogle v telo.
Zmrznil. Na praznik sv. Štefana je padel na Kobariškem 11 letni deček Jožef Medved iz Krna v prepad in moral ostati tam čez noč, ker ni našel izhoda in se je bil tudi precej poškodoval. Našli so ga drugi dan vsega premrazenegn ter ga oddali v bolnišnico, kjer pa je umrl.
Imenovanja. ProvizoriČni stavbni pristav pri pomorskem stavbnem uradu v Trstu, g. Josip P a v 1 i n, jc imenovan za stavbnega pristava v X. činovnem razredu. Istotako je bil imenovan gosp. pristav Julij S e 11 i za pristava v X. Čin. razredu.
Zaradi prepira z ljubčekom. V petek popoldan sta se sprehajala po Boechettu v Trstu 181etna Ernesta 61 o k a in njen zaročenec. Sprla §ta se zaradi neke malenkosti in razža-
Ijena   Stoka  je  zbežala od svojega
ljubčeka ter izpila steklen i cico octo-ve kisline. Njen zaročenec, ki je šel takoj za njo, jo je pripeljal v bolnišnico, kjer upajo, da ji ohranijo življenje.
Prijet goljuf. Poročali smo že, da sta v Trstu dva goljufa obigrala z zaznamenovanimi kartami Črnogorca Ivana Dukiča za 150 kron. Policija je v petek zjutraj izsledila enega goljufa, namreč 351etnega kuharja Mateja Mikuliča\ ki je deloma tudi že priznal.
Hrvaška banka v Pulju. V Pulju
je začelo poslovati \ če raj »Kreditno in eskomptno društvo«, registrovaua zadruga z neomejeno zavezo.
V Opatiji priredi tamošnji zdraviliški orhester pod vodstvom kapelnika Mitroviča v sredo, |J8L t. ni. wn> lik simfoniški koncert, kjer bo sode-lovaV tudi 20 članov »Slov. Filhar-njou.l« iz Ljubljane. Koncert se \*rši v veliki dvorani hotela »Kvarnera«.
Z   dinamitom   potopljena ladja. Pred   14   dnevi je priplula na Reko grška   jademiea »Agios Troios«, da ukrca 47 vagonov premoga in ga prepelje v Jakin na Laško. Te dni, ko je bila ladja ze popolnoma natovorjena in je imela že odpluti, so opazili na ladji sumljiv dim ter takoj konstatirali, da se je kje v notranjosti vnel premog. Pristaniška oblast je takoj poslala svoje parobrode s posebnimi pripravami, da pogase ogenj. Parobrodi so več ur brizgali vodo na jadrnico in ker se ni več kadilo iz ja-dernice, se je zdelo, da se je posrečilo ogenj pogasiti. In previdnosti pa je ukazala pristaniška oblast, da mora ladja ostati še par dni v luki. V soboto pa je na jadernici nenadoma zopet izbruhnil požar in sicer s tako silo, ria je bilo takoj jasno, da je ladja izgubljena. Z ozirom na to je ukazala oblast, da je moralo moštvo s kapita->in takoj zapustiti ladjo.    Ko se je spravilo z ladje vse, kar se je dalo rešiti, je pomorska oblast pozvala tor-pedovko »Satelit«, da potopi gorečo 'adjo. Ob pol 12. ponoči je jela torpe-rlovka streljati na jadernico. Oddala je 30 strelov. Ker pa so bile krogle malega kalibra, niso mogle ladji povzročiti takih poškodb, da bi mocla voda udreti v notranje prostore ladje. Vsled tega so se odločili jadernico z dinamitom potopiti. Mornarji s torp^-dovke ^Satelit« so položili na krov jadernice kos dinamita in ga prižgali. Dinamit je eksplodiral ob 2. ponoči. Takoj na to se je med silnim pokanjem   in   prasketanjem jela ladja potapljati. To je bil grozen, a obenem Hičasten prizor. Zdelo se je, kakor da bi se bil na malem otočku otvorilo žrelo vulkana, ki blnje ogenj in žveplo.    v dletih minutah je bilo končano   vse    iD   jadernica >Agios Troios« je izginila z morske površine.
Dnevne vesti.
+ Cehi in slovenski klerikalci.
Minoli teden je »Slovenec« pricbčti
eratek članek, ki je pa bolj podoben iz javi strankinega vodstva, kakor političnemu članku. V tem spisu se
e trdilo, da je poljski klub imel napram »Slovanski Enoti« dolžnosti, katerih so ga rešile češke stranko ^ tem, da so »Slovansko Enoto« razbi
a Praška »Union« poživlja »Slovenca«, naj pove, kakšne obveznosti so imeli   Poljaki   napram »Slovanski
ftooti«, češ, ako tejra ne stori, ga zadene očitanje nelojalnosti.   Iz vsega se vidi, da smatra »Union« trditve »&lovenčeve« za popolnoma izmišljene in samo za   sredstvo opravičiti prestop slov. klerikalcev iz najskrajnejše opozicije v vladni tabor. »Union« piše: »Da je S. L. S. z  vlado že davno sklenihi n.ir, priča zadnje za sedanje kranjskega deželnega zbora z razpustom ljubljanskega obč. sveta in v deželnem zboru sklenjeno in V najhitrejšem   tempu s^idfeijonirario premem bo mestnega statuta ljubljanskega. Tndi dejstvo, da se poleti delana obstrnkcija zoper italijansko virjo-Isko predlogo po   počitnicah ni nadaljevala, kaže vsaj,   de pojema prejšnja opozicija.« — Tem dokazom da se pripravlja prestop klerikalcev * vladni tabor, bi bila »Unton« laffko dodala še dva druga: imenovanje Els nerja za doželnosodnega predsednika v Ljubljani in pa vladno privoljenje, <Ja najame Kranjska dežela deset milijonov posojila. Vlada se je mnogo mesecev z vso odločnostjo ustavljala najetja lOimlijon. posojila, saj dobro ve, da mora tak dolg postati prava nesreča za našo deželo. A /daj, ko ho klerikalce pridobiti, se jim je udala tudi v tem ozirn. Zdaj nj nobenega dvoma več. da bodo klerikalci prestopili v vladni tabor in z dov.M jen jen: napravili deset milijonov dolga, jih je vlada kunila.
+ Gobezdanje o mestni plinarni. Prejeli smo in objavljamo: Ptič. in ga je mogoče takoj po petju spoznali, tfOTii preteklo soboto že v dragic v »Slovenon« svojo pesem o Ijnbljan5ki plinarni. Ta pesem pa ni podobna čarobnemu gostolenju slav cevem u ix ffosto zaraščene seči, temveč odurnemu zadiranju srakooerja na trnje-^em grmu. — Jaz imam glede svoje-
ga županskega delovanja čisto in mir.
no vest, zato se prav čisto nič nisem bal eventualnosti, da si to delovanje prav od blizu ogleda vladin komisar. Nasprotno! prav všeč mi je to. Kar se tiče transakcije aa ljubljansko plinarno, se z njo naravnost ponašam. Šlo je za to, ali naj se občina spusti v dolgotrajno, drago in negotovo pravdo ali pa naj se store primerni koraki, da plinarna v doglednem času, kakor zrelo jabolko pade mestni obćiai v naročje. Odločil sem se za poslednje in občinski svet je moje predloge soglasno odobril. Ko bi bil hotel postopati tako, kakor svetuje najnovejši »Slovencev« sotrudnik, bili bi se uri delničarji smejali, kakor   se smeje vsak pameten človek naivnemu pripovedovanju    tega    sotrudnika. -Kakšno kupčijo je mestna občina napravila z omenjeno transakcijo, vidno jo najbolje iz tega, da j.* plinarna potrosila za inštalacijo mestne osvetljave 95.533 K in da na leto potrosi, — ne glede na to, da daje ves   plin za javno osvetljavo mestni občini brezplačno, —   za   vzdržavanje mestne osvetljave čez 30.000 K. Poleg lega plačuje plinarna mestni občini še v gotovini po 10.000 K na ieto. — Te številke mislim, da najjasneje govore. Da si je mestna občina denar za omenjeno transakcijo, katere izvedba je bila mogoča le ob strogem varovanju tajnosti, izposodila pri amortizačnem zakladu   loterijskega    posojila, ker drugih tako velikih fondov ni imela, tega ne bode ji nihče zarecril in tudi deželni odbor, ki je večkr it revidiral knjigovodstvo in blagajnico mestne občine, ni imel temu ničesar ugovar-I jati. Bil sem si pa v svest], da je po-I treba denar, ki se je porabil za nakup plinarničnih delnic, kakor hitro mo-I croče amornzačnemu zakladu vrniti ter sem zato občinskemu svetu priporočal, naj se v ta   namen najame posojilo 400.000 K. Najetji; tega pjso-iila dovolil je deželni zbor z zakonom od 15. januarja 1909, ki .»e zadobi! Najvišje o potrjenje dW 13. avgust.? 1909. Kedaj bode mestna  občina to posojilo realizirala, ni   moja stvar: vsekakor pa dividenda od plinarnič nih delnic in plinarnično letno pr*-nlačilo 10.000 K daje primerno obrekovanje za kapital, ki se je izposodil iz amortizačnega zaklada loterijskega posojila. »Slovencev« sotrudnik pa stari navadi ljudi, katerim je suni'-čenje življenjska naloga, tudi neka.I namigava. Poživljam ga. da se jaste izrazi, obenem pa, da stopi z odprtin• vuprjem izza hrbtaodgovornegaurednika »Slovenčevega«.kakor   mu jnz <*tor»am z odprtim vizirjem nasovoii. Naj si ima mož tudi glorijolo uradno dekretovaneca Laschanoveera   svete -valca okoli eda ve. ne bode me to oplazilo, da era ne bi poiskal n» onem mestu, kipr edino se more dajati odgovor na podla snmničenja in obrekovanja. — V Ljubliani,   dne   16. januarji. 1911. Ivan Hribar.
-f- »Slovencu« v odgovor. Spodaj podpisani člani kočevskega Sokola odgovarjamo na podle laž; »Slovenca^ sledeče: Ni res, da niso kočevski Sokoli spremljali kaplana Kopitarja, pač pa je res. da smo ga mi spodaj podpisani spremljali v Dolgo vas, bili pri zborovanju na-vzroči ter ga zopet spremili do žup nišča v Kočevje. Marsikatera kepe. snega in ledu je zletela po naših glavah in to za narodno stvar, a n' za žepe ljubljanskih klerikalcev. Zbr-il; smo se skupaj s Kopitarjem v Sokolski sobi. Ker v Kočevju med narodno in ljudsko stranko boja ne poznamo, je odbor po kratki se.ii na Kopitarjevo prošnjo dovolil, da se v Kočevju smejo Sokoli udeleževati rudi Kopitarjevih prireditev. Će se bode čukarski -Slovenec« še nadalje usti!, mu pritisnemo še večji pečat laž-njivca na čelo; kočevskega Sokola pa naj pusti mirno delovati, ker le-ta še ni skrivil lasu nobenemu klerikalen na glavi, dasiravno so klerikalci na Kranjskem svetovni hinavci. — Kočevje, dne 14. prosinca 1911. — Pa vol č*epin 1. r. od)K>mik k. S., Jakob Brenčić 1. r. odbornik k. »S., Štefan Osvald 1. r. odbornik k. S.
-f- Zborovanje v Krakoveri;. Včeraj popoldan se je vršil v gostilni ori Ste i ne rji t na Opekarski cesti občni zbor »Političnega in izobraževal -nega društva za Krakovo in Trnovo«, ki ga je vodil podpredsednik namesto odstopi vsega predsednika. Spominjal se je med drugim n mrl i h članov Lov-ra Breznika in Mateja Boca. Član: so se v znak sožalja dvignili s sedežev, ravno tako se je spomnil umrle gospe Vilharjeve, dobrotniee našonra naroda in prijnteljice društva. Člani so zaklicali »Slava« njenemu spominu odbor pa bo izrekel njemmn soprogu v imenu društva svoje iskreno *oža-Ije. Sledila so razna poročila, katera je podal, ker ho nekateri odborniki ali umrli ali pa odstopili, večidel g. Smole. Iz teb poročil podamo le poro čilo o gmotnem stanju društva, ker je itak drugo delovanje društva obče znano, v kolikor je bilo sodelovanja v preteklem letu mogoče, vsled nenavadnih razmer, katerih na so v veliki meri bili krivi politični dosredl i meseca avflrnst«. Dohodkov je imelo društvo 1349 K 27 v. Društveno premoženje v gotovini in na hranilnih
vlogah znaša 494 K 79 v, celo premo žen je pa 1551 K 39 v. G. Steinerju se izreče zahvala za podarovanih 12 K
Knjižnica se je preložila v Cerkveno ulico št. 21. Nato je sledila izpremein-ba pravil. Občip zbor je sklenil, da naj se društvo imenuje od sedaj naprej »Napredno gospodarsko in o; o-svetno društvo za Krakovo in Trnovo«. Izvršile so se potem šc nekatere izpremembe v društvenih pravilih, izmed katerih so najvažnejše izpie niembe določil glede   razsodišča po novem društvenem zakonu in pa, da voli občni zbor od prihodnjega občnega zbora sam tudi predsednika društva iu 9 odbornikov. Pri sledečih volitvah in nato v odborovi seji so bili izvoljeni gg.: za predsednika Smoleta podpredsednika R o t h 1 , za tajnika T r t n i k , za blagajnika P o g a č n i k in za   knjižničarja   M c -s e k. — Članarin« ostane ista, kakoi do sedaj. — Pri slučajnostih   se je stavila sledeča resolucija- Na občuom zboru    političnega    in "uosvetuetra društva za Krakovo in Trnovo v gostilni pri Steinerju zbrani člani poživljajo c. kr. vlado, da odpre juzua meje za uvoz klavne živine, oziroma, da zapre mejo proti Nemčiji za izvoz, dokler pa to ni mogoče,   naj dovor prosti, neomejeni in   carine prosti uvoz takozvanega argentinskega mesa in moke iz Amerike. Rf solucija se je soglasno sprejela.« Dcdatni predlog, da naj se dovoli carine prosti uvoz moke iz Amerike,   je stavil in u teme! j val g. VerČič. Nato je govoril še g. R e i s n e r , povabljen od dru štva na občni zbor in pooblaščen od 'zvrševalnega odbora narodno - ne-oredne stranke. Iz njegovega temelji tega govora prinašamo — le najvažnejše momente. Govoril je o potrebi najožjih medsebojnih stikov zlasti oe laj, ko imamo pred seboj volitve v občinski zastop in najbrže v do'rleu nem Času tudi za državni zbor. S. L. S. se ponaša posebno s tem, da dobe tudi do sedaj brezpravni sloji volilno nravico. Ti pa je ne dobe v korist delavstva, marveč edino v korist S. L. S. Pri teh volitvah ne bo posameznemu mogoče izbirati med ljudmi, In so mu po godu, volile   se   nodo samo franke. In v III. volilnem razredu '»odo volilce, ki spadajo v7 ta razred niajor-'zirali volilci iz I. in II. ra/.re-la. V II. volilnem razredu pa bodo volile tudi take osebe, ki plačujejo la nar vinarjev davka v Ljubljani, med njimi veliko število br*jnjrvk iz ede okolice. Dotika se nadalje melijora-•ijskega in cestnega zakona ter pcxpe-•fiv ga dekreta.
-f- »Glavna posojilnica« v likvidaciji. Naprošrmi smo konstatirati-da g. na osvetu t k V i š n i k a r . (meri je bil izvoljen načelnikom likvidacijskega odbora, ni bi! nikoli član •Glavne posojilnice« in da tudi sie?r ni prizadet pri tej za d miri. Pri tej orili ki opominjamo zadružnike, ki so neomejeno in solidarno obvezani za vsak primanjkljaj, da se ne morejo 'znebiti te dolžnosti, ako morebiti komu drugemu izroče svoje premoženje Take izročitve bi moral odbor izpodbijati.
-f-   Iz   drželnosodne jetnišnice.
Skrbnik deželnosodne ietnišnice v Ljubljani, g. Julii Rabitsch je bil imenovan za jetniškega ravnatelja ar! "t-rsonam.
-4- Irženirski izpit    iz stavbeni 5tva je napravil na   greški tehniki dne 14. t. m. erosood Albert Požene!, starešina akad. tehn. drošiva *>Tii 'rlavn«.
Pozor v Rudniku! V Rudniku opravlja, k^kor čnlemo, nos**! števne-tra komisarja znani iVie Ko^ir ali -Ko-ehiev«, kakor se BCdaj niše. last nik kopeli na Zabj^ku in r>redč»*no nnokojeni maadsfratni ofieiial. Človek se i° vse svoje živli^nje našel ob slovenskih žnliih, na stara leta pa je zopet prelevil svoio ko/o ter postal straši en nemškutar. Naibrže nra je orino^očnl za to službo zloglasni nemški >Volk«rat«. ki se rad noslu-7ujc takih /nrčaiev, dn &nm»n svoje namene. Bodite tm-ei n,? straži!
Nesreče. Železniški delavec Franc J u v a n iz Gline se je pri polaganju pragov na levem očesu t* žko poškodoval. — V Globodolu, v okraju Litija, je streljalo več dečkov z revolverjem. Pri tem je zadel strel 141et-nega pastirja Alojzija Kn/mana v levo roko in mn jo težko poškodoval. — Pri lesnem trgovcu Franu Svig-Iju v Bregu pri Borovnici zaposlenemu hlapcu Franu Stcblaju je zlomil tram več reber.
Žrebčarna na Selu pri Ljubljani. Ga. Glaserjeva nas prosi našo notico, tičočo se njenega soproga rit-mojstra G laserja^ popraviti v toliko, da ritmojster .Glascr ni vpokojen, marveč je samo na dopustu in se nahaja radi živčne bolezni v nekem sa-natorju na Dunaju, kjer ga zdravi profesor dr. Wagner-Jauregg.
Tovariša napadel. 11. t. m. je nar padel visokostavbnega delavca pri Južni železnici Antona Trčka iz Koza rij na poti domov njegov sodelavec Franc Dolničar, ga vfgel na tla in obdela val s polenom tako, da mu je prizadejal vc-č poškodb.
Kamenje je metal. Ko se je vračal posestnik Ignacij MarinČ s sejma
na Vrhniki, mu je vrgel nekdo v glavo kamen tako, da ga je poškodoval na levem očesu in je moral Marinč v deželno bolnišnico. Storilec ni znan.
Tatvina. V noči na 1. t. m. je ukradel nekdo v Selcih pri Škof j i Loki dve veliki svetilki, vredni 30 K. Čez nekaj dni so našli svetilki razbiti v Sori.
Prepoved živinskega sejma v Kamniku. Radi izbruha kuge na gobcu iu parkljih pri živini v občini Mengeš je c. kr. deželna vlada prepovedala živinski sejm v Kamniku, ki bi se imel vršiti dne 20. januarja.
Zadnji lov. 251etni posestnik Jakob Kavšek iz Podkraja pri Radečah je šel 8. t. m. na lov. Na poti mu je spodrsnilo in je padel tako, da mu je šel strel iz puške, ki se je pri padcu sprožila, v trebuh. Dne 14. t. m> je Kavšek umrl v deželni bolnišnici.
Županstvom v postojnskem oki. glavarstvu. Z ozirom na to, da se kužna bolezen na gobcu in parkljih pri goveji živini v Istriji odnosno na Primorskem čim bolj širi in se je ista že zanesla v naš okraj, se do preklica prepove vršitev živinskih semnicv za parkljasto živino (govedi, ovue koze in prašiče) v celem okolišu okrajnega glavarstva Postojna. Iz vzeti so od te prepovedi semnji za kramarsko blago in za kenje, kateri se bodo smeli brez zadržku vršiti. Županstvu se naroča, da naj to javilo razglasi, izdajatelje živinskih potnih listov pa obvesti, da se ne sme v dotični namen izdati nobenega živ:n-skeera potnega lista za parkljasto živino.
Pogreb naj plemenitejše slovenske žene, preblage rajnke gospe Marije Vilhar, se je vršil v petek popoldne ob 2. v Knežaku na Notranjskem. Udeležba je bila velikanska, tako od strani domačinov, kakor tudi od strani narodne inteligence iz Št. Petra na Krasu, iz narodnega Zagorja in Knežaka. V cerkvi in na pokopališču so premili rajnki zapeli pevci dve ža-lostinki. Glavno družbo sv. Cirila in Metoda, ki jo je gospa Vilhar obdari-al s kraljevskim darom 120.000 K, sta zastopala predsednik in blagajnik ter skoraj polnoštevilna podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Št. Peter in okolico. Zbrano omizje v narodni gostilni gosp. Cesnika je po pogrebu nabralo v počaščenje nepozabne rajnke precejšnjo vsoto za družbo sv. Cirila in Metoda. Ti, velika duša, prvi največji slovenski ženski mecen, pa počivaj v miru v grob-niei poleg svoje ljubljene hčei ke Ljudmile. — Slovenske žene! Proslavite njen spomin s tem, da prispevate svoje prihranke domu na oltar! Naprej zavedne narodne ženske v dobrobit našo prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda!
Prekopa. Pri nas je predaval na Šentjanževo minulega leta nas priljubljeni potovalni učitelj gospod Goričan o umni živinoreji. Udeležba je bila povoljna. Dne 19. januarja pride gospod Goričan zopet, ostane pri nas cel dan in bo dajal posameznim na željo praktične nasvete in navodila. Zvečer pa bode predaval o kmetijskem knjigovodstvu.
Pravdarska strast in njene posledice. Posestnik Janez Purkart iz Cente se je dolgo pravila! z Matijo Centa tudi iz Cente za kos zemlje, ki ni bogvekoliko vreden. Nazadnje je dobil pravdo Janez Purkart, kateremu bi moral zdaj plačan Matija Centa ogromne pravdne stroške. V svoji jezi in zaslepljenosti pa se je zaklel, da mu teh stroškov nikoli ne plača. Hitro je poprodal vse premičnine, na zemljišče pa so se vknjižih za znatne vsote žena za doto in neki sorodniki, ki jih je bil poklical Matija Centa sem iz Štajerskega od nekod, tudi za znatne terjatve, tako da je bilo s tem posestvo Matije Cente prezadolženo. Matija Centa se je že smejal v pest, češ zdaj pa naj vzame Purkart, če ima kaj vzeti. Jezu in strast sta Cento tako preslepila, da ni mislil, da je to nedopustno in kaznivo, da obstoii zakon, na podlagi katerega bo izreklo sOcKšie, da vse te vknjižbe nič ne veljajo in da je stran vržen denar, izdan za notarske pogodbe, za vpise in pristojbine ter da utegne imeti temperamentni Matija rad: *ega še presnete sitnosti. Pa tudi sorodnikom iz Štajerskega gre menda že po glavi, kaj da bo. Posledice pravdarr.ke strasti bodo velike in ne najmanjša večna jeza med sosedoma.
Dober čevljarski mojster bi se rad naselil v kakem provincialnom mestn na slovenskem Koroškem ali Štajerskem. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvn »Slov. Naroda«.
Ameriške novice. Slovenec ustrelil svojo ženo. Na svet i večer je v Colinwodn ustrelil Lovrenc Konjar svojo ženo Marjeto. Potem je hotel samega s^be ustreliti, pa se mu ni posrečilo. Bežal je v neko gostilno, kjer se je zopet hotel umoriti. Gostilničar je to opazil ter mu skušal izviti orožje iz rok. Ko sta se rnvala, se je puška trikrat izproiila. Gostilničar je moral poklicati ljudi na pomoč, da so ga obvladali. Odpeljali so ga v bolnišnico, ker se je nevarno porezal po trebuhu. Marjeta
Konjar je bila rojena v Seničenem na Gorenjskem in stara 46 let. Vzrok žaloigri je bila ljubosumnost.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 4 kontoristi, 2 poslovodja, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik manufakturno stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 4 prodajalke, 6 učencev. Službe išče: 2 knjigovodja, 2 korespondenta, 3 kontoristi, 2 poslovodja, 5 potniki, 1 skladiščnik, 22 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železninske stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijska stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 7 kontoristi nj, 10 bla-erajničark, 12 prodajalk, 5 učencev. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Narodna oftramba.
Družbi sv. Cirila in   Metoda je
poslal g. Karel Mehora pri Sv. Petru na Krasu 7 K, nabranih v gostil ui Kocrnur v proslavo spomina dične gospe Vilharjeve. Hvala cenjenim častilcem velike dobrotnice. našega naroda!
Prosveta.
Slovensko   deželno gledališče.
Jutri, v torek, se igra drugič Daria Ni-codemija velezanimiva drama „Zavetje , ki je ena izmed najdovršenejših predstav in najboljših iger novega reper-toirja. Vse kritike o premijeri so bile v vseh listih izredno laskave. Glavne vloge igrajo gdč. Wintrova, ga. Danilova, g. Nučič in g. Šimaček. Predstava se vrši za par-abonente, ker je bila prvič za nepar. — V četrtek se poje šestič Kalmanova opereta „Jesenski manever* (za nepar). — V soboto prvič angleška dramatska legenda ^Tujec , spisal Jerome Jerome, uprav senzacionalno delo izredne dra-žesti in originalnosti. V igri nastopa Kristus v osebi popotnika. — Opereta „Barun Tren k44 je solistovsko že docela naštudirana, a zbor še ni gotov. Opera študira Paccinijevo ,BohemeB, Vlogo Rudolfa poje gost. — Dramsko osobje pripravlja Schillerjevo tragedijo „Marija Stuartova*.
Slovensko gledališče.  V soboto se je vprizorila prvič na slov. odru R. Havvelova ljudska igra „Mati Skrb". Ne mogel bi ji  nadeti  pr mernejega naslova kot ga ima.  Igra je zajeta iz nižjih slojev in je spisana po vzoru znanega pisatelja ljudskih iger, to je Raupacha.  Skrb, ki spremlja človeka od zibelke pa do groba, je poosebljena in nam pove ono, kar si človek misli, ko ga tarejo in mučijo skrbi do obupa. Vsakdo ima skrbi, samo malo oaz je na Širnem svetu, kamor ona ne more stopiti. Kjer sta sklenila delo in ljubezen večno prijateljstvo, edino tam ni prostora za skrb. Delo združeno z ljubeznijo je edina trdnjava, koje obzidje ne doseže niti skrb sama. Znu-čaji, kot jih zna orisati Hawel, so prav krepki in jedrnati, pogrešamo pri njih edino povsem lastne izvirnosti. Igra je zgrajena po vseh pravilih moderne dramatike, dejanja so lepo zaokrožena in tvorijo že vsako zase zaključeno celoto.   Prvo, tretje in četrto dejanje je sila zanimivo, medtem ko postaja drugo, če se igra tako v počasnem tempu kot pri nas, naravnost dolgočasno posebno   v   drugem prizoru. Pri reprizi naj se tempo   v splošnem  pospeši.   Starega Vrbovca je igral g. Bohuslav.   Kakor   smo pri njem vedno vajeni, da reši svojo nalogo natanko, vestno ter posrečeno, tako je tudi to izvršil v našo popolno zadovoljnost. Ga. Bukšekova kot njegova žena zasluži za dobro ustvarjen tip stare ženice vso p6hvalo.  G. Ve-rovšek, ki je imel to pot glavno vlogo, nas je popolnoma presenetil. Videlo se mu je, da mu leži vloga posebno pri srcu in zato jo je tudi  igral iz srca, kakor da bi bil sam oni nesrečni mizar, katerega noče in ne more tako lahko zapustiti mati Skrb. Edino par malenkosti bi mu imeli pripomniti.   Pri reprizi naj se varuje onih uvodnih besed „slišite via, ki ga   spravijo samo iz ravnotežja in drugo je to, da se nam je zdel v drugem aktu preeleganten. Njegovi  ljubki   in   poredni otročički zaslužijo naše priznanje, poseben ta-' lent je videti že sedaj ml. Danilova, ki se čuti na odru skoro doma. Večjo vlogo je imel g. Skrbinšek. Interpretirati  je  moral zelo težko osebnost. Ustvariti tip človeka, ki se je vse svoje življenje držal matere za krilo, ki si ni svest svojih življenskih   nalog, ki dela edino zato, da se ene skrbi znebi, ki pahne celo družino v bedo in revščino samo radi tega, da more iz njenega, stanovanja napraviti hlev svojim konjem. Vstvariti tak tip ni lahko. G. Skrbinšek je tudi to pot dokazal, koliko talenta ima in kako dobro ga vporablja. Ostali so rešili svoje vloge več ali manj dobro.  Pohvalno omenimo g. Molka, g. Šimačka, g. Pov-heta in Drenovca. H koncu naj omenimo Šc to, da bi bil učinek še vse večji, če bi bila prireditev za slovenski
ader umotvor ie samo na sebi, jezik §. prevajatelja je precej robat v izrazih m ravnateljstvo brez škode lahko šc vporablja rdeči svinčnik. Gospodična wintrova nam gotovo oprosti, da jo omenimo šele sedaj. Ves Čas smo mislili na mater Skrb, med tem smo pa na njo pozabili, ki si jo je iako dobro zamislila. Njena maska je bila res nekaj izvanrednega, njeno obnašanje skrbno, kot vedno. V nedeljo so z velikim uspehom igrali tako popoldne »Grofa Luksenburškega", kakor tudi zvečer opero „Čarostrelcc". Obakrat je bilo gledališče razprodano. b
Gledališka blagajna. Tukajšnji dnevnik je prinesel neke anonimne tožbe zaradi prodaje gledališki h vstopnic. Ravnateljstvo se je uverilo, da so te tožbe povzročila le slučajna nespo-razumljenja in da gre ga. Šešarkova oo možnosti vsakomur brez izjeme na oko. Vstopnic je vedno cel kup na -azpolago, a če več oseb obenem za-iteva iste sedeže, se more seveda istreči le eni. Da se odstranijo vse ake tožbe, je odredilo ravnateljstvo, *a se poslej za ljubljanske obiskovalec gledaliških predstav ne bodo vstopnice t*eČ rezervirale, kakor doslej kar za .eč dni, nego se bodo vstopnice od-lajale le proti vstopnini. Kdor prej vride, dobi prej vstopnico. Le tako se odstrani očitanje, da se protežira. Abo-■lirani sedeži seveda niso nikdar na prodaj, ker so oddani. Predprodaja stopnic se vrši ie na dan pred Predstavo in na dan predstave, torej ih ni možno oddajati poprej.
Društvena naznanilo.
Redna glavna skupščina društva »Pravnik** se vrši dne 30. januarja 1911 ob 8. zvečer v „Narodnem domu"
r Ljubljani s sledečim sporedom: l. nagovor naccimka, 2- letno porodilo odborovo: a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) knjižničarjevo; 3. poročilo preglednikov računov; 4. volitve: a) društvenega načelnika, b) odbornikov t) preglednikov računov, 5. posamezni nasveti.
Občni zbor Sokola Ljubljana 1.
V soboto zvečer je imel Sokol Ljubljana I. svoj redni občni zbor v gostilni brata L Zupančiča na Ahacljevi cesti. Ker je bil starosta brat dr. Fran Tomi n š e k zadržan, je pozdravil navzoče podstarosta brat dr.Pavei P e stotnik. Po kratkem nagovoru je dal besedo tajniku bratu Ludoviku Drmelju, iz čigar poročila posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu 18 sej, pri katerih je bila udeležba zelo povoljna. Iz poročila blagajnika brata Zajca posnemamo, da je imelo društvo v letu 1910 dohodkov 7208'88 K, izdatkov pa 6088'43 K. Društvo ima sedaj 3433*06 K premoženja. Nato poročajo o delovanju posameznih odsekov njih načelniki in sicer; za veselični odsek brat Bukovec, za pevski odsek brat Vidmar, za orkestralni odsek brat Zorčič, za izobraževalni odsek brat Čeme ter za gospodarski odsek brat Duršot. Nato sta bila soglasno sprejeta odbo-rova predloga, da ostane članarina ista kakor dosedaj in predlog, da se društveno premoženje brezobrestno posodi stavbnemu podjetju za zgradbo lastnega ,Sokolskega doma". Nanovo se je ustanovil agitacijski odsek, katerega načelnikom je bil izvoljen brat Milan Plut. Po kratkem premoru se je vršila volitev staroste, podstaroste, načelnika in odbora. Izvoljeni so bili po aklamaciji sledeči bratje: Starosta br. dr. T o m i n š e k, podstarosta br. dr. Pavel Pes to t ni k, načelnik br. Janko Dimic. V odbor pa: br. Janko Slap-ničar, br. Dermelj Ludovik, brat DurŠot Fran, brat Makso Čeme, br. Fran K o d e 1 j a, br. Josip M u 1 a ć ek, brat Dragotin Gori up, brat Rudolf Rozman, br. Vekoslav Fulgosi in za namestnika .br. Jožko Zaje. Preglednika računov br. Fran Medic in br. Anton Jug. Nato so se volili še načelniki raznih odsekov, delegati za sokolsko „Župo Ljubljana |/ in delegati za občni zbor „Slov. Sokolske Zveze'*. — Po končanih volitvah se je brat dr. Pavel Pestotnik zahvalil vsem navzočim za obilno udeležbo in apeliral na čiane, da sc posvete društvenemu delovanju kar bolj mogoče, jih poživljal naj agitirajo za društvo in pridobivajo novih članov. Nato je zaključil občni zbor.
Društvo delovodij in industrijskih uradnikov, je irnelo včeraj svoj občni zbor v restavraciji „Južni kolodvor*'. Predsednik društva, gosp. Fran Lasar otvori zborovanje ter pozdravi vse navzoče. Po kratkem nagovoru predsednika poda društveni tajnik gosp. Dragotin Verbič tajniško poročilo, iz katerega povzamemo sledeče: Društvo šteje sedaj 4 častne, 4 podporne in 43 rednih članov. Število članov je isto, kakor začetkom leta, namreč 43; trije člani so izstopili, dva sta izključena in eden je umrl. Prišteti jc tudi 3 vdove in enega s podporo za starost preskrbljenega člana. V preteklem letu je imelo društvo 1 občni zbor, 11 mesečnih zborovanj in 16 odbotovih sej. Udeležba članov pri zborovanjih in drugih prireditvah je bila dovolj dobra. Priredili so se poučni izleti v Tržič,
Zagorje in Trbovlje; predavanje j* bilo eno in sicer o deteti Tibet. Društvena naloga je bila tudi ta, de s« je nebi*
ralo dovolj denarnih sredstev, za podpiranje onemoglih članov, vdov in sirot. Nato  poda  blagajnik g. Pran Ungcr
poročilo o društveni blagajni, ki izkazuje društvenega premoženja 801 krono
05 vin. Volitev novih odbornikov ni bila potrebna, ker so ostali stari odborniki in sicer: Fran Lasar, predsednik, Fran Paulič, podpredsednik, Dragotin Verbič, tajnik, Fran Ungcr, blagajnik, Rajko Petschnik in Avgust Krernžar, preglednika. Ko se je nato šc sklenilo, da se da vdovi Mariji Trampuš podpora 50 K, je predsednik zaključil občni zbor ob pol 6. popoldne.
Prvi maškaradn! kongres. V soboto jc priredila splošna delavska zveza »Vajajcmnost" v Narodnem domu ma-škaradnt kongres, ki je v vsakem oziru dobro uspel. Pestre maske so se sukale ob zvokih neumorno igrajoče ,,SIov. Filharmonije". Videli smo vročekrvne Španjolke in ciganke, kranjice in štajerke. Kakor živo srebro je plavala po dvorani zala neznanka ob strani visokega matadorja. Nemški Mihel, Oger in več Turkov in ciganov je oživelo sliko predpustnega življenja. Trije modri domini so zapeljevali plesalce k plesom in pulčinel je dražil poskočne pare. Pri prvi četvorki smo našteli 16 vis a visov besedo pa je plesalo 7 karejev. O polnoči je zasvi-rala pristna turška godba več pristno turških melodij iz temnih kranjskih gora in žela za svojo umetnost splošno priznanje. Pravo rajanje pa se je začelo šele popolnod, ko so si smele dame same izbirati svoje plesalce, gotovo jim je pomagal pri tem izbiranju tudi neviden gost, vsaj oči, žareče od veselja in radosti so razodevale, da se je začel tudi v srcu marsikatere mlade plesalke raj.
Telovadno društvo Sokol** v Kamniku priredi dne 5. svečana zvečer svojo L maskarado pod naslovom Japonski večer4*. Že naslov sam kaže, da bode ta prireditev res nekaj posebnega, posebno pa še, ker so društvu japonski akrobatje in muzikantje obljubili svojo udeležbo. Govori se nekaj, da obišče slavni Kamnik na ta večer celo Njihovo Veličanstvo, vladar dežele Vzhajajočega solnca — Mikado. Gotovo jc to redka prilika, katere ne zamudi nihče, ki bi se rad pobiižje seznanil z Japonci. Zatorej si. občinstvo že sedaj opozarjamo na to prireditev kamniškega ..Sokola* in vabimo k mnogobrojni udeležbi. Maske dobrodošle.
Telovadno društvo „Sokol1* v Idriji priredi v nedeljo, dne 22. januarja v prostorih hotela ^Crni orel" plesni venček. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 v za moške.
Razsied po slovanskem ;uetu.
— Iz bolgarske socialnodcmo-kratske občine. Svoječasno smo poročali, da je občinska uprava v bolgarskem mestecu prešla v socialnodemo-kratske roke. Meseca oktobra je prišlo med socialnodemokratskim občinskim svetom in vlado do ostrega konflikta, ker niso hoteli mestni očetje ob obletnici proglasitve Bolgarske za neodvisno kraljevino na občinski hiši razobesiti narodne zastave. Takrat se je zatrjevalo, da bo vlada občin-ki svet razpustila. Do tega pa ni došlo. So-cialnodemokratski občinski sve4 ;c ostal na krmilu in skuša sedaj prakf čno izvajati svoja načela. Nedavno rega je sklenil na občinske stroške zgraditi so-cialnodemokratski dom. Po bolgarskih zakonih je treba, da se takšni sklepi predlože v odobrenje voliicem : ako se za sklep izreče nadpolovična večina, stopi dotični sklep takoj v veljavo. V Sarnokovu se jc vršilo to glasovanje predvčerajšnjem. Proti socijalistom so se združile vse ostale politične stranke v enoten blok, ki bi naj preprečil sprejem dotičnega sklepa. Toda tik pred glasovanjem je ta blok vrgel puško v koruzo ter se odtegnil glasovanju. Tako je bil predlog občinskega sveta sprejet s 707 proti 2 glasovama. Socialni de-mokratje v Sarnokovu bodo torej gradili svoj strankarski dom na — občinske stroške.
— Spomenik generalu Coučevu.
Generalu Coučevu, ki je nedavno umrl in bil duša revolucionarnemu makedonskemu gibanju, nameravajo v Sofiji postaviti spomenik. V to svrho se je sestavil poseben odbor, ki šteje pet članov. Odbor je že pričel z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za spomenik.
— Konferenca jugoslovanskih umetnikov. Včeraj, v nedeljo 15. t. m. je bila sklicana v Belgrad konferenca vseh jugoslovanskih umetnikov, da se dogovore o nadaljnem svojem delovanju. Na konferenco so bili povabljeni bolgarski, srbski, hrvaški in slovenski umetniki. Ako sc je kdo izmed Slovencev konference udeležil, ne vemo, znano nam je samo to, da so se bolgarski umetniki obrnili na predsednika „Slovenske Matice" doktorja Frana licšiča  s  prošnjo,    naj posreduje,
tpoeijajo tudi afovanakt utajtivrto it zastopnike na ta sestanek. Da je df. lleiič ugodil te j ptalnji, se raiume **mo ob sebi. Ce pa jc to posredovanje imelo uspeh, nam nt znano. Kakor poročajo srbski Usti, nameravajo jugoslovanski umetniki prirediti jugoslovansko umetniško razstavo povodom vscslovanskega časnikarskega kongresa v Belgradu dne 9., 10. in 11. julija.
Izpred sodita.
K it zrn »k r obravnave pred okrajnim sodiščem.
Ljubobujiifioitt. Železniški uslužbenec Frane Ločnikar ima menda kaj brhko ženico. Ker se mu zdi, da neki »Jožef Koder preljubeznivo gleda nanjo, kuha v sebi nanj jezo. To jezo jc tudi pokazal dne 27. decembra v gostilni na »Zeleni trati.« Tu je namreč (danil nad Kodra, ga obdelaval a neko trdo rečjo ter ga precej poškodoval. Zunaj gostilne gn je se park rat I »o glavi udaril in ga tudi lahko telesno poškodoval. Med obravnavo hi je dovolil žalitve napram Kodru, v sled česar .se je tožba raztegnila. J.'OČnikitr je bil obsojen ua 5 dni zapora, |K>oetreiie^a S enim postom. Koti r u mora pa dati xa bolečine 10 kron in 3 krone za spričevalo.
Zadrega. Potnik A. G. je bil v denarni stiski in je zastavil pisalni stroj, last tvrdke Ivan Jax in sin za 30 K. To pa je storil 2ato, ker ni imel s čim plačati za svojega konja. Hotel je pa škodo pozneje poravnati in je tudi nekaj dni prej, preden je dobil povabilo k sodniji, isto povrnil. Pro-kurist firme Jax & sin Rajmund Sitcr to potrdi. Zadeva se bo odstopila državnemu pravdništvu.
Divja lovca. Lovski čuvaj v revirju barona Lichtenberga Andrej Premk je dobil 11. decembra 1. 1. v gozdu na zanjko ujeto srno. Sklenil je paziti. In res je 15. decembra že zasačil nekega Antona Stebija in Pavla Rotarja, ki sta hotela nastavljati zanjke. Rotar mu je ušel, Stebija pa ujel in dobil pri njem zanjke. Zagovarjati sta še morala 14. t. in. pred tukajšno okrajno sodnijo radi poskušene tatvine. Stebi, ki je bil radi enakega delikta že prej kaznovan, je bil obsojen na 4 tedne zapora, poostrenega z enim postom vsak teden, Rotar pa na 1 teden zapora.
Brez orožnega Hsta je imel pri sebi samokres neki Fran Brolih iz Zunanje gorice in prišel ž njim na sveti večer v vas k Marjeti Novak. Tu so mu rekli naj enkrat ustreli, da bodo videli, kako poči. Res je nameril samokres pod klop in ustrelil. Vendar ni bilo nikake nevarnosti, da bi koga zadel. Obsojen je bil vsled tega samo na 5 K globe, ker ni bil opravičen nositi pri sebi orožja.
Razne stvari.
:: Preteča stavka težakov. V vseh angleških pristaniščih sc pripravlja na dan kraljevega kronanja splošna stavka težakov.
* Velika eksplozija celuloida, V Nuumburgu na .Nemškem je eksplodirala v tovarni Huber in Braudt velika množina celuloida. Ubitih je bilo 10 delavcev. Tovarna je do tal po-gorela.
* Potres v Turkestatiu. Ia V.jer-noja sc poroča, da so čutil: tam 13. t. in. o polnoči zopet močan potresni sunek. V mestecu Keberv so izkopali hspod razvalin trupla 200 ubitih Kir-gri/ov. Poginilo je do sedaj tudi n« io-go živine.
* Stavka v belgijskih premogo-kopih. V okraju krog: Liittieha se stavka vodno bolj širi. V tem okraju stavku do sedaj že 13.279 delavcev, v okraju Serany 7310 iti v okraju Her-vei 5372 delavcev, tedaj 81% v«eh premoffokopnih delavcev.
: Nesreča na železnici. Pri Liitti-chu v Belgiji *ta trčila vsled goste megle skupaj dva vlaka lokalne železnice. 12 oseb je bilo ranjenih. Škofi** na materijalu je velika.
Kuna v Mandžuriji. Čez Lon don se poroča iz Pekinga, da se kug*u v Mandžuriji strahovito širi. Na Kitajskem vlada vsled tega. veliko razburjenje. Vidi se, kakor da bi bila bolezen neozdravljiva, po sto in več jih umre na dan v okuženh krajih.
Štrajk leta 311 pred Kristom* Kes. nie novega ni pod soinceai, celo štrajk je bil znan že Rimljanom. L. 311 pred Kristom so bili godci v Rimu nezadovoljni, ker se jim je Črtala svečanostna pojedina ki so jo imeli vsako leto na Kapitolu in Alde J ovi** na državne stroške. Vsi godci so se dvignili kakor en moi v Tibur. To pa je bito za urade zelo mučno, ker se niso mogle vršiti daritve brez godbe. Pripeljali so tedaj godce ua zvit načbi zopet v Rim. Vsakega posameznega so pošteno napojili, potem naložili vse godce skupaj na velik ven in jih pripeljali na ta način nazaj v Rim. Vrh tega pa so se cenzorji tudi vdali in dovolili zopet vsakoletno pojedino na državne stroške.
* Eden, ki so mu glave odsekali in eden, katere«« je bodo. Temna so
•vi* o ruaflfrkacjjah in velika oeilia je človeške duša. Mnogo se
govori proti meritvi pod državno avtoriteto, i n vendar dere vse gledat, Sa m nudi prilika videti kako jtistlfika-eijo. V fiHu so obglavili 10. t. m. morilca blagajniškega uradnika Tunina Faviera. Ko je prišel krvnik Deibl v mesto, ga je ljudstvo navdušeno pozdravilo in mnogo jih je bilo, ki «o prebdeli vso noć, da so mogli biti ob pravem eaau na morišču. Po 150 frankov so plačali ljudje za okna, ki .so vodila na Fiiori&če in eelo njegovi sorodniki so prišli gledat. Ko je padla Favierovn jrlava, je občinstvo mimo ploskalo Deibln. — V istem mestu pa so našli dan pred justifika-eijo neko mlado prodajalko evetlie zadavljeno. Stori je si ražu ik Du-faure, ki se je iznebil na 1a način nadležne ljubice.
• Koliko svile se pridela. Pred kratkim objavljena statistika izkazuje za leto 1909 v zapadni Evropi 5,385.000 kg in efeev 4,251.00 kg svile prihaja H Italije in 074.000 kg iz Francoskega. Na jonskih (»tokih in v centralni Aziji se j«c pridelalo 3,038.000 kg, med temi v Perziji (iOO.000 kg, azijska Turčija (50.500 kg, na otoku Cvpru in v Biriji pa 445.000 kilogramov. Kitajsko je imelo 8,480.000 kg in Japonsko 8,372.000 kilogramov. Skupaj se pridela na svetu 24,510.000 kg proti 24,080.000 kilogramov v lanskem lotu.
* En sam potnik na prekoatlant-ski ladji. Parnik »Vaterland«, ki je pred dnevi nastopil pot iz New Yor-ka v Evropo, ima v kabinah enega samega potnika, soprogo znanega ameriškega ljubitelja Športa. Ta dama ima tedaj na svoji poti v Evropo na razpolago 150 služabnikov in služabnic, godba svira za njo samo in kapitanu je treba satno njej posvetiti vso svojo pozornost. Sama. seveda med častniki ladje, sede h kosilu, h kateremu pokliče ladijska sirena in samo njej na čast oblože mizo z neštetimi cvetlicami.
Telefonska in brzojavna poročila.
Obsojen župnik. Celje, 16. januarja. Pri današnji razpravi pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bil župnik Anton Sorn obsojen radi hudodelstva po | 129. b k. z. (hudodelstvo nečistosti zoper naravo z osebami istega spola) na eno leto težke ječe, »Slovenec« se je skušal tega moža otresti, zato je treba povedati, da je Šorna zagovarjal klerikalni poslanec dr. Benkovic.
Pred   parlamentarnim zasedanjem.
Dunaj, 16. januarja. V parlamentu je opažati danes živahno gibanje. VeČina strank ima danes dopoldan in popoldan seje in posvetovanja, ki se tičejo posebno onih korakov, katere naj store stranke g-lede svojega postopanja v parlamentu. Splošno pozornost vzbuja konferenca načelnikov strank, ki se vrši danes popoldan ob 3. in se bo bavila z govorom ministrskega predsednika, ki ho označil smisel svojega programatičnega govora. Ta kouterenca ima tudi namen določiti način debate v poslanski zbornici ter se bo bavila tudi s kontinentom predlogov in s časovno omejitvijo posameznih irovorov.
Delovni program poštanske zbornice.
Dunaj, Iti. januarja. Današnja »Jfentagsrevue« poroča, da sc je pri sestavi novega Bicnerthovcga ministrstva mislilo tudi na senatnega predsednika dr. Ploja. za ki; j pa se dr: Ploj ni predlagal za justični portfelj, spada v tajno zgodovino zadnje krize. Danes popoldan bo staA-il predsednik Pattav svoje propozieijezaprihodnje nasedanje poslanska zbornice. Plenarne seje poslanske : bor niče se bodo vršile trikrat na tesan in su r v torek, sredo in petek do 4. popoldan. Od 4. do 5. popoldan pridejo na vrsto nujni predlogi. Delavni pre* gram poslanske zbornice je sledeči: bndgetni provizorij, bančna predloga in rekrutni kontingent se rešijo še pred Vol i ko nočjo. Po Veaki noči prideta v razpravo dva davčna predlo-O vladnem proglašenju, ki je poda Bientrth se otvori debata po debati ti pmraennskem provizoriju.
Poljski klub. Dunaj, 10. januarja. Danes po* poklan jo imel poljski klub sejo, na kateri naj bi se izvolil nov načelnik kluba. Pr: seji sta bila navzoča tudi oba ministra Glom-binski in Zaloški. Posvetovanje se je razbil), ker se je pojavilo glede kandidatur nesoglasje, ter se jc seja preložila potom na sredo.
Mladoceaka iti realistična stranka. Moravska Oatrava, 1(5. januarja. Tukajšnji Ostravski deumk poroča iz Dunaja, da nameravajo Mladocchl razširiti svoj delokrog tudi na Moravsko. Prej pa se hočeta v Pragi ze-diniti mladočeška in realistifcru* stranka ter spojiti Ma*arvkovo glasilo »Čaa« z »Narodnimi listi«! oziiv. niar preMiti ta liat ii Praffe v Brno.
Želeanl&ka nesreča.
Pariz, 16. januarja. Na franccsJki zapadni železnici .ie trči* med postajama Maures in Saiut Germanom osebni vlak v tovorni vlak. Obe lokomotivi sta skočili s tira. Trije so mtt vi, mnogo jih je težko ranjenih. Kontrarevolucija  nn Portugalskem.
Pariz, 16. januarja. Tukajšnji ✓>Journal<- izve iz San Sebastjana, ua jc prišel v Pa u Don Mi'niel Bragan-za. da vprizori tam kot»j*jrevoluciJ3 v tem smislu, da bi zasedel sam prestol, list piše, da bi ta rvvolucija izbruhnila zc tekom 8 dni v Oportu.
Uporu i rezervisti.
Madrid, 16. januarja*. Vlada je poklicala mnogo rezervistov pod orožje, da more ž njimi zadušiti različne štrajke po državi. Mnogo teh rezervistov pa se je uprlo povelju vlade in se noče zglasiti pri svojih novel jništvih.
Nemiri na Portugalskem.
Lisabona, 16. januarja. V tukaj* »njih plinarnah je izbruhnila stavka delavcev, katerim so se pridružili tudi delavci v elektrarnah. Gasilci vzdržujejo za silo delo v plinarnah. V več mestih so pf>skus*ili štrajkujoči zabraniti delo gasilcev, zgodilo se je več eksplozij, ki pa niso pozvročile znatne škode.
Lisabona, 16. januarja. Minister notranjih zadev je danes ponoči predložil ministrskemu svetu nov volilni zakon. na podlagi katerega naj bi imeli vsi portugalski državljani, ki so izpolnili 21. leto ter znajo pisati in brati, ali pa so rodbinski očetje, volilno pravico. Za kandidaturo se zahteva kot najmanjše znanje ono izobrazbo, ki jo daje ljudska šola.
Lisabona, 16. januarja. Množica, je vdrla danes zjutraj v centralni kolodvor ter zahtevala od železničarjev, da takoj sestavijo in odpuste vlake.
Lisabona, 16. januarja. Uradno be razglaša, da je štrajk železničarjev končan. Vlaki na vzhodnih in severnih železniških progah so zopet v normalnem prometu.
jjgSj tUm ileđaiiRe t lianiionl.
&L 77. (Par). Dmšt. predat 2081.
V torek, 17. Januarja 191L Noviteta!        Drugič: Noviteta!
ZAVBTJB.
Dtama v treh dejanjih — Spisal Pario Nfcodemt. — Prevela HL 0. Režiser Hinko Nuči č.
Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob \28. uri. Konec ob ie.
rTioOđBja predstafa bo v četrtek, 19. jaiiiiaija.B
Tako? lili sem torej zopet jaz Kriv,
da si bolna, ker smo od tajnega svetnika šii peš domov? Ako bi bila mene poslušala pa bi ti pot ne bila
škodila. Vzeti bi bila morala par so» deniških mineralnih pastilj ^pristnih Fayevih) seboj v ročni torbici, to sem ti rekel, ker pri hitri premeni vremena izvrstno služijo. Ti si pa sodenice pozabila, zato si pa tudi sama kriva. Cena K 1 25 za Skatljo.   Dobiva se
povsod.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, IY 1, Grosse Neugasse 17.
Borzna poročila.
LJubijajaaka
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uriti! Uril danijske t»rsc 16. januarja 1011. ■•(•Ibaal papirji. 1 »oumi Blago«! 4°,, majeva rente .... 4*2° 3 srebrna renta .... 4°/9 avstr. kronska renta . . 4e/a ogr. . » . . 4«, o kranjsko deželno posojilo 45, k. o. Češke dež. banke .
•račka.
Srečke U 1.1860 Vi   •  . • t»    n ■ 1864 .... 9
„    tlake ......
zemeljske l. izdaje .
n
„ cgrskv hipotečne . .
„ dan. komunalne
„ avstr. kreditne . . .
„ ljubljanske ....
„ avstr. rdeč. križa  . .
i» ogf. „     . •
„ bazilika .....
„ tarlke......
Oalaloa.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne drnSbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Celke sladkorne družbe . Živnoatenske banke.  . .
Cekini Mark« Franki Ue . Rubtji.
Valut«.
• • •
• • •
9320: 9720! 93-< 5 I 92-20 96 — 94 40
213-309 — 155-25 299 -288'— 2vS6\b0 528-528 50 92
97*50 67 — 44 25 262 —
480*-676 75 558 —
116- 50 74950 766 25 266-50 28*—
1137
117- 42» 95-15 94 65
25350
93 40 97 40
93 25 92 40
97 — 95 40
219 —
315 — 16125 305 — 294-762 SO 538 — 538 50
98 — 103 50
73 — 48 25 265-
484*— 677 75 559 — 11750 750 50 767 25 268 50 284 50
11-40 117 62* 95-25
94 90 254 50
Žitu* eena v Budimpešti.
Dne 16 januarja 1911, T a r na I rt.
Pšenica aa april 1011. . .
» » oktober 1911. . Rž za april 1911 .... Koruza za maj 1911 . . . Oves za april 1911   .  . .
11 m u • u
I rm. v«l]t
za 50 kg 11 33 za 50 kg 10*72 za 50 kg S16 za 50 kg 567 za 50 kg 8-6t
t
Književnost
Plajrijat!
(Gospodu plagijatologu dr. J. B. v
pouk.)
V prvi letošnji številki »Ćaaa«, ki ga izdaja »Leonova družba«, se je neki dr. J. B. v članku »Nekaj potrebnega« obregnil vaino na uprav prostački način. Primoran sem, da trm odgovorim v tonu, ki mi je samemu neljub, in ki ga nisem navajen, ker imam navadno opraviti samo z dostojnimi ljudmi.
Najprej so mu na poli moje pesmi. Bilo bi neokusno, ako bi hotel zagovarjati svoje verze in *c prerekati z raznimi poklicanimi in nepoklicanimi kritiki, vendar se mi zdi Čudno, da g. dr. J. B. navaja s posebno škodoželjnostjo neugodne kritike mojih poezij, na dostojno oceno, ki je izšla v »Dom in Svetu- pa je — »pozabil«. Ali tiči v najnovejšem praktikantu za klerikalno stranko &e toliko prejšnje mržnje in nezaupnosti d > klerikalne kritike?
Drugi pasu* članka je naravnost
idijotski. Pisaču ui po godu moja oeena Kusarjeve knjige »Canti Jugo-
slavi«. Smešno je, da šteje Ku.šar-ju v zlo in mu je »neznanstveno«, če
ao slovenska imena dosledno tiskana C o p , Presern, Gregorčič; knjiga je bila tiskana v provincijalni tiskarni v Italiji in je umevno, da izvira ona naj>a$iia pisava samo odtod. — Da nisem hvalil vsega v Kuša r jeci knjigi, ve g. dr. J. B. sam prav dobro; če sem pa rz uvodom bolj zadovoljen kakor dr. B. Lampe, sem pač radi tega, ker ravno prav dobro vem, da Btrankaratvo ni znanost. In če sem še poselnj omenil, da ist: g", Ivušar ni bal povedati pred tujim svetom, kako ie pri na> cospodarilo dubovniStvo na duševnem in literarnem polju zlasti v Mahnieevi dobi. mislim, <la lahko vidijo v tem »literarno pregreho« samo »znanstvenikih a 1« dr. J. B.
Sedaj pa b glavni točki nepotrebnega v X e k a j potrebnega«! Dr. J. B. misli, da >e obdajani z nimbom »učenjaka«. Niti ne Banja se mi k;ij dobnega. Očita mi, da nisem navajal virov v svojih estetskib Črticah v -Ljubljanskem Zvonu«.   Viri se pač navajajo v znanstvenih delih, ue pa v kratkih skicah, ki imajo samo poljuden, informativen značaj, in takih člankov si je felel »Zvonov« urednik. Toda to ni bistveno. Velebiatri dr. J. 13. pa je tako predrzen, da mi očita celo — plagijatstvo; in \ tad zadevi se moram pošteno ž njim pomeniti.
Dr. J, B. posedeva v \njiznici, in ker nima   drugega dela,   brska po knjigah ter iSfce plagijatov in piše o stvareh, ki jih razume, kakor razumem jaz IdtajSčino. In tako se jc lotil .sedaj tudi umetniške    Zgodovine in mene. pa si ni izbral ne pravega polja in ni/naletel ua človeka, ki bi mu lužil kot poskusni kunec za njegove -labe do v tipe. Dr. .T. B. menda tega no ve in zato mu   mimogrede sedaj omenim.da sem po svojem poklicu — ■imetntški historik, in da sem se mu-oelo leto v Rimu v Študijske svrbe in ne samo z Baedekerjem v roki. Naš plagijatolog pa je med tem iskal celo leto spis, rz katerega sem »prepisal« svoj članek »V Sikslini«, dokler ga ni slednjič zasledil v knjigi, ki je ni-spm imel še nikdar v roki. Jn kakšne čudovite podobnosti je našel modri Janko med mojim in Kuackfussovim spisom! vVznenadil« ga je prvič isti red, v katerem se vrsti ves pipis! Ko bi se našemu junaku sploh kaj sanjalo o umetnosti, o načinu popisavanja slik in D Sikstini, ne bi   bil napisal takšne biulalusti. Nadalje pa sestavlja vsporedno nemški   popis nekaterih >lik in moj tekst [n eudo, tudi tukaj so -   podobnosti .Ćuju-, ljudje in strmite: Ko seni stal ob lepih solnčnih dopoldnevih v sikstinski   kapeli in gledal na njen strop, sem videl n. pr.
T>.t varjenju Adama« isto, kar je ■ idel Knaekfuss! Bog ravno tako iz-
oetvopian. Kaj, a;, dr. t      ^ Acfelf Jaielii Wm lat aae ey-
modroelovja. ali »e vam zdi to vsak- I riOo-methodiache IdeetVelehrad <Mo-danje dejatvo, kak dnaeslovni rebuat I ravia), Verlag von M. MelihArek. Ta — Rad bi postavil tega nenavadno I knjižica je prevedena iz ceečine v genljalnega dr I. B. v sikstinsko ka- I namen, da bi tudi strši krogi spoznali
pelo; on bi gotovo videl v njej vse I stremljenja, označena kot cirilmeto-kaj drugega, morda bi eelo videl, da dejeka miael. Bistvo cirilmetodejske na pr. blagoslavlja na oltarski steni I mMi i©, spraviti do veljave verske Kristus završene ... 1 J ' 1
Rekord v smešnosti pa je dosegel g. dr. I. B., ko pravi, da ni res, da »zastaja gledalcu dib«, ko opazuje te slike. Ne veni, kaj bi pač dr. I. B. počel pred temi slikami; morda bi zehal, morda bi zaspal . . . Zakaj torej gledalcu ne zastaja dib: lno — zato, ker pifce Knaekfuss, da si je težko ogledovati te slike, in ker so že precej pokvarjene ... To je sicer res in mo-
tn   kulturne cilje slovanskih blago-
veatnikov in versko združiti vse Slovane pod vodstvom rimskega papeža.
— Die Scbwierigkeiteo der indu-striellen Produkt ion in Oeeterreieh. To je naslov brošuri, ki jo je spisal dr. Friderik Hertz, tajnik zveze avstrijskih industrijalcev. Brošura, ki pojasnjuje vsestranske velikanske težave, s katerimi se ima baviti indu-
ne ;   ... i    f u i i i strija, in pojasnjuje, zakaj je avstrij-
zlast? kadar L?l?ČZr   i ^ ska   industrija   tako  zaostala in jo
ft* teSr^ SS^tT'rS; dnT ^nstrijalne države vser Wj tega gledalcu, ki se Te zaglobi^V vso I J* Zttl^bl V^eU1*
tega desnico in se dotika   s svojim rstom Adamovega in ra\no tako odpira Adam oči in zre v svojega stvarima... (A propos] Tu je skoval du-hoviti dr. J. B. cel kapital iz tiskovnega pogreška »gre« mesto >zre«; to-a če hoče imeti takšnega materijala, i ga ima na vesti seveda »Zvonov« rektor, mu   ga dam   drage volje sam na razpolago: Na str. 02. v istem r»ku   stoji   na pr. namesto »delo« »telo«, na str. 93. namesto »praznike življenja« — »praznote ž.« Pro-• , poslužite sv jih!)    Jlo* j»- čudno, da sem   na pr. videl istotako, kakor Knaekfuss. da ustvari Bog Adama z 'otikom   roke   in   ne z vdihnonjem! Vsakentl človeku | zdravimi možera-ni .ie jasno, da vidita dva -zdrava človeka, stoječa pred isto .sliko, isti upodobljeni predmet; kjer je n. pr. nasli-fcana tflavfl, gotovo no bo prvi videl kisle repe in samo  drugi glavo. In do je, da se tudi njuni opisi sami bodo v mnogem razlikovali. Smešno bi  bilo n. pr. dr. Jos. Tomin&kii oeitati plagijatstvo,   ker se slučajno njegov v »Dom in Svetu« obiavlieni Prvi del Ajdovskega gradca kaj čud-Tir>  strinja z znanim   opisom   dr. J. Mencingerja v tretjeru letniku »Zvona«.   Oba sta pač ooazovala   kraj z -tnimi   očmi in videla isto, odtod
tragedijo in veličanstvo Michelangelo ve duše, ne more zastati dih 1 — Čudim se samo, da je -Čas« natisnil takšno budalosi . . .
O kakem plagijatu ivi niti govora.   Dr. I. B. je sicer napravil svoj doktorat    pri    neumornem »iskalen tujih   vplivov«,   toda to jabolko je padlo vendarle precej daleč od drevesa,   G. dr. I. B. pač ni mogel vedeti, da bi za slučaj, ako bi hotel plagirati, —- kar mi pa še nikoli   ni   prišlo na misel —, ne bi bilo trebit segati ravno po popularnih Knaekfnssovih mo-uografijah; in ko bi me še malo boljše poznal, bi tudi vedel, da mi je strokovna   literatura v več evropejskih jezikih na razpolago. I cen sicer nisem pal z neba, toda članka o Siksti-ni mi pač ni bilo treba plagirati, saj mora   imeti ta Miehelnngelov umotvor v malem prstu eelo takšen unii-t-ui>kihUtorik, ki ni nikdar videl Rima. Ce bi se pa dr. 1. TV eam rad kaj natančnejše ik>uči1 o Sik.stini, mu na-svetujem,   naj   preštudira   — Če ne drugega — vsaj Steinmaimovo epohalno delo o sikstinski kapeli. Morda ga najde v domači knjižnici.
Istotako zavračam tudi sumni-eenje, da bi bil plagira! članek »Dediščino po antiki« po Zae.herjevi eruiserieji o Rimu. Kdor prečita dr. I. B.-jev > , dokaz« v »Času«, se mu mora smejati. Zacher je n. pr. napisal, da dandanašnji ne mislimo več tako o umetnosti, kakor Goethe, a jaz sem v svojem članku omenil, da ue umova-mo sedaj antike več tako, kakor jo je nmeval n. pr. Goethe. In lo je dr ju. I. B. plagijat! Dr. I. B. se ;e sam že nekoč vtikal v germanistiko, in ko bi bil le količkaj v stvari verziran, bi lahko vedel, da jc težko, ne omeniti Goetheja, če še govori o antiki. — Sicer se je pa bil podobno izrazil o antiki moj profesor grščine, ko sem sedel še v gimnaziji, in ludi znani ne-terbftrski profesor Zielinski je nekje izrekel podobno misel, — torej sta oba plagirala Z^cberja! — Kar se pa tiče četrte Italije, je vendar evidentno, da je to Te lapsus salami. Dostojen človek Iz tega ne kuje kapitala.
Dr. I. B. me zmerja i mladičem. Naj prihrani ta priimek raj&i za.se! Drznost si je izviti iz trte javno im-pertinentno obrekovanje, a ni imel poguma, da bi se bil pod svoj umotvor tudi — podpisal. Ali morda ve, kako imenuje Seboponhauer ljudi, ki napadejo koga v kritikah in literarnih poročilih, pa se^ ne podpišejo s polnim imenom J Ce je rado-■ ■ rien, lahko ie izve.
Kakor je ves članek »Nekaj po* trebnega« dobro preračonjena !um-parija, tako je tudi njegov konec prav navadna laž z vidno temi neo. Po izjavi »Zvonovega« urednik; (ua njegovo željo sem napisal dotiČ&a članke ZS »Zvon«) ga namreč nihče ni »opozoril« na moje »plagijatstvo«, najmanj pa kak goriški umetniški kritik, torej tudi no g. dr. J. B-a! Mogoče je povzdignil svoj svarilni glas v kakem zakotnem lističu, toda njegov klic se žalibocr do Ljubljane ni slišal. Vojcslav Mole.
Braunnindlerja na Dunaju.
— »Slovenski Sokob- ima v št. 12. naslednjo vsebino: 1. Miroslav T.vrš. 2. Proste vaje za mednarodne telovadne tekme v Turinu dne 13. maja. 1911. 3. Iz slovanskega Sokol-stva. 4. Književnost.
— Wie priift man KurKzettel unri LMlanzen? To jc naslov drobno, a poučne knjižice, ki jo je spisal učitelj trgovskih znanosti P. Ob. Marte n B, in ki je izšla v založbi knjigo-tržniee Emil Abigt v VViesbademi. Za ljudi, ki imajo denar naložen v vrednostih papirjih ali v denarnih zavodih ali v različnih podjetjih, je jako važno, da si znajo iz kurznih izkazov in računskih zaključkov sami napraviti sodbo pri čem da so, in t era daje tu knjižica potrebno navodilo.
I K 0
naiuoiiid uro
sedanjosti:
zlato, srehrno. tala. nlkellaaita lo Jekleno u dobi samo pri
H. SUTTHER
UiAllana, Mestni tri.
Lastna tovarna ar v ŠvIcL
lomita nntroii zBoaia
I K 0
I ' B 0 0 ?
zlasti sulce, daje po ustmenem ali pismenem dogovoru do 31. marca 1911 za svoj  revir V Savi, in sicer od
Trbovelj do Slianoga mosta. ioe
Franc OrtatBt potil TilifTu
Odda se takoj v najem za več let
dobim vpeljan«
kovačnica.
Dobi se tudi kovaško orodje. Prostorna kovačnica je ca križpotu na Gl neah pri Ljubljani. Kovač mora biti izurjen pri konj h in drugem  kovaškem dHu.
Izve se na Glincih pri Ivanu Pir-aatn aL 23. i9i
Gospića
Hčerka priStap veleposestnika
kt ste želela jeseni odgovor na „Mo* rctau restante Gorica, blagovolite naznaniti svoj nataočni razločni naslov pod „D. T." na upravništvo »Sloven-
skega Naroda«.
387
i
Brzojav: Lovci pozor!
Svat in sanaaJjtvs 192
Strychnin
najboljša kakavoatl je d o s pal.
•Dobi se v drogeriji Anton Kano, Ljubljana, Židovska ulica 1.
A. Feldstein
vljudno priporoča svojo 186
knjigoveznico
Radeckega cesta 12.
V najem se daje
gostilna
s koncesijo za točenje žganja v Trnovem na Notranjskem. Nahaja se v hiši ležeči neposredno tik ceste do cerkve. Pripravljena je posebno za obrtnika (mizarja, kolarja, kovača, čevljarja) itd. odnosno za trgovsko izobraženega, ki bi imel malo detajlno trgovino mešanega blaga in slednjemu bi bil še postranski zaslužek zagotovljen. Potrebna kavcija r>o dogovoru. — Gostilna odda se s 19» {uljem t 1.
Ponudbe js poslau na S« Jenko Podgrad-lstra, kjer se dobe tudi natančnejše mfurmacije. 185
Meteorologijo porodio.
Vt?ipa Tzć morjem S«**-^.
&retfajt zračni tl«x 736*9 mi
1 januar	i Čas opazovanja	Slanje metra V It tu	S S f— —	Vetrov«	Nebo
14.	ž. pop. £\ zv.	740 9 743 3	—51 - 56	slab jug sr. svzh.	oblačno jasno
15.	7. zj.	745 2	-8 2	si. svzh	megla
" i	2. pop 0. zv.	74^3 74^9	-23 -71	si. jjvzh. si. jvzhod	jasno *•
IG. j	7. zj. 1 1	747*6 '	- 13-9	sl. svzh.	megleno
Srednja predvčerajšnja temperatura —7 8' norm. — 2 bj in včerajšnja —5*9 , norm. —2'7( Padavina v 24 urah 00 mm in 2 5 mm
Rodbina RunCiCeva naznanja potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem  in znancem prežalottno vest,
da je nje preljuba mati oziroma sestra, gospa
Jfcija JCunčic
dnncs zjutraj ob 2. uri v starosti 70 let nenadoma preminula.
Pogreb se vrši v torek dne 17. t m. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 49 na pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Ljubljana, 16. januarja 1911.
192 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Ob pretresljivi izgubi svoje predrage in nepozabne soproge,
go^pe
Jferije Vilhar ^ Skvarča
izrekam ginjeno zahvalo vsem, ki so izkazovali za časa bolezni
blagi pokojnici ljubezen in tolažbo, vsem, ki so mi ob kruti izgubi pomagali prenašati hudi udarec s sočutjem »n tolažili, vsem, ki so izkazali dragi pokojnici zadnjo čast z mnogobrojnim spremstvom. Posebno se zahvaljujem svojemu najdražjemu prijatelju g. Cučeku, ki nama je bil v teh težkih dneh glavna opora, iskrena hvala ča-stiiim zastopnicam ljubljanskih podružnic C. M. D., kakor preblag, gosperna Franji dr. Tavčarjevi in PodkrajSkovi, gdč. Heleni Bav-dekovi i. dr., nadalje gg. pevcem za genljtve žalostinke, glavnim odhomikom C M. D. iskrena hvala vsem prijateljem :n znancem Notranjske, ki so spremljali drago pokojnice iz St Petra v Knežak, posebno gg. pevcem, poštnim in železu, uradnikom, zastopnikom C. M. podružnice Pivk2 itd itd.
Vsem, vsem globoka hvaležnost
-   V Ljubljani, dne 14. januarja 1911.
156'
Evgen VII h ar, soprog.
Zahvala.
Povodom smrti našega nepozabnega očeta, qospoda 191
Karola pller star.
izrekamo tem potom za izkazano sočutje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo prisrčno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo slavnemu gasilnemu društvu kakor tudi gg. tovarišem trgovcem za podaritev venca, gg. pevcem za prelepe žalostinke pred hišo žalosti in ob grobu, za častno spremstvo na zadnji poti slavnemu gasilnemu društvu, vsem gg. uradnikom, tovarišem trgovcem, meščanom in vsem drugim udeležencem.
Črnomelj, 15. januarja 1911.
iolniot! ostali.
Zahvala.
Povodom prerane smrti naše nepozabljene bćerke oziroma sestrice
Ljudmile Geč
gojenke IV. razreda ljubljanskega dekliškega liceja nam je došlo tolikanj sožalja, da nam ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo predvem gosp. dr. E. VaŠku za ves njegov irud in skrb ob bolezni nam drage rajnice; prečast. duhovščini za spremstvo do groba in tolažbo; gospodoma ravnatelju dr. Macherju in prof. dr. Moletu za iskrene izraze sočutja; dalje gdč. VVessner in gosp. prof. Mlakarju za njuno osebno udeležbo pri pogrebu; vrlim gospodičnam sošolkam za njih izredno udeležbo pri pogrebu, s Čimer so pokazale veliko naklonjenost in prijateljstvo napram rajnici; slavnemu postojnskemu Sokolu za častno spremstvo po deputaciji ter onim vrlim Sokolom, ki so nosili krsto predrage rajnice; pevcem slav. pevskega društva „Postojna*4 za krasne, v srce segajoče žalostinke pri rojstni hiši rajnice in na grobu; gdč. Silvi Balančevi za pretresljiv nagrobni govor; slednjič vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažbo, podporo in nasvete ob bolezni in smrti in za njih spremstvo pri pogrebu rajnice. Vsem tem še enkrat tisočera hvala!
V Postojni, dne 14. januarja 1911.
189
Žalujoča rodbina«
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejllh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjlajočimi se 94 vplačili.
- .%  fiajsmno isvsrovalna bank« v Pragi
■•Borvai im*l S 4Ml**Tt?*-» — teplaCs— odakoantaa t« kapttall|t
Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-tarodno opravo*
fenmn wmn i {jtfjS SfSS i tepnll tfd tttf. \l -i«
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
%%%%%%%%%%%%%%%%%
Stopnice, balu-strade i. t. d.
Najnižje cene! p
Kdor zida aH rabi cementne izdelke naj zahteva cene od
tvornice cementnih izdelkov 7os. Clhlfi
LtabU.au,
•Mte M. iT, —pw■ toptfeanm vojaiaic«.
Cevi, korita
I. t« Q* 2809
Najnižje cene! I|
Izgubil M 1«
bel svilnatodlak špic
[Seidenspitz], majhen z letošnjo zamko št 58. ki sliši na ime .Beli".
Proti nagradi 30 K oddati pri Ivanu Vtika vrbo, Komenaka ulica 5. 190
Priporočamo naSim gospodinjam pravi : FJtftKOKO Y: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
«1. Za?a II. V 1161. 5:9 I. V
Lep lokal
za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Češnika, .-. Lingarjeve ulice v Ljubljani. .*. Natanćn- je se poizve tam. 170
Valjčni mlin v Domžalah
I. BOHČAR, LJUBLJANA
Centralno pisarna in sKlafliKe: Ueg*va ulica 6.
Telefon interurb. it. 129. Telefon Interurb. it 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter 6rn9en t Comp., Stolni == trg št. 9. =
cm
Zastopstvo za trst z okel o, 3stro, Dalmacjo in furlanjo: L Ungar, Trst, postni prtftiL
Število naročnikov "
Solidni m vpeljani
potniki,
ki bi hoteli prnti proviziji priporočati in vsprejemati naročila za nek predmet, ki je trgovcem in tudi privatmm o*e- , bam neol h dno p tr<hen. se t S te J O. Ponudbe pod fpo roben predmeti
Velika zaloga
3161
na uprav. »Slov. iNaroda.«
107
domečih in tovornikih feiillev
Naročila po meri se izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici.
MATEJ OBLAK, Kongresni trg št. 6.
Knjig
korespondent,
pertekten stenograf, strojopisec
išče službe.
Ponudbe pod „Stalno 300" -a
uprav. »Slov. Naroi a«. 184|
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno imO dal« matinsko vino 32
KOČ
narašča od dne do dne«
Nad tisoč gospodinj jo kupuje.
Veieccnjena ges^a/ Jfe ocusM* je iudi v Uaštm gosoodnfsfvu vucljafi:
;; Planinskoga pramena J^ava
«c pQtrcbu;e m'kak1^ priporočil, %dor jo ent^rai kupi. fo zahteva vedno!
Dobi se le v pražarni; vogal Dunajska cesta-Sodni j ska ulica in v špecerijski trgovini: Dunajska cesta 6.
3816
najboljše sreds'vo.
4 steklenice  (5 kg)  iranko   K 4"—.
Br.  Novakovič, Ljubljana.
na Starem trgu št. 30 as je kakor navadno ss
vso noč odprta.
Za obilen obisk *e priporočata
češke EH
in kosovni premog, najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo za^ton) priporoča po  najnižji   ceni  „i»£ŠkO Skladišče
premoga," Nova nI. 3. v Ljubljani.
4292
tlikdar več!
ne premenjam mila, odkar rabim Bertj-mannovo lilifino mlečno milo i lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann <& Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 8U vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. H 505
£jubljana, Volfova nI. št. 5.
960 hI, kupljeno od kon-kurzne mase Agro-Merkur, prodaja se od 56 1 naprej vsak dan od 10. do 12. ure in popoldan od 2. do 5. ure razen nedelj in praznikov .%   po nizkih cenah.
Tudi prazni dobro ovinjeni
so DI
od 501 do 50 hI se predajo.
Pojasnila daje g. J. Balon, gostilna pri Fajmoštru v Ljubljani in v gostilni pri
■v
Anžoku v Šiški. Istotam se nahajajo kleti.
!» i prodala proti takoj.ojerau plaLlo.
Ustanovljena leta 1882.
Ustanovljena leta 1882.
1=1
.*. Rezervni zaklad .*. nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog m dvajset milijonov kron.
priporoča  svoio  bogato zalogo
najmodernejših, najfinejših
kožuhovin, klobukov
in čepic.
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kot. «Hv-Jaeino in jih najbolje plačuje.
Jlago ceno in solidno.,
I II-
Kmetska posojilnica
repstrovana zrdrsga z neomejeni zavezo
ljubljanske okolice rSt,S
i lastnem ladnržncBi doma | Ljllbliani bajte tata žltr. 18
obrestuje hranilne vloge  po listih
4'I
2 L
brez odbitka rent-.*. nega Davka..'.
c>
Sprejema tudi vloge na tekoči račun vzvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posije ki KilU
po Sv/4% brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovora.
I ^        .      ^^^^^ .
ti..
Telefon M185 interorbaii.
Račun:
pri tvstr. pošt. hran. St. 828.406 pri ogr. poŠt. hran. St. 19 864.
s:
Eskomptuje
trgovske menice. "M
T i
Upravno premo-ž je v letu 1910 K 20,500.000*—
■ m mm'
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000.
!  Obrtniki, pozor!
Staroznana obcestna
gostilna
na prometnem prijaznem solnčnem kraju na Gorenjskem ter zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje S hlevom in staro kovaćnico se Odda ▼ najem eventualno nekaj proda vsled urugega opravila. Lega obrh poslopij je lepa, ležita tik velike ceste in vode zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov kot trgovca, mesarja, kovača kleparja, ključavničarja, krojača, mizdja, kolarja, sedlarja, voznika in enake samostojne obrtnike.
Naslov pove upravniŠtvo >Slov. Naroda«. 7(j
Hotel
Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljani 1913
Sv. Petra cesta štev. 27
v klttlal kolodvora. Lepe zračne sobe.
Priznano fina kuhinja.
Izborne pijačo.
■tek« ommm.
Lopi reitavraeljskl proatort.
Uotafat In ttfc »Narodna ttakarna«.
\
9932