štev. 229.
Trst, v soboto 17. avgusta 1912
TeBaJ XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
čsžl »S nedeljah In praznikih eb 5., eb ponedeljkih sb 9. zjntrcj.
Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 etot.) v mnogih tcfeaJi&rnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornb«rpu itd. Zastarele Stev. po 5 cvč. (10 «tot.) C4LA8I 8E RAČUNAJO WA MILIMETRE v širokosti X kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. sasartnice, zahvale, pcsianice, oglasi denarnih zavodov po «t mm Za oglato v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka UArtiLlj^a vi3ta K 2. Mali oglpo * stot. besed*, cnj-M •"i.ot. Ogia^e sprejema Inratni oddelek cp-ave — Plačuje se izključno le upravi „iidinosti". Plačljivo lr« le>f\yvo v Trsta.
m n SSmmSmm • »"V ■■■»iT Tm«""«
Glasilo političnega dnuitva „Edinost4' za Primorsko*
•r
NAROČNINA ZNAŠA
m velo le*o 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; aa ročb« brez dopoalane naročnine, se oprava na o sira. u n*4*lj*k« liiuj* JtOOlOin" aUM! Ml« M« Krm no, u 9*1 laU Kron 3 00.
?si dopisi naj a« pošiljajo na uredništvo lista. NefrmaJr*-vana piama m M tprejenajo In rakopial ae ao vraftoj«.
Karočnino, oglasa in reklamacije ja pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: nffoa Glorgle Galattt 29 (»aradnl d«a)» Ixdaj&t«y fci odgovorni urednik ŠTEPAN OODOT t. Lastefk kousoroij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trztu. ulica GHorgio G&latti itev. 20.
PaftffO-hraaUn&nl ralun Jtev. 841-652. TELFFOPI ft 11-5/.
MHHBBMM^HPS. ■ ■ 7
SMfci
BRZOJflUNE UE5TI.
Grof Berchtold pri cesarju.
ISCHL 16. (Kor) Mfnister zunanjih zadev grof Berchtold je prispel danes zjutraj semkaj v spremstvu legacfjskega tajnika grofa Kinskega in je bi! ob 11 dopoldne sprejet pri cesarju v avdijenci, ki je trajala poldrugo uro. Poročal je cesarju o tekočih zadevah. Prisostvoval je nato rodbinskemu dineju v cesarski vili.
Grof Berchtold odlikovan z redom zlatega runa.
ISCHL 16. (izv.) V današnji avdijenci je cesar podelil ministru zunanjih zadev grofu Berchtoldu izredno visoko odlikovanje, namreč red zlatega runa.
To izredno visoko odlikovanje pojas-1
okier bo na Hrvatskem vladal komisar. Treba bi pa bilo nasprotno, da bi bil čim prej imenovan nov ban, ki bi naj bil mož poštenjak, čistih rok, ki bi se mu ne moglo očitati, kakor se z vso pravico očita bivle-mu banu dr. Tomašiću in sedanjemu komisarju Čuvaju, da sta zlorabljala svoji ,odličai mesti v to, da sta obogatela. Vsekakor pa je pred vsem treba zopet uvesti ustavo na Hrvatskem.
Demonstracije v Dalmaciji.
ZADAR 16. (Izv.) Včeraj je prišlo tu pred Sokolskim domom in hotelom „Bri-stolM do viharnih demonstracij zaradi dra-konske razsodbe v Juklčevem procesu. Policija je aretirala 30 oseb. Aretirani so bili tudi dijaki, ki so nosili v znak žalosti nad Jukićevo obsodbo črne ovratnice.
O enakih demonstracijah poročajo tudi
njujejo informirani krogi s tem, da je hotel; iz drugih dalmatinskih mest, zlasti iz Du :esar pokazati javnosti, da se popolnoma i brovnika, kjer je spremljalo demonstrante strinja z diplomaiičnimi koraki, ki jih je sto- j večje število orožnikov in je bilo tudi areti-ril grof Berchtold v zadevi ureditve raz- ^ ranih več oseb. mer v Turčiji, ii da jim pripisuje velikansko 1	Angleški kralj na Dunaju,
važnost.	j DUNAJ 16. (Izv.) V tukajšnjih diploma-
Avstrijski zunanji minister za ureditev :matičnih krogih se zatrjuje, da poseti an-razmer v Turčiji.	'gleški kralj Jurij koncem meseca septembra
DUNAJ 16. (Kor.) — O inicijativi zuna-. našega cesarja na Dunaju, njega ministra grofa Berchtolda v zadevi i Cesarjev zastopnik pri mikadovem ureditve razmer v Turčiji poroča „Neue Fr. j	pogrebu.
Presse": Pred vsemi Je treba odločno pou- ISCHL 16. (Izv.) Kot zastopnik avstrij-darjati, da se po Berchtoldovih korakih ne skega cesarja bo navzoč pri mikadovem po-uvede nikaka intervencijska polfska. Taka grebu v Tokio nadvojvoda Karel Albreht, politika bi le oslabila Turčijo in dosegla	Vohunske afere,
ravno nasprotno od onega, kar se namerava rfrolin 16 Hzv* V Vratislavi ie no-doseči. Program ne obstoji noben. Za sedaj „ .,Q Si^Vi ^/^ LnL.V^ LflL1 p!! so bila izdelana samo vabila Mastim. Posa- h^k™^ n^ L ?1
mezne vlade izreko sedaj svoje mnenje. TnwnnM fi	m, ir^m ™ „risu
Avstro-ogrska ne more nikomir vsiljevati LONDON 16 (Izv.) Na Irskem so prišli
cunirh «oT«row ur M na sled po vse dezeii iazšir enemu vohun-svojin nazorov. Konference se bodo vodi e po ______ .„„„„,' _	mJ—xki \rax
poslanikih pri vlastih.	?keuT del°van!" v PriIoS Nemčiil Več oseb
Ne gre tu z. kako veliko akcijo, ne za	^ bUo aretiranih.
rešitev orientalskega vprašanja ali za veliki Ugotovitev avstrijsko-laške državne
problem orijenta. Pričakovati pa se sme, da	meje.
bo s to akcijo zagotovljena Turčiji izvedba BELJAK 16 (Kor.) Včeraj se Je sestala
programa in da se med balkanskimi narodi,	tu mednarodna komisija za ugotovitev av-
ki so stavili tolike nade v turško ustavo,	strijsko-laške meje, da nadaljuje svoje lani
pokaže zaupljivtjše razpoloženje.	pričeto delo. Naloga komisije Je, da se s'
Poslanka Kuneticka namerava odložiti koIlko' ®ogoče natanč,no ugotovitvijo in mandat	preglednim zaznamovanjem državne meje
PRAGA 16. (Izv.) Iz krogov ženskega za bodočnost ko»kor ra°goče *zWiuči vsaka gibanja na Češkem se poroča, da namerava P001?;3,	»»«.«■	i
? Miadi Boieslavi izvoljena poslanka Vikova : "°™Lsiia f bo	b?r"a f, me,r°
Kuneticka odložiti svoj mandat vsled napa- Sf^lKorCŠk^ in \ d*z?% kiwso ^ nai" dov nanjo v nvadočeških listih, ki so ^ «e biiz|!' na ^imorskem n Tirolskem Ker pa
posebno pomnožili v zadnjem času. Kakor	2vr °mP3n ? Z'
le znano, predbacivajo mladočeški listi Ku-
neticki, da je na nekem narodnosoc'jalnem JSl8!^a»°™JSl,a m°g,a Iet°S dokončatl shodu Mladi Boieslavi nastopila kot go- s!°le„ a" ne' , , . „ ... vornca.	I Rusija za zgradbo železnic v Perziji«
Protest proti razsodbi v Jukičevem ' LONDON 16. (Kor.) „Times- poroča prccesu	j Iz Teherana, da je perzijska vlada odgovo-
BELGRAD 16. (Izv.) Tukaišnje dijaštvo 'ri,a zahtevo rHuskehv,ade za zfradbo že-sklicuje protestno zborovanje prot razsodbi ezniške proge od Teherana do Urmijskega t I u ki će ve m procesu	Jezera' da Je PrlPrav,|ena podeliti koncesijo,
"i. .. F *	„ . .	toda da Je po osnovnih zakonih ustave
Madjar o razmerah na Hrvatskem. treba za t0 odobritve medžUsa.
DUNAJ 16. (Izv) Današnja „Zeit« pri-.	stavka v ladjedelnici,
občuje razgovor svo ega poročevalca z biv- Din nP lAMcmn 1fi šim ogrskim minist/om grofom Aladarjem , ,DuJ q R» e i' ( T	«
Z'chyjem, ki je izjavil, da bo stroga raz- v Iadiede,nlc* v Sant°su |e začelo štrajkati, sodba v Juklčevem procesu na vsak način :	Iznajditelj volapuka umrl.
imela za posledico revizijo celega procesa.' KOSTNICA 16. (Kor.) Prelat Schleyer, V nadaljnem je menil bivši minister, da so iznajditelj volapiika je umrl tu star 81 let. vladna nasilstva na Hrvatskem v največjo |	Velikanski gozdni požar,
škodo dobrim razmeram med Ogrsko in S PARIZ 16. (Izv.) V bližini Nizze Je na-Hrvatsko, i.i da ravno tako škodujejo ugledu stal v nekem gozdu požar, ki se Je v naše države na bližnjem Balkanu.	kratkem času silno razširil in kmalu uničil
Grcf Zichy je menenja, da je zboljšanje vse gozde naokrog Škoda je ogromna in je ieh obupnih razmer popolnoma nemogoče, j v nevarnosti tudi več vasi.
PODLISTEK
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
Spisal Ksaver Šandor Gjalskl. — Prevel A. E.
— Vivat spectabilis Dumić! — so mu odobravali vsi mlajši ljudje — a kanonik in stari Vilković s še dvema ali tremi starci so nezadovoljno mahali z rokami proti Dumfču, ponavljajoč navadne in vsem znane razloge v obrambo svetinje latinskega jezika. Vilković je celo očital Dumiću, da Je bil za Napoleonovega časa maire — za časa avst ske okupacije v Posavju pa da je bil prJ; t Avstrije. Bivši odvetnik se ie naredil, kao. da ni slišal, in je poslušal komornega up- • vitelja Žutkovića, ki je nedavno kupil > komore travnik in dobil s tem plemstvo priimkov po tem travniku. Bil je hud pristaš madjarskega jezika in je največ delal leta 1830, da je županijska kongregacija prosila, da se madjarščina uvede v šole kot obiigaten jezik. Sedaj se je pa govoričilo, da od njega pr hajajo pogostoma posebna poročila na madjaiski konzilij. — Vilković Je
'stopil k oknu, raztegnil zastor in skušal ; odpreti okence, da se dim razkadi vun. jKargaČević je skočil k okau in pomagal istarcu. Siozi brezštevilna majhna stekla, vsaiena v svinčena šesterokotna rebrca, (e
I padal v sobo zunanji mrak in hladni zrak deževnega večera. Samo na najzgornji strani okna se je lomilo rdečilo oblakov, raztrganih ra zahodu, oblitih z zadnjimi solnčnimi žarki. Nežni rožnati odsev je v dolgi ozki črti zatrepetal v globokem kotu okna in za trenotek posijal po sivi glavi Vilko vicevi, ko Je, zopet obrnjen proti družbi, stal ob zidu ravno pod sliko bana Erdoda in zopet branil pravice kraljestva in ponovno zapretil z uvedbo domaČega Jezika. Tedaj se mu Je Dumić posmejai naravnost v obraz in se »oorogal njegovim zastarelim idejam, — in zopet so vsi pritrjevali Dumiću, a od zunaj se je plazil skozi poludprto okno sivi mrak, — vsled dežja še nepriJetneJŠi mrak, v katerem je Kargačevfć komaj in komaj Še razpoznaval nejasne konture nizkih hiš na Harmici, tam daleč vrtne plotove okrog Novega trga in vogal hotela „Kronprioz von Oester-relch" na vogalu Ilice. Vse je že zagrinjala tema — Kargačeviću Je bilo v duši bolno in težko, da bi se mu ulile solze na strašne
Tihotapci v avtomobilu.
STUTTGART 16. Ellwangenu je zavo-zil neki avtomobil, v katerem sta se nahajali dve osebi, vozeč z vso hitrostjo, v gručo otrok, ki se Je Igrala na cesti. Več otrok Je bilo ranjenih. Policija je z vso hilrostjo zasledovala avtomobil, a ga nI mogla dohiteti.
Na telefonično obvestilo pa so v nekem sosednem kraju postavili prazen voz čez cesto, da bi tako ustavili bežeči avtomobil. Avtomobil se Je res zaletel v voz in se prevrnil. Ona dva človeka, ki sta se nahajala v avtoirobilu, sta se sicer poškodovala, pa sta vendar pobegnila. V avtomobilu, ki je popolnoma demoliran, so našli veliko množino saharina. Kakor se misli, sta bila oba tihotapca iz Češke.
Dunaj 16. (Kor.) Pri današnjem žrebanju triodstotnih avstrijskih „bodenkredit" — sreček prve izdaje leta 1880. je zadela glavni dobitek K 90 000 srečka serije 3653, št. 27; drugi dobitek K 4000 Je zadela serija 70, št. 20 ; po 2000 K pa serija 188, št. 52 in serija 1259, št. 3.
Dunaj 16. (Kor.) Po brzojavnem poročilu je vojna ladja „Kalser Franc Joseph" priplula danes v Shanghai. Na ladji je vse zdravo.
Dunaj 16. (Kor.) Danes objavljena semestralna bilanca c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt izkazuje kosmatega dobička K 18,602.141*—, čistega dobička pa 11,899.026 —
Italijansko-turška vojna
Italijanski napad na turško bolnišnico ?
RIM 16 (Kor.) „Agenzia Štefani" poroča: Journal de Geneve41 priobJuje protestno noto turške vlade na mednarodno zvezo rdečega križa proti baje na miši lenemu bombardiranju turške bolnišnice pri Benga-ziju z italijanskih aeroplanov. Ta turški protest sloni na popolnoma napačni podlagi, ^ajii od 27. julija dalje pa do danes ni bila pri Benghaziju vržena nobena bomba na turško taborišče in od 9. t. m. dalje ni noben italijanski aeroplan napravil vzleta.
Italija se ne odreče Cirenalke.
RIM 16. (Agenzia Sttfani.) — Pariški „Teraps* je priobčil včeraj zvečer brzojavko iz Carigrada, v kateri se trdi z ozirom na mirovna pogajanja med Italijo in Turčijo, da je Italija privolila v vrnitev Cirenaike Turčiji in da je Italija, ki je imenovala svoja nova afrikanska posestva „Libijo", pristala na to, da se razumeva pod tem imenom edino le Tripolitanija.
Ta ve it, ki bi mogla pobuditi mnenje, da se je Italija odrekla suvereniteti nad C'renalko, Je v svoji celoti in posameznostih absurdna, kar Je razvidno že iz suve-renitetne izjave, ki pravi; „Tripolitanija in Cirenaika se devata pod polno suvereniteto italijanskega kraljestva". To formulo je sankcioniral tudi parlament, vsled česar je postala državna postava, ki je vlada nikakor ne sme prekršiti.
Homatije v Turčiji.
V skadrskem vilajetu vlada mir.
CARIGRAD 16. (Kor.) Misija katoliškega nadškofa skadrskega je dosegla svoj uspeh pri Malisorih. Položaj se Je že zbolj-šal. Tudi sicer vlada mir v skadrskem okraju.
Dumićeve in Žutkovićeve besede, s kate-jrimi sta bila po starem Viikoviću. Čutil je, j da ima starec prav, toda — kaj naj reče {onima dvema, se ni mogel domisliti. Njegovo znanje, ki si je je pridobil v šolah, kakor da mu je dajalo razloge le za Du-
; mićevo trditev. Tcda vse se je protivilo ,temu, ali — sram ga Je bilo povedati to. Končno se je tudi bal, da ne bi tako umen ( človek, kakor Je Dumić, tudi nJemu mogel
očitati, da ne razume novega sveta in se , drži starih predsodkov ter bi ga družbi po-
kazal kot nevedneža, ki se ni ničesar naučil
v Šolah. Vendar pa si Je moral v resnici priznati, da ne razume prav opatovega navdušenja za latinski jezik.
Oh — bilo mu Je težko ia mučno. Popolnoma Je 2e obupal nad seboj in svojim znanjem. In potem — razumel ni pravzaprav tudi Vilkovića. Sumil je, ali morda starec ne pretiruje, povdaijajoč svoj „iibe-rum regnum". Ker je bil mlad, je poznal samo Hrvatsko, ki se je vživela v red in posledice saborskih člankov iz ieta 1792., a ta Hrvatska ni mogla imenovati niti zadnjega učitelja latinske šole, temveč se Je vse odrejevalo iz Ogrske. Kako )e torej s stvarjo, o kateri je govoril starec?	(Dalje.)
CETINJE 16. (Kor. — Oficijelno). V okraju Berane ob črnogorski meji Je albansko pleme „Rugovo" včeraj napadlo krščansko prebivalstvo. Mnogoštevilni kristjani so bili masakrlrani. Krščanske rodbine so v velikem številu pobegnile v Črnogoro. Med obmejnim prebivalstvom vlada veliko razburjenje.
Črnogjrsko-turški spor.
CARIGRAD 16. (Izv.) V vladnih krogih upajo, da bo črnogrsko-turški spor v najbližjem času poravnan. Po zasebnih vesteh, ki pa še niso potrjene, namerava turška vlada sprejeti ono določitev črnogorsko-turške državne meje, ki jo Je leta 1908. določila mešana komisija, s čimer bi bila odstranjena glavna sporna točka.
Vstaja v Albaniji.
SKOPLJE 16. (Izv.) V Skoplje Je včeraj prispelo po železnici 1200 Albancev. Kakor je znano, hočejo Albanci zavzeti Skoplje in teh 1200 Albancev Je le njihova prednja straža. Glavna albanska vojska jn oddaljena od mesta le še eno uro. Danes zvečer bodo že vse albanske čete zbrane v Skoplju. Ob železniški progi Skoplje—Mitrovica Je zbranih v najbližji bližini Skoplja nad 5000 Albancev. Ob enem z Albanci nastopijo tudi Srbi, katerim so dobili od Ise bega Bo-ljetinca zagotovilo, da bo z vsemi svojimi silami podpiral njihove naredne zahteve.
SKOPLJE 16. (Izv.) Iz Mitrovice poročajo, da so Albanci v neki tamkajšnji gostilni ubili nekega artilerijskega nadporoč-nika, ki je pred nekaterimi leti dal bombardirati Bolfetine, bivališče in last Ise bega.
Iz Mitrovice tudi poročajo o zanimivem dogodku, ki se Je dogodil tamošnjemu predsedniku sodišča. Mož se je obril in oblekel v žensko in Je ta'so oblečen tudi hotel pobegniti po železnici. Albanci pa so ga iz-poznalf, prijeli in ga prepeljali pred Iso bega, ki pa ga Je le ozmerjal in potem izpustil.	_
C H : Naš Trst.
O tržaškem šolstvu se Je pred meseci po našem časopisju mnogo razpravljalo in razmotrivalo. Bilo je šuma, kakor je navadno pri nas o takih prilikah. Nastala je vsepovsod nervoznost in razburjenost. V naših | glavah je šumelo in brnelo, pojavljala so se {nova čustva ogorčenosti, presenečenosti in tudi malodušja. In kaj se je bilo zgodilo? Zvedeli smo naenkrat, da tam v Trstu, tem največjem slovenskem mestu, kjer se polaga temelj naše bodočnosti, temelj močni in neodvisni Sloveniji, da v tem mestu deluje še druga skrivna roka, ki pa ne pripada našemu narodnemu telesu, da tam deluje tudi Nemec s pomočjo vlade tiho — a gotovo. Ustanavlja ljudske šole za par privandran-cev v izobilju ; a ne samo to: tudi srednje in strokovne šole, Hceje itd. Da, njih lakomnost je v zahtevi po nemški navtlčnl šoli presegla vse meje. Da, res je vse to! To je dejstvo, s katerim moramo računati, a glejmo, da tudi obračunamo. Oni ne bodo mirovali; in če dosežejo vse to, pojde|o naprej itd. Kam ? — to si lahko izračunamo.
Vsa ta dejstva smo dosedaj presojevali j s preveč enostranskega stališča in premalo ! hladno, ne tako, kakor se spodobi bojevniku, ' ki hoče v resnici doseči svoj cilj — zmago, j ali pa raje poginiti. Premislimo vso stvar in j vprašajmo: za kaj pravzaprav gre, kaj in kako nam Je ukreniti ?
Zdi se mi, da to vpitje v Izraelu ne donaša tistih koristi, ki jih pričakujemo ali želimo. Vse te jeremljade trajajo nekaj dni, morda nekaj tednov, potem pa se vse skupaj razblini v pozabnost. Ogorčenost in razburjenost se pulega, mi pa živimo naprej v „dolce far niente". Stvari sicer ne obsojam In to tudi Izrecno pripominjam, da se me ne bode morda napačno razumelo, — ker Je gotovo potrebno, da se za take stvari zainteresira ves narod. Samo iz njegove zavesti se namreč zamore črpati ona sila in energija, ki Je potrebna v dosego nlega lastnih ekzistenčnih pogojev. Zlasti umestni so v dosego tega namena shodi, ki jih prireja politično društvo »Edinost" zadnji Čas in ki jih je prirejalo tudi že nekdaj.
To je vse dobro In potrebno. Ali, kot že rečeno, Je to enostransko in bi se moralo takoj izpopolniti s konkretnim načrtom, ki bi pa kot tak ne spadal pred Javni faru m, ampak v delokrog recimo polit, društva „Edinost", ali pa „Narodnega sveta", če bi ta ekzistiral. Dejstvo, radi katerega se razburjamo s tem enostranskim presojanjem ni odpravljeno in edino s to taktiko nikoli ne bo. Se krepilo se bo in šele, ko bo zopet napredovalo za mogočen korak, nas zopet obide strah in kakor v agoniji se bode zvijalo naše Javno mnenje.
Stran U.
„EDINOST1' št. 229
Čemu vse to?! Ohranimo mirno kri in opazujmo vso stvar le s hladnim, treznim razumom. Ta nam bo potem sam posebi diktiral vse eno, kar bo umestno. Kdor stoji v boju, mora zatreti vsako Čuvstvenost, ker ona ga vara; pojavlja se sedaj tako, sedaj tako, kakor Je pač trenoten učinek. Razum Ijivo je torej, da čuvstvenost ne more vo ditt do cilja, ali vsaj proti cilju, ker ga iz
gubila izpred oči. Samo hladna kri in veder sprotni podržavljenju, ali tega ne smemo razum, ki prezira vse malenkosti in ki ga mirno gledati, da bi dajali drugim vse, a ne omamlja niti uspeh niti neuspeh, ki stoji nas da bi puščali s suhimi ustini. Ce hoče
pred ciljem: samo ta more dovesti do Časa.
Stojimo v boju in bomo stali, dokler bo živelo slovensko pleme. Na nas vseh je da se tega zavedamo In ne odkladamo nlk dar bojnega orožja In tudi ne bojnega navdušenja. Miru ne smemo trpeti niti za tre-notek. Boj nam more prinesti to, kar nam je potrebno, da se ohranimo in, da gremo naprej do ciljev. Na tem potu nas ne sme ovirati nobena stvar. Vse Je dobro, da le pridemo do cilja, ki pa nam mora biti vedno Jasno pred očmi. S pogledom uprtim v ta cilj, skušajmo doseči ga, ne mareči za to, če nam se kaka bojna vrsta zruši pod prokletim sovražnikom.
Gre za to, da svojo ži?ljensko nalogo do dobra in jasno spoznamo. Če pridemo do tega, se nam ni bati niti za uspehe niti za naš narodni obstoj in proč vit. Potrebno je pred vsem, da nam je Jasen splošen po ložaj. Oglejmo si ga hitro v glavnih potezah
Italijani so tu v Trstu in so sedaj še v večini, so torej zaenkrat gospodarji v tr žaški hiši. Kako so se tu znašli, tega menda še sami ne vedo. Prišli so slučajno iz Italije. Naselili so se na slovenski zemlji in sicer na oni točki, ki je za Slovenijo najvažnejša, ki je tudi najvažnejša za Južno Evropo. Ni čudo, da so se torej tako bo hotno razčep?riii in da sedaj pravijo, da Je to italijanska zemlja in nas na naši zemlji proglašajo za tujce. To pa Je bilo tudi možno le zato, ker narod slovenski še ni bil zbujen, ker Je še takorekoč spal. Vsta' je šele v zadnjem času, se ozrl naokrog in opazil, da so v njegovo krasno zemljo, obdarovano od neba z vsemi ugodnostimi in dobrotam', prišli tuji ljudje, ki so mislili, da ga nezavednega in spečega lahko povežejo in vržejo v morje. Toda zmotili so se. Naše ljudstvo je vstalo in bo živelo, ker hoče živeti, do česar mu narava daje isto pravo, kakor vsem drugim. Zahteva le, da se ga pušča živeti; če pa se ga bode v tem skušalo ovirati, znal bo tudi s silo podreti te ovire in iti svojo pot naprej.
V naše ozemlje se Je naenkrat umešal tudi Nemec. Kako pa to? Saj on stanuje severno od Slovenije in v Trstu celo nič nima opraviti. Da, to bi bilo nekako logično prašanje, če ne bi pomislili, da Slovenija spada pod Avstrijo, pod avstrijsko vlado, in da Je ta avstrijska vlada v državi, kjer tvorimo Slovani sicer večino, nemška. Naravno je, da bode Nemec delal za nemško stvar in ker Je Trst prva avstrijska luka, bo dunajska vlada delala tam vse, ker je Nemcem v prid. Izbirno si torej iz glave, da nam bo tu vlada rezala belega kruha, kakor ga nam Italijani ne bodo. Oboji so se vrinili v našo posest in nam jo hočejo vzeti, ker Je lepa in bogata, a mi moramo voditi najodloč-nejši boj proti itatijanskemu tujcu, kakor proti vladnemu tujcu.
Ta boj moramo voditi do skrajnosti, boj za slovensko bodočnost. To vemo In čutimo. Ako pa ta naša zavest in to naše čustvo vendar Še ni dovolj globoko in do-
stremimo za tem, da je člmpreje poglobimo. Potem pojde celota, pojde narod, kakor nepremagljiva armada, nasproti onim črnim Četam, ki nam streže|o po življenju, ker so se polakomnile naše posesti.
Tak je torej naš življenski položaj in kako nalogo in kako delo nam vsiljuje ta položaj, sprevidi lahko vsak razumen po-edlnec in skrb poedincev bodi, da si te naloge postane svest ves narod. Jasno nam mora torej biti: zakaj gre in kaj nam je storiti. Mislim tukaj, ko smo govorili o šolstvu, ki je eden najvažnejših čiaiteljev v te ni našem bojevanju, na čisto reelno delo in sicer od naše lastne strani, ker tuji faktorji nam v njih lastnem interesu ne premorejo do šol. In če bi nam tud] kaj dali, plačati bodemo morali z drago kompenzacijo. Tu Je torej treba čisto natančnega načrta s konkretnimi predlogi, ki se mora}® tudi gotovo izvesti. Kako, to je drugo vprašanje. Pred vsem se mora naše Šolstvo v Tritu spopolnitl In sicer v toliko, kolikor ga v resnici potrebujemo za sedaj in tudi za dogledno bodočnost. Naš boj za Šolstv® je naš ekzistenčni boj.
Me šolsko vprašanje In dvojna mera vlade.
G:>vor drž. posl. dra. Otokarja R y b a r a na javnem shodu pol. društva „Edinost* dne 11. avgusta 1912.
(Dalje.) Dvojna mera.
Vlada prevzame torej laško realko v svojo oskrb. Dobro! Ravno mi smo bi2i vedno za to, da se podržavlta obe tržaški občinski šoti. Toda zahtevati moramo, da se istočasno kaj stori tudi za nas tižaška Slovence. Id pri tem nam Je čisto vse eco*
od koga dobimo: ali prisili država občino ali pa nam ona sama da potrebne Šole Samo Šole hočemo imeti.
Te zahtevamo in te se nam morajo dati. S to zahtevo se moramo oglašati tem odločneje sedaj, ko hoče vlada vtihotapiti italijansko fakulteteto. Tu moramo zastaviti z najhujim bojem in eventuvelno tudi obstrukcijo. Kakor rečeno, mi nismo na-
vlada imeti mir, naj enako skrbi za vseh. Je li boj za Solo znak Sovenizma ?
Socijalisti nam očitajo, da smo šove-nistl in da to ni kulturno, ako se protivimo kulturnim postulatom Italijanov. Zopet moram zopet naglašaii, da mi ne nasprotujemo šoli, da nismo proti temu, da dobe Italijani, česar potrebujejo, da se tudi italijanske fakultete ne bojimo, a'i le pod tem pogojem, da tudi mi dobimo potrebne šole. Tacega „šovenizma" se mi ne sramujemo. Ali pri nas v Avstriji je že tako, da se za vsako vprašanje uprizarjajo kravje kupčije in za vsako stvar, ki jo hoče vlade izvesti, ponuja na to ali ono stran — odkupnino. Za iz vedenje vsacega svojega načrta nastopa vlada kakor kak krošnjar: in vsaka stranka, ki Je pripravljena glasovati za vlado, dobiva kaj, če že ne druzega, pa vsaj kako cesarjevo ročno pismo, ki si Je more dati v okvir. Ml pa ne zahtevamo nlkacih pisem, ampak šolo naj nam dajo. Na socijalnodemokratična očitanja odgovarjamo torej: če že res ne gre drugače, pa moramo tudi mi izrab-jati dane razmere, pa bilo tudi kravje kupčije! Če je že tako, da za vsako stvar, ki smo jo mi dobili, morajo dobiti Nemci še več, potem Je zapoved zdravega egoizma in pametne taktike, da tudi mi zahtevamo, ko so drugi kaj dobili. Ni torej to nlkak šoveni-zem, če zahtevamo, da se odkupi tudi nas. Take kravje kupčije so sicer škandal, ali, ko Je že tako, si tudi mi ne znamo drugače pomagati. In tako se postavljamo na stališče : če dobe Italijani vseučilišče, dobiti je moramo tudi ml l
Sklepali smo že resolucije, apelirali na vlado in na poslance, ne da bi bilo kaj pomagalo. Če hočemo kaj izsiliti, moramo nastopati takerekoč s kolci in nastavljati mi-nisterskemu predsedniku revolver na vrat. In ponavljam in verujte mi: meni ne ugaja ta način boja; poniževalno je to za državo, za poslance in tudi za narod sam, da se mora šele tako boriti za stvari, ki bi mu jih morala vlada celo ponujati. Ali vlada hoče, da nastopamo proti njej z revolverji. A morda se ne motim, ako menim, da bi bilo vladi celo ljubo, da bi se ml pregreSili proti zakonu, ker bi dobila s tem pretekst, da bi mogla govoriti: Takim ljudem vendar ne morem nič dati, saj so barbari, ki ne spadajo na s\eilo solnce, ampak v ječe. le usluge pa ml ne napravimo ne vladi, ne Nemcem, ne Italijanom l
Vzgajaj mo narod I Pač pa moramo storiti nekaj druzega z vsemi silami: gledati moramo, da si pomagamo sami. Ni dovolj, da gromimo na shodih in da prirejamo veselice in siavnosti. Ampak ml moramo narod vzgajati za boji Ni nikakega dvoma, da gre tu za vprašanje : ali ostanemo in se ohranimo tu, aH ne? Tudi Italijani dobro vedo to. Zato bi nas hoteli čimprej pognati ali v morje, ali < prišli pa nazaj tja gori — kakor se izražajo oni, d0 18°. v naše gore! V ta namen uporabljajo vsa sredstva, da zastrupljajo našo mladino, usta-novljajo italijanske šole, vrtce in celo ri-
PolemizujoČ s poročili „Plccola" o njegovem govoru Je predvsem konstatiral, da ni dejal, da smatra dnevnih 50.000 kub. m za preveč za mesto, temveč, da smatra to množino za dovoljno za mesto Trst. Sfcer tudi večina, ki ima sicer namen spraviti v Trst 100.000 kub. metrov na dan, garantira v svojem poročilu le, da Je brezdvomno mogoče napeljati 24.000 kub. m. Naj se torej vzame voda od drugod, kjer se more tudi jamčiti za večjo množino.
Timavo ima le eno prednost, to namreč, da ima dosti vode, ki pa Je tako zelo omazana, da na pr. morskih lipanov (cefali ali cievole), ki plavajo na vrhu vode, nI videti, kar lahko potrdi famozni ribič mežnar v Štivanu pri Devinu. Če bi bila le množina odločilna za napravo vodovoda, bi bilo najbolje se poslužiti kar Jadranskega morja. Pa tudi če se napravi vodovod iz ene izmed rek v bližini Trsta, Je treba Jemati v ozir pred vsem interese občinstva, ne pa kakega kneza Turntaxisa.
Voda iz Tlmava bo Imela tudi to lepo lastnost, da bo grozno draga. Vzdrževalni stroški bodo znašali toliko, da bodo odgovarjali obrestim kapitala 12 milijonov kron. Za ta znesek, ki se ne bo mogel niti amortizirati In niti zmanjšati, bo dedno obremenjen naš proračun.
Govornik ne priporoča nobenega projekta, pač pa stoji na znanem principu in zahteva, da se preštudirajo vsi mogoči projekti, da se lahko mestni svet potem odloči ia najbolj prikladnega. Citiral pa je vodovod Reko Bistrico le kot zgled in s'cer na podlagi poročil inženerja KInzerja, kateremu kot veleumu na tehničnem polju popolnoma zaupa.
V dokaz, da se hoče napraviti vodovod s kako veliko kapaciteto, kakor ni potrebno in primerno, citira poročilo mestnega hidro-tehničnega urada, k er je rečer,o, da se povprečno porabi v Trstu na dan 1215 kubičnih metrov.
Timavska voda bo zelo gosta. V Mo-nakovem ima voda 7 do 8 stopinj C, pa se porabi dnevno 2586 kub. m vode le za to, da se vzdrži konstantnost temperature. Timavo ima srednjo temperaturo 13°, ko pride v Trst, bo imel 16°.
Nato je govornik odgovarjal na nekatere „netočnosti* v poročilu referenta Bral-dottija. Ko je deja\ da Je Braidotti nfpično citiral neke podatke iz brošure inženerja Franca Pittonija in ga radi tega imenoval „falso", ga Je župan zavrnil, češ da ne pusti žaliti nobenega. Referent, 4a se je morda pomotil, izključeno da je, da bi bil hotel napačno informiral.
Černivec: Saj tako stoji tudi v Vašem glasilu „Piccolo".
Župan: Za nas so ediao me/edajni zapisniki sej.
P it t o nf: S svojim časopisjem goljufate in zavajate občinstvo! Vaše Časopisje |e banditako, kamoristlčno! (Hrup pri ve-
čini).	_ j
Černivec (nadaljuje): Glede treben-ske Jame se je sicer trdilo, da ima njena voda 18°, pa dokazano to nf, niti ni mogoče natančno dokazati, ker stvar ni dovolj preŠtuHrana. Zato bi bila dolžnost občine, da da to vprašanje natančno preučiti, ker gotovo Je, da Je voda v nižjih globinah mrzlejša in bi pri globini 120 m gotovo ~ ds dosli nSjih temperatur, nego
.VM-M. WV	^".V.J t»--------— ~	UUVlJaJU IICUIJC1 II JttV	—— —
volj široko razširjeno med našim narodom, icreatorije ob periferiji mesta, v spodnji in
celo tudi v zgornji okoNci. Z vsemi svojimi silami love naše otročiče, da bi nam odvzeli čim več naše krvi. Ker pa so proti vsemu temu naša sredstva le mala, morata biti naše delo in naša požrvovalnost tem veča: odpirati moramo našemu ljudstvo sčl, da bo videlo nevarnost, ki mu grozi.
Povsod po Slovenskem nas sicer zavidajo in govore: lepo Je pri vas, ko imate tako prebujeno in zavedno ijudstvs l Že res. Ali ti naši rojaki poznajo le pol- resnice. Drugi del resnice pa je, da Imamo tudi Še nezavednežev, ki za krožnik juhe prodajajo svojega otroka. Naše Število se je sic?r podvojila, ali resnica ostaja, da smo radi takih neaavednežev le mnogo izgubili in Jaz vsaj se ne morem prav veseliti tistih vspe-hov, ki smo jih dosegli. Ponavljam tor«}: neizogibno Je, da vsakdo, ki ima le prilike za to, odpira ljudstvu oči:: da vzgajamo narod, da pride vanj potrebne odporne siie proti sovražnemu priilsku! (Konec prih)
Mostni svet tržaški.
Tehnična obstrukcija sooijalistov nadaljuje.
V snočnji seji je nadaljeval svst. Černivec v navzočnosti 58 meslcih svetsvalcer pod predsedstvom župana s*h>J v sredo p75-četi govor, v katerem je capadal večino, popravljal netočna poročila italijansko-libe-ralnega časopisja ter odgovarjal nadalje na neke netočnosti v poročilu referenta arhitekta Braidottija, ne da bi i>ilo prišlo med njegovim govorom do hrupa ali posebnih prizorov. Večina je mirno poslušala. V pri-četku svojega govora, je povđar jal, da večina Sicer želi le glasovati vodovod — pa bilo magari brez dtškusije — In oditi ozsto domov. Toda cn Je pripravljen in nameren Še dolgp jih sadržati v meseni dvoraok
Timavski vodovod ne bo st?.4. — kakor trdi profesor arhitekt Inžener Braidotti — le 21 railjonc*. V poročilu samem je namreč rečeno, da se mera računati vsaj 2 mMJona za prekoračenje proračuna, 2 miljona za nabavo raznih oripaikov, a 3 miljoni čistega dofcodka od Bcojence se bodo tudi uporabljali za stroške novega vodovoda. To da že s kapaj 28 mHjonov Če se k temu prišteje še onih 12 niljonov, ki odgovarja kot kapital za obresti, ki bodo vzdrževalni stroški za aovi vodo-x>d (po menenju inž. KInzerja), vidimo, da bo stal novi vodovod n a d 40 miljoaov K.
Če je torej referent Braidotti de;aly da preJstavlja timavski projekt ideal- vodovoda, moram izjaviti, da Jaz ne vidim tu nobenih idealov, ker Jih ni.
S tem bi bH končal svoje pripombe h reltrentovim kvajanjsm in to je konec prvega dela mojega govora. Prehajam k drugemu delu.
Župan (ga prekine): Svet. Gernšvec, ali niisHte še dolgo goToriti?
č e r n i v e a: Nameravam govoriti še dosti ur.
Župan: Pote-ntafeem odnašam nadaljevanje razprave na prihodnjo seje* ki se ne bo vršila pred prihodnjim torkom.
Ob 10 15 konec.
Domače vesti*
Odlikovanje. Cesar je podelil profesorju na moškem učiteljišču v Gorici gosp. Franu Finžgarju ob priliki njegoveg3 umirovljenja kot šolskega nadzornika vitežki križec Franc Josipovega reda.
Odlikovanje Cesar je podelil kapitu-larju cistercijenskega samostana Rein pri Gradcu na Štajerskem, patru Benediktu Vidav, kooperatorju županije S/. Štefan am Gratkorn, v priznanje njegovega zaslužnega delovanja na polju varstva za mladino zlasti zaslužit križec. Vida? je naS rojak iz pozsaae narodne družine na Opčinah.)
V	Trstu, dne 17. avgu3ta 1912.
Osebna vest. V Četrtek večer je do-šel v Trst in se nastanil v Palače Hotelu Excesior, general artllerije Anton Fiala de Ternbrugg.
Poveljnik ruske ladije, linijski kapitai Aleksander Otovič Gav, je včeraj v spremstvu ruskega konzularnega uradnika Damo-zawskega obiskal načelnike raznih oblastnlj, kakor podpredsednika namestništva grofa Attemsa, župana dr. Valerlo itd.
Redarstvenemu uradu na uvaževanje. Prejeli smo:
V	Trstu smo zadnja leta precej na boljšem, kar se tiče nočnega počitka. Nekdanje rogovilenje po ulicah se je skoraj popolnoma odpravilo. Le tu pa tam se oglaša še kak pijanec, ali norec, ki z upitjera dražt počitka potrebno meščanstvo® Pri odpravi kravalov ima naše redarstvo mnogo zaslug.
—	Da se nočni mir, ki si ga želimo, vsi, izvzemŠi one, ki zapravljajo v nočnih urah zdravje in denar, še spopolnl, bi redarstvo storilo važno delo, ako bi zabranilo v nočnih urah avtomobllistom signale po ulicah.
Ta želja je tembolj opravičena, ker kruljenje avtomobilov probuja meščanstvo u spanja in je dela še bolj nervozno, nego je bilo prej, dokler je moralo poslušati razgrajanje pijancev. Čemu treba, da avtomobil ktuii po praznih ulicah ? Od polnoči pa do 4 zjutraj vsaj da bi prenehalo to neznosno krulenje! Razume se, da morajo, ali bi morali avtomobili tudi v noči voziti le s primerno brzino in ne divjati ter stavljati v nevarnost one, ki iz tega ali drugega vzroka hodijo po mestu v nočnih urah.
—	Prosimo, naj se uvažuje to skromno prošnja.
Ž ozlrom na nedeljski shod moramo pribiti čudno metodo uradnega lista „Laiba-cher Zeitung", ki poroča v št. 184 z dne 13 t. m., da zahtevajo tržaški Slovenci podržavljenje slovenskih zasebnih Šol, ki jih „obiskuje dvesto učencev". Vemo, da je tudi graška teta „Tagespoat" v toia-devnem brzojavnem poročilu uradne kores-pondenčne pisarne v številki od minolega torka ali namenoma ali po pomoti pisala c „dvesto učencih" naših posebnih šol v Trstu, a če stori to nam sovražni politični list, nam je tole v izpopolnitev karakteriza-dje tega lista; drugače ra je, če uradni list v središču naše slovenske kronovine tako poroča o najvitalnejšem vprašanju trSaških Slovencev.
Sicer je sedaj čas kislih kumar, a če naj ne smatramo tega poročila „Laibacher Zeitung* za zlobo, potem moramo sklepat«, da je v uredništvu tega lista nastopil čas ikisanih moiganov in se prav I spo zahvaljujemo za tako propagando naših zadev.
Za boga, v Ljubljani menda uraini krogi vendar vedo, da je v rainolera šolskem letu družba sv. Cirila in Metoda imela v Trstu 27 razredov ljudske Šole in čc tudi je tej gospodi šolstvo neznan teren, kar pa bi ne smelo biti. toliko p:* bi Že morali vedeti, da za 200 otrok ni *eba 27 razTedov!
Ml bi se za taka poročila ne brigali, dokler jih prinašajo politični listi, M jim Je v poklic, risati javnosti naše razmere lažai-vo, a prepovedujemo si pa to, kadar to dela uradni list' one kronovine, kjer bi tudi uradni kregi morali znati, da nis^ le c. kr. avstrijski, ^mpak tudi slovenskega naroda uradniki.
Sokolski zlet na Bledu in „Slovenca". O priliki sokolskega zleta na Bledu je „Slovenec" zagrozi infemijo, da bi kaj ličnega mogli pričakovati k večjemu od kakega „Groser Tagblatta4- ali temu poJob-cim listam. „Slovenec" je namreč trdil, da sokolski zlet predene nemške letoviške Soste, da prihodnjič ne pridejo več na B!ed. Izii sokelske siavnosti na deduje pokazal, da se je „Slovenec", kakor že preje dostikrat, tudi topot poŠ-eno urezal. Tuji gostje ne-le da niso zbežali iz Blida, temveč so celo s prav velikim zanimanjem gledali sprevod in na telova^lšču js bilo tujcev vseh narodnosti: Nemcev Italijanov In Francozov.
Prireditev torej Dtedu no-le da ni škodovala, temveč je Še koristite naši narod"! stvari, ker je Sokol s svojim nastopom dokaza',, da iudl mi Slovenci premoremo nekaj. In to je tudi naravno. T^jec, ki prihaja na Bled, vtr itak, da pride v slovenski kraj zato pa fanatični Nemci itak .12 prihajajo na Bled. Sploh bi se pa po tej „Sloven čevi° logiki ne sm?ie vrtiti na Bled niti procssijc k Materi božji na otoku, ker bi to utegnilo pregnati drugoverske goste Kaj ^ravi .Slovenec" na to ?
Pomiloščenje. Cesar je dne 13. t. ra. odpustil 56 kaznjencem rajnih kaznilnic ostanjk njihove kaani. Med> temi so trije kaznjenci koperske in trije gradiščanske kaznilnice.
V< poročilu o sokolski- siavnosti na Bleda se je vrinila pomota, ki jo tu popravljamo. Na kolodvoru ni pozdravil goriških in tržaških gostov načs'nlk gorenjske župe 3ajovic, ampali-starosta Marinšek. Ob tej piilihi konstatujemo, da z bila miogo-š evima udeležba clrugorodcev^ blejskih gostov, na javni teiovadbi najbolji odgovor na očitanje, da bo sokolski zlet škodoval Bledjv češ, da se s takimi prireditvami odganjajo tujci. Ne le da jih z.Iet ni odgr.al, marvač so gostle 3e prišli na prireditev. Cul s» govaritl nemški* irunco.'ki, t:a!i|aas*i, ma-djarciaL Tudi mno^p častni^cv je bilo na-
V Trstu, dne 17. avgusta 1912.
vzočih. In tako ponavljamo, da se je sokolska prireditev na Bledu uveljavila kakor kulturno delo, ki je le povišalo ugled slovenskega imena pred tujim svetom.
Onim, ki so zabavljali o posebnem vlaku na Bled. Ko je Tržaški „Sokol* naročil posebni vlak za zlet na Bled dne 15. t. m., se pač ni nadejal tako velikanskega navala od strani občinstva. Hvalevredno |e, da so se tržaški in okoliški Slovenci odzvali tako v obilnem številu pozivu omenjenega društva, toda obžalovati treba, da se je to zgodilo tako nepričakovano, kljub temu, da je Sokol že pred tedni prosil In poživljal društva in posameznike, naj se za posebni vlak priglasijo. To se ni zgodilo in neprijetno posledico tega so čutili tudi oni, ki so svojo udeležbo pravilno priglasili. „Sokol- je računal na 300—400 oseb, in naročil je celo vozov še za vcče število; potnikov pa je prišlo 1200. Ze leznlca ni mogla dostaviti potrebnih vozov, ker ni bila pripravljena na to, in v vlaku je bila taka gnječa, da sta prišla na vsak sedež vsaj po dva potnika. Na Bledu je ljudstvo navalilo na vlak, posebno na 1. in II. razred z listki III. razreda. Bilo je neumestnih pritožb, zabavljanja in celo tudi žaljenj; ljudje so dolžiii druge krivde, ki so jo zagrešili sami. Čuti smo morali celo: .Kar Slovenci napravijo, to je vse za nič! Dajte nam prostora, saj smo plačali 1" itd. Tako govorjenje je neutemeljeno, kajti, da je bila v vlaku gnječa, tega niso bili krivi niti prireditelji-Slovenci, niti Sokol, niti železnica. Kadar se zahteva za posebni vlak priglasitve, naznanite svojo udeležbo, potem bo-dete tudi lahko zahtevali prostora. Predno pa zabavljate, pomislite, kdo je res kriv in ne zahtevajte žrtev od drugih za to, ker ste bili sami preveč malomarni.
Sličice z južnega kolodvora. (Nadaljevanje). Da so te seje — toliko redne, kolikor izredne — tudi izredne važnosti, je samoobsebi umljivo. Razprave vodita marljiva predsednik in podpredsepnika, ki se
—	kljubu temu, da sta njuni službeni mesti oddaljeni več kot en kilometer od te utice
—	kljubu temu oglašata večkrat na dan, včasih posamezno, včasih skupno, da vodita razprave. Tako se udeležuje teh sej tudi neki Mahne, o katerem nam žal nI znano, kakšno Šaržo da nosi. Kuhan in pečen je tam degradirani predsednik Bahun, ki ima nalogo, da sestavlja dnevni red prihodnje seje. —
Prva seja konča navadno okoli desetih predpoldne. Predsedniki, odborniki in kakor se že imenujejo vse te različne sarže obersodrugov, pa ostanejo tudi Še dolgo na mestu, hoteč takoj nadaljevati sklepe prejšne seje. Ker Je to skladišče nekak Izhod, kjo> prihajajo in odhajajo stranke in je to skladišče samo na sebi velikansko, je tod navadno dosti ljudi iz mesta in tudi železničarjev. Zato se dostikrat dogaja, da pride v skladišču do burnih prizorov in kričanja. Odlikuje se pri tem — toliko v psovanju kolikor kričanju — posebno slavnoznani Kline, ki hoče — ko psovke in krik ne pomaga več — kar s pestmi prepričati one, ki so narodnega prepričanja. — Vendar, naj za danes zadošča. Izrekamo le Še željo, da bi si — kakor ima vsako strokovno društvo svoj prostore — tudi skupina železničarjev nabavila svoje, da ne bi jim trebalo nadlegovati ljudi, ki imajo posla na železnici, ali takih, ki ne trobijo v njih rog.
(Pride še).
Vojaški nabor. Včeraj je bilo pozvanih pred naborno komisijo 200 vojaški dolžnosti podvrženih mladeničev; od teh se jih je predstavilo 190. Potrjenih je bilo 34 in sicer 25 za armado, 7 za domobranstvo, 1 za vojno mornarico, in 1 za nadomestno reservo. 6 obvezancev je bilo poslanih v garnizljsko bolnišnico na opazovanje.
C. in kr. vojna ladija „Na j ada" Je doš'a v četrtek popoldne ob petih v Trst. Na krovu ladije se nahaja znana komisija za hidrografično proučevanje Adrjje.
Ne v južno Ameriko, posebno pa ne v Brazilijo. Se nedavno je svarila „Edinost* pred emigracijo v Brazilijo in to tembolj, ko se je po agilnosti brezvestnih itall Janskih agentov — ki Jih domače oblasti same zasledujejo radi raznih zločinov — dalo pregovoriti lepo Število domačih, samih čvrstih mož iz tržaške okoliee. Pisec tega je bii dolgo časa v večih državah južne Amerike, pozna dobro tamošnje razmere in sporoča sledeče. Nemci označajo te države na kratko kot prave „Negerstaaten" ; so pa tudi razmere tako gorostasne, da za-služujejo polno to ime. Polna politična in gospodarska negotovost, vedne revolucije in menjave prezidentov, večinoma za cas nezdravo podnebje, socijalne razmere slabše nego kje drugod na svetu, delavni čas nedoločen od 12 do 16, da, celo do 20 ur za časa žetve, plača majhna, mnogokrat manjša, nego pri nas Itd.
Če primerjamo vse to in Še mnogo drugega z našimi razmerami, tedaj pač nimamo vzroka, da bi iskali mleka in medu v južnoamerikanskem Kanaanu, ker ga nahajamo boljšega doma. Res Je, da se po-sreča kateremu med tolikimi, da postaja, kar si najbolje želi — bogat; res Je pa tudi, da se to dogaja tudi pri nas in posebno v Primorju, kjer si pridne delavne reke lahko prislužijo mnogo več, nego Je ravno za trebuh potrebno. Pijanec je in ostane povsod siromak, ni nikjer zadovoljen, kjer nikjer nima denarja. Res je tudi, da
»EDINOST" št. 229.
Stran Uf.
nam v gospodarskem oziru ne cveto rožice, da smo politično zatirani — pa kaj hočemo. Tistih idealov, tiste zlete svobode, ki si Jo želi marsikateri, ne najdemo nikjer na svetu Trtba potrpeti; potrpljenje Je sicer božja mast in revež tisti, ki se žnjo maže —.
Saj pa nam že prorokujejo boljšo bodočnost, In ne samo prerokujejo, raznovrstni uspehi so 2e vidni, delavstvo je že doseglo marsikaj, kar sledi v Južni Ameriki šele čez mnoga desetletja. Ne obupavajmo torej in ne iščimo pomoči v tistih deželah, kjer Je šel pred kratkim bilo odpravljeno suženjstvo na papirju, v resnici pa procvita Še dandanes in to ne samo za črno — temveč tudi za belokožce. »Nadčlovek* pa ima povsod srečo, gospodari povsod nad sužnji, torej lahko tudi doma. Ker pa nismo in ne moremo biti vsi nadčloveki, temveč smo večinoma le navadni ljudje in nam še k temu nenavadnemu človeku mnogokrat marsikaj manjka, se nam godi in dogodi v Ameriki isto kakor doma. Imel sem večkrat priliko slišati tarnanje: .Ko bi mogel, bi šel peš domu, a za prevožnjo čez morje nimam denarja." Naš Jug ima gotovo veliko bodočnost Poglejmo samo na naš Trst, kak Je bil pred desetimi leti, kak je dandanes in kaj mu prerokujejo. Dela Je tu v vseh obr-tih in strokah, zaslužek piimeroma z dru gimi deželami dober; toda kdor tukaj ni zadovoljen, tem manje bo v Južni Ameriki
Ne pišem teh vrstic proti kaki paro-brodni družbi, ali pa morda iz jeze rad* lastnih neuspehov istotam — ne. Pišem le obče mnenje vseh tistih, ki poznajo Južno Ameriko Iz lastnega izkustva ; majhno izjemo dela — le Argentinija.
Kdor pa misli, da na noben način ne more ostati doma, ali pa iz kakega drugega vzroka mora iz domovine, ta naj ne gre v južno Ameriko, temveč v Zdrržene države v severni Ameriki, a še boljše pa v Avstralijo, kjer so sodjalnogospodarske razmere še precej dobre.
Nikoli pa se ne dajte zavajati od agentov, ki barantajo z vami kakor z živino in vas prodajajo na plantaže za sužnje; temveč prepričajte se dobro, predno se odločite.
Za otroSki vrtec pri Sv. Jakobu. Ni
potreba, da poudarjamo, kolike važnosti Je otvoritev novega otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, kjer se šopriri „Lega svojim „ii Kreatorijem". Ker pa Je za omenjeni vrtec treba gmotne podpore, zato se bo vršila jutri v nedeljo veselica v korist tej ustanovi na vrtu konsumnega društva „Jadran". Sodelovala bodo vsa šentjakobska društva. Poleg tega pa bo tudi Šaljiva pošta, tombola in ples.
Zato upamo, da vsak položi mal dar doma na oltari
Tržaška mala kronika.
Trst, 16. avgusta 1912.
Rop. izseljenka Malka Lledermann, stanujoča v izseljeniškem domu Austro - Američane, se je včeraj ob 9 predpoldne nahajala v bližini smodnišnice pri Skednju, kjer se je približala neki prodajalki sadja, ter jo vprašala, kje Je kaka kavarna. To Je čul neki človek, ki se je nahajal v tamošnji bližini ter se je ponudil ženski, da Jo popelje, kamor želi; ona je bila zadovoljna. Neznanec je žensko vodil čez neki travnik in potem na zemljišče Angeli za metalur-gično tovarno. Medtem ko je ženska zaupno hodila poleg neznadca, jo je ta udaril s pestjo po obrazu, ter ji izmaknil iz rok denarnico, v kateri Je bilo pet dolarjev ter potem pobegnil. Ženska Je začela kričati in teči za lopovom, ki Je obrnil za ubogo žensko in jo še enkrat udaril s petjo v prsa in potem zopet pobegnil. Na krik Lieber-manove pa je pritekel v bližini se nahajajoč redar, ki je lopova prijel, dočim denarnice niso našli.
Aretiran je 25 letni brezposelni mornar Matej Kontromanović iz Petrovi] v Dalmaciji, stanujoč v ulici Molin a vento št. 46
Umor ali uboj. Včeraj okoli petih zjutraj Je neki redar opazil na zemljišču „Bous-quet* pri sv. Mariji Magdaleni spodnji videl ležati na tleh nekega človeka. — Misleč, da je to kak pijanec, se je redar približal in videl, da ima pred seboj mrliča. Pogledal je natančneje In opazil na truplu veliko rano. Redar Je takoj telefoniral komisarjatu pri sv. Jikobu in ta deželnemu sodišču. Podala se Je na Uce mesta sodna komisija, ki je ugotovila, da gre gotovo za umor aH uboj. Ubit je 22 letni Viktor Jammnik iz Trsta, stanujoč v ulici Ghiliani štev. 34. Policija Je takoj uvedla potrebne poizvedbe.
Truplo so prenesli k sv. Justu.
O stvari nam še poročajo sledeče: V ulici Molin a vento štv. 52 stanujoči 21 letni Ermenegildo Macus je bil v praznik zvečer v družbi umrlega in nekega Luigija Badel ter neke zloglasne ženske. Ko so obšli že več gostiln, so se ustavili na „fondo Bousquetu In tu je potem Macus udaril z nožem Jara-nlka po hrbtu, kar se je tudi konstatiralo na truplu Jamnikovem v mrtvašnici pri sv. Justu.
Kako je prišlo do tega udarca in kaj mu Je bilo povod, se še ni dalo dognati Sumi se pa, da je bila vzrok ljubosumnost, ali pa tudi maščevanje, ker morda Macus ni dobil od kake tatvine, ki so jo napravili skupno, svojega dežela. Zaradi t it vire pred-kaznovani so bili vsi trije.
Badel je danes zjutraj prišel na dom k
Trgovina se preseli na nasprotno ^^ • \ stran!
o ^
OP"
ir vcN


Trgovina
se preseli vis-a-vis
ulico G. Golllno it. 8.
oooooooooooooooo Na prodaj je =
večje posestvo
v Brdih pri Gorici.
Natančna pojasnila daje MARTIN STUA, oskrbnik, v Ločniku pri Gorici.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Trgovina kuhinjskih
Trst, ul. Commerciale 3.
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in ste*« klovine, luei in lesenih priprav.
Cene zmerne. Prip -reča se za obilen obisk.
			
1 ' -r			mm
UMETNI ZOBJE
PlMifclranJ« zooov
Izdiranje zobov brei = vsake bolečine =
0r. J. Čermšk V. Tuschsr
zobozdravnik konets. zobni tehnik
— TRST _
ulloa doila Casorma fttev. 13. II. n

Nova slovenska
BRIVNICA
Ponižno podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
nov brivski salon
v ul. Acquedotto št. 20
zraven kavarne Minerva.
Skrbel bom vedno za snažnost in dobro postrežbo. — Za obilen poset se priporočam
ANDREJ ROJIC
brivec in vlasuljar.
JOSIP BABIC - Trst
via San Mare o št. 12. Priporoča svojo na novo prevzeto in
urejeno
GOSTILNO
Toči se vipavsko belo vlnof istrsko črno, opol dalmatinski, vermut, maršala.
Kuhinja domača vedno na razpolago — — 2 fjorkimi in mrzlimi jedili. — —
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, al i ca Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne).
UP

prevzetje restavracije na postaji / —
Usojam si tem potom obvestiti slavno občinstvo. da prevzamem z 19. avgustom t. 1. restavracijo
na postaji J{ erpelje - Xožina.
Moje dolgoletne skušnje n a največjih kolodvorskih restavracijah monarhije jamčijo za dobro vodstvo; vedno bode moja skrb, da si. občinstvo vsestransko zadovoljim z jedili in pijačami prve vrste. — Za obilen obisk prosi 2 odličnim spoštovanjem
FRANC HORAK,
do sedaj poslovodja v restavraetji na postaji Na brezina.

J
■■■ ■■ ■■ ■■ ■m ■■ ■■ m	1 Aristide Gualco - Trst 1
1 ■■ ■■ ■■ ■m ■■ ■■ ■■ ■m h ■■ mm r ■■ ■■ ■■ n ■ ■■ ■■ ■■ ■■■ ■■ mm mu B;"aaa	■ ■ibbh W■ W ^OT M(MaWW mm A B9 V ■ 1 via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. | I Offllkouona tovarna te vi In cementnih 1 1:: plott, teracov In umetnega kamna. ::' | Sprejema vaikoTrstao delo v eementa. Cene snene, delo te*ao. |
Stran IV.
EDINOST" 5t. 229.
V Trstu, dne 17. avgusta 1912.
umorjenčevim staršem in }e pripovedoval, kako se je izvršil ves dogodek. Tamkaj je bil tudi aretiran, ker leti nanj sum sokrivde.
Včeraj dopoldne po 10 pa je Macus izval na trgu Barriera verchia prepir in pretep z drugimi potepuhi in umorjenčev brat ga je precej težko ranil na roki, da se tako maščuje nad njim za brata. Bil je aretiran. Poškodbe, ki so jih kcnstatirall na glavi Viktorja Jamnika so najbrž provzročene s kamenjem.
Samoumor. Danes popoldne nekako ob 3 in četrt so naznanili iz „bošketa* rešilni postaji, da se Je v „bošketu" zastrupila neka ženska. Bila je to 27letna samska Valerija Kovačičeva, ki je sede na klopici pri drugem zavoju izprehajališča v „boš-ketu« izpila stekleničico solne kisline. Našel jo Je tamkaj redar, ki je potem telefonično obvestil rešilno postajo. Ko Je prišel rešilni voz, je Kovačičeva še sama, opirajoč se na strežnike, prišla do voza, ko pa so Jo prepeljali v bolnišnico, se je njeno stanje tako poslabšalo, da nI nikakega upanja, da bi jo mogli ohraniti pri življenju.
Vzrok, da se je Kovačičeva, ki Je bila privatna uradnica in je stanovala v ul. Bel vedere Št. 19, sama hotela usmrtiti, ni znan, misli se pa, da je bila vzrok neozdravljiva bolezen, zaradi katere je pogostoma zahajala k zdravniku in Ji Je zdravnik prav v zadnjem času povedal, da se nje bolezen ne da ozdraviti.
Zopet aretiran. Danes Je bil zopet aretiran po nalogu višjega policijskega svetnika Contina oni Elio Coen, ki je vrgel svojo služkinjo skozi okno.
Društvene vesti.
Trgovski pomočniki! — Vabimo vas jutri v nedeljo, zopet na sestanek ob 10 dopoldne. Posebno pa vabimo one, ki se niso še udeležili sestanka in ne vedo, za kaj gre, da bodo na jasnem. Ne zamudite in pridite vsi v prostore Trgov, izobr. društva ul. S. Francesco 2.
Odsek tržaškega Sokola v Barkov-ljah poživlja vse svoje nekdanje telovadce in tiste telovadce tržaškega Sokola, ki so se v mesecu juniju posluževali barkovljan-skega letnega telovadiŠča, naj pridejo tekom tega tedna po svojo telovadno obleko, ki so jo pustili v garderobi v hiši tik telovadiŠča ker se v prihodnjem tednu garderoba preuredi. Ako kdo ne more priti ponjo, naj naznani to najkasneje do nedelje barkovljan-skemu Sokolu, da se mu v tem slučaju obleka vendarle shrari.
Tržaško vojaško veteransko društvo Cesar Franc Josip 1. priredi dne 17. t. m. vsakoletni mirozov z godbo. Sestanek: ob S zvečer na dvorišču velike vojašnice.
Tržaška krajna skupina zveze avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev vabi vsled želje, izražene z višega mesta, poštne in brzojavne uslužbence, da se v čim večjem številu udeleže bakljade danes zvečer povodom rojstnega dne p;e svetlega cesarja.
Zbirališče ob 7*30 zvečer v ul. Gelsi št. 12. _
Nar. del. organizacija.
Petletnica NDO. Dne 1. septembra bo petletnica NDO. Dopoldne bo manifestacij-ski shod, na katerem govore o razvoju Narodne delavske organizacije voditelji NDO, kakor: njen ustanovitelj dr. josip M a n d i č, dr. K i s o v e c in drugi. Potem bo obhod po mestu z godbo in zastavo. Popoldne kongres. Po kongresu velika veselica, na kateri se razvije zastava z darske skupine. Narodna društva so vabljena, da sodelujejo.
—	Shod delavcev Škedenjskih plavžev, ki se je vršil predvčerajšnjim v „Gospodar-kem drušlvu" v Skednju, je uspel sijajno. Udeležba je bila velika. Predsedoval je predsednik skupine tov. B r a t o š, poročal pa je strokovni tajnik Brandner. K besedi se je oglasil tudi tov. Š k u I i n. Izvoljena je bila deputacija z nalogo, da intervenira pri ravnateljstvu „Kranjske industrijske družbe* radi odpuščanja delavstva in nesreč, ki se dogajajo v tej tovarni tako pogosto. — Interveniralo se bo tudi pri obrtni oblasti.
—	Skupina zidarjev NDO. — Zidarji, ki žele biti fotografirani pod novo zastavo, naj blagovole priti i u t r I, 18. t. m. ob 9 zjutraj v kons. društvo pri Sv. Jakobu nI. Giuliani št. 42.	Odbor.
—	Skupina NDO ,Sv. Andrej" (tehnični zavod) sklicuje za danes ob 6. in pol zvečer sestanek v prostorih NDO, ulica sv. Frančiška 2. Ker se bo na tem sestanku poročalo o rezultatu pogajanj deputacije z ravnateljstvom, je potrebno, da se udeleže sestanka vsi delavci tega zavoda. ODBOR.
—	Tesarjil Narodna delavska organizacija vas vabi na društven shod, ki se bo vršil danes ob 8. uri zvečer v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 2. Dnevni red: 1. Razmere tesarjev v Trstu in okolici. 2. Pomen Narodne delavske organizacije. 3. Volitev odbora skupine tesarjev NDO. Tesarji Trsta in okolice 1 Pridite na ta važen shod ! Potrebno je, da se natančno poučite o potrebi in koristi organizacije in da obenem volite odbor. Izpolnite svojo dolžnost! Združite se vsi v močno organizacijo 1
Centralni odbor Nar. delav. organ, v Trstu.
— Delavci tovarne Linoleum ! Vabljeni ste na društven shod, ki ga sklicuje Nar. del. organizacije za Jutri ob 9. dopoldne v društveni dvorani, ulica sv. Frančiška 2 Agitirajte med svojimi tovariši, da bo ude-žba velika! _
Vesti iz Goriške.
Iz Bovca. »Soča* Je prinesla v svoji številki 35 dopis iz Bovca, v katerem Jadi-kuje dopisnik, da ni letos letovišča rje v, a to vsled pomanjkanja stanovanj in ker je c. kr. namestništvo bratom Ostan prepovedalo rabo avtomobila za osebni promet. Resnici na ljubo bodi konstatirano, da še nobene leto ni bilo v Bovcu toliko letoviŠčarjev, ka kor ravno letos. Glasom knjig za zgfaŠeva-nje tujcev v Bovških gostilnah je obiskalo Bovec do danes 700 tujcev, ki so tukaj prenočevali. Kje pa so oni po privatnih hiš« h in kje so tisti, ki so prišli v Bovec, a takoj ali vsaj isti dan potovali čez Predil ali Sočo (n Trento?! Z mirno vestjo se lahko trdi, da je obiskalo letos Bovec nad 2000 tuj cev. Kdor hoče objektivno presojati bovške razmere, mora priznati, da se imamo temu precejšnemu tujskemu prometu zahvaliti edino fe podjetnikom pošlnih avtomobilov, ki so z ogromnimi denarnimi žrtvami odprli tujcu pot v soško dolino. Tudi za stanovanja ni tako slabo, kakor dopisnik trdi. V Bovškem trgu je razven hotela in gostiln nad 50 sob v privatnih hišah na razpolago. Koliko stanovanj je zasedlo vojaštvo, se da pač so ditl, ako omenjamo, da Je v Bovcu le ena stotnija.
Žalostno Je, da dela dopisnik, ki je nedvomno Bovčan, za Bovec tako slabo reklamo. Sicer pa ne vem, ali izvira to Iz nevednosti, ali zlobnosti.
Vesti iz Istre.
Jutri v Manžan! Sicer se bo Jutri \r-šila slavnost „Sokola" v Skednju in dolžnost Tržačanov je v prvi vrsti, da posetijo to slavnost. Vendar, če se pomisli, da se vrši Jutri v Manžanu, kjer je bilo Še nedavno temu zagrizeno italijansko gnezdo, prva narodna veselica, je jasno, da treba poskrbeti za to, da bo jutri rudi v Manžanu Trst zastopan. Prepričani smo, da na Sokolovo slavnost v Skedenj pohiti, kdor le more, in bo tam toliko občinstva, da ne bo igralo nikake uloge, če bo dvajset ali tride set udeležencev več ali manje; nasprotno bi pa dvignilo narodno zavest in ponos kemaj probujajočih se Manžancev, ko bi njih prvo veselico obiskalo par desetin Tržačanov. Priporočati bi bilo, da pohite v Manžan pod Pomjanom posebno oni, ki so se svoj čas osebno udeleževali političnih in narodnih bojev na Pomjanščin?, in da popeljejo sebej tudi svoje prijatelje.
Zveza je primerna s parnikom do Kopra ob 2 30 ali z železnico ob 2 40 in nazaj s oarnikom ob 8 ali z železnico ob 8 40 ozir. 8'46 zvečer.
Išče se gostilna Pismene ponudbe
na Inseratni oddelek Edinoati pod „Gostilna št. 14 "
Elegantno ^,irana 80ba 86 odda v
oddelek Edinosti.
. domu. Naelov pove Inseratni
1415
Išče
se mizarja.
Franc Dolenc, OpČira.
1705
A 99/12
Naslonjač	pr°*
§L 529, V.
dajo. Sv. Ivan, ulica Donatell
1706
pr0C|aj PateQt za zabranitev vinskih bo
Edinosti.
ltzni. Naslov pove Ina. oddelek
16S4
Trgovski pomočnik ™"neik.uZ -
išče službe. — Naaljv pove Inseratni oddelek Edine sti.	1700
Josip Gregorič, Trstu pripiroča slavnemu občinstvu tu in na deželi svojo dobroznano trgovino jestvin in zslogo vsakovrstnega olja; po naročilu se pošilja tudi na dom; bvaležni p zdrav.
4LEES. FRAK C MATER - TRST
žgalnica ka e
TELEFON 1743.
Najboijši vir za dobivanje oečene ka e
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — „Ako hočeta biti dobro postrežen, Vam Bvetujem, da greš t s
v ulica Riborgo št. 31
(„Al buon Operaio*)
tam dobito vsakovrstno obuvalo od najfinej&» do najnavadnejfie vrste po nizki ceni." SVOJ} E SVOJIMI — Priporoča se lastnik
M. 1VANCIC
TJ
L_H
dJ
G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Seao I., slama, ogerako seno, beneški otrobi, otrobi it. 84. m
19
Razglas.
Na predlog priglašenih dedičev pek. Antona Tomažič iz Huj št. 13 se bode vršila
prostovoljna sodna javna dražba
st. p. 5 hiša, 7/2 hlev in z. p. 43/3 vrt za hlevom d. o. Huje dne 16. 9. 1912 ob 10 uri dop. pri podpisani sodni ji soba št. 1.
Izklicna cena K 3000* —. Stavbe so v najboljšem stanju in so zelo prikladne za gostilno in trgovino, to tem bolj, ker je bila vže poprej v tej hiši gostilna in trgovina ter ni v vasi Huje nobene druge gostilne in trgovine.
C. kr. (Mira sočnija ofld, I.
Podgrad, due 8. julija 1912.
ANTON LENĆEK
trgovec z vinom in gostilničar v Trstu.
Priporoča slav. občinstvu svojo zalogo vina (istrsko, vipavsko, dalmatinski opolo in kratki teran) na drobno in na debelo v niiel deli* Zocta št. kakor tudi avojo
gostilno „Al gallo"
na trga pred vojašnico Plazma Caserm* štev. 5, kjer ima na razpolago poleg omenjenih vin, tudi vedno sveže pivo in gorka in mrzla je lila. Cene zmerns
Avgust Holfl
vta Sta ion 35.
Velik izbor Pl»cqufc-*eržic garantiranih in priveskov. Naprstniki in zapestnice. Zlate, srebrne, nikelnate in jeklene are. Kegohtorji iz prvih tvornic rZenitM ia „Ornega". Poprava z garancijo enega leta. Gra?ni>-f»ni In plo4če vneh vrst.

\V\ V.'
NUOVO
JCdtel provinciale
CNovi deželni hfltel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
Afco želite jesti veta dobro testenino
zahtevajte samo ono iz tovarne
EMILIO KOČEVAR
v Trstu, ul. Vittorino da Feitre 3
uhod v ul. Casimiro Donadoni,
Gostilna „Alla ColomSa"
Trst, ulica Comiuerclale št. 14
toči najbolje dalmatinsko in istrsko črno vino in izvrsten opolo, kakor tudi najbolji maršala, vermouth itd. Vedno sveže pivo. Domača kuhinja: mrzla in gorka jedila vedno na razpolago.
dih
POSTREŽBA TOGNA. — CENE ZMERNE. Za obilen obisk se priporoča udani
LEOPOLD NOVIČ, lastnik. ODLIKOVANA
fržošKa proifujaliia obuual
ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT. 21
Kazun različnih izberov najfinejših moSkih in {enakih obuval po najnižjih cenah ee prodajajo toči po izrednih cenah :
Usnje BGsCfcff s trakovi . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K !0-~ Usnje Boicalf oblika Derby . po K f 0 5o Usnje BoiCalf z zaponami Irhimph po K 10 5C
Enak: za dečk6 1 K manj. • Vaskov. blago I. vrslf.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
Matija lfiuiie
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buom amici"
ulica Belvedere št. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. 1,
gostilno „Al buon Almissan14
v Rojanu, ul. MontorsinO 3,
točilnico vina v Barkovljah
(Bovedo), ul. ^erarolo St. 342
(hiš* Ščuka).
Teči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opole vino iz Omiša ter pivo
: >Tizke cene ::
Gualtiero Cozzio
Pašno Ban Gloranni 8
ln Torrente 1» (nasproti Chlozzl) Tnt
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
i.a električni motor
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
Aesisisssisae NOVA
GOSTILNA
Trst, ulica del Rivo št. 17
toči najbolje istrsko crno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo.
,	Domača kuhinja! =:
MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago ! ------
Najtočneja postrežba. ZMERNE CSfcE.
t!
ŠTIPAN KIBIICA
trgovina flalmannskih vio
lastnega proizvoda iz Rogarnice pri OmiSa
GOSTILNA v ulici sette Fontane
St. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. delFIstria St. 14
Tine na debelo In za družino v Tfteh j	gostilnah. - gj
Anton Novak, brivec
v ul. Sette Fontane Št. 13
naznanja si. občinstvu, da
IS" se je preselil
v ulico Belvedere 57
ter se priporoča za obilen obisk. Svoji k svojim !	Svoji k svojim
TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI i
družba z o. z.
Trst — ulioa Tlziano Vecellio štev. 3. — Telefon štev. 250. —
Izleti na vse kraje
m varne.
z avtomobilskimi žardinijerarni z 12 prostori, avtomobilske kopije odprte in zaprte, eleguntne, solidne
— Cene zmerne po dogovoru. nnrarK,rtlinn^nnnrcil
N/VN/ V VV
<tf> >
K
e
N
e
Predno kupujete, morate vsi obiskati ilobroznano
trgovino narejenih oblek
Vittorio Piscui% Trst
ulica Arcata zraven gost. „Air antico ussaro".
NB. Prosi se, do se trgovina ne zamenja z dragimi.
■o o
N
O
»
<
a>