r s ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik IV - št. 8 - Avgust ’95 NB Z N I cena 150 SIT splošna banka koper Čerajšnje ceste a danes in jutri ^ilnih primerih prometnih nesreč na slovenskih cestah in za mnoge spornim nčasu* ™°gom novega zakona, ki naj bi zmanjšal vse večji cestni "krvni davek", se a), 1L °ramere na llirskobistriškem vsaj znosne, če ne celo vzorne. Vendar to velja .učentf ° za majhno število nesreč s smrtnim izidom, nikakor pa ne za ogromno 'ečins r'alno škodo in številne poškodbe voznikov in njihovih sopotnikov na cesti zaradi "M. Ilii-s^g Bistrica, eni izmed najnevarnejših cest daleč naokoli, čeprav je w h i)imriLa °bisku v Ilirski Bistrici sezna-i zlTl3' .i" ' Zaro Pregelj, predsednik parla-■ ii|j rrie8a Odbora za infrastrukturo in io Sa ,So se izkazala za skrajno optimistič-lraV'<> iuetošnji državni proračun cestam na briškem ni namenil niti stotina. ^I® je, kaj pri pristojnih lahko dose-^eravani protesti župana in občin-r^eta/ Bežen pregled letošnjih investicije za ceste RS pokaže, da je tudi ostalih regionalnih in magistralnih cest v širši okolici na njem le za vzorec. Kaj storiti, da bi Občina Ilirska Bistrica ob močno spremenjenih razmerah (državna meja, carinski terminal, povečano število osebnih vozil domačinov in tujcev v občinskem središču) odpravila udeležencem pred vključitvijo v promet vsaj nekaj bojazni? Trkanje na vest posameznikov in družbe je najbrž premalo. Se v državi Sloveniji lahko nekaj doseže le z zaporami prometnic in stavkami najrazličnejših vrst, ki samo v nekaterih okoljih izsilijo od nje obiske ministrov, "moralno zadoščenje" ali kup denarja za majhne in vprašljive rezultate, večina, zlasti tisti, ki še naprej ostajajo na robu tudi v geografskem smislu, pa je deležna samo drobtinic in - kot kaže ilirskobistriški primer - včasih niti tega ne. Nadaljevanje na 2. strani ^Prometne nesreče, ki seje zgodila 8. avgusta zaradi spolzkega cestišča na Harij. (Foto: D. Cek) PAPIRNICA -(Lvnaci JZLrt BAZOVIŠKA 19, TEL./FAX: 067/42-077 ********** Cenjeni kupci! dobite vse za šolo po najugodnejših cenah. V AVGUSTU IN SEPTEMBRU Vam nudimo veliko izbiro KVALITETNIH torb, peresnic, ravnil, barvic 'KOV (veliki OD 84 SIT, MAJHNI OD 48 SIT DAUE), SCHWAN FLOMASTROV, MARKERJEV IN OSTALIH ŠOLSKIH POTREBŠČIN. V prihodnjih letih bo šolski prag prestopilo manj otrok V šolskem letu 1995/96 bo prvi razred na sedmih osnovnih šolah v Občini Ilirska Bistrica obiskovalo 158 otrok (Pregarje 3, Podgrad 14, OŠ A. Žnideršiča 52 - dva oddelka, OŠ D. Ketteja 62 - dva oddelka, Jelšane 7, Kuteževo 5 in Knežak 15), kar je sicer natančno toliko kot lani, vendar uradna statistika beleži vse od letnika 1986, ko se je rodilo 198 otrok, upadanje števila novorojencev. Leta 1992 je število prvič seglo pod 100 in približno toliko otrok se je rodilo tudi lani. Ilirskobistriške osnovne šole sc med seboj razlikujejo tudi po načinu pouka: na Pregarjah so štirje kombinirani oddelki (po dva razreda skupaj), v jelšanah sta dva kombinirana oddelka (1. in 2. ter 3. in 4. razred), v Kuteževem poteka pouk v dveh izmenah dopoldne in popoldne, na OŠ A. Žnideršiča pa je še oddelek s prilagojenim programom. V naslednjih letih bo kritično predvsem na Pregarjah, saj bodo prvi razred obiskovali povprečno trije otroci. Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije si prizadeva, da tudi na llirskobistriškem ne bi ukinili nobene šole, posebej na občinskem obrobju, ki spada med demografsko ogrožene predele. Poleg tega imajo šole v teh krajih še čisto drugačne pomene, saj so za prebivalce nekakšni centri kulturnega in ostalega dogajanja - njihova ukinitev bi jih v vsakem pogledu še bolj osiromašila. Šola še vedno pomeni mladost in kjer je mladost, tam je tudi življenje. V šolskem letu 1995/96 bo pouk na nekaterih osnovnih šolah v občini obiskovalo tudi 68 beguncev, ki bodo predvidoma razporejeni v največ pet ilirskobistriških osnovnih šol. Število otrok iz Bosne in Hercegovine je le približno, ker se zaradi selitev spreminja iz dneva v dan. Večina jih prihaja iz trnovskega begunskega centra, nekaj pa jih živi tudi pri posameznih družinah (12). Ti otroci so še v preteklem šolskem letu obiskovali osnovno šolo v begunskem centru, po dogovoru med vladama Republike Bosne in Hercegovine ter Slovenije pa bodo od šolskega leta 1995/96 redno obiskovali slovenske šole. Mali nesrečniki se bodo z večjimi ali manjšimi težavami vključili v pouk, v posameznih oddelkih pa bodo lahko največ trije begunci zaradi tega, da ne bi prišlo do motenja ustaljenega načina dela. Problematično bo predvsem veliko število beguncev, ki bodo letos obiskovali 5. razred (13), ker je na obeh šolah v Ilirski Bistrici prostora samo še za tri. V tem primeru bo moralo posredovati ministrstvo, verjetno pa bo prišlo do odprtja še enega oddelka na OŠ A. Žnideršiča. Po republiških normativih naj bi bilo v posameznem razredu do 5. razreda največ 28, od 6. do 8. razreda naprej pa največ 32 učencev; 2 oddelka (55 učencev) na OŠ A. Žnideršiča bi lahko sprejela le enega begunca, v OŠ D. Ketteja pa so trije (82 učencev) in je torej prostora le še za dva. Prevoz za begunce bo organiziran posebej, najverjetneje s šolskimi kombiji. Stroške za šolanje beguncev bo pokrilo ministrstvo za šolstvo in šport, s posredovanjem raznih fondacij bodo dobili še knjige in učne pripomočke. V trnovskem begunskem centru bodo v popoldanskem času obiskovali še pouk ma- terinega jezika, zgodovine in geografije Bosne in Hercegovine, ki ga v slovenskih šolah ni. Popoldanski pouk bo organiziran podobno kot doslej - tako so se dogovorili tudi na sestanku 27. julija, ko je bil v Ilirski Bistrici Uglješa Uzelac, ambasador BiH v Sloveniji in Ferhat Šeta, svetovalec za šolstvo na bosanski ambasadi. Rast prebivalstva v Občini Ilirska Bistrica ne presega 25% povprečne rasti prebivalstva v Republiki Sloveniji že od leta 1981 dalje, poleg tega pa je tudi indeks staranja prebivalstva višji kot 25% povprečne rasti v državi, kar občino, razen Krajevnih skupnosti Ilirska Bistrica, Vrbovo, Koseze in še nakaterih naselij znotraj posameznih krajevnih skupnosti, uvršča med demografsko ogrožena naselja. Občina Ilirska Bistrica že dalj časa sodi med najstarejše občine v Sloveniji, zato je država taka področja podpirala na ta način, da je z nepovratnimi sredstvi omogočila izboljšanje infrastrukture, mnogo slabše od republiškega povprečja (ceste, telefonija itd.), zadnji dve leti pa še družbene dejavnosti, predvsem razširitev nekaterih šol in gradnjo zdravstvene postaje v Podgradu. Na podlagi Zakona o vzpodbujanju demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji iz leta 1990 država za tovrstne naložbe zagotavlja v mejnih krajevnih skupnostih (10-kilometrski pas) do 50% vrednosti posameznih naložb, investicije v ostalih pa do 25%. Odprto pismo uredništvu Informativnega programa TV Slovenija Organizacijski odbor za pripravo osrednje primorske proslave ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom ter ob dnevu državnosti izraža globoko razočaranost in zaskrbljenost zaradi načina poročanja o tej svečanosti na TV Slovenija. Na osrednji primorski slovesnosti, ki je bila 25. junija 1995 v Ilirski Bistrici, se je zbralo približno tri tisoč ljudi iz Primorske, slovenskega zamejstva v Italiji in iz sosednjih krajev Hrvaške, vsi pa so bili navdušeni nad pripravo in izvedbo proslave. K temu sta prav gotovo pripomogla tudi slavnostna govornika akademik Ciril Zlobec in zunanji minister Zoran Thaler, znameniti Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod vodstvom zborovodje Oskarja Kjudra, Pihalni orkester Divača-Koper in ostali nastopajoči. Svečanost je bila vsekakor vredna dostojne predstavitve v medijih, kar so tiskani mediji in radijske postaje, za razliko od TV Slovenija, tudi celo- vito storili. Očitno pa se urednikom osrednje nacionalne televizije ni zdelo vredno, da bi dogodku posvetili primerno pozornost in ga uvrstili v osrednji TV dnevnik ob 19.30, ampak so prispevek o proslavi v Ilirski Bistrici objavili šele v tretjem TV Dnevniku po 22. uri. Dogodka niso omenili niti v prvem TV Dnevniku ob 17. uri, čeprav je TV Koper-Capodistria do takrat že pripravila prispevek in ga poslala v Ljubljano. Po vsem naštetem se nam nehote vsiljuje razlaga, da se na TV Slovenija preprosto ne zmenijo za dogajanja južneje od Ljubljanske kotline. Kako sicer razložiti dejstvo, da je TV Slovenija o slovesnosti v Kočevskem rogu poročala prav v vsakem informativnem programu (kar je seveda vsekakor prav), da je neposredno prenašala ljubljansko svečanost na Kongresnem trgu in "vseslovensko" proslavo v Cankarjevem domu, dogodku v Ilirski Bistrici, ki je pomenil osrednjo proslavo za petino Slovenije, pa je namenila nehvaležno minutko v tretjem TV Dnevniku. Ne bi se radi vtikali v uredniško delo na TV Slovenija, vendar pa mislimo, da bi kot neodvisni nacionalni medij lahko presojali dogodke bolj objektivno. S kakšno razlago ste torej s svojim poročanjem dogodek v Ilirski Bistrici popolnoma razvrednotili, denimo v primerjavi z dogodkom v Kočevskem rogu? Objektivnost vsekakor ni pogojevala tovrstne izbire, za kaj drugega pa naj na TV Slovenija ne bi bilo prostora. Z vašim poročanjem ste (hote ali nehote) tudi na nek način ustregli željam dela današnje politike, ki se zavzema za relativizacijo in razvrednotenje narodnoosvobodilnega boja ter partizanskega in tigrovskega gibanja.Upamo, da je to samo naše ugibanje in površna razlaga. In še nakaj. Vsi plačujemo naročnino TV Slovenija, tako Primorci, kot Ljubljančani, Štajerci... Zato je takšno početje TV Slovenija najmanj nekorektno do njenih naročnikov in nepošteno do vseh Primorcev. Za organizacijski odbor: Zorko Šajn Snežnik • stran 2 PO OBČINI PROMET Nevzdržne razmere na cesti II. Bistrica - Podgrad Na cestah v ilirskobistriški občini se je letos pripetilo 153 prometnih nesreč, v katerih je prišlo do ogromne materialne škode, smrtnega primera, hujših in lažjih telesnih poškodb. Po gostoti na kilometer posamezne ceste seje največ prometnih nesreč pripetilo na regionalni cesti Podgrad - Ilirska Bistrica. Glede na število prometnih nesreč je stanje na tej cesti tako kritično, da se ni mogoče izogniti proučevanju najpogostejših vzrokov in iskanju hitrih ter učinkovitih rešitev. Če za celotno traso ni denarja, bi za začetek veliko storili s saniranjem nekaterih kritičnih odsekov cestišča - za ilustracijo velja omeniti obnovljen odsek ceste pri Zalčju, na katerem je pred leti prihajalo do številnih nesreč, po obnovitvi in razširitvi v lanskem letu pa je ta del ceste postal razmeroma varen, čeprav nihče ne ve, zakaj so nekateri ovinki nagnjeni v nepravo smer. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je število prometnih nesreč na enajstih kilometrih ceste od II. Bistrice do Podgrada precej višje, ker jih veliko ostane neprijavljenih. Po uradnih podatkih naj bi bila vzrok za skoraj vse prometne nezgode "neprilagojena hitrost glede na stanje ceste". Ker je cestišče ozko, ovinkasto, asfaltna podlaga pa skoraj povsem uničena se zdi, da večje hitrosti niti niso možne in da na število nesreč odločujoče vpliva nemogoče stanje na cestišču. Večina nesreč se pripeti na mokrem in spolzkem cestišču, najpogosteje ob prvem dežju. Nevarni so tudi odseki, kjer ni urejeno odvodnjavanje in po cestišču tečejo hudourniki in potoki, zlasti ob nižjih temperaturah. Iz krajevnih zgostitev nezgod lahko tudi nepoznavalec zaključi, da gre na tej cesti za nekaj pravih črnih točk, predvsem pri vasi Dobropolje, na ovinku pod Harijami (prav tu je v torek, 8. avgusta, prišlo do prometne nesreče, v kateri so bili hudo poškodovani štirje ljudje, dva od treh avtomobilov pa sta zgorela), pri Zalčju, na zoženem cestišču skozi Harije in na ovinku v bližini nekdanjega predora pri Podgradu. Na vseh teh odsekih je in bo prihajalo celo do več nezgod na povsem istem mestu in včasih celo v istem dnevu. Regionalna cesta Ilirska Bistrica - Podgrad je državna, tako da za vse dejavnosti v zvezi z njenim obnavljanjem skrbi Direkcija za ceste Republike Slovenije, vključno z izvedbo projektne dokumentacije. Za tekoče vzdrževanje je pristojno Cestno podjetje Koper, ki ima z omenjeno direkcijo pogodbo. Cestno podjetje dobi za vzdrževanje določeno vsoto denarja, s katerim lahko le krpa luknje in opravlja manjše posege, ki ne pripomorejo k večji prometni varnosti. Tudi asfaltne zaplate, s katerimi so pred nekaj dnevi vsaj za silo pokrpali cesto pred križiščem v Podgradu in nekaj povsem uničenih robov cestišča, so le začasna in neustrezna rešitev, ki bo pod težo tovornih vozil hitro izničena. Občina je po besedah Vojke Lenarčič pripravljena sodelovati pri pripravi dokumentacije, odkupa zemljišč itd., saj gre v primeru ceste od Ilirske Bistrice do Podgrada za posodabljanje in širjenje, ne pa samo za asfaltiranje, kot v primerih Zabiče - Novokračine ali Pre-lože - Pregarje. Pri saniranju ceste skozi naselja bi občina lahko dosegla le sočasno urejevanje ceste, pločnikov in prometne signalizacije. Brez pritiska na Ljubljano se najbrž ne bo kaj bistvenega spremenilo, če se sploh kdaj bo. S saniranjem nevarnih odsekov ali z novo (bolj grobo asfaltno prevleko) in pravilnimi nagibi na ovinkih, bi lahko preprečili veliko nesreč in vloženi denar bi se hitro povrnil, če številne telesne poškodbe sploh lahko merimo z denarjem. Ob nespremenjenem stanju bodo zavarovalnice še naprej izplačevale velike vsote, posamezniki pa si bodo, velikokrat brez svoje krivde, praznili žepe. Ime ali naziv investitorja je v primeru obnovitve ceste II. Bistrica - Podgrad brez pomena, sicer bi jo bilo ob prvem dežju najbolje zapreti do takrat, ko bi se osušila in omogočala kolikor toliko varno vožnjo. O tem pričata tudi dva avtomobila, ki sta zdrsnila z mokre ceste med Harijami in Dobropoljem v ponedeljek, 28. avgusta, zjutraj. Težko je določiti mejno hitrost za normalen promet ob tako poraznem stanju cestišča, ko ima lahko najmanjši pritisk na zavoro velike in neprijetne posledice. Posnetki iz arhiva ilirskobistriškcga sodnika za prekrške niso ravno najnovejši, vendar veliko povedo o dogajanju na odseku ceste Ilirska Bistrica - Podgrad pri vasi Dobropolje. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je bilo konec lanskega leta v ilirskobistriški občini prijavljenih 5173 osebnih avtomobilov. Vseh registriranih vozil (tovornjaki, dostavna vozila, motorna kolesa, traktorji, prikolice itd.) je bilo do konca letošnjega marca 6768. Osebni avtomobil je prišel na llirskobis-triškem približno na 3 prebivalce, kar se skoraj ujema z republiškim povprečjem. Po reformi lokalne samouprave Občina Ilirska Bistrica s številom prijavljenih osebnih avtomobilov presega občine Postojna (4780), Pivka (2030), Hrpelje Kozina (1518) in Divača (1447), zaostaja pa za Sežano (5316), ki je bila poleg Nove Gorice v Sloveniji najbolje opremljena občina, saj je osebni avtomobil v teh dveh okoljih prišel že na 2,2 prebivalca. Od 147 slovenskih občin zavzema Občina Ilirska Bistrica po številu prijavljenih osebnih avtomobilov 33. mesto. Med najnovejšimi avtomobili visokih ku-batur ter zasoljenih cen in tistimi, ki skoraj sodijo v muzej, so seveda velikanske razlike, saj stopnja obnove voznega parka v občinah veliko pove o uspešnosti njihovega gospodarstva, kupni moči in večanju socialnih razlik med občani. Po osamosvojitvi Slovenije si je v ilirskobistriški občini privoščilo nov avtomobil, izdelan v letih 1992,1993 in 1994, 39,2% registriranih lastnikov, kar zadostuje za 37. mesto v Sloveniji. Po teh podatkih zaostajamo za občinami Sežana, Hrpelje Kozina (obe 42,8%), Divača (40,7%), Postojna (40%), prehiteli pa smo občino Pivka (38,2%). Občina Ilirska Bistrica je po obeh merilih uvrščena v prvo tretjino slovenske razpredelnice, četudi si večina lastnikov starih avtomobilov še lep čas ne bo mogla privoščiti kaj boljšega in ima veliko več možnosti, da v primeru prometne nesreče utrpi lažje ali hujše telesne poškodbe. Tudi ostale ceste na llirskobistriškem so slabe, ker so podvržene eroziji in živahnemu potresnemu delovanju. Nevaren je tudi most čez Reko pri Lesonitu z nesprejemljivimi ovinki, nezavarovana cesta za pešce od Ilirske Bistrice do Zabič, cesta skozi Knežak, križišče pri Ma-tetu in pri gostilni Perkan, del ceste proti Transportu, kjer prihaja zaradi množice vozil, prehitre vožnje in zavijanja na bližnje parkirne prostore do nesreč zaradi ozkega in ob robovih povsem uničenega cestišča. Tudi magistralna cesta Postojna - Rupa ni taka, kot bi morala biti. Še naprej se bomo vozili po makadamu na delu regionalne ceste Prem -Obrov, kjer je asfalt na odseku pod Pre-garjami že tako dotrajan, da sploh ni sledu o tem, da je tam kdaj bil in trije kilometri ceste od Zabič do Novokračin, ki bi z maloobmejnim prehodom razbremenila Ilirsko Bistrico in mednarodni mejni prehod v Jelšanah. Tudi cesta Ilirska Bistrica - Sviščaki je le napol asfaltirana, obstoječi asfalt pa je pred leti v celoti financirala občina. Letos je država na llirskobistriškem primaknila sredstva le za popravilo mostu v Spodnji Bitnji in za novo asfaltno prevleko neznatnega dela cestišča pri Topolcu, ki ga je poškodovalo plazenje tal. avgust 1995 PREJELI SMO Ali so zakoni ta ("»deljek, 4. s res enaki za vset^z Cospod Aleksander in gospa Lidija Simi iz Ilirske Bistrice, Bilčeva pot 7, sta ob svoji stanovanjski stavbi prizidala polovico nove in se z družino vselila vanjo, nakar sta 23. maja 1981 popolnoma porušila še staro stanovanjsko stavbo in hlev z namenom, da zgradita še ostalo polovico nove stanovanjske stavbe in naredita skupno ostrešje. Ker sta bili omenjeni stavbi na meji z najino parcelo kakih 5 metrov nižje, je zemljišče ob rušenju izgubilo oporo, pri tem pa se je odtrgal tudi del najinega zemljišča. Zato sta morala soseda zgraditi nov podporni zid. Do tu je bilo vse lepo in prav, če ne bi z njim posegla v najino zemljišče. Takoj sva obvestila medobčinskega urbanističnega inšpektorja, ker naju o posegu ni nihče nič vprašal. Medobčinski urbanistični inšpektor je, kot je razvidno iz njegovega zapisnika z dne 26. maja 1981, prišel že četrti dan po rušenju stavb in ugotovil, da Siro-lova nimata potrebnih dovoljenj ter odločil, da si morata le-ta pridobiti. Sirolova sta vložila prošnjo le za adaptacijo (čeprav je to popolna novogradnja) šele 28. avgusta 1981. Ves ta čas sta pridno in nemoteno gradila. Že 2. septembra 1981 je bila ustna obravnava, na katero pa kot soseda nisva bila vabljena. 15. februarja 1982 sva pismeno obvestila medobčinskega urbanističnega inšpektorja, da je navedena "črna gradnja" že pokrita in da z delom nadaljujejo. Ker medobčinski urbanistični inšpektor ni odgovoril, sva se 8. januarja 1983 obrnila na Republiški urbanistični inšpektorat, od koder sva dobila odgovor že 19. januarja 1983 (št. 350/d-33/82 ing. MM/MŠ). V njem je jasno zapisano, da je medobčinski urbanistični inšpektorat zgoraj navedenima investitorjema izdal odločbo o ustavitvi gradnje stanovanjske hiše že 20. septembra 1982 in da je bila zadeva predložena pristojnemu občinskemu organu za urbanizem, ki bi moral sprejeti odločitev o spornem objektu v skladu s predpisi. Omenjene odločbe pa investitorja nista spoštovala, saj sta nadaljevala z gradnjo. Omeniva tudi to, da je bilo lokacijsko dovoljenje sicer izdano 13. maja 1983 (št. 351-215/81 -4/3), vendar je bilo z odločbo Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora 21. maja 1985 odpravljeno in vrnjeno organu prve stopnje v ponovno odločanje, ker se ni glasilo na novogradnjo, ampak le na adaptacijo in ker je bil izveden poseg v najino zemljišče. Z dvema odločbama je bila rešitev zadeve naložena referentki, gospe Damjani jeršinovič, ki vodi postopke pred izdajanjem lokacijskih dovoljenj. Od takrat referentka v tej zadevi ni storila popolnoma ničesar. Ves čas se je le izgovarjala in zatrjevala, da ni pristojna za reševanje zadeve in da gradnjo lahko ustavi le inšpekcija. Na drugi strani sta obe inšpekciji, tako medobčinska kot republiška, ki je izdala odločbo o ustavitvi del, trdili, da je s tem njunega postopka konec in da mora zadevo rešiti gospa Damjana jer-šinovič. In tako teče začarani krog vseh dolgih 13 let. Republiški urbanistični inšpektorat v dopisu št. 350/D-84/88 (20. avgusta 1994) in v dopisu št. 350-01 -13/95 sv/sp (9. februarja 1995) navaja, da je omenjena referentka za vodenje postopka pred izdajo lokacijskih dovoljenj povedala, da postopek še ni zaključen. Za najin dopis z dne 1. marca 1995, v katerem sva jo prosila za odgovor do 31. marca 1995, očitno nima časa. Tu se vidi, kako nevestno opravlja svoje delo. Pripomniti je treba, da nekdanji občinski upravni organ za ^"iliotrc urbanizem sedaj spada pod Min1*' 1 ^aieljem za okolje in prostor Republike Slof liriajo vse vo Z zadnjim dopisom (št. 350-01-1^ -cisti bodo pi TR), ki ga je Ministrstvo za okolje^ »govorili z i štor RS 19. julija 1995 naslovilo ^ '4 zadrževal spoda Branka Celina, načelnika Uf slojnsko pron enote Ilirska Bistrica (podpisal 83l Mudiznovir žavni sekretar gospod mag. Du^[ 'Predvsemvi ganje) je potrjena krivda gospe 0^ Ji in je|šanah Jeršinovič za nerešitev "črne gradrf «0 p0maga| lovih in naročeno, da v ‘Toku 8 'dianiko^ k tovite reševanje zadeve na podlag' , odst. 41 .a člena zakona o urbard". planiranju oz. 242 člena zakona J4 snem upravnem postopku v sklad31] drugostopno odločbo in da nas ukrepih obvestite." Od takrat je mesec, pa spet nič! Če bi postopek od vsega začetki v skladu z zakoni in predpisi, ^ za vse državljane Slovenije in b' tudi za Sirolova, in v katerih jejas"0^ čeno in napisano, kaj in kako mor3 riti, verjetno ne bi bilo vsa ta fizičnih napadov Sirolovih na snimi poškodbami, zaradi katedM trajne posledice. Zadnje fe/esnerj be, ki so jih nama prizadejali 5/°'. junija letos še zdraviva, o čemet" najini zdravniški spričevali in Po1 zapisnik. Za gospoda mag. Stanislava _ župana Občine Ilirska Bistrica, P3 jj no, in bolj kot vse drugo, —— jine kokoši, ki jih nemoteno za6 » . rabo rediva že 35 let, vse od takt/^ stanujeva v sedanji hiši in to v ogr^ W | | dvorišču z mrežo oziroma v klek ^Podatkih r si jih je prišel 3. julija osebno Og^ ukrepat, čeprav je poslal na ogle0,( nalno inšpektorico že 24. m3}3^ Prav ona nama je z dopisom #• dne 14. junija 1995naložila (Z^Avgusta ji pana), da si morava v roku eneg3 priskrbeti dovoljenje za rejo Perl,[jl nl^išekoli Z velikimi mukami sva ugotovil3'.l^i upravni organ je pristojen za nc Hrški st tovrstnih dovoljenj. Po zastarele10 ^ 3 nabojei clsam 3lč~)rllz\L’i 1 m 11’ rrsnlctrOClli . rv hM/^l. skem "Odloku o reji, registracij11 .. ^ Po hrva^ čevanju psov ter reji ostalih d0^3^ ^ rs',eljem je vali" iz leta 1978, za katerega nlsV> J k v°iakov v izvedeti, ali je še v veljavi aline'^ ^115 vidi več členu zapisano: "Ob individualni ^a,o so se j. vanjskih hišah je za lastne i^nijepn moma dovoljeno rediti manjše šl j ^ je 4 |et, ... 1 . :L ifl M 'Obtoj. rutnine in kuncev v primernih ^ Ve2niki v n ih prostorih terna krajih, kj^10^ tj^nih d< sosedov. Izjemno dovoljenje z3^, -.^ern nemj rutnine in kuncev po prejšnjem , ,(f 1 -r r-T Is -9 •—t v \ a-g- t\ /Z-t lil I izda oddelek za gospodarstvo 'm ^ ^ da defer Rečeno nama je bilo, da omenie<]i; j, Našatj p0 lek tovrstnih dovoljenj ne izdaja3 ^ n. sva prošnjo vložila pri referentu t) ^ ^ tijstvo oziroma Upravni en0 .% ijiekoi strica že 17. junija 1995. Zaradi J Ss^aarad v roku enega tedna nisva uspela ■ v Urci dostaviti zahtevanega dovoljeni"' «za deležna županovega obiska. J S je Mogoče se bo nekoč tudi v lHrS J 7nje, ci spoštovalo zakonite roke uPf\j(r pro^ei stopkov in delalo po predpisih' a \kt Vo veljali za vse enako. Gospod 3 it,.:;I)a' . J jf tel . bo morda v prihodnosti lotil re^e J j ’Sis0 '13 Izf* nnm&mbinoiča l/nt O'^ A . '1$ posvetiti varovanju družbene#3 ji miv ženja (javno dobro - ceste in ?Hrimnx m< odpovedovati že naročenih in dej pta. Vr denih meritev izpostave mejp0^ |jp5la p^*0 1 zemljiškega katastra. Ilirska Bistrica, 23. avgusta Franc in jožaj.:*^^^ Bilčeva pot 9, lh^ ?ta i O',arnosi 'tjni^lomi i ^8 ali (^, V^lujo. l POLICIJA SVETUJE to varno pot do šole ( 4. septembra, se bodo odprla vrata vseh sedmih osnovnih šol v ilirskobistriški občini. I Mu so delavci cestnih podjetij na novo pobarvali cestne oznake in prehode za pešce v bližini ^.ili opozorilne table, dobro vidne za vse udeležence v prometu. Da ne bi brezskrbnost j Vezn'h otrok, pešcev, kolesarjev in motoristov, ki v teh dneh še preživljajo poletne počitnice, . 1ezaželjene posledice, bodo policisti ves september izvajali poostren nadzor prometa in 6 ni «ir^° VSe vozn^e' da povečajo pazljivost in upoštevajo cestnoprometne predpise. ,!Cislibodo Prvi šolski dan obiskali vse šole najbolj obremenjenih prehodih za peščev Ilirski .. j.l t pm sulbM Učili UUISISdll vse soie C0'f ni ^0Vor'b 2 očitelji in starši. Cel september ^ ,,0::abrzevali v bližini šol in v sodelovanju a. j, prometno policijo merili hitrost . j piumemo poučijo merm nnrosi z n | '2 nov'rn Pren°snim laserskim merilni- Ug3^ v Ilirski Bistrici, Podgradu, Kute- 06 ijl J" lelšanah, kjer je več prometa. Pri tem ^ “Pomagali tudi člani Društva šoferjev in ^''la n'sta v'dela svojih družin, ker h in® H n sta viaela svo),ri anjzm, Ker , to^ l|',)strVe2ni^ v P° (egalni Poti ne morejo r jlj VC2n'b dovoljenj. Po zaostritvi razmer Z gdf1 '!aS|nerrinernške državljane čedalje bolj skr-^ f/ ^a Varnost. Z dejstvom, d,i šele na izsto-' jgfiif *ipr’ “defenzivnega orožja ne smejo vna- , jeflft Sre . e,enzivnega orožja ne smejo vna-■3^‘ Po Sloveniji, so skrajno nezado-rf' ■f,bl i'b na to morali opozoriti že na se- h;jib prehodih. ^iief jjprijaSb 'e ^0rnunalna inšpektorica napisala Tudi med prodajalci na bistriškem sejmu je bilo nekaj kršiteljev tržnega reda in zakona o trgovini. Prodajali so tehnično blago, ki ga na sejmišču ni dovoljeno prodajati. Kot ponavadi so policisti k sodniku za prekrške napotili več voznikov, ki so na cestah izsiljevali prednost, zaužili preveč alkoholnih pijač in se potem usedli za volane svojih avtomobilov ali pritiskali na plin čez dovoljeno mero ter vročekrvne sosede, ki so za urejanje medsebojnih nesoglasij uporabili pesti. egt^j %pMnini'va določba 19. člena uredbe, ki pravi, da je uporaba kosilnic, škropilnic, žag in v° 0/ ^ LaV.2 Motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusnih naprav, kladiv in žag, ter izvajanje ’ % d Vrtn'b ab hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od por J’ilt|a a° ^ote med 8. in 19. uro. Uporaba omenjenih naprav je prepovedana tudi na praznike, Niti 1 dan- Občani se bodo najbolj razveselili 20. člena uredbe, ki določa, da je vožnja °rni pogon brez delujočih glušnikov prepovedana. Nadzor bodo izvajali inšpektorji, 1%. Va'stvo okolja, 19. in 20. člena pa tudi policija. Za prekrške, storjene z uporabo kosilnic, ,j Sre’ aSab drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje ... in za vožnjo vozil na motorni <5 Sj^ ^^jočih glušnikov se bo odslej z denarno kaznijo 5.000 tolarjev kaznovalo vsako fizično N*v^>0 izlerjana na kraju prekrška.____________________ 90 OBNAVLJANJE SAKRALNIH OBJEKTOV Glasen odmev za mir med ljudmi Le redko se ponudi priložnost, da vaščani Račič pozdravijo v svoji sredini toliko gostov, kot jih je bilo v sredo, 16. avgusta. In imeli so kaj pokazati, saj so temeljito obnovili vaško cerkev iz 16. stoletja, ki je posvečena sv. Roku. V zadnjih petih letih je dobila s prispevki vaščanov in zdomcev nov omet in električno napeljavo, nov tlak in okna, lepša pa je tudi njena okolica. Čeprav je majhna in skromna, vaščani niso skrivali ponosa, saj si je cerkveni odbor pod budnim očesom podgrajskega župnika Gabrijela Vidriha vseskozi prizadeval, da bi dobila čim lepšo podobo. Vendar to ni bilo vse: potem ko so obnovili obstoječi zvon, so na cerkveni zvonik dvignili še dva nova (76 in 126 kilogramov). Ilirskobistriški dekan Bogdan Berce ju je posvetil sv. Štefanu in Materi božji. Po 53. letih se je v Račicah spet slišala njihova skupna pesem in vaščani upajo, da ne bo utihnila nikoli več. Cerkev sv. Jurija je statično zavarovana Konec junija so se začela obnovitvena dela v cerkvi sv. Jurija. Z betonskimi injekcijami so zidarski mojstri najprej zapolnili razpoke na stenah, nakar so prevrtali še zidove in v luknje položili jeklene vezi po vsej dolžini in širini, strop jia je dobil novo, 7-centimetrsko armirano betonsko ploščo. S temi postopki je bila cerkev statično zavarovana. Zaradi omenjenih del so morali zi- darji v notranjosti postaviti gradbeni oder. Prav zdaj nanašajo omet, ki se zaradi nizkih temperatur le počasi suši. V načrtu je še postavitev talnega gretja, novega tlaka in zamenjava električnih instalacij, tako da bo cerkev kompletno prenovljena do velikonočnih praznikov. Župljani in podjetniki (Suma, Martinčič, Zeleni, Foto atelje Maraž, Market Berni in Novi svet) so za obnovo cerkve prispevali 1,5 milijona tolarjev. Obnovljena stoletna kapelica Marijina kapelica sredi Gabrja v Trnovem je že dalj časa opozarjala, da je nujno potrebna popravila. Nekateri domačini so že kar nekaj let vzpodbujali popravilo in tudi ponudili svojo pomoč. Odločna akcija pa je stekla med Trnovci šele letošnjo pomlad, ko so zbrali med dvesto družinami nad pol milijona tolarjev. Dovolj, da so lahko pričeli tudi z gradbenimi deli. Utrditi je bilo treba zidove, razpadajoči strop nadomestiti z betonskim, zamenjati ostrešje, kritino, omet in opraviti zahtevno pleskanje. V nedeljo, 18. junija, je bila, ob množici doma- činov s primerno slovesnostjo ter verskim obredom, ki ga je vodil dekan Bogdan Berce, obnovljena kapelica tudi odprta. Starost Marijine kapelice v Trnovem ni moč določiti, verjetno je tam kar nekaj stoletij. Pri zamenjavi ostrešja so odkrili v nosilno gredo vrezano letnico 1893, ko je bila kapelica najbrž zadnjič obnovljena. Solidno opravljena gradbena dela pri tej obnovitvi pa bodo kapelici gotovo podaljšala življenje za naslednjih sto let. Gradbeni odbor izreka hvaležnost vsem, ki so po svojih močeh podprli obnovitev trnovske kapelice, še posebej Štefaniji Škrlj, ki je podarila opečno kritino za kapelico, pa žal ni dočakala njene obnove, Vidi Krebelj, domačinki iz ZDA, ki je krila stroške celotnega pleskanja obnovljene kapelice. Vojko Čeligoj ŽAGANJE LESA razrez in prodaja lesnih sortimentov prodaja bukovih odpadkov (drv) in krajnikov Janez Volk. Bač 122, tel.: 067/84-600, tel, doma: 067/84-494 OBVESTILA RAZSTAVA petek, 8. septembra, ob 20. uri Galerija ima Vidmu Odprtje razstave umetniških del akademskih likovnih in kiparskih ustvarjalcev, članov Društva notranjskih kulturnikov "Krpan" Matejka Belle Milena Braniselj Milena Gregorčič Janez Kovačič Marjan Loboda Erik Lovko Tomaž Perko Stanislava S. Pudobska Maksimiljan Rot Božidar Strman - Mišo Veljko Toman Milena Ulenik Razstava bo odprta do sobote, 23. septembra, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Ob nedeliah zaprto! IZLET sobota, 23. septembra Tradicionalni izlet v Benetke Ogled beneškega likovnega bienala, najstarejše likovne prireditve na svetu, ki letos praznuje 100-letnico Odhod ob 6.30 z ilirskobistriške avtobusne postaje Cena: 1800 SIT Informacije in prijave: ZKO Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, tel.: 067/81-250 MLADINSKI SERVIS Malo dela tudi za študente in dijake Delovanje Kluba študentov Občine Ilirska Bistrica je v začetku devetdesetih let let popolmoma zamrlo, zato so ga študentje letošnjega maja ponovno ustanovili. Prvi rezultat njihovega dela je bilo julijsko odprtje mladinskega servisa, ki začasno deluje v prostorih ZZB v Sokolskem domu (Bazoviška 26, tel.: 81 -178) vsako sredo in petek od 12. do 16. ure. Servis bo deloval skozi vse leto, vendar od oktobra naprej le ob koncih tedna. Ko bodo študentje dobili telefonsko linijo se bodo preselili v svoje prostore, ki jih imajo v isti stavbi. Zaradi administrativnih stroškov so se ilirskobistriški študentje odločili, da ne bodo ustanovili svojega, ampak bodo delovali kot enota sežanskega servisa, ki pokriva tudi Občino Postojna. Do 18. avgusta delovne organizacije v Ilirski Bistrici niso potrebovale niti enega priložnostnega delavca. Študentje in dijaki na servis prihajajo v glavnem le po napotnice. Največ jih dela v delavnicah in podjetjih staršev, na črpalkah ali v trgovinah. Ker določen del honorarja ostane servisom, bodo ta denar uporabili za delovanje kluba. Študentje in dijaki upajo, da se bo tudi v ilirskobistriški občini marsikdo obrnil na mladinski servis, čeprav se je povpraševanje po tej vrsti dela po letu 1991 precej zmajšalo. PRODAM dve grobni mesti na sredini starega dela pokopališča v Ilirski Bistrici Informacije: tel. 00-385-51-215-552 (od 8. do 16. ure) Snežnik • stran 4 INTERVJU avgust 1995 Marko Novak, pesnik Adagio za nedotipane oblike življenja 1a bistvene Sa'Tudi v 2 'e,i'Če pesr Znatni in !i° vse mo§ sam I: ^asa, če n !k 'ajati( recjn je, problem v Ameriki pa se poj3 !|f|ejši ___ je krat, ko želi pesnik objaviti zbit11 pri odloča revijalnih objav že nekako prideš , 'kalešnj i c v i j ci 11 m i uujdv /Le i ictNdrsU p«ji 23 pa je presneto težko objaviti- Z3 J krjterj;j . . . . ... -jjškč 1 je podatek, da v Ameriki pesnit ke izhajajo v približno enakem- Slovencev in da angleščino, ’ šejo, bere cel svet, slovenščin0^. H)djje jr maj nekaj več ljudi kot je Slov6^, ktiij| t Ameriki so problem tudi subv3 , Jo' poleg tega pa ni nobena rei ,0Z' ra pesnik včasih plačati objavo1 • nekakšno vstopnino za pristop^ V v čaju, iz česar se potem delijo m A •J i . 'Kije s S\ Pesniki v ZDA na literarnih vec 1 Ai, uan nA hivajo honorarje. Ali pesnik n ^ -Jta frdrica strani oceana, za razliko od -da pjj ' lahko živi od poezije? Se bostel nekoč bolj posvetili? 'ečkrat sod 3ceio na < ^4 A,!1® ie pr: izvodov kot v Sloveniji, ob te .c Torej je seveda potrebno upoštevati del5 , iškega pi je Američanov več kot stokratv (rin|čjnj j Pesmi! wča Pesr Janes 4%pkišem te 'kl ne Moram priznati, da se mi zdi P logično, da dobi pesnik za lit' ,sdedal o c "I%Val SV< C^ki ed1! !ti čer honorar. Če ga dobi kaj ga ne bi tudi pesnik? Prob6 m ^dše| v A da5, ki v An d ilH ko sei v tem, da recimo rockovskog1 ., ^us sluša znatno več ljudi kot jih b^r .^Petsam viirv "7ntr\ na io fiirli laanr^ni ^ ^OloČ zijo. Zato pa je tudi bančni r; . ________________________ Nero And The End OfThe Centuri/ The Emperods Rome wos reody for thefinul ritiuil of medding: the hride wos death, thegroom icas ending centuri/. Neron in zaton stoletja Cesaijev Rim je bil pripravljen na končni poročni obt^ ^ nevesta je bila smrt, ženin stoletje v zatonu. rNelo. k The future san icas veiled behind the dusktj colors of uncertaintg and Nero’s thoughts ]Vcre sivinging through that closing time's cacophomj. Sonce prihodnosti je bilo zastrto z mračnimi barvami negotovosti in Neronove misli so švigale skoz neubranost iztekajočega se časa. The melodg ofhis hite icas like a leaf - descending firom the throne - ichile performing the ine.vpungabilitg of the noiseless October. Melodija njegove lutnje je bila kot list ■ sestopajoč s prestola - ko je igrala neprebrodljivo hrezšumnost oktobra. The trees, a strip of iron, the orchestra stalls drouming in the emptiness, a brokenglass and icine's vapor as an old parchment sent back to the Mediterranean. Drevesa, kos železa, orkestrova stojala, j ki se pogrezajo v praznino, razbito steklo in vinski m ( kot star pergament, povrnjen v Sredozemlje. The ruins around the ivg, the dust and ashes left for his shadoic-like long mind. Ruševine okoli bršljana, prah in pepel, dedina edina za njegov kot senca dolg spomin. \Vhat an enlightenmcnt for a dingi/ cosmopolitan icho set on fire (ali) the entrails of the midnight sun, broking his skeleton to be reborn in a cold but clearer moming! Kakšna luč spoznanja za razvpitega svetovljana, ki je zažgal jvso) notrino polnočnega sonca in zabarantal svoj skelet za ponovno rojstvo v mrzlem, a bolj jasnem jutru! S 1 sveto živeti : mo: lvVdenerTI V,Ugiie L ^ore b CDtoda pesnil k V, i) S>8le v angk »k1?161 na Vklada-i Knae.mje Vna 11 ste nek Čredah 'o.^veda Niu1da ir !WPravf evajanj a 1a bistveno drugačen od pesniko-^ Tudi v ZDA se od poezije ne da 'CČe pesniki dobijo honorarje, so Znatni in tudi največji pesniki po-*j°vse mogoče stvari, da se preživimi sam bi poeziji posvetil veliko ^asa/ če mi ne bi bilo treba služiti tujega kruha ... , - ^nika pritegne, da se javi na raz-id i *icer pa nek kriterij mora ° pojav 3^: recimo: kdo je prepričljivejši, bir^. Pri,'' • Je pa gotovo res, da so vča- ^de ^ iirl|0dlo^anju ° nagradah prisotni r. j.ftksni za poezijo povsem nerele-tl' ■•'I' 1 Stenji, na primer politika. sniškf; <0 ie praktično nemogoče pre- a ter(ll)1!lli > J . o ~ r'~ lej51'* O Ct*'na v svc*,uc*' za raiA *trirfT,csn'ka ta, da se odpove eto\ ove^' 'n slovenske duše v tako kai|| "‘"-mi in začne pisati v enem iz-^opj Revnih jezikov. Koliko jezikov- bvd d. P^mih še ostane? Se Vam zdi, >V0li ^0^ro obvladate angleški VO0Z ,top i n« Va enem od svetovnih jezikov Pesniku določeno vrsto ko- večc^ 5 svetom 'n sploh z drugimi jk ipar^anes jeangleščina nedvomno \ Sla'1* ' dranca' zato sern se ‘odi sam od- ik "3; kfra n 'i| aJ ^UkV-/ 3CI I I IUUI 301 I I WU- stepD!^|a Pišem v angleščini. Kako bi le litgrjfi ^j?Val svojih občutij, misli v ne-bgiiii !{|. >'0vdi, ki jo tudi on razume? Sicer 1 klgiflf ^5Pisati v več jezikih. Predno ^ jla^ 'ifiSe^v Ameriko sem pisal le v slo-h be(^ ^o"’ sem tam le v angleščini, j raC^; Samo v slovenščini. Če želim _ ločenem jeziku, moram do-‘i3,0 ziveti s tem jezikom, obkrožati lij^io njegove besede, tako da jih ;jjlc ribe, ki le stoji in čaka da se tv lelo, lovim in spravljam na pa- ibr^ hlor ..U' ki nežna slovensko - in takšna a svetovnega prebivalstva - lah-eda| o čem pišem, če mu ne bi piria PoV( '«doi možnost bi bila, da bi pisal it|v ePem jeziku in jih potem pre-t,e rugi jezik. Seveda drži, da pre-biti nikoli istoveten z ori-V ' *°da kakršen koli prevod je, o^1 Pesniku določen stik s širšim L angleške pesmi napisal nepo-% jV ar)gleščini. Seveda še zdaleč ^ J^el na voljo takšnega besed-\r 'ada, kot ga ima nekdo, ki piše 'tjiH lnem jeziku, toda skušal sem se kJ;,119 hste besede, ki sem jih neka-A al' nekatere druge pa sem tve-Oočjo slovarjev, potem pa sem 'p. 1 ž nekaj Američani, ki so pe-8ledali in mi precej svetovali \ 'čne rabe posameznih besed >iji :p ^ ved ati, da sem v to vložil zelo uda jn se ^esa takega tukaj v Itp,1Prav gotovo ne bi lotil. Mogo-eVajanja ... B. Zidarič RAZSTAVA Abstraktni portreti Slavka Čečure V soboto, 26. avgusta, je bila v Galeriji Hodnikov mlin odprta prva razstava v novi sezoni 1995/96. Akademski slikar Slavko Čečura se tokrat predstavlja s šestimi akrili na papirju iz cikla "Luč v temi", ki je začel nastajati letošnjega marca. Kot neumoren iskalec novih tehnik, "ki trenutno odgovarjajo njegovemu notranjemu izzivu", se je spoprijel z abstraktnimi portreti, na katerih so njegovi znanci in prijatelji, skratka ljudje, s katerimi živi. Njegove stare želje po sočasnem ustvarjanju, po čim tesnejši združitvi različnih zvrsti umetnosti, so končno našle ustrezen odmev in dopolnitev. Razstavljeni portreti so nastali ob glasbeni spremljavi organista Andreja Pegana iz Trsta. Izkušen glasbenik, ki ima za sabo več kot sto koncertov v različnih krajih Evrope (najpogosteje je izvajal dela starih mojstrov, zlasti J. S. Bacha), piše tudi lastne skladbe. Sočasno nastajanje dveh avtorskih projektov je šele na začetku in njunemu stremljenju še ni videti konca, saj sta vidni in slišni del cikla predstavila že v ljubljanskem študentskem naselju, po Ilirski Bistrici pa je na vrsti še Izola. Slavko Čečura se tudi tokrat ni izneveril sam sebi in se kaže kot avtor z zrelim in prepoznavnim slikarskim znanjem, saj posluša v lepi maniri zaobjeti majhne in velike stvari z obrazov portretirancev. Živahne poteze življenjskega veselja, s katerimi jih barva, niso črne, ampak prepojene s "komično in kozmično vsebino"; ponekod jih razprši, vendar pretehtano odsevajo znamenja njegovih občutij in misli, sveta, spominov, hrepenenja in čisto navadnega vsakdana navadnih ljudi. Skozi belino je slikarjev pogled zazrt v kozmos, v sanje, kijih s krasilnimi črnimi elementi in pridihom snovnosti ponekod bolj, drugje manj zapolnjuje. Abstraktni portreti Slavka Čečure so v prvi vrsti avtentična podoba slikarja in nekoliko manj potreti rančev, tako da iz posameznih slik veje avtorjeva neprikrita živahnost, ali z besedami Ivana Valenčiča “ena od luči, ki je predrla temo današnjega trenutka". Razstava bo odprta do 16. septembra. B. Z. GLEDALIŠČE Obilica smeha v zaspanem poletju Na odru za Sokolskim domom sta v petek, 11. avgusta, pred številnim občinstvom z igrama "Don Juan" in "Roka roko ubije" nastopila Matjaž Javšnik in Drago Milinovič, dobitnika letošnje Severjeve nagrade za amaterske igralce, ki jo podeljuje Zveza Kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS). Zasluge za njun nastop ima Filip-David Logar iz Vrbova, ki je letos končal prvi letnik Gledališke in lutkovne šole GILŠ - KODUM (Kozmopolitska delavnica umetnosti). Šolanje pod okriljem ZKOS poteka v obliki teoretičnih in praktičnih seminarjev, predvsem ob koncih tednov. V njej učenci (lani je bilo v prvem letniku 24, v drugem 16 in v tretjem 9 udeležencev) pridobivajo "osnove gledališke igre in režije, osnove lutkovne režije in animacije ter giba in plesa. Program dopolnjujejo še predmeti: glasbena vzgoja, jezikovna vzgoja, scenografija ter gledališka teorija in kritika." Slušatelji se torej pod vodstvom teoretikov, glasbenikov in igralcev mlajše generacije v treh letih seznanijo z vsemi najpomembnejšimi področji gledališkega ustvarjanja, v letošnjem letu pa jim bo od 6. oktobra do 31. maja 1996 na voljo 416 šolskih ur. Predstava je temeljila na improvizirani igri in sodelovanju z gledalci, ki niso bili samo pasivni opazovalci dogajanja, ampak so dejansko sodelovali v njej. Igri sta seveda imeli osnovno ogrodje, vendar sta jima igralca sproti dajala določene dodatke s tistim, kar jima je pač padlo na pamet. Na koncu predstave se jima je pridružil tudi Filip-David Logar, vendar njegov nastop ni bil dogo-vorjem, ampak ga je zahtevalo dogajanje na odru. Oba nastopajoča sta gledalce temeljito nasmejala in vsaj nekoliko pregnala poletno mrtvilo v Ilirski Bistrici, o čemer priča tudi dolžina nastopa, saj se je z načrtovane ure raztegnila na dve. Matjaž Javšnik in Drago Milinovič sta bila v Ilirski Bistrici že drugič, saj sta z istima igrama, vendar v nekoliko manj sočnem jeziku, nastopila že junija v dvorani Doma na Vidmu, ko je Filip-David Logar z osnovnošolci 3. in 4. razredov iz obeh bistriških šol izvedel tri lastne igre ("Oddelek proti kraji" "Zlate hrenovke" in "Čarovniško šolo gospe Zmede1). Filip-David Logar je od lanskega oktobra do letošnjega junija vodil dramski krožek, vendar se je vseskozi ubadal s številnimi težavami, ker v Ilirski Bistrici ni niti enega primernega prostora za gledališko dejavnost. Zaenkrat mu volje in veselja do dela še ni zmanjkalo, čeprav ne ve, kako bo v prihodnje. Letos namerava poučevati gledališko igro štiri ali pet skupin osnovnošolcev, tako da bi vsaka dva meseca pripravili predstavo, večinoma po njegovih idejah. Filip -David Logar si prizadeva, da bi se tudi v Ilirski Bistrici nekoč zgodil poletni teden mladih z gledališkimi, športnimi (tek po mestnih ulicah), filmskimi in koncertnimi prireditvami. RAZSTAVA Tema in svetloba V temo in sivino begunskega življenja se tu in tam prebijejo tudi bolj svetle barve, saj jih lahko vidimo na slikah, ki so razstavljene v poletni galeriji trnovskega begunskega centra. Prenovljeni prostori nekdanje vojašnice - od septembra 1992 so postali učilnice osnovne šole za male begunce iz BiH - v teh poletnih mesecih gostijo množico slik, izdelkov iz keramike, risb in knjig. V lanskem letu je bila poletna galerija prvič odprta. Dogodek je vzbudil veliko zanimanja ne samo med domačini, saj so v Trnovo prihajali številni obiskovalci iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev, pa tudi iz tujine. Dragocena izkušnja je vzpodbudila vrsto kulturnih delavnic v begunskem centru, ki delujejo v okviru Kulturnega vikend programa pri Open society institute - Slovenia, da tudi letos ponovno odprejo vrata svoje galerije in v njej predstavijo delo preteklega šolskega leta: otroške slike, nastale v likovni delavnici pod mentorstvom Dijane Poljak in Radoslava Batagelja, keramike, ki je nastajala skupaj z mentorji iz Siene (Italija), razstavljene so knjige edicije “Runolist" in izdelki literarne delavnice, ki jo vodi pesnik in prevajalec Ismet Bekrič. Letošnje razstave imajo tudi posebnega in nadvse dragega gosta, bistriškega slikarja Jožeta Koprivo, ki je pred več kot 35. leti prav tako stopil na steze begunskega življenja. Dve leti sta minili od takrat, ko je imel Jože Kopriva v Ilirski Bistrici samostojno razstavo, zdaj pa se predstavlja z risbami, ki jih je pripravljal za knjigo Kettejeve poezije "Čuj sanje mi". Obiskovalcem galerije se torej ponuja lepa priložnost, da si ogledajo tudi originalne risbe, ki jih je vešča slikarjeva roka prepojila z ljubeznijo do rojstnega kraja, do starih zidov, do vej, ki se dotikajo oken in do Prema z njegovimi strehami in portali. Risbe niso samo zunanje videnje avtorjevega rojstnega kraja, ampak mnogo več; so odraz njegovih sanj in spominjanja, želje pravzaprav, da bi z eno potezo zaobjel vse tisto, kar je videlo oko in tisto, kar se je dotaknilo trpeče duše, ko je skozi goste plasti teme nenadoma in z neskončno radostjo prejela toliko svetlobe. Tema in svetloba. Ti dve znamenji se v prostorih poletne galerije neprestano prepletata: tema življenjske usode in svetloba duše, otroške in človeške obenem. Barve duše pa so mnogo močnejše od barv teme in sivine v kateri so se znašla mlada bitja, ki si želijo življenja in pravice do prihodnosti. Zato pomeni obisk letošnje poletne galerije v trnovskem begunskem centru tudi občutenje čudežne moči svetlobe in neskončne želje po življenju. I. B. NOVOSTI V KNJIŽNICI Leposlovje za odrasle Cartland, B.: Le ljubezen; Zmaga ljubezni; Čisto posebna ljubezen; Frančič, F.: Poševni stolp v Piši; Schnitzler, A.: Poročnik Gustl. Gospodična Else; Tu-fekčič, A.: Plavalec na drugem bregu Save; Čadež, L: Modrosti dobre stare mame; Genet, J.: Čudež Vrtnice; Miller, H.: Kolos iz Maroussija; Boli, H.: Irski dnevnik; Felc, J.: Oblast in Venita; Učakar, M.-L.: Viharna pot; Masclj, B.: Oblegana puščava; Slovenski esej; Kveder, Z.: Misterij žene; Quevedo, F. de; Življenjepis lopova; Saint-P., B. de; Pavel in Virginija; James, H.: Boslončanke; Sterle, M.: Stara hiša; Šteger, A.: Šahovnice ur; VValler, J. R.: Mostovi Madisona; Zlobec, C.: Ti - jaz - midva; Smeh stoletij; Steinbeck, J.: Polentarska polica; Znamenita pisma; Beaty, D.: Tempelj smrti; Garve, A.: Kralj svetilnika; VValker, L.: Dediščina ljubezni; Peters, J.: Tornado kliče; Me-serko, B.:Sanjališče. Strokovno literatura za odrasle Vanič, Z.: Leteti. Priročnik za letenje z zmaji; Flme-Ijak, F.: Kameleoni: 1965-1995; Kocbek, M.: Delnice in delniška družba; Lcydi, R.: Druga godba; Osre-dečki, E.: Novi sodobni bonton; Blanchard, K.: Vodenje in enominutni vodja; Katalog poštnih znamk 1994/1995; Lavrič, A.: Pomožne pošte na Slovenskem v Jugoslaviji 1918-1941; Aberšek, B.: Tehnologija in obdelava gradiv; Korošec, P.: Alpski Slovani = Die Alpenslaven; Vrišer, A.: Noša v baroku na Slovenskem; Paternu, B.: Modeli slovenske literarne kritike; Tušak, M.: Slovenska glasba v NOB; Slovenija po letu 1945; Vračarevič, L.: Obrani se brez strahu; Potočnik, V.: Kalkulacije za podjetnike, obrtnike, trgovce; Iva-nuša-B., M.: Kako iskati zaposlitev; Modrej, Z.: Čudež ljubezni; Casson, H. N.: Umetnost govora; Ivačič, L: Kuharska knjiga; Medved, D.: Najlepše trte na Slovenskem; Lipnik, J.: Leksikon domačih in tujih književnikov; Schiffman, S.: 25 zvijač uspešnih poslovnežev; Cedilnik, D.: Cikcak po pravopisu; Obrtni zakon s komentarjem; Ristin, G.: Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu; Rutar, D.: Freudovi duhovi - filozof proti kapitalizmu; Zakrajšek, S.: Slovensko šolstvo v tranziciji; Starič, P.: Izdelava pravih atomskih bomb; Housden, R.: Duša in čutnost; Ncedleman, J.: Denar in smisel življenja; Štravs, A. S.: Baza vrednostnih papirjev; Dover, K. J.: Grška homoseksualnost; jugovzhodna in južna Evropa; Green, M.: Zakaj se ukvarjati z jezusom?; Graham, B.: Mir z Bogom; Krajevni leksikon Slovenije; Kos, J.: Na poti v postmoderno; Satir, V.: Družina za naš čas; Čater, D.: Oscar Wilde; Makarovič, G.: Slovenci in čas; Borges, J. L.: Druge raziskave; Geister, L: Ljubljansko barje; Plato: Država; Eperon, A.: Grški otoki; Musek, J.: Ljubezen, družina, vrednote; Schaubcr, J.: Svetniki in godovni zavetniki; Pečjak,).: Zbogom, cigareta!; Wo-zniak, J.: Sodobna radiestezija; Žitnik, J.: Orel in korenine med "brušenjem" in cenzuro; Enciklopedija orožja; Kiibler, R. E.: O smrti in življenju po njej; Levine, S. R.: Kako uspešno vodimo ljudi; Čas, T.: Zasebno varovanje in pooblastila varnostnikov. Leposlovje za mladino Reba, M.: jaz pa rišem; Lamb, C.: Zgodbe po Shakespearu; Vandot, J.: Popotovanje naše Jelice; Košuta, M. ; Galeb nad žitom; Kunčič, M.: Triglavske pravljice lil.; Bitenc, J.: Zlati kamenčki; Oblaček Postopaček; Trije mucini klobučki; Spominčica; Suhodolčan, L.: O medvedku in dečki; Peroci, E.: Nina v čudežni deželi; Novak, B.: Spopad na Rožniku; Kralj, D.: Briši, piši. Na zdravje!; Disney, W.: Racman Jaka; Miki Miška; Knjiga o džungli; Ariela, mala morska deklica; Listje za koale; Jalen,).: Bobri; Simonovič, L: Poljub za princeso Kvakico; Kastner, E.: Dvojčici; Kodrič, N. : Lov na zvezde; Knight, E.: Lassie se vrača; Makarovič, S.: Kam pa kam, kosovirja?; Medena pravljica; Dahi, R.: Odvratne rime; Mal, V.: Sreča na vrvici; Preussler, 0.: Mali povodni mož Strokovna literatura za mladino Disney, W.: Angleško - slovensko; Corbeil, J. C.: Veliki slikovni slovensko-angleško-nemško-italijanski slovar; Erjavec, F.: Domače in tuje živali; Spencc, K. : Glasba: šolska enciklopedija; Guinnessova knjiga rekordov; Snow, A.: Kako deluje pes!; Velika ilustrirana otroška enciklopedija; VVhilelavv, L: Življenje v morju; Vesolje. Snežnik • stran 6 OBRAZI V NALOMUENEM ZRCALU avgust 1995 Nedokončane zgodbe' Letošnji avgust je prinesel vrsto hitrih in nepričakovanih vremenskih sprememb. V Sloveniji posebnih posledic ni bilo čutiti, kar pa ne velja za kraje južno od nas, ki jih je sprva presenetilo bliskanje, ki se je pozneje sprevrglo v pravo Nevihto ali Vihar. Medtem, ko so si potomci Venetov iz naših logov hladili pregreta grla in noge v Izoli, Kopru, Piranu, občutno manj pa v Opatiji, Iki in Ičičih, so nam balkanski Slovani spet postregli s selitvijo narodov. Predvsem proti vzhodu. Istočasno je HTV nenehno predvajala festival domoljubnih, rodoljubnih, patriotskih in drugih podobnih pesmi. Ko seje staroavstrijski general Boro-jevič obračal v grobu, smo na ekranih spremljali občuten napredek razvoja turizma. Glede na leto 1991. Takrat so turisti še pešačili, letošnji pa so se obetavnega projekta - izleta v neznano - udeleževali kot se v razvitih družbah spodobi: najprej so prišle na vrsto drage limuzine, potem stoenke, sledili so traktorji in na koncu še nekaj pešcev. Končni cilj ali destinacija je seveda zelo podoben tistemu iz prej omenjenega leta. Od tega turizma bo imela korist tudi Bistrica. V trgovinah bodo spet na voljo hrenovke Gavriloviča iz Petrinje. Prepustimo času čas in se posvetimo domačim temam. Znano je, da se po marksistično-leni-nistični teoriji slovenska zgodovina prične leta 1941, mogoče 1943, zagotovo pa leta 1945. Takrat so zavladali v okraju Ilirska Bistrica birokrati. Med doživljanjem sedmih petletk so se naši kraji industrializirali, telefonificirali in elektrificirali. Razvili smo infrastrukturo, pa tudi tehnokrate. Slednji so se spoprijeli z birokrati za stolčke ob koritu. Ker je bil izid boja neodločen, so nam kompromisno zavladali tehnobirokrati. Danes je drugače. Korit ni več. Birokrati so se odselili v Ljubljano, kjer špilajo nizko politiko, tehnokrati so postali poslovni možje. Stolčki so ostali. In kdo sedi na njih? Policija? Ne! Demokracija? Nee! Partitokracija, ki vodi visoko politiko? Daaa! V senci le-te se je razvila mlada kapitalistična družba, najboljša ta hip. Bistriški petičneži so še zelo sramežljivi. Ne delajo svinjarij in škandalov kot zahodnjaška gospoda, vendartudi kot sponzorji niso posebno opazni. Eni preklinjajo prejšnji režim, drugi sedanjega, tretji oboje, čeprav večini tega zares ne bi bilo treba, saj ni niti lepo in je zelo krivično. Ker leži Bistrica na skrajnem slovenskem jugu, jug pa je nerazvit, smo Bistričani južni Slovenci, pravzaprav jugoslovenci. “Kot taki" bomo trditve slovenske vlade, da smo zelo dobri in uspešni in tudi drugače O. K., občutili šele čez kakih 5 let. Takrat se bodo naši kapitalisti pojavili v polnem sijaju. Dr. Drnovšek pravi, da smo boljši od nekaterih Evropejcev, denimo Portugalcev ali Grkov. Kaj pa pomenijo Portugalci! Nimajo ex Mozambika, bikov na bikoborbah sploh ne ubijajo, Krištof Kolumb sploh ni bil njihov, še njihova muzika -fado-je zanič. Noja, ostala jim je še Fatima. In Grki? Dolgo so živeli pod Turki. Pod Turki, pred Turki, za Turki..., iz njih ne bo nikoli nič, ker so Balkanci. Pika. Res se ni hvaliti, da je Slovenija boljša od takih. Zakaj pišem o birokratih in drugih pripadnikih izkoriščevalskega srednje do nižjega razreda? Ker so me nekateri, ki so brali "zrcalo" v prejšnjem Snežniku opozorili, da nisem naštel niti polovice od vseh vrst prebivalcev, ki živijo pri nas. Toda, ali naj pišem o kmetih ali delavcih ali mogoče o delavkah ali mogoče o delavkah, ki so izgubile službo. Glede na uspešnost Slovenije bi bilo to zelo nekorektno, nemoderno in zoprno. Že Bu-fiuel je zapisal, da so lahko le bogataši velikodušni, ostali se pač borijo za svoj obstoj. Danes tudi ni več izkoriščanja človeka po človeku, temveč obratno. Zato nadaljujem z drugimi bistriškimi poklici. Nekdo meje opozoril naj zapišem, da imamo pri nas 4 veterinarje. Dobesedno zahteval je to. Željo in ukaz mu izpolnjujem. Prehajam na opis profila učitelj ali pedagoški delavec. Prvi učitelj je Adama in Evo poslal za kazen v kot, oprostite, na zemljo. Za časa Nerona so učitelje ubijali, pogosto pa se to dogaja tudi dandanes. Po dolgih stoletjih amaterizma smo učiteljevanje dvignili v nadvse spoštovan poklic, ki zahteva diplomo in strokovni izpit. Če se iz dobe mračnjaštva preselimo v moderne čase ne moremo mimo enega najbolj znanih učiteljev -Mussolinija. Ni znano, ali je bil za ta poklic nadarjen ali ne. Posebne želje za učiteljevanjem ni pokazal. Žal se je vrgel v politiko in končal zelo tragično. Na koncu je videl narobe svet. Ne vem, kaj je bilo vzrok, da se je tudi pri nas zgodil podoben primer. To, da se je pedagoški delavec sprevrgel v politika. Učitelj z nadimkom Pasians, PREMSKE RAZGLEDNICE H V dnevih, kakršni so bili prejšnji teden, človeka niti malo ni mikalo, da bi si ogledoval obraze v nalomljenem zrcalu. Vsaj v Vili del Nervoso ne, ker ni bilo kaj videti. Ko pa sem se zazrl pod naš Premski must, mi je napol črni Timav imel kaj pokazati v svojem motnem zrcalu. Namreč most, ki se še kar naprej pridno podira kljub opravljeni sanaciji enega izmed nosilnih stebrov. Nekakšno podjetje "SKD" (Spim, Kadar Delam), je svoje delo opravilo in odšlo! Naši "zogarji" pa so za njim postavili prometni znak: Obvoz za težja vozila. Kar dva dni so ga tudi pridno pometali (asfalt namreč)... Potem pa - se nekega dne ustavi pred našo bajto vozilo TV Slovenija-Capodistria. Kakor v gangsterskih filmih izstopi mlad moški in se mi nevarno (grozeče) približa ter takoj zahteva, naj grem z njimi na most. Kar zvilo me je v želodcu, saj nisem vedel, ali bom moral skočiti z mostu ali me bodo samo malo prestrašili, dokler ne priznam, da je most “berajf za varen prehod. Nič takega se ni zgodilo, ker nisem hotel tja dol. Poslal sem jih po drugo žrtev ... Most je pač most in cesta pelje naprej. Takoj za njim desno zavijemo na Monte san Giovanni (Janeževo Brdo), ki je še vedno brez "katrana" oziroma asfalta. Kaj neki bi z njim, če se most nekega dne poruši ? Naši politiki že vedo, kaj delajo: kajti, ko bomo postali rezervat, tudi cest ne bomo več potrebovali in tudi zogarjev ne... Zakaj pa bi metali denar pod most in v asfalt? Sami stroški za občinski proračun, pa še naši svetniki bi imeli manj glavobolov, kam z denarjem. Zogarji pa - da niti ne govorim: pozimi bi lahko mirno spali. Nič pluženja, posipanja cest in podobnih civilizacijskih razvad. Nazaj k naravi! Pozimi lahko sami prevažamo tisto borno špežo, kar jo porabimo. Magari s pasjo vprego. Mulci tako ne potrebujejo niti vprege niti šole, saj že vse vedo. Lahko pa bi pse uporabili za prevažanje pošte! Necepljenih psov imamo več kot dovolj. Naš Podesta in njegovi svetniki res mislijo tudi na našo prihodnost. Bistre je treba nujno ločiti od kmetijskega podeželja in to ravno na naravni meji, spet na našem še vedno motnem Timavu. Da se vidi, kje je kdo in kdo je kdo. Zmeraj je bilo tako in tudi bo. Tudi vodovod nam počasi postaja odveč, saj imamo vode do grla... Elektrika in telefon naj zaenkrat še ostaneta, da nas ne bodo imeli za primitivce. Hudič bo le s turizmom, saj ne vemo, kam bi z njim. Če bi nam vsaj Turki ali puntarji porušili ali zažgali grad, zgodovinska smola. Tako pa: enkrat bi morali biti ponosni nanj, drugič bi morali zardevati; najboljše, da nosimo šminko kar s seboj... Pa se vrnimo v prestolnice. Ondan sem bil nikjer drugje kotvMurglah. Nobenih znamenj pasjih dnevov. Lep kraj, vam rečem: vse naokoli magnolije, glicinije, divja trta in seveda čedne hiške v slogu filmov iz tridesetih let. Človek bi se kar raznežil. Le nekaj obveznih policajev je kalilo (to) skoraj romantično idilo. Tudi kadar postopam po našem ljubem Bistrcu, me prime nek čuden šen-timent. Prijeten kraj, če odmislim reko avtomobilov, ki se vali vsak dan skozenj, vendar, če hočemo biti mesto, moramo imeti tudi promet, sicer nas tujci ne bodo jemali resno. Imeti moramo seveda tudi svoj časopis in svoje politike. Tu pa se stvar ustavi, pri tem nesrečnem "Snežniku" namreč. Nekateri od politikov imajo zaradi njega prave nočne more in v (svojih) videnjih se jim prikazuje celo neki Zejnuli, ki jih baje straši v albanščini. Zares hecno, ko pa skoraj vsi v en glas trdijo, da ga ne berejo. Morda pa so nočne more posledica minulih pasjih dnevov ali pa neizglasovanega občinskega statuta in tajnika in proračuna. Kdo bi to vedel. Morda pa je pisan v nepravem jeziku, saj so danes v modi tuji (jeziki) in materinščina počasi postaja samo še pomožni jezik. In ko takole napeto razmišljam, me prešine odrešilna ideja: imeti bi morali dva časopisa! Enega v slovenščini, drugega pa v tujem jeziku. Da nas ne bi pomotoma spet pošiljali na stari Balkan, si moramo izbrati evropski jezik. Albanščina in cirilica torej odpadeta in ostane nam le še italijanščina. Fino, tako se vsaj sosedom ne bomo zamerili. Našel sem celo že naslov: "La voce del Popo-lo". Malo obrabljen naslov sicer, a za naše razmere kar pravšnji, saj v glavnem govorijo le politiki, ljudstvo pa itak zmeraj molči. Vprašanje je le, kdo bo imel pravico pisati v italijanščini: ljudstvo ali politiki? O tem bodo gotovo morali odločati občinski svetniki na kakšni izredni seji. Če pa jim to ne bo uspelo, bomo tostran Timava prisiljeni ukrepati na lastno pest. Izvolili bomo vlado v senci ali pa ustanovili novo občino, nov občinski svet, novega podestata ter nove prepire: ali naj v novi comuni vozimo oz. uporabljamo jelenje ali pasje vprege? Imeli pa bi vsaj svoj časopis in to v tujem jeziku, enako bi poimenovali novo občino kar v "Monforte del Timavo". Mogoče pa bi se v tujem jeziku lažje sporazumevali? Vredno bi bilo poskusiti... Za neustanovljeno občinsko tiskovno agencijo ŠKDM: lože Stegu Sperans ali Preferans ali podobno, je za domačo nalogo napisal zbrana dela. Zares ne vem, zakaj je menjal poklic. Mogoče ni opravil strokovnega izpita. Kdo ve? Najslavnejši slovenski učitelj je bil vsekakor Martin Kačur. Knjigo o njem bi moral vsak naš učitelj imeti poleg Biblije na nočni omarici ... Danes se pedagogi ne ukvarjajo več s politiko. Ker so izobraženi preveč interdisciplinarno in niso primerni. Danes se s politiko ukvarjajo psihiatri, ki igrajo na gusle in pišejo pesmi. Na Bistriškem so bili učitelji najbolj čislani v času povojne obnove. Z dvigom naše kulture je bila njihova vloga zaokrožena. Pristala je pri dvomljivih razsežnostih. Morali bi živeti solidno zakonsko in drugače spoštovano državljansko življenje. To je z njihovo nizko plačo nemogoče. Zato bi morali z ustavo določiti, da se pedago-g(inja) poroči s pedagoginjo(gogom), ki bi s seboj v zakonski stan prinesla(el) primerno doto. Zakonski družeč ali družica bi torej morala biti primerno bogata. Če te človeške vrste ustavno ne moremo zaščititi, bi morali obveljati spodaj navedeni ukrepi: 1. Vsak učitelj mora biti nadčloveško obremenjen. V vsakem razredu mora imeti najmanj 50 učencev (in ne 35 kot na bistriških šolah). Ob prihodu v razred bi morali nepoklicani imeti vtis, da so prišli v kasarno. 2. Ker za preživjanje dopusta v Palmi de Mallorci ni dovolj denarja, čeprav so tam za 50% nižje cene kot v Portorožu, je treba učiteljem skrajšati počitnice na maksimalno tri tedne. Tako ne bo preveč prostega časa in jim po glavi ne bodo rojile neumnosti. Še za štrajk ne bodo imeli časa. 3. Avtoriteto si mora učitelj dvigniti tako, da podeli čimveč cvekov. Primer: učitelj A da cvek učencu, ki potem dobi od učitelja B inštrukcije. Učitelj B da cvek drugemu učencu, ki potem dobi od učitelja A inštrukcije. Učitelja A in B sta spoštovana in še honorarno nekaj zaslužita. Obogatela seveda ne bosta. Bodi o učiteljih dovolj. V kavarni sem srečal pomembna člana domačega in postojnskega občinskega sveta. Vzrado-ščen sem ju pobaral, za kaj gre. Strogo sta me pogledala in podala naslednji izjavi: Gospod N iz Ilirske Bistrice: - To je prvi uradni in prijateljski obisk nekega Postojnčana pri nas. Bistričani in Postojnčani smo obrnili kolo zgodovine. Od danes naprej bodo naši odnosi čisto drugačni: prijateljski in kooperativni. Ugotovili smo celo vrsto skupnih interesov. Naši gospodarstvi sta komplementarni do suple-mentarni, torej kompatibilni. Zato bomo Bistričani pozabili, da smo naš denar investirali v postojnsko šolo in druge objekte, ki nam ne dajejo tistega, kar bi morali. Prva naša naloga je, da Postojno, ki v širšem smislu leži na Primorskem, uradno vključimo v Primorsko tudi v ožjem smislu. Tako bomo Notranjsko Reko osvobodili in bo končno postala čisto navadna Reka. Cerkničani naj se gredo solit. V naša združena mesta bomo potegnili tudi Sežano, ki jo bo treba najprej ukrotiti, saj s svojimi lmportexporti, Casinom, Lipico, kulturnim domom... pretirava. Potem bomo krenili naprej, proti Ljubljani, Trstu in Kvarnerju. Gospod M iz Postojne: - Naj nekoliko konkretiziram misli mojega sogovornika. Prosim, da zapišete tole: Postojnčani pričakujemo 600% več obiskovalcev Postojnske jame s strani Bistričanov. Ker pričakujemo pretirano velik obisk načrtujemo moderniziranje jame, predvsem pa jo bomo razširili. Načrtujemo še 300%-no povečanje porabe bistriških lesonitnih plošč. V Postojni smo pozabili na žalitev, ko nam niste dovolili, da bi v Bistrici odprli našo trgovino. Tudi ponižanje, ko niste hoteli sprejeti PO registrskih tablic, smo preživeli nadvse dostojanstveno in pokončne drže. V prijetnem pogovoru z izseljencem sem izvedel, da ga v stari domovini ni bilo že 18 let in da se je od takrat pri nas marsikaj spremenilo. Predvsem medsebojni odnosi. Včasih je delček ceste, njive ali zidu povzročil hude spore in ljudje so se celo fizično spoprijeli zaradi jabolka na meji med dvema posestvoma. Danes je drugače, je menil mož. Pri nas v Ameriki se sosedje skorajda ne poznamo, tu pa so vsi prijazni. Vsi se spoštljivo il‘1olet kralju L ton letu se s pozdravljate in kar je najbolj važno, otroci1 morejo in ne znajo skrivati tistega kar starejši, sproščeno, svobodno in nepotvorje|l,' jazno pozdravljajo sosede, tudi odraste' Y pomeni, da je vzgoja v slovenskih družinJl1 lllca/ sklada va. "Blagor vam", je zaključil. fliuT^'^3' Pred dnevi sem prejel dopisnico s takole'^ ^Prijatelj, no: "Sem občutljiva oseba in se najbolj teme in strašne nočne tišine. Tja do des* "i«;i mj ste ure zvečer še nekako gre, saj mi vzW • Ijaž je v čutek življenja prijetno lajanje psov. TucM’ ^r, baron zjutraj dalje se počutim dobro, saj se o° ,T,iglava je vali takrat spet oglasijo. Mori me le čas^ Vna fotog me preveva občutek, da sem sama na sv^t8 jemu soprogu si tega ne upam pov JV.I IIVJ JI I IV. UfJUlli lil ne bi razumel. Da bi vsaj smrčal, a tueVC3lJ o kulturi, pa celo o meni, in je pri tem ^ vse bogastvo našega in tujega folklorni slovja, ni nihče motil s ploskanjem, cer J čepf,, slišala polovica Prešernove ulice. poslušalci vzhičeni. Tudi policija se je ^ umaknila. Gospa, vabim vas na podob611,,/ ki ga z nestrpnostjo pričakujemo v K j bo pevec spet v formi in bo kdo speI j.; ret f ohrabrilni napoj. Naj dodam, da je P6? ljubitelj arhitekturne dediščine. Med ^ njegov tudi znameniti spomenik ob^ Vencinove hiše. Iz Postojne se je oglasila bralka produkcija tona iz telefonske slušalk okrniti lepote njenega glasu, a tudi lede j okrniti lepote njenega glasu, a tudi Še danes ne vem s čim se ni strinjala' ^ se ji bo do najinega prihodnjega tel^011 ^ govora odtalilo grlo. Do takrat pa i0 zdravljam... ” J Senzacionalno! Časopis Snežnik lahko tudi duhali, ne samo brali- 1 številko ga bomo odišavili z original11"^! zraka z vrha Snežnika!!! Odslej va5^ ličnimi aromami popeljali v taz\^e^f veste kako diši palma iz oaze v osrčiu J Najboljši parfumi vsebujejo ambro, ^ J katere te dišave obdržijo močan von) ^ V septembrski številki časopisa bo1^ ličnim vonjem dokazali, da so tudiv jtt' prisotne velike količine ambre! Na'0^ W 0 Aljaž časopis Snežnik! Ne bo vam žal- Kd0( ln fslu žnik ne potrebuje TV Slovenija! J'\'>arv "v« ■ nm1 . Posnni r ^vrhuTrigla gotovo n; allianski st ilav Trente Natiero", iNfck, N' dan po’ J*yozat ““javljeno '>ki italija Rabljeni vs z Aljaževi I,- “hodavci ki so va bilo slišati ritmično zelo poudarjenokralj Pe(( ranje vrat. Imel sem prijeten občutek, , ^ani nisi Dim'1 Posnel c avgust 1995 STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO Snežnik • stran 7 to let Aljaževega stolpa in Bistričani ob njem rtvoijf^ kraljuje na vrhu Triglava znameniti Aljažev stolp. S številnimi prireditvami v le-Irasle-'® 'frn letu se slovenska javnost s hvaležnostjo spominja Jakoba Aljaža, dovškega župnika, užinal1' ll'ca, skladatelja in iskrenega rodoljuba, ki je pred stoletjem uspel ohraniti slovenskim ln Triglavu slovensko podobo. Za pet goldinarjev je kupil nekaj metrov zemljišča . ,u Tnglava in na svojem postavil legendarni stolp. Načrte zanj je izdelal sam, mla-kole'®* 111 Prijatelj, kleparski mojster iz Šentvida pri Ljubljani, pa mu je stolp izdelal. Raz- otroa' kargo«' ajboj deselft1 (fc le8a so z vlakom prepeljali v Mojstrano, od koder ga je pet ljudi preneslo na vrh IVa> kjer so ga sestavili in pritrdili. V notranjosti stolpa so lahko našli zavetje štirje ucjv-, , ausiciviii m piiiiuui. v nundiijuMi Muipd idiirvu iiumi kavcije surjc ,j vzb«1' f'^ia^ je vanj namestil tudi tablo z opisi vrhov, ki jih je moč videti s Triglava, pa ter-Tudi^ kr, barometer, špiritni gorilnik, kositrne kozarce in še tri stolčke. Aljažev stolp na se dob* nglava je postal slovenski simbol vseh obdobij, ki so sledila, vse do današnjih dni. čas',,nlJ *,a,ia fotografija skupine bistriških planin-iaSVetf !)V^U ^'S^va, posneta 14. avgusta 1939, ec'a*1,, a' B°tovo najstarejša znana domača foto-tU°'1 |i5Z^a^ev'm s,°lpom- Planinski veteran ulmar se še živo spominja, kako so se te-odpravili na Triglav. Sprva so Ferije %a|i krenj(; na ^angrt Zanimanje za izlet * h i to i^°' 2ato nai i'^1 v Trento zapeljal 3 ura oik Berto s tovornjakom. Izredno slabo vre-var*^ ^nekaj dni pred načrtovanim izletom pa je Lfr|rl Ie^r'iav'iene odvrnilo od namere. Ostalo š'aS fJ^an,ov' 50 vztrajali v svoji odločitvi. ii pre^ kdali so tovornjak in se 13. avgusta z vlamljali do Št. Petra (sedaj Pivka), nato do r '.n 2 lokalnim avtobusom čez Predil do e med potjo so se odločili, da krenejo ,av' kar je bila njihova dolgoletna želja. V kpr' ustreznih italijanskih oblasteh dobili ^,e za vzpon, saj je čez Triglav potekala ^eja, sam vrh z Aljaževim stolpom pa je J 'ianski strani. S taksijem se je skupina J, vTrento, od koder sov Zadnjici vsto-L^latiero", planinsko pot, ki jih je vodila mraaške koče na Doliču. Tu so prespali Si dan povzpeli na Triglav. % N dar nePozabno!", pravi Albin Butinar. Na j javljeno skupino Bistričanov že priča-, °iaki italijanske obmejne milice, ki so se ^Ijeni vsilili tudi na obvezni fotografski ,l 2 Aljaževim stolpom. Vreme tudi ta dan Prijazno. Vračali so se po isti poti N,ki° itiPr 1 i khodavcih srečali še z jugoslovanskimi 't/lti' i''50 varovali svoi del meje. Prav te 'V j ),iavsko pogorje obiskal tudi mladi jugo-dif ukn'- tek> m,',"i nisi alj Peter II., ki pa ga Bistričani z ita-s'rani niso mogli srečati. Pot na Triglav je bistriške planince tako navdušila, da so ga obiskali že naslednje leto in nato še kdo ve kolikokrat. Že kmalu po osvoboditvi so Bistričani pohiteli na Triglav, da tudi v svobodni domovini opravijo simbolično planinsko dejanje, vzpon na osrednjo slovensko goro. Prvo večjo bistriško planinsko skupino po vojni je na Triglav sredi avgusta 1948 vodil znani gorenjski alpinist in gorski reševalec Maks Medija, sicer sorodnik bistriške Pekove družine. V skupini so bili Milo Cubr, Ciril Samsa, Milan Šajn in njegov osemletni sin Zorko, Drago in Ado Muha in še kdo.Do Aljaževega stolpa so se povzpeli iz Mojstrane in doline Vrat čez Prag in Kredarico ter se po dolini Sedmerih jezer in Komarče spustili v Bohinj. Triglav je postajal vse bolj dostopen. Naslednja večja skupina Bistričanov je krenila nanj že čez tri leta, vodil pa jo je alpinistični pripravnik Rudi Dujmovič. Albin Butinar in Milo Cubr sta bila edina, ki sta bila na Triglavu že pred vojno, pridružili pa so se še Nada Hmeljak, Mara Božič in Marjan Kaučič. Kar dva tedna so planinarili po okolici Triglava, na njegov vrh pa so se povzpeli IS. avgusta 1951. Nada in Albin Butinar se spominjata, da je šlo za pravcato pustolovščino. Številne planinske koče so bile še iz vojne poškodovane, nekatere so obnavljali, hrane ni bilo moč dobiti nikjer in vse so morali nositi s seboj. Tradicijo obiska Triglava za veliki šmaren pa Bistričani nadaljujejo tudi danes. 12. in 13. avgusta letos je vrh Triglava obiskala skupina dvanajstih podgorskih planincev. Za izhodišče so si izbrali Rudno polje, v dolino Vrat pa so se vračali čez Prag. V jubilejnem letu je pričakovati, da bo vrh T riglava obiskalo več skupin bistriških planincev in planinskih družin Vojko Čeligoj niilrii j/ ^i^ževem stolpu na Triglavu, 14. avgusta 1939. V prvi vrsti z leve: Franc Klemenc, \|- 1,1 Tatur (čevljar), v zadnji vrsti: Anton Hodnik, Milo Cubr, Stanko Zadel (Krtačka) in f-fOar v "varstvu" italijanskih obmejnih stražarjev. Osmi, vendar neznani Bistričan je fo-0snel. Originalni posnetek je za objavo odstopil Lado Čeligoj. IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV Kazimir Kranjec (1891-1971) Pričujoči kotiček smo v "Snežniku" namenili domačinom, pa tudi vsem tistim posameznikom, ki jih je življenjska pot pripeljala v Ilirsko Bistrico in so s fotografsko kamero ljubiteljsko ali profesionalno beležili utrip našega kraja in ljudi okrog sebe. Njihov odnos do fotografije kaže, da v njej niso iskali zgolj njene dokumentarne vrednosti, pač pa so želeli izraziti tudi ali predvsem njeno umetniško izpovedno moč. Bodi ta zapis prav njim v hvaležen spomin. Tokrat listamo po fotografskih albumih Kazimirja Kranjca. Kar štiri leta je bila s sinovi v Ljubljani tudi njihova mati. Skrbela je zanje ter bedela nad njihovim šolskim delom. Kranjčevemu Mirku je bila namenjena tehnična izobrazba. Bil pa je živahen in družaben mladenič, dovzeten tudi za mnoge kulturne dejavnosti. Po uspešno končani šoli je o-stal v Ljubljani še nekaj let. Aktivno je sodeloval v pevskem zboru in dramski skupini. Verjetno se je prav v tem času seznanil tudi s fotografijo in se spoprijel z njenimi skrivnostmi. Navdušen nad možnostmi, ki jih fotografija nudi, si je doma v Trnovem uredil atelje in laboratorij ter odprl fotografsko obrt, ki jo je ohranil vse do začetka prve svetovne vojne in vpoklica v vojaško službo. Fotografski izdelki Kazimirja Kranjca so predvsem dokumentacijski. Izdeloval je fotografije za dokumente, fotografiral meščanske in kmečke družine, skupine deklet, fantov, otrok, pa posameznike, vendarvse v tedaj modnih pozah. Njegov skromni atelje z obvezno fotografsko dekoracijo tedanjega časa seveda ni nudil posebnih fotografskih posegov. Pa vendar številne ohranjene fotografije pričajoč umetniški ambiciji njihovega avtorja. Tu so še poskusi dodatne fotografske tehnike, kottoniranje in posebni fotografski učinki. Kazimirjeva hčerka prof. Lilija in njena hčerka Milena radi pokažeta tri očetove fotografske albume, v katere je vloži I svoje najbolj uspele fotografije. Ob vsem tem imajo fotografije veliko dokumentacijsko, pa tudi etnološko vrednost. Kazimir Kranjec, avtoportret, 1930 Le kdo v Trnovem in Bistrici, pa tudi iz okolice, vsaj iz starejše generacije, ni poznal Mirka Kranjčevega. Bil je izvrsten urar, optik in zaljubljenec v čebelarstvo. Dovolj razlogov torej, da so domačini zahajali h Kranjčevim, odprto hišo na glavni trnovski cesti pri odcepu ceste proti župnijski cerkvi sv. Petra in dalje proti Snežniku. Njegovo največje veselje so bile stare ure, nad katerimi se je sklanjal dobršen del dneva. Z malimi okroglimi očali, ki jih je nosil skoraj na koncu nosu, je kdaj pa kdaj postal na pločniku pred hišo, se razgledal po glavni cesti in se sprehodil še k čebelnjaku na vrtu za hišo. Postoril je to in ono in se vrnil v hišo. Takega Mirka Kranjca imamo v svojem spominu starejši domačini. Malokdo pa ve, da se je Mirko Kranjčev, uradno zapisan kot Kazimir Kranjec, tudi poklicno ukvarjal s fotografijo in da je bil pri tem dovolj uspešen. Pa pojdimo po vrsti. Kazimir Kranjec je s še tremi brati izhajal iz učiteljske družine. Rojen je bil v začetku zadnjega desetletja prejšnjega stoletja v Podstenju, kjer je njegov oče, nadučitelj Franjo Kranjec, učiteljeva! že deset let. Tu je spoznal vaško dekle, Mirkovo mater in ustvaril družino. Mirkov oče je bil izvrsten učitelj, pred tem pa tudi odličen dijak na reškem učiteljišču, kjer je zaradi uspešnosti dobival posebno štipendijo zagrebškega nadškofa Juraja Strossmayerja, kar je bila tedaj posebna čast. Franjo Kranjec je v Podstenju služboval polnih 28 let. Na prelomu stoletja je kupil v Trnovem sedanjo Kranjčevo hišo (tedaj št. 2) in jo dal nadzidati. Oče Franjo je za šolanje svojih štirih sinov dobro poskrbel. Vsem je namenil ljubljanske šole. NI AGRA. D NI O VPRAŠA NI J E Kdaj je dovški župnik Jakob Aljaž postavil na Triglavu znameniti stolp, ki po njem že sto let nosi naziv Aljažev stolp? Prvi bralec, ki nam bo sporočil točen datum, bo eno leto brezplačno prejemal naš mesečnik. ODGOVOR Ime značilne jedi, ki je ostala še iz časov, ko so bili v Ilirski Bistrici in Trnovem vsako leto štirje veliki semnji in jo lahko še danes dobite v gostilni Perkan, je vedela Vladi-mira Baša iz Ilirske Bistrice. Šlo je za vampe ali tripe. Po končani vojni se je Mirko Kranjec vrnil domov. V deželo so prišli novi gospodarji. Fotografskega ateljeja ni več obnovil. Odločil se je za precizno mehaniko in z njo za urarstvo, kar je bila njegova osnovna poklicna izobrazba. Nad vrati hiše je na urarstvo opozarjal izvesek velike žepne ure. Pri njem pa ni bilo mogoče samo kupiti dobro uro ali popraviti staro. Znanje fotografije in optike je s pridom izkoriščal, saj je domačinom meril dioptrijo in jim ponujal ustrezna očala. Mlada dekleta so zahajala h Kranjčevim, da jim je stric Mirko z zlato iglo prebodel ušesa. Pa še marsikaj je znal in umel Kranjčev stric. V desnem delu hiše so imeli Kranjčevi tudi "Trgovino z raznim blagom". Njen dvojezični slovensko-italijan-ski napis je italijanske oblastnike še dolgo bodel v nos. Zaključimo. Verjetno je bil prav Kranjčev fotografski atelje prvi stalni atelje v Trnovem in Bistrici. Pred njim so obiskovali kraje potujoči fotografi, najpogosteje v času semanjih dni ali praznikov. Za laboratorij so si izposodili temno sobico bližnje hiše in v dobri uri izdelali slike naročnikom. Starejši ljudje pa znajo povedati, da je deloval poklicni fotograf nekaj časa tudi v Kilovčah, o njem pa žal ni podatkov. Vojko Čeligoj GtAK Kafts; 4V' URAR UGo /V TRNOVO Vq\v L H BUtljLNJH j A Hrbtna stran zrcala s poslovno reklamo urarja Kazimirja Kranjca. Tudi tiskarska plat te reklame je izjemno tehnično delo. Kazimir Kranjec: Dekle iz okolice Ilirske Bistrice, okrog 1910 PLANINSKI DROBIR Na Snežniku za ekološko energijo Pred dvema letoma smo v “Snežniku" navdušeno zapisali, da je domače podjetje Teles iz Ilirske Bistrice podarilo koči na Snežniku brezžični telefon in tako udcjanilo dolgoletno željo bistriških planincev, da vrh Snežnika povežejo z dolino. Ob letnem obisku, na Snežnik se povzpne okoli deset tisoč ljubiteljev gora, je bilo to več kot nujno. Tedaj smo tudi zapisali, da planinci čakajo novega dobrotnika, ki bi za mobitel in druge porabnike podaril ekološko sprejemljiv vir električne energije, ki skupaj z opremo presega vrednost 7.000 DEM. Žal takega dobrotnika ni in ni hotelo biti, tako da je moral oskrbnik Janko tri kilograme težak akumulator mobitela vsakokrat nositi na polnjenje s Snežnika v dolino. Na srečo se je podjetje Teles znova izkazalo. Sredi julija je, skupaj z ekipo domačega radio kluba Snežnik, na južni steni koče namestilo osnovni fotoelement, ki bo lahko stalno napajal mobitel in še pet žarnic za razsvetljavo v koči. Vsekakor vse hvale vredna poteza . Še posebej so veseli in hvaležni v domačem planinskem društvu, ki takšne investicije še dolgo ne bi zmoglo. Pač pa so se v društvu odločili zamenjati dotrajano kuhinjsko pohištvo, ki je v dvajsetih letih skoraj razpadlo. Lepega novega in funkcionalnega pohištva bodo veseli obiskovalci koče, še posebej pa oskrbnica Majda. Pohvale si zasluži tudi domače komunalno podjetje, ki je pomagalo planincem zaščititi notranjost vodnega rezervoarja na Snežniku, saj je že nekaj let izgubljal vodo. V sušnem obdobju je bilo z vodo tako tesno, da jo je že skoraj zmanjkalo tudi za znameniti snežniški čaj. Vojko Čeligoj Z montažo sončne celice je podjetje Teles s pomočjo ekipe radioamaterjev rešilo problem vira električne energije za snežniško kočo. SLIKOVNA KRIŽANKA SESTAVIL: M. M. REŠITEV KRIŽANKE IZ JULIJSKE ŠTEVILKE (vodoravno); Boris Becker • obiskovanje • Srb • hromost • Nena • rejka • Akira • al • Rapid • ocet • drevo • Ivana • lak • AP • na ' IK* ica • NU • dlaka • kid • LS • okno • Janet • Leali • Mia • on • Antonov • ajda • Dover • CM • la • IT • Ajshil • prepletenost • kamp* obisti. Zlati jubilej obnovitve PD Ilirska Bistrica V tem letu slavi ilirskobistriško planinsko društvo zlati jubilej. Potem, koi* po ustanovitvi v letu 1907 razmahnilo svojo dejavnost in v letu 1914 svečan11 odprlo "Vilharjevo kočo" v Črnem dolu - prvo slovensko planinsko postojank0 na področju Snežnika - in po prvi svetovni vojni znova živahno zaživd1 so ga v letu 1926 italijanske fašistične oblasti prepovedale in zaplen|t njegovo premoženje. Planinska ideja je med Bistričani skrivoma tlela polnih 19 let, da bi že tri mesece po drugi vojni vzplamtela z vso silo. Natančno 30. avgusta 1945 se je v tedanji gostilni Jadran zbralo kar 56 domačinov, med katerimi je bilo veliko preživelih članov nekdanje prepovedane ilirskobistriš-ke podružnice Slovenskega planinskega društva, da bi ga ponovno ustanovili. Ohranjen zapisnik tega sestanka odseva verno sliko dogajanja in navdušenja, da tudi planinska dejavnost pod Snežnikom v svobodni domovini zadiha s polnimi pljuči. Sestanek je vodil Vide Opreš-nik, tajnik NOO za okraj Ilirska Bistrica, med gosti pa je bila tudi Guština Trebeč - Živa, referentka za kulturo in prosveto pri pokrajinskem poverjeništvu v Ajdov- ščini. Planince so tedaj še posebej za01 mali opuščeni italijanski vojaški obje* na področju Snežnika, ki bi jih ka#1 usposobiti za planinske namene. Izvoljeno je bilo vodstvo društva,*1 predsednika dr. Ivan Biček, za tajni’ Saša Ličan in določena letna članati0’ v tedanjih jugolirah. V društvo so pf'510 pili vsi prisotni. Tako so bistriški med prvimi v Sloveniji obnovili sv društvo in se z delegatkama Stanko* in Lojzko Zadel udeležili tudi prvesW ščine slovenskih planincev, ki je hib ^ nec februarja leta 1946 v Ljubljani' Lepemu jubileju je bistriško p/an<^ društvo posvetilo vse svoje letošnjeP ninske aktivnosti. v . Vojko Č#1 Omejitve na poti med Snežnikom* Pred dvajsetimi leti sta planinski društvi iz Ilirske Bistrice in Platak z Reke prav na našem svečano odprli “planinsko pot prijateljstva" med Velikim Snežnikom in Snježnikom v Gorskem ^ Pot, ki sta ji bila začetek in cilj dva istoimenska gorska vrhova, med njima pa je dvanajst ur P p ture po gozdovih in planinskih vrhovih, je v tem času prehodilo skoraj 2000 obiskovale0'1. zadnja štiri leta ostala osamljena in brez obiska. Z osamosvojitvijo Hrvaške in Slovenije je pot presekala državna meja, ki je vnesla pomembne omejitve gibanja, tudi planincem. Že vrsto let se obe društvi trudita, vsako v svoji državi, da bi poenostavili prehajanje meje vsaj planincem, ki se izkažejo s planinsko izkaznico. Zaenkrat še ni pričakovanih odločitev, zato v bistriškem planinskem društvu svetujemo vsem, ki bi se vseeno radi podali na to planinsko pot, da jo opravijo v dveh delih in sicer: ločeno od Snežnika do Klanske police, z vmesno kontrolno točko na Sežanju in po prehodu meje čez katerikoli mejni prehod v Hrvaško še od Snježnika, čez Gušlico (žig je še na rezervnem mestu ob cesti) do Šverde. Prehod naše in hrvaške meje nadzirajo policij5^^ obeh držav in poskusi nezakonitega pr°^. je po nekdanji trasi te planinske p01', tj imeli neljube posledice, za kar obe pb111 štvi ne moreta nositi odgovornosti. pt, Na predelu naše občine je na hrvaško* ^ j ^ bajala tudi "bratska planinska pot Ljub1! j jeka", ki je sedaj brez obiska, pa j planinska pot E-6, ki povezuje Bal*'5 ^ dransko morje in se je zaključevala J1'1^ Organizatorji te poti so se odločili, o*1 Oe g/e(y£ speljali s Snežnika čez Kozlek in Brki*1 venske obale. m Pi 'nžer 6625 ^ilha tel. c ■z i,?0clna pt katec naši a LJUDJE MED SEBOJ Srečanje šoferjev ob koči Lovske družine Kozl^ Turoben, deževen dopoldan v soboto, 15. julija, ni obetal dobrega. Vendar po dežju P® Tako je bilo tudi tokrat. Pozno popoldne je posijalo in odpravili smo se na šofersko ve*0 žur. Na žuru sc v glavnem pije in pleše predvsem "indijanske plese". Tu pa je bilo vse kaj . |jf v Zabičah nas je pozdravil lično narejen smerokaz TIB - Transport. Po makadamskic J' dopoldanski dež ravno prav zmočil, da se ni prašila, smo sc povzpeli v osrčje snežniški 5 prelepo gozdno jaso, kjer stoji koča LD Kozlek. Ob njem je plošča za ples, nekoliko niže še urejeno balinišče in prostor, kjer so otroci in odrasli igrali nogomet. Skratka, organizatorji - člani sindikalnega odbora - so našli idiličen prostor za to prireditev. Prav njim gre zahvala za čudovit sobotni popoldan. Poskrbeli so res za vse in za vsakogar. Kakor hitro so videli, da se je kdo pripeljal, so prinesli mize, klopi. Vsakega posebej so povabili, naj si gre po hrano. Izbirali smo lahko med okusno pripravljenimi čevapčiči, "kremena-telci" in slastnim pasuljem. Lahko pa smo dobili kar vse, če je kdo želel. Pijačo nam je eden izmed organizatorjev pripeljal kar s samokolnico. Odpadke in rabljene kozarce smo odvrgli v vnaprej pripravljene vreče za smeti. Tudi na to niso poza- bili ti vrli fantje. Naši možje in fanti®5 bali na balinišču. Žene in dekletaJ ob mizah, poklepetale, pojamrale, k^ pr mljene, ko nam naši šoferji težko 5u .J razbeljenih pločevinah po slovensk' skih cestah. M Zato je taka veselica na svežem &° jv ku, kjer lahko razgibaš duha in t^0, brodošla. Ko se je zmračilo, smo 56Ji zavrteli ob prijetni glasbi mladih izJ fren". Veselje je trajalo pozno v no Jj* zadovoljni in sproščeni vračali do*11 danes obujamo spomine na ta dam , Zato še enkrat hvala organizaci j if avgust 1995 OGLASI Snežnik • stran 9 , koi( ečaitf )jant» iivel®' ilcnil1 ■I zaf objel® kaza|j tva,^ tajnih inafi1'1 p:# lani'1® i svoj* !0Voll esW ailak«- ni- in/^ ijeft tM' ti S rpla' ceV’ skep!Pf reh/ min^l blj3flJ, ji K tiško, na1" dai", r \ *KA _B\Vf. Občina Ilirska Bistrica MLINOTEST PEKARNA Ilirska Bistrica dekorativne in obstojne zidne obloge v imitaciji različnih vrst lesa \ lesno kemična industrija, P.o. ilirska bistrica, nikole tesle 11 tel.: 067/41-241, fax: 067/41-433 X: \ ‘ul/d transport terminal ilirska bistrica POLIURETANI platna ProVITA" 'nženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Riharjeva 27 H 067/41-820 K BESS d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM PODBEZE 39 - ŽALCI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402, fax. 067/81-285 TRGOVINA "BOŠTO" BAZOVIŠKA 4a 66250 IL. BISTRICA (za GG) tel. 067/42-123 NOVO - NOVO - NOVO Po naročilu izdelujemo: POLICE, STOPNICE, TLAKE, PULTE, ŠANKE ... IZ MARMORJA IN GRANITA BESS, keramika ■ eleganca ■ kvaliteta \ Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 5UM1S Vojkov drevored 14, 66250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 \ S; S X: tod BMD INŽENIRING Ilirska Bistrica PIVKA perutninski kombinat Neverke 30 66256 KOŠANA 30% NIŽJE CENE! °hclna prodaja konzumnih-jedilnih jajc ' kategorij in velikosti. Dobite jih v t1as' AGRO TRGOVINI na Kalu od 22. 6. 1995 dalje. ,fi 9lede na velikost: od 4 • 13 SIT . ^ GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA ■U primorje Iffl ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 70.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 35.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 18.000 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 9.000 SIT 5. šestnajstina strani 6,5 x 8,5 cm 4.500 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite "GA commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297 COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. _________66250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077 Surežnik UREDNIŠTVO 66250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 NOGOMET NK Transport v osmini finala Pokala Nogometne zveze Slovenije V lekmi šestnajstine slovenskega pokala je NK Transport v gosteh (6. avgusta) pri mariborskem klubu NK Železničar, članu II. lige, nepričakovano slavil zmago z 2 :1 in se uvrstil v nadaljnji krog tekmovanja. V četrtek, 24. avgusta, je bil v Murski Soboti opravljen žreb parov osmine finala. NK Transport bo gostil prvoligaško moštvo NK Mura v sredo, 20. septembra. V vodstvu kluba upajo, da bodo tekmo odigrali že na preurejenem igrišču Športnega kompleksa Trnovo. NK Transport nastopa v sezoni 1995/ 1996 s petimi ekipami. Tekmovanje v novi prvenstveni sezoni se je za člansko in mladinsko moštvo že začelo, v začetku septembra pa bodo v ligaških tekmovanjih nastopile tudi ekipe kadetov, starejših in mla-ši h dečkov. Člansko moštvo je v prvem krogu III. lige gostovalo v Novem mestu in izgubilo proti domači ekipi Elana z rezultatom 1 :2 kljub temu, da so Bistričani vodili z 1 : 0. Na žalost številnih navijačev, ki jih spremljajo doma, so morali tekmo 2. kroga odigrati v Postojni. V nedeljo, 27. avgusta, so tako gostili ekipo Litiie. Rezultat tekme je bil 4:0 (3:0) za NK Transport. Naslednji, tretji krog, bo ekipa odigrala v gosteh proti tradicionalno neugodnemu tekmecu iz sosednje Kozine. Mladinsko moštvo je prvi krog II. mladinske lige - zahod odigralo v soboto, 26. avgusta, proti lanskemu prvoligašu, ekipi NK Solinar iz Pirana. Mladinci so se po ostri, na trenutke celo grobi igri gostiteljev vrnili domov s porazom 0 : 4. Zdravko Debevc ŠPORTNI OBJEKTI Za športni center v okviru Ureditvenega načrta Trnovo Izvršni odbor Športne zveze Ilirska Bistrica je na 5. seji v petek, 25. avgusta, poleg ostalih točk dnevnega reda obravnaval tudi dokumentacijo za Ureditveni načrt Trnovo s poudarkom na športnih površinah. V razpravi so se izoblikovale naslednje bistvene pripombe in ugotovitve, s katerimi bo seznanjena tudi občina pri javni obravnavi ureditvenega načrta. • Občina in mesto Ilirska Bistrica potre- | hribu, saj je vse bolj moteč objekt za bujeta večnamenski športni center za Dom starejših občanov in tudi za vse Kljub pomanjkanju sredstev se s prostovoljnim delom članov in s pomočjo nekaterih sponzorjev na igrišču v Trnovem pospešeno dograjuje slačilnice in postavlja ograjo po zahtevanih normativih za nastopanje v III. ligi. V klubu so najbolj razočarani nad dejstvom, da jim je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica zavrnil vlogo za pomoč (potrebovali bi približno 4 milijone tolarjev pri vrednosti del v višini 15 milijonov tolarjev!) in mu predlagal, naj se za pomoč obrne na Športno zvezo Ilirska Bistrica, ki klubom deli sredstva za športno dejavnost. Verjetno pa člani občinskega sveta niso bili seznanjeni z dejstvom, da Športna zveza Ilirska Bistrica iz proračunskih sredstev sofinancira predvsem dejavnost, za športne objekte pa lahko letno nameni le okoli 5% proračunskih dotacij. Letos bi to v najboljšem primeru pomenilo pol milijona tolarjev, vendar je že realizirano posojilo Balinarskemu klubu Zabiče za gradnjo balinarske hale v višini enega milijona tolarjev. Ker kaže, da bo dotacija iz proračuna za dejavnost manjša kot je bilo planirano, bo moral Balinarski klub Zabiče vrniti znaten del sredstev. zadovoljevanje rekreativne in tekmovalne dejavnosti. Mesto z okoliškimi kraji ima okoli 7.000 prebivalcev. Na tem območju je večina klubov in društev (30), ki bi del ali večino programov izvajala na teh objektih. • Upoštevati je treba tudi potrebe občanov, ki niso člani društev, pa že sedaj uporabljajo posamezne športne površine. Zagotovili pa bi tudi igralne površine za otroke in mladino, ki jih, razen na tej lokaciji, za območje Trnovega, Gabrja, Stanovanjske soseske S-13, Rečice itd. ni. • Več kot polovica objektov je že zgrajenih. Športna zveza Ilirska Bistrica (prej ZTKO) in klubi so te objekte uporabljali in tudi vzdrževali že od izgradnje na podlagi pogodbe s tedanjo jugoslovansko vojsko (JLA). Obstoječe športne objekte bi bilo treba le obnoviti in redno vzdrževati. • Nujno bi bilo treba preseliti lokacijo nogometnega igrišča na Partizanskem več sosedov. Športnega objekta na tej lokaciji ni mogoče adaptirati za višji nivo tekmovanj zaradi omejenega prosto- ra. • V trnovskem športnem centru bi bilo smotrno urediti glavno in pomožno nogometno igrišče v sklopu drugih športnih površin, navsezadnje tudi zaradi vzdrževanja. Ob dejstvu, da je eno nogometno igrišče že na tej lokaciji, je za kompleks nogometnih in drugih igrišč edino primerna razširjena lokacija. Del investicijskih sredstev bi občina lahko zagotovila s prodajo igrišča na Partizanskem hribu. • V sklopu razširjene lokacije bi se lahko uskladilo športne interese in potrebe po prostorih za trgovske, gostinske in uslužnostne dejavnosti pod tribunami (približno 3000 m2). Primeri takih rešitev v interesu vseh so na podobnih objektih v Kopru, Izoli, Sežani itd. Obe ponudbi bi se dopolnjevali in bi poživili dejavnost kompleksa. • Na kompleksu objektov s takšno ponudbo in lokacijo se lahko organizira tudi druge množične prireditve, koncerte itd. • Razširjena lokacija bi dolgoročno pomenila rezervacijo oziroma določitev lokacije za športni center mesta in občine, športni in drugi objekti pa bi se lahko gradili v okviru razpoložljivih finančnih sredstev oziroma zmožnosti in potreb uporabnikov ter občine. Glede na omenjena dejstva in ob upoštevanju čimveč strokovnih mnenj predlaga Izvršni odbor Športne zveze Ilirska Bistrica, da se sprejme A varianta UN Trnovo, ki predvideva razširjeno lokacijo športnih površin (Športni center Trnovo). In še kakšen argument ZA bi se dalo dodati ob razumevanju problematike in potreb športa v našem okolju. Končno bo vse, za kar se bomo odločili in kar bomo naredili, ostalo mladim generacijam za nami. Zdravko Debevc Skica predloga oziroma ene od variant Športnega centra Trnovo, ki ga podpira Izvršni odbor Športne zveze Ilirska Bistrica. STRELSTVO Državni rekord Andraža Lipotcldri na evropskem prvenstvu v tra| V prejšnji številki Snežnika smo poročali o Andraževih rezultatih, ki jih je dosegel na tekmah svetovnega pokala in svetovnega prvenstva. Tokrat poudarjamo njegove dosežke z evropskega prvenstva, ki je bilo od 26. do 28. julija v Lahtiju na Finskem. Andraž se je kot član slovenske reprezentance v posamični konkurenci uvrstil na 32. mesto skupaj z enajstimi drugimi strelci. V članski konkurenci je nastopilo 83 tekmovalcev iz skoraj vseh evropskih držav. Andraž je zadel 118 golobov, kar je nov državni članski rekord. 348 golobov, moštveni seštevek slovenske reprezentance, je bilo dovolj za 18. mesto med 25. uvrščenimi. Upoštevali so se rezultati še preostalih dveh slovenskih reprezentantov, Vilfana in Strmoleta. Zdravko Debevc Andraž Lipolt, novi državni članS^ KOLESARSTVO der v streljanju na glinaste golob^j^. — ■^nke1 ^Fežne' Prva zmaga ‘'tai :so 'Pos ;)li Pred “•Pob mladih kolesarje' zadržl ■fenke, nije ir Kolesarsko društvo Bistrc si je pod strokovnim vodstvom Milana Roliha zastavilo glasov cilj, da doseže vrhunske športne rezultate le, če začnejo trening z mladimi in perspe kolesarji ter jih pripravljajo tudi za tekmovanja že v mlajših kategorijah. gih kolesarskih tekmah v letošnji sezoni so pokazali, da lahko klub upravičeno računa na dobre rezultate mladih kolesarjev. Na tekmi v gorskem kronometru posamezno za dečke v Kamniku (sobota, 12. avgusta) je Klemen Vičič dosegel prvo zmago za društvo v svoji kategoriji. Bistriški kolesarji so se dobro odrezali tudi na tekmah za državno prvenstvo. Na tekmi ^ N,h Vsakodnevni treningi in nastopi na mno- v kronometru 3. junija v Kranju \e ^ ij0 Kiir' rJzvrririn[ \/ Izntir\r111 m J^MSiH ^ Ji IHL . ^ \\$ laT^LSl Bajc dosegel v kategoriji mlajših n a ]|Q ^ ^ 21. mesto izmed 69 kolesarjev. R° h vič je bil 22. v kategoriji starejših nl‘|j (37 tekmovalcev). Na dirki za ^ ^ no prvenstvo v Ptuju (nedelja, 20 ^ j^p 0 je bil Matjaž Bajc dvanajsti, tek1110 !td0^ je 82 kolesarjev. ..^as Nila llainik :v°ljen V julijski številki Snežnika gospod Zdravko Debevc poroča o letošnji uspešno izvedeni šoli v naravi. Prispevek zaključuje z največjim "problemom" - obiski staršev. Mogoče bi bilo dobro, da bi vodstvo razmislilo ne le o odsvetovanju obiskov staršem, temveč tudi o zamenjavi stalnih sodelavcev tega programa. Morda na otroke negativno vpliva tudi to, da imajo nekateri s seboj svoje otroke. Meni na primer še na misel ne pride, da bi svoja otroka peljala s seboj v službo. Marina Šestan, Kuteževo 2d