Razne novice. * Cesar je pomiloatil 47 kaznjencer. Od teh je eden v Mariborn, 6 v Beganjab. * Prejšnji vojni minister umrl. Edmnnd pl. Krieghammer, ki je vodil 10 l«t vojno mioigtrstvo, je dne 21. t m. umrl. * Sadni sejmi v Gradcn bodo die 3. in 4 oktobra in 6., 7. in 8. novembra. * Te5aj za sadjarstvo in zeleDJarstvo ge bo vrsil na gadjargki in vinargki ioli v Mariboru od 17. do 22. sept. Udeležiti se ga gme 30 ogeb. Javiti ge je do 12. sept. * Važno za konjerejce. Pogegtniki mladih žrebcav, tudi žrebet, ge opozarjajo, da država daje za rejo dobrib irebcev podpore po 200 K na leto. Žrebce je treba takoj priglasiti žrebčargkemu oddelku. * Tretji slovenski katoliški shod. Posebnega vlaka ie bo v Ljnbljano, ker 88 ni naznanilo za pogeben vlak potrebio stevilo. Vkljab tema se je prijavilo k ghodn že do zadijega torka nad 300 Štajercev. Štajerci ae odpeljemo v nedeljo dne 26. t m. z vlakom ob 5. nri 35 min. iz Maribora. Tndi dragi vlaki se lahko nporabijo. Vožnja iz Maribora v Ljnbljauo na ogebnem vlakn III razred gtane gemintje 10 K 80 v. Edor pride v Ljnbljano in ne ve kam, naj 86 obrne do rediteljev, ki bodo imeli bele trakove. Daželni udbor je udeležnikom katoliskega ghoda dovolil, da ai brezplačno ogledajo deželni mnzej, deželno gledaliiče in deželnozborgko dvorano z galerijo. Ogledevaije ge vrši v nedeljo popolndne. * ,Slov. Narodu" y odgovor. Zaradi mojega uvodnega članka, ki ge« ga bil priobčil v 32. štev. ,Slov. Oo8p." o novih golskih počitnicah, meje B Slov. Narod", glagilo kranjskib liberalcev, v gvoji 185. stev. precej snrovo in negramno prijel. Inennje memed drngim Bznanega stajergkega Slomskarja", hudnje ge nad menoj radi dejstva, da som v gvojem člankn odobraval kmečko stalisče BSlov. Gogp." ter pride kocfiao do zakljnčka, da nčitelj dandanes gploh ne piše v ,Slov. Gosp." Vem sicer, da je pri takih ljndeh, ki so preglepljeni s stragtjo, in pri katerih so osebai napadi takorekoČ na dnevnem reda, vsak boj breznspešen, vgaka še tako pauetna beaeda le nbob v gteno"; a da na bado miglili razfvetljeni gogpodje pri BSlov. Narodn", da gmo nčitelji res sami strahopetci in Rbojazljiva kuretnina, ki se pri vsaki priliki trese" (kakor nam to ta uditeljgtvn preprijazni (?) list v svoji 173. letošnji stev. očita), bodi jim na tem mestu naslednje v odgovor: 1. Očitate mi, da sem .Slomškar!" Na ta priimek gem pa reg ponosem, le žal, da gi imena BSlomškar" povaem ne zaglnžim. Slomiek je bil imenitem slovenski pedagog, kateregd pametna vzgojna načela bi morala prevevati zlasti dandanes delovanje vgakega slov. nčitelja, gaj ime ^Slomaek" izgovarjajo i drngi narodi a spoštljivostjo zbog njegovih velikih zaslng na pedagoštem polju. No, in če je ine nSlomškar" toli nečaatno, Čemu pa gtfl potem i vi Narodovci leta 1900 8 toliko navdnšenostjo na Ponkvi obhajali stoletnico tega nasega daševnega velikana? Morda gaao zavoljo lepšega? 2. da je stališče RSloy. Gogp." kot kmečkega lista glede novih šolskih počitaio povsem korektno, to naglažam daneg znova. ,Vgak po gvoje" pravi BSlov. Narod" gam v dotični svoji notici. Ce je nSlov. Gosp." list km«tov, tedaj bode pig&l gotovo v njibovem, ne pa v njim lagprotnem gmigln. Zastopa li liberalni nSlov. Narod" intereae klerikalcev ia BSlovenec" kot klerikalni list interese liberalcev? Čadni ljndje! 3. Učitelj (kot liberalec) torej ne pise da«danes v B6lov. Gogp.", ker je to klerikalni list 1 Zakaj pa Bdandanes?a Jeli zastopal ta list kedaj drugačaa n\čela? Sicer pa mi dovolite — glavni gogpodje — tukaj samo eno vprasanje: Zakaj pa je poslalliberalec vsebliberalcev, dr. Tavčar, gvoje delo nSlov. pravnik* po klerikal ni drnžbi gv. Mohorja v gvet? Gotovo za to, ker je vedel, da pridobi le tem potom avoji knjigi čim največ čitateljev. 4. Pravite, da v zadevi solskih poČitnic BSI. Gogp." ne bom izpreobrnil. Tega fodi nisem name^ raval. A povem vam, da bi se mi to gotovo prej pogrečilo, kakor pt vas BNarodovce" prepričati o deljatvn, da je grdo in nesramno, ako lapada list ljudi, ki mn niso storili nikoli >ič žalega. Sploh pa: Ker delnjem javno, ge tudi javne kritikene bojim; začrtal gem gi pot, po kateri bom hodil i v prihodnje mino in dosledno naprej. Kot nčitelj bi rad koristil tadi izven šole g peregom, zato bom stal kakor doslej i v bodoče kolikor možno izven političnih strank. Dovoljenja, smem li pisati v ta ali oni list, pa ne bodem progil nikogar, najmanj pa gospode pri nSlov. Narodu". Ia se tole: Debelo kožo ima«, pri tem pa čiato in mirno veat, in čemisli kdo, da me spravi s svojimi napadi z ravnotežja, ge pač zelo moti. Brez orožja me gicer ne najdete nikoli, a to orožje bode — reaio delo, ka-teremn hočem, če Bog da in sreča junačka, tudizaiaprej pcsvetiti gkromne svoje moči. Anton Kogi. Mariborski okraj. m Političen shod v Framn bo v nedeljo dne 26. avgugta popoldne po večernicab pri go8p. Gertu. Na ghodu govorita gg. Robič in dr. Rogina. ¦ Devica Marija v Puščavi. Petindvajget l«t¦ico zakongke greče praznovala gta dne 15. t. m. Miha in Jozefa Gornjak. Še miogo leta rnilogti božji! m Ogenj in toča. Od Sv. Barbare pri Mariborn ge iam piše: V četrtek 16. t. m. privibrala je nevihta od jnga z obilnim deijem in gromon. Ob tričetrt na 6. uri popoldne vdari v hišo Šimona Nipiča v Sp. Koreni ter jo popolnoma vpepeli. Hišo ,je imel zavarovano za 440 K, a škode pa ima nad 800 K; edino sreča njegova, da gi je todi zavaroval pre«ičniie, tj.hišno opravo, obleko, perilo in zrnje itd., za to dobi lepe novce. — V soboto zvečer 11. t. m. ob pol 9. uri prihrnl je grozen vihar g ploho in točo, ki je priila od Šmarjete ob Pegnici, tolkla po Vinički vagi, Jablancab, Zg. Voličini, Dolgih njivab, severni del Žikarc, Zavrh, Rogoznica, Bisečki vrh in dalje proti Polensako. Škoda je velika, posebno na ajdi in grozdjn, kjer je 7* do 9/10 vzelo. Vsemogočni, varuj ias nezgod 1 ¦ Sv. Barbara pri Mariborn. Dne 15. t. m. je pogeatnik Felikg Satler nčil voziti gvojega mladega konja; ker je ie nekaj znal voziti, vaede se ajegova žena a 5 letno deklico na voz. Ob gtrmi cesti nad Bračičem se izogne prisedsemn vozniku na gtnno obrežje, pod katerem leži vinograd. Ali konj se aekaj vatrasi, vrže pri nzdi držečega gogpodarja po gtrmini, a voz z ženo in dekletcem se prekncne na brajde tako neirečno, da je dekle priletelo z glavo na kol, ki ji je lice razparalo in desno oko nničilo, a materi 86 je zlomila roka. Takoj go ae morali podati v Maribor, deklico bo pa peljali v Gradec. m Pogorela je 15. t. m. biša gosp. Ivtn Leakovar in gvinjaki ble? g. Jakob Kolarifi v Goric". Negrečneža sta za manjao avoto zafarovana kakor zaaaa škoda. Čada je, da je ostala Dacraanova biša. Poaebno zahvalo moramo izreči Jožefa Eoren ia Ivatu Leaart, ki sta neustrašeno pjlivala slamnato Btreho hise Ducmana, ter jo obvarovala, akoravno je dva metra proč od nje najhajse gorel gvinjak Ivana Legkovar. Tndi drugi možje go vrlo pomagali. m Sv. Ilj v Slov. gor. Gotovo ai vai cenjeni bralci nSlov. »Gcspodarja" in prijatelji alovenskega Šentilja že mialijo, zakaj aeki ai nobenega poročila o veliki gokolgki veselici. Vidite, tako ge godi, ako ima kak list preveč poročevalcev v kraju: drng 86 zanaša na drugega — list pa ne dobi nobenega poročila. Pozdo je sicer že, a naj ae se enkrat vzbude veseli gpomini pri vgeh, ki bo se z nani veselili, čustva bridkega očitanja pa v srcib vgeh, ki ao nam kakorkoli nasprotovali. Šentilj, krasen že brez kinča, nadel si je za slavnost novo praznično obleko, kakor je se ni nikdar aoail. Hiie in dreveaa, vse je bilo v slovenskih zastavah. Ljndje, ki go zjutraj pribajali v cerkev, ao poatajali in gledali ia aolze veselja so poroaile nareikatero lice. Zato paje tadi vse, ataro in mlado, g svetim narodnim navduaenjem prihitelo popoldae na veaelico. Vlaki pa so nam pripeljali mile goate iz celega glovenskega Stojerja. Nebrojne mnoiice doslih gogtov je v jedraatih besedah pozdravil g. A. Hanc, žnpaa iz Ciraaka. Z godbo na čeln se jje pomikala proti glavnostnemu prostoru procesija, kakor še je Šentilj ni videl. In kaj naj rečem o aprejemu v Sentilju? To si moral videti na laatne oči in alisati na lastna nseaa — dopovedati se ne da. Velike množice ao napravile špalir, dekleta v narodni in beli nosi so gtala t oknib. Eo pride procigija do prvih hia, zaorijo gromoviti BŽivio" in BNa zdar"klici, od obeh gtrani v gostih oblakih padajo cvetlice .... Eaj tako prigrčnega in gaaljivega pa se niaem videl, Uko je rekel Sokol, tako tudi vsak goat. — Na alavnoataem progtom bil je postavljen velikaaski oder za telovadbo. Takaj je pozdravil došle goate aentiljgki župan g. Tbaler v imenu slovengke občine in seatiljgkih Blovencer sploh. Govoril je ae načelnik celjskega Sokola g. Jože Smrtnik i. dr. Nekaj aovega je bila za naa telovadba. Ljndje Be kar niao mogli načoditi spretnoati čilib Sokolov pri proBtih vajab ia na orodju. Po telovadbi se je začelo prav veaelo življenje na Gelcerjereni vrtn. V lepo okinčanih sotorih ao ti vrle narodne goBpe in dekleta ponnjale vsega, g čim gi hotel potolažiti glad, g. Celcer pa je prigkrbel, da amo imeli v obilici žlabtne kapljice in izboraih toplih jedil. Godci go marljivo gvirali, naatopali so pevci in vge je bilo zadovoljno in vegelo. Eo niai za trenotek imel kaj poslnšati, iel si lahko v meneiarijo; ako nisi bil zadosti previden, obril te je BEoamatodlaku prav poiteno in znabiti ti tndi pri ribjem lovu ni aloveliko boljae... Le prehitro je prišel čaa ločitve! Erepki nNa zdar" ia BNa veselo zopetno gvidenje" gmo klicali v slovo čilim Sokolom in godba ter velika množica ljndatva jih je apremila na kolodvor. Prihod, T686lica in odhod, vse ae je vršilo v najlepsem redu. Nemci ao ae dali zaatražiti z bajoneti — a ni bilo treba, ker na nje aihče ae miglil ai. Vobče se je vegelica izborao obnesla v gploino zadovoljnost. Za to pa ae imamo v prri vrsti zahvaliti glavaemn celjgkemu Sokoln. Veliko ao se trndile goape: Baumanova, Viberjeva, Gerlakova, Spragerjeva, Potočnikova 8 pripravljanjem in prcdajo jestvia, brhka slovenska dekleta z okinčanjem in razprodajo cvetlic in drugih reči, vrli mladeaiči s pripravljaajem proatora itd. — vaem gre aajprisrčaejša zabvala. Vaem tem ia drngim, ki so kaj žrtvovab, naj bo plačilo zavest, da ao delali za dobro narodno stvar, za probujo in ohranitev alovenskega Šentilja. Bjg povrni stoternol Živeli! Sv. Jakob v Slov. goricah. Ž« zadajič je poročal BSlov. Gosp.", kako akrbi naa občinski predgtojnik Škoff za občiogke ceate. Pr«d kakimi petnajatimi leti ae je po dolgem trndu in mnogih prepirih zgradila cesta od cerkve naprej mimo Bdvorea" gedanjega predstojnika. Bila pa je ta tndi krvavo potrebna, gaj ao ljndje in živali dobeaedno obtičali v blatn; pa žalibog, ceste so aapravili aamo mali kosdek, menda niti za dva kilometra ne, in tako je ostalo vse pri atarem. Po Srednjem, Malem in Gorajem doln, kjer bi naj peljala nova cesta, go na ceati zlagti letog pri vednem deževju mlakaže ia celi prepadi, da bi bilo treba ob belem dnevu vzeti gvetilnico že doli pri žnpanu, da ne zajdei k žabam, k v vedno večjem zborn proglavljajo akrb naaega občingkega predstojnika za jakobake ceste! Pa ne gamo, da se aičesar ne gtori za pcdaljšanje potrebne ceste, tndi že napravljeai del je že v tako žalostnem Btanju, da ni popisati. Tje do svojega dvorca pnsti predstojnik vaako leto nekoliko navažati, a dalje naprej je cesta popolnoma prepnsčena aama aebi. Nibče ne akrbi, da bi ae kaj popravila, podložni kameni go že priali na daa, povsod vidii velike lnknje, tako da je treba največje previdnosti, da si ae zloniis noge in pubijea noaa; vozniki ge pa kar prekrižnjejo, predao zavozijo na to ^cesto". Sedaj že imamo vozno poito od S/. Ilja preko Jarenine do cerkve 87. Jakoba. Oiiralo ge je pri tem tndi na vinske knpce, ki bi se lahko pripeljali g posto. Kateri tujec si bo pa npal po gedaajih cestah ge voziti t naae hribe ?! Sliial sem zadnjič, da je neki aai so8edrekel: nPreaneti Jakobčani, kako dremljejo pri belem dnevu 8 avojim žnpanom na čeln, da je občina tako zanemarjena !" Sami gmo si krivi svojih glabih ceat, svoje zanemarjene občine! Gaaimo ae že veadar enkrat, da so aam ne bodo soscdi amejalil Saj bo to tudi naaa največja koriatl S Skoffom prod t Izvolimo ai novega žnpana, ki bo bolj akrbel za občinake koristi. Volitve bodo kmalo, zato pa pozor! m Sv. Marjeta ob Pesnici. Nekaj iz gtarib čaaovl Ob hiii pogeatnika Alojza Enezar v Grnaovi Btoji atarodavna lipa, katere deblo, ali bolje rečeao obod, kajti v aredi drevesa je že zob čaga izglodal dolbino, v kateri je proatora za več oseb, obod meri v obaegn gedem metrov ali 22 čevljev; na debln so ob zemlji gilne grbe in gnbe, ki so jih povzročila minola stoletja. Da nme gtarka govoriti, lahko bi nam razložila precejaen del zgodovine Blovenskih trpinov. Vedela bi maraikaj nam pripovedovati izza dobe, ko ao tnkajšnji kmetje Bdihovali pod teikim jarmom bliinje hrastovake grajščine, — kako so žareli po tnkajlnjih hribib kreBovi, oznannjoči prihod krvoločnih Tnrkov ... A že davao je zakrila črna zemlje tlačitelje in tlačane, a lipa — se zeleni, in glovenski rod dviga ponogno arojo glavo I — Na poaeatvn inpana V. Verlič v Gralovi se nahaja griček, o katerem je dvomljivo, da ima grojo podobo od narave. Meri v zaožju ktcih štirideset korakov in je pripližao p«t metrov visok. Trdi ae, da ima zgodovingki pomen. V ta namea nameravajo (kdo? Ne pripngtite Nemcev!) preiakati njega aotraajačiao. 0 morebitaih agpehih bom poročal. — Ob domn Joz. Emetič v Močni 86 nahaja ob nekdanjem velikem ribniku (njega povrije meri okoli 50 oralov) bližaje hrastovške grajščine, Pristava imenoTaaem, na jnžni 8trani majhna vigina, koder je sedaj pašaik. Ondi 8e nahajajo v zemlji, ki je ge gedaj na povriju T8a razrita, temeljni zidovi nekdanjih obairnih gtavb, o katerih pa že ljndaka povegtnica popolnoma molči, v znameaje, da go gtavbe že zdavno razrnsene. Le toliko je znaao, da je imenovaaa ztmlja bila nekdaj last hra8tovške grajičiae. m Sv. Jurij v Slov. gor. Hrala vam vaem, kigteae ndeležili zadnjo aedeljo dae 12. t. m. naae mladeniške glavnosti. Priali ste iz Maribora, od Sv. Jakoba, od Marije Snežne, od Sr. Ane, Sv. Beaedikta, Sr. Lenarta, 6t. Rnperta in drngod. Saj vam ai žal, kaj ne, da ste priali? Saj vas je v prisrčnih beaedah pozdravil mladenič R&d. Voglar, ki je pordarjal, da kliče na resno, požrtvovalao delo vse mladeniče Bog, da jih kliče domovina. Franc Eokol je navdaseao prednaaal pesem ^Domovini1', katero moramo tem bolj ljnbiti v arcn, tem bolj v dejanjn, 6em ostreje ia drzneje jo napadajo goVražniki naši, pred katerim braaimo vsako ped kraane zemlje alovenake, ki vedao krnha da pridnemu delavcu. Te miali je lepo razvijal mladenič Anton Fanedl. Anton Brezner je opisal zlaati dve lastnosti, ki jih mora imeti slovengki mladeni^, ako hoče koristiti sroji domovini. Biti mora verea, biti mora izobražen. Navdnieval je mladeaiče, da beremo dobre kajige, pončne, gtrokorno-gogpodargke a tndi političae čaanike. Le veren in izobražen mladenič je ponoa avoji domoviai. Glejte, to je aad mladiniakega truda, to je namen in pomen mladeniakih zvez: vzgajati in izobraževati mladeniče, da bodo v gvojem bodočem poklicn kot možje in gogpodarji izvrievali gvoje dolžnosti narodne v prid avoji domovini. Videli gte nadalje kralja Heroda, kako veličagtao je aedel *& avojea kraljevem preatola, obdan 8 kraljevim plaščem, a kraljevo krono na glavi, z iezlom v roki. Ali ste videli, kako trdovratno je molčal, ko ao ga ti preklicani stndentje tako aeugmiljeno d.ažili, da bi govoril in 8 tem zgabil stavo treb kron? Ali se niste priarčao smejali? Se^eda je prišlo potem vsled reanega zdravnikovega naatopa drngače, ki ma je pojagnil, da jo to že moralo tako priti, da je bil kralj Gaipar poniian, ker ae je vedno viaoko nosil. Ia tombola? Ali ste vsi dobili dobitke? Eaj ne, te preklicane številke, da ao tako nagajire. Jaz jim že ne odpustim njihove hndomnšnosti. Ia ali ae vam je kaj dopadla prostovoljaa dražba, katero je vodil gogp. Kramberger ? Kako pač znajo ljndje nagajati drng drngema! Pa peli gmo gi tudi. 6e niate pozabiU lepih pegmic? Zdaj pa mi povejte, ali ai bilo prijetno? Eaj ne, da prihodajič zopet pridete od bUza in dalečl Da se torej vidimo zopet, m Sv. Anton v Slov. gor. Vendar enkrat je dobila naia cerkvica avojema namenu primeruo opraro. Slikargko delo je za primeroma nizko aagrado dovršil mojstergko domači nmetnik g. Fr. Horrat v Gornji Radgoai. Letos je poalikal tudi cerkve: r Ljabnem, pri Sv. Miklavža pri Ormožu m dve cerkvi na Prekmorakem. m Z drevesa je padel v Župetincih pogestoik Aadraž Hraja pri obiraaju jabolk. Poskodoval 8e je zelo močno. m Umrl je 15. t. m. v Aadrencih mlad fant, ud Marijine dražbe Jožef Zorman. N. t m. p.! Ptujski okraj. p Ptujske novice. Dne 18. avg., nacesarjev rojstnidaa, so ptajski Nemci zopet jaano pokazali arojo ljabezen do — Prnsijel Splosao ogorčenje se je polastilo vsakega, ki še količkaj čnti za Avstrijo, ko 8mo omenjenega jntra zagledali raz ptnjgke mestne hile vibrati razun meatne zastave le veliko izdajalako frankfartarico. To je naravnogt akandal za ptnjaki mestni gvetl Mimogredoči so glaaao obgojali to protidinastično in protiavgtrijgko demonstracijo; nekateri bo rekli: Eaj takega je le v Avatriji mogočel Ša le ob kakih 10. predp., ko je bilo že minilo glovesno opravilo v mestni cerkvi, bo nalažbenci na rotovžu raz baJkona aekaj motali cesargko zagtavo, katero pa so kmalu gpet odatranili, ko je začelo malo škropiti. Eo je bila zadnjič v gredini jnlija vebka vaenemika telovadna slavnoat v Ptnjn, pri kateri ao se ptojski Nemci ali bolje poailinemci navduševali za Prnaijo, go vkljnb dolgotrajoema dežn cele tri dni visele frankfartarske cape iz rotovža in drngih biii. Gosp. Oraig in mestai gvet 86 pač giloo bojijo, da bi 86 jiat kje prebladila njih jljubezen" do Avstrije, katera (Ijubezen) je že itak gkrajno nadušljiva! p Za čebelarje. Iz Ormoža «e nam pise: Dae 8. avgngta 1.1. je našel g. Josip Rajap, nadnčitelj ua slov. okoliski aoli, v avojem za roj pripravljenem dunajskem panju čebele, katere go ge najmanj že pred 12 daevi zrojile v ajegov panj. Cebelarji! pcgkngimo čebelariti z dnnajakimi panji, morda se budo t iste po vzgleda tega roja čebele aame rojile. p Dvojni požar gmo imeli pri Sv. Leaartn pri Vel. Nedelji v zadojem času. Dae 9. avgasta popoldae je med nevibto etrela ndarila v hišo Fr. Šamenjaka, želarja na Bresaici. Čvetero otrok je bilo gamo doma ter so omamljeni popadali aa tla. Eo je 2e gorelo, je pribitela ntati domu, ter otroke rtiila; diugo je vae zgorelo. Otrcci so čez nekaj dni okrevali. Dne 16. avg. ob 4 popoldne je zopet na Breanici začelo goreti pri gorični kleti Eatarine Ozmec, kjer se je baje gcsedni slaboumni in mutasti faatek igral z žrepleakami pod kapom, kjer ao bile akope. Ogenj je bligkcma aegel aa sosedno hiso in blev Franca Dovečarja. Reail je samo golo življenje. Pri tem bodi omenjen neaavaden slnčaj. Pol nre pred nesrečo je poslal F. Dovečar po apoved za svojo hčer Ivano. Z vehko težavo iz ognja reseaa je pod milim nebom prejela zakramente za umirajnče, medtem ko je Ijadatvo pridao gasilo. p Hitrost c. kr. pošte. Dae 13. avg. je neka stranka oddala v Jarenini na poato jerbas 8 pcstno gpremaico, naglovljeno na Ptnj, kjer je pošiljatev dne 16. avg. arečno prišla v roke adreaata. Če ae pri tej dolgotrajni vcžnji aadje v jerbasu pokvari, kaj more c. kr. posta za to, saj je Jarenina od Ptoja oddaljeaa več tiaoč kilometrov! Sploh se maogi pritožnjejo, da pribajajo poatne pošiljatve a aloTenskim naslovom akozi Pragersko ailno počaai na avoj kraj. p Sv. Bolfenk y Slov. gor. Dne 11. avg. ob 9. nri zvečer bila je hnda ura pri naa ter je toča, posebno v Btfečkem vrhu, nekaterim pcsatnikom t vinogradn, na sadjn ter na poljn napravila veliko akode. — Dne 14 t. a. je umrl Simon Belec, posestnik v Bišu, atar 72 let, po dolgibolezni. N. v m. p. 1 p Sv. Tomaž pri Ormožu. Že več let čutila 8a je potreba, osnovati pri Sv. Tomažn denarni zavod, ki bi omogočil prebivalcem tukajsnje obširne ia lepe okol'c3 dobivati pogojila ter aalagati pribracjene denarje v domači pogojilaici ia ai tako prbraniti čas, ki ga zgubijo a potom do 2—4 nre oddaljenih drugih denarnih zavodov. Ta želja napotila je tukajšnje vodilne osebe, da ao storile potrebne korake ter vge potrebno oskrbele, da 8mo osnovali ^Hranilnico in pogojilnico" pri Sv. Tomažn, registrovano zadrngo z neomejeao zavezo. Hranilaica in pogojilaica je član BZadražne zveze" v Celjn, katera aam je vse potrebce atvari oskrbela. Svoj prvi uradni dan ima branilniea in posojilnica v nedeljo dae 2. aept. ob 2. nri popoldne v gorenjih proatorih goatilne BPri posti". Ob tej priliki bode tudi predavanje o potrebi in nalogi slovenakih poBojilaic, zatoraj ae vai, ki ge količkaj zanimajo za goapodaraki napredek aašega ljndstva, najnljndneje vabijo, da ae tega predavanja ndeleiijo. Zadrnžni delež znaaa 10 kron. Posojila 8e dajo le zadružuikom in sicer na ogebni kredit po 6% obresti. Hraailne vloge ge gprejemajo od vsakege, naj bo nd zadruge ali ae, ter se obrestnjejo po 43/4%- Načelnik braailnice in pogojilnice je velezaslužni goap. Janko Škerlec, c. kr. poitar in žnpan pri Sv. Tomažn, tajnik pa g. Fraace Loparnik, pogestnik v Koračicah, katerima gre zaalnga za ustanovitev za(^rnge. Drugi ndje načelatva go gg.: Frane Eoai, goatilaičar in lesni trgovec pri Sr. Tomažu, Martin Dovečar, posestnik v Rncmancih, Jakob Majcen, pogestnik na Sajancih, Anton Munda, poBeatnik in župaa t BratoneČicab, in Alojzij Majcen, posestaik t Mezgovcih. Pregledovalca račnnov sta: č. g. Jakob Caf, dekan pri Sv. Tomažu, in g. Vinko Ozmee, trgovec tam. Te osebe pričajo, da je vodstvo v najboljših rokah ter bode osnovani zavod mnogo koristil tnkajsnjemu alovenakemn ljudatvn. p Vurberk. Dno 26. t. m. ob 1. uri popoldne se vrai na Vnrberkn čebelargki shod, h kateremn 86 vsi prijatelji marljivih čebelic prav vljndno vabijo. Teoretično poučevanje na podlagi lepib čebelnih podob se vrši v šoli, praktičao razkazovanje pa pri grajščinskem čebelnjaku; pončeval bo čebelarski učitelj Janez Jarančič. Po koačanem pouka se oannje podrainica čebelarskega drnatva^ za Sy. Barbaro pri Mariborn, Sv. Martin pri Vnrberkn in Vnrberk. — Torej pridite vsi čebelarji, bližji in oddaljtni, več ko aas bo, veče veaeljc bo. Ljntomerski okraj. 1 Iz Ljutomera nam je uposlal okr. šolski avetovalec in ravnatelj, apoat. gosp. Janez Ev. Robič članek o novih aolakih počitnicah. Eer po naiem moenjn članek vendarle premalo uvažuje goapodarstvene razmere kmečkega stann z ozirom na aove pcčitnice, članka ne moremo priobčiti, pač pa izluščimo naslednji nasvet: nDa pa se v jegeoskem času nekoliko odpomore kmetijskit- potrebam, nasvetajem podaljsanje poletnih olajšav do 1. novembra. Tako podaljsanje poletnih olajaav bi gotovo imelo manj nedostatkov in pomanjkljivosti nego samo predpoldanski ponk, ki ga aasvetnje g. Kosi." Za nijgkrajnejai slnčaj je aicer ta nasvet ngcden, vendar pa bi veljale te olajšave le za 13 in 14 letne otroke, t. rej ne za vse otroke, in vsled tega aam bolj ngaja Eoaijev predlog. Sicer pa prosimo kmete, da se aami izr«čejo. 1 Volitve pri ljutomerski okrajni bolniški blagajni bodo ae, kakor ae je minolo aedeljo oznanilo, zopet vriile in aicer volitev delegatov iz skupine delavcev pribodnjo neieljo dne 26. avg., glavni zbor z volitro aačelništ?*, nadzorstva in raz aodiakega odbora pa drugo nedeljo doe 2. septembra t. 1. vaelej točno ob pol 9. nri predpoldan v Vanpotičevi gostilni v Ljntomem. Eolike važnosti ao te volitve za delarce, ao tekom čaaa pač delavci aami gprevideli in če bode se njim v bodoče v teni oziru godila kaka krivica, bodo ai tega sami krivi. Bol-iake blagajne ao ustanovljene za delavce, da ae podpirajo bolni člani ob čaau bolezai, dokler niso zmožni delati in si ae morejo ničeaar prislažiti, nikakor pa bolniške blagajne niso natanovljene za to, da bi bolni člani morebiti bogre kako dolgo morali na podporo čakati. Zato pa je poakrbela tndi poatava in dala delavcem meč v roke, da oni volijo dvakrat toliko delegatov v glavni zbor in dvakrat toliko članov v načelniitvo, nadzorniatvo in razaodiski odbor, kakor delodajalci. V rokab delavcev samih je toraj odločiti, kdo naj ima pri blagajni odločilao begedo, kdo naj gtopi blagajni aa čela. Sedaj je tedaj čas, da delavci-volilci dobro prevdarijo, koga naj rolijo med delegate in ti zopet, koga aaj pošlejo v načelništvo itd. Volilo se bode na podlagi prejsojega volilnega imenika in po določilih prejinjega razglasa in sicer voli prva delavska akupina rLjutomer" 17 delegatov, druga delavakaskapina BCven itd." 15, delegatov in tretja delavaka akupioa BEamenščak itd." 8 delegatov. Delavcivolilci, zdrnžite ae in volite Bporazumno v vsaki gknpini zaneatjive in raznmne delegate za občni zbor. Ti pa naj poteu akrbijo, da volijo izmed svoje 8redine soglaano v načelniatro, nadzoratvo in razsodiiki odbor poitene, zanesljive, narodie in aposobne može, kateri ne bodo gamo kimali ali ae tega ne, ampak kateri bodo imeli tudi pravicoljublja in pognma dovolj, v teb korporacijab pravica avojib bolnih sotrpinov tndi odločno zastopati. Ako ta čas zamndite in ai ne izvolite takih zastopaikov, boste si sami krivi, ako boate v bodoče trpeli kako krivico. Dne 26. t. m. tedaj vsi delavci-volilci brez izjeme tučno ob pol 9. nri na volisče. 1 Nova železnica. Železnisko miniatrtvo je d»lo Alekgu Stern na Dunajn dovoljenje za tehničao osnovno delo železnioe, ki bi tekla iz Ridgone, čez Dedonjce, Šetinjce do štajerske meje in od tam dalje proti Mnraazombat. 1 Sv. Jnrij ob Ščavnici. Političen shod dne 12. t. ni. je bil naravaost aijajen. Videm veg v zastavah. Med zborovanjem najlepsi red. Krasno vreme. Nagprotniki mirni. Navzočih do tiaoč ljudij. Poalaaca gg. dr. Ploj in Eo6evar burao pozdravljena. G. dr. Korošec iz važnih razlogov ni mogel priti. Shodu je predaedoval g. Pelcl od Sv. Petra. Prvi apregovori g. dvorni avetnik dr. Ploj o delovanju ataj. drž. poalancev v zadnjih šestih letih. Prav podrobno je govoril o volilni refjrmi. Posebej je povdarjal, da jq v tem ozirn atoril za Slovence, kar je mogel. Naj ae poalancev ne aodi po tem, kar bo dosegli, anpak kako so delali. Treba je nekoliko potrpeti in vaeatranaki dalje delati; ačasoma ae da marsikaj doaeči. Na razoe medklice odgovarja poaebej, da je negmiael v odaeka obatrairati; v zbornici pa bodo alov. poalanci storili vae, kar bo le mogoče, da ge da Slovencem, kar jim gre. Glede Eoroake povdarja, da koroskega poraza niao krivi slovenaki poalanui, ampak premoč in Eoroici aami, ker je tam še strašna narodma zagpanost, aa kar Nemci račnnajo. Poaebej je ožigosal Plantanovo poatopanje. Zagotavlja zborovalce, da bo vsikdar nenmorao delal za korigti alovenskega narodal Barno odobravanje. Debata zelo živahaa. G. dr. Grogsmaan z ozirom na pojasnila Plojeva pritrjnje, da bi bila obgtrnkcija v cdsekn breznspešna; ugaja mn, da je govornik naaprotnik kranjgkega prepira; ža- losti ga pa, da so spodnještajeraki trgi in mesta valed priklopitve k celJ8kemu volilnemn okraju izročeni politični smrti. Dr. Ploj zavrača to miael, čea, da razmerje 17.900 Nemcev: 11 300 Slovencev po teh trgih ia mestih da npati, da se bo ačasoma T86 spremenilo; aamo delati bo treba. Predlog dr. Grossmaana glede Slovencev v teh meatih in trgib: Nemca ne moremi voliti, s alov. kandidatom ne prodremo, tedaj nam pa nič drugega ne preostaja, kakor da se pridrnžimo aoc. demokratom, je občinBtvo z mogočnim Bne" zavrailo. Tajnik priprar. odbora je djal, da prepira a la na Kranjskem nočemo, a kadar bo kdo delal zoper katoliska aačela, ae bomo branili. Gjvoril je se g. nadačitelj Vauda iz Veržeja o nepravilnoatih glede zemljiskega davka in vinogradaih podpor, o kmetijskih šolah, o sprijazaeDJn z Icalijani itd. G. Roakar od Sv. Banedikta je g. drž. poalanca priporočal občino ŠSavnico zaradi obč. voliter, ter da sa odpravijo oakrbovaloa sprejetiača kot nadloga za občine in podpora pohajkovanja. — G. dež. poalaaec Eočevar je poročal o deželaozborakem delovanjn ataj. alov. poalancev. Po govora se je razvila zelo živahna, dd, nekako barna debata. G. ob3. preditojnik Nemec je predlagal: 1. naj se opnate brezobrestna posojila in ae vinogradnikom pomaga z drž. trtnicami; 2. da se na kmetih naj ne naatavljajo izknšeie babice, ker se a tem občinam delajo nepotrebni stroaki in 3. naj 86 gleda na brzo edpravo za kmečki ataa nengodnib aolakib počitnc od 15. julija do 15. septembra. G. Roakar je povdarjal, da ae pri razdelitvi deželnih trt kmet prezira; g. Vauda je ožfgoaal nečaveno zivlačevanje nravnave Mure; g. obž. predatojnik Breznik želi, da ae pri deželnih podporah naj zlasti gleda aa male posestnike ter da iz dež. tranic naj dajejo le dobro blago. G. Zemljič pordarja, da dež. tranice kmetu nič ne kori8tijo, ker si jih navadno niti ogledati ne ame, daril iz njih pa bai kmetje najmanj dobivajo. Zahte?a: če je gomjeradgonaki okrajni zastop res letoa dobil pravdo zoper jnžno železnico, mora Vračko okrajn vrniti onih 1500 E, ki jih je pred leti gprejel kot aagrado, čes, da je že takrat po njegovih zaalngal bila pravda dobljena. Vpraaa, je-li rea, da Gornjaradgoaa pogtane trg, če, potem protestiramo, ker na ta zviti način hočejo nemškntarji znova dobiti v roke okr. zagtop. Dr. Ploj odgovarja, da to sliai zdaj prrič, da bo pa takoj brzojavno protestiral zoper to v Gradcn in pri ministrstvu. Shod se izreče za to: če se sploh kje v tem okraju najj naredi trg, tedaj naj to postane Videm (Sr. Jarij), ia to n» vgak aačin takrat, če bo Gornjaradgona trg. Omenjamo, da je g. Kočevar v svojih odgovorih zavzemal precej nneknečko" staliače! Sprejeli ata se sledeči resoluciji. 1. Politični ahod pri Sv. Jurijn ob Šča vnici z dne 16. avg. 1906 izreka popolno zaupanje g. drž. poslancudvornemnavetBikndr. Ploju, kakor tudi gg. poslancema dr. Koroacu in Eočevarjn. Prav poaebej obsoja nesmiselne napade na g. dr. Ploja glede njegovega državnozborakega delovanja v odaeku za volilno reformo. 2. Oziraje ae na zadnja prestavljanja slovenakih avskultantov (dr. Ziber in dr. Vuk) na Eranjako iz njihove ožje domovine protestiramo najodločneje proti temn, daae pri sodaijah odpravljajo uradaiki, naai rojaki, ki delnjejo v vaeobčno zadovoljnost, ter se nadomesčajo 8 tnjci; in zabtevamo, da ae na glovengkih tleh naatavljajo glovengki sodniki in nradniki. — Ugtanovitev Bkatol. slov. polit. in goapodarskega drnatvaza gornjeradgoaski in ljutomeraki okraj." Ljutomeržani (tržani) in navzoče dijaatvo (!) ugovarjajo temn, da bi novo polit. društvo delovalo tndi v Ijntomerskem sodaem okrajn, čea, to bi bila konkurenca že obgtoječemn Ijntomerakenra, to bi ae reklo, sejati razpor a la kranjgki. Po dolgi debati je g. dvorni svetoik predlagal, aaj 86 zazdaj v preprečitev razpora nstanovi katol. polit. društvo samo za gornjeradgonaki aodni okraj; ako bi pa Ijntomersko delovalo v nasprotnem smisln, lahko vaakdaa delokrog razširi. V imenu B8loge in mira" se je sprejel ta predlog. Oglagilo se je takoj zadoatno stevilo ndov. Prvi g. dvorai svetaik z udnino 10 E. Odbor se ae ni volil. Kmečko ljudstvo je zarad tega naatopa Ljntomeržanov zelo razbnrjeno. — Vsekako najprisrčneji prizor je bil, ko je g. obč. pred8tojaik Cagraa v imenu jurjevakih obč:n (b^lehnečkc, galnake, graboaoakc, jnrievske, kralovake, okoalavake, glaptinske, gtanetinske m terbegovske) pohvalno opiaal delovanje gg. dr. Ploja in žnpnika Kunceta ter jima v prizoanje tega izročil kragni diplomi čaatnega občanatra omeajeoibi občin. Zborovalci ao viharnonavduseai pozdravljali to odlikovanje. Giajena gta se odlikovanca zabvalila, ter je g. dr. Ploj v apomin tega dal za novo cerkev dvesto kroa, č. g. Knnce pa imenovanim občinam po 20 E vsaki. — Nato ae je zborovanje zaključilo. Razvila se je prisrčno vesela prosta zabava. Pri alovean je g. dvorni svetnik dr. Ploj djal, da je imel že mnogo sbodov, a tako zanimivega, tako prijateljakega in veaelega še nikdarl 1 Iz gornjeradgonskega okraja. Vjeligoge! Edo? Oni, ki go se tako protivili tema, da bi novo katol. polit. drnštvo delovalo tudi v ljntomerskem okraju. Ustanovilo se je namreč katol. polit. drnstvo samo za gornjeradgonski okraj, pa pod tem kompromisnim pogojem, da ae takoj razširi ajegov delokrpg čez ljutomerski sodni okraj, kakor bitro bi ljutomerako začelo aaaprotno delovati. Zdaj ljutomerako mora delovati v smislu gorajeradgonakega, aicer ae takoj izvrši, česar ao se goapodje tako bali. Politično je ljntomerski Bliberalizemu izročea amrti! Celjski okraj. c Za davkarja v Celju je imenovan goap. Leopold Hasenbicbl iz Lipnice. c Na dan z imeni! Z dovoljenjem ia tndi 8 Bodelovanjem celjakih gospodov se je začela v zadojem čaau rnaiti v aarodnem oziru toli potrebna aloga. Goapodje bcčejo biti aami pri avojem Bdelovanju*; kajti to delovanje je tako, da ga rea mi drngi ne moremo odobravati. Sedaj 86 pripovedoje, da boče nemski sulferaja v okolici zidati nemško boIo. In .Slov. Narod", ki avoje ljudi v Celjn prav dobro pozoa, pripoveduje: „. . . nas Slovenca pri ti zadevi mika nekaj drngega. Ni več tajnost, govori se tu in tam, da 86 je prostor za bodočo nemško š)lo v Gabrjih prodal po Sloveacih ter da 86 je dotična knpna pogodba delala celo v slovenski pisarni. Mi hočemo reanico zvedeti, na daa ž njol" Vgi amo prepričani, da BNaroda" ai za to, da se resaica zve, atnpak g to navidezno odločno notico je hotel gamo celo zadevo spraviti z dnevnega reda, toda poskrbeli bomo že mi, da se bo regoica rea zvedela. c Strela je ndarila v Vrečerje? bram v okolici caljski. c Ogledovanje goveje živine v celjskem okrajn. Štajergki deželni odbor je odredil, da ae vrai v amisln § 22. poatave z doe 17. aprila 1896, dež. zak. st. 41. t okrajn Celje ogledovanje goveje živine v soboto 1. aeptembra t. 1. v Celju na mestiem sajmišču blizu klavoice začenii ob 8. nri zjutraj. Eer tvori celjaki okraj mnrodolgko pleme, poleg tega se pa liceacirajo tadi biki — polutoiki mnrodolakega plemena, križani z domačim eno- barraim plemenom, pri katerih ae kažejo znaki mnrodolcev — dovoljeno je darila priznati samo čiatokrvnim mnrcdolcem, oziroma polutnikom gpodaj imenovanih plemea, kateri imajo a'alno stanje v celjakem godnijgkem okrajn. Živali izvea celjskega okraja se ne bodo pripustile k ogledovanjn. Za ta ogled določeno je 650 K državaib, 400 E deželnib in 600 E okrajnib daril, katera ge bodo raidelila kakorgledi: Za bike: 1 državno darilo po 100 E, sknpaj 1C0 E 1 . . • 80 „ , 80 , 2 , , , 70 , , 140 „ 1 deželno darilo 90 „ B 90 „ 60, , 60 „ 50» „ 50 , . 40 , , 80 „ » 30 „ , 120, . 20 , v 120 , Za telice in bikece: 1 driavno darilo po 40 E, sknpaj 40 E 1 « , , 30 , , 30 „ 2 deželna darila „ 20 , „ 40 , 6 okrajnih daril , 10 „ „ 60 „ Za krave: 1 državno darilo po 60 E, skupaj 60 E 1 . n , 50 „ „ 50 , 3 , ¦ , 40 „ „ 120 n 1 . 30 . „ 30 , 40 . 1 » > . 2 okrajna darila „ 6 n , 50 „ , > . 40 „ - . 30 . 1 deielao darilo , 40 , 4 , 30 „ . 25 , . 20 „ 120 50 „ 80 „ 90 2 okrajaa darila " » » » 1" n » "v t Na podlagi § 20. odst. 2 in 3 pcstave o gjvedo reji z doe 17. aprila, št. 41. zankazal je staj. dezelni odbor, da gme eden razatavljeaec v eni Trsti (za bike, krave in telice) iz od driave in dežele dovoljenih daril prejeti samo eao denarno darilo, ako pa prižene eden razgtavljenec na ogled aajmanj 3 goveda, katera bi po aploani razaodbi fmela dobiti državaa ali deželna darila, ima pravico do ene brona8te, ako pa prižene najmanj 6 takib goved, pa ima pravico do srebrne aretiaje. Te svetiaje podeli dežela in 86 bodo kakor denarna darila pripoznale od živinoogledno k.midije. Polovica okrajnib daril 86 bo pripozoaia edicole živinorejcem kmečkega sta.cn. Razen zgoraj imeaovanih daril se bode razdelilo tudi več občinakih in drngih privatnih daril okroglo 200—300 E. Občine ia premožni zasebniki 80 vabljeni, da podarijo in doposljejo okrajnemu odborn zasebna darila, katera 89 bodo obeaem razdelila pri ogledovanju živina. GovedorejCi ae opomnijo poaabno še aa sledeče: Ogledovanje goved ge pričae v soboto 1. septembra t. I. na meatnem aejmiičn v Celju točno ob 8. nri zjntraj. Malovrcdca živina aaj se ne prižene. Vsa živina mora biti točuo ob 7. uri zjutraj na mestn. Staliače živali določilo se bodena lica megta. Pred začetkom ogledovanja živine znajo ge tndi biki liceucirati. Pri tem aploanem ogledovanjn govede se bodo razdelila tndi darila aknpno 455 E, koja ao ae priznala bikorejcem pri spomladangkem licenciranju pod pogojem, da ae priženejo biki k temn ogledovanjn. V nasprotnem slnčajn zapade darilo. Okrajni zastop t Celju dne 14. avg. 1906. c Zlata poroka. Joaip Dolinar, poaeatnik v Lokah pri Mozirjn, popelje dne 27. t. m. gvojo 821etno soprogo Marijo Doliaar k zlati poroki. Cestitamo! c Nepostavni »načelnik" dobrnski Pintar iz Zavrba začenja biti zanimiv. Izdal je nkaz, g katerim prepovedaje iobike progtore za podačne namens! Ogaovalni odbor za nstanovite? kmetijake podrnžnice aa Dabrai je naprosil namreč potovalnega ačitelja g. Goričana, da ima podačuo predavanje o kmetijskib stvareh. Eer aa Dobmi ni za taka pre* davanja primeraih prostorov, obrnil ae je odbor aa krajni šolski avet dobrnaki, da ae mu v to gvrbo prepnsti en razred ljudake aole. Ia čndi se svet! Piiatar iz Zavrba je po nasvetn soUkega vodutva na Dobrni na laatno roko brez vedeoja krajaega solskega sveta prošnjo kratkomalo odbil!! Pintar! Piatar! Gela Dobrna občndnje tvojo modrogt in. modrcat šolakega vodstva dobmskega! Namesto, da bi skrbeli tisti, ki so v to poklicaai, za podnk ljud8tva, ge pa temn z vaemi št:rimi npirajo. No, predavanje se bo vkljab ,ukazu* Pintarja iz Zavrba vrailo in boata Pintar iz Zavrha in iolsko vodgtvo najbrž tudi povabljena! c Kaj pa to pomeni? Na predvečer cesarjerega rojgtnega die so dobrnski Slovenci razavetlili 8?oje biae. V egiptovako teato pa je bila zavita dobrnska — ljudska aola!! Pintar iz Zavrha! Ali rea nima krajni šolaki gvet 80 v, da bi ge knpile solakevn vodatva aveče, in bi se na vsako okno postavila vsaj ena goreSa sveča na čaat svitlema cesarju?!? ča bo treba kakacega plota . . . hm . .. ja . . .! — Na cesarjev rojatni daa je bila v farni cerkvi cesarska av. maia. Piatar iz Zavrha, ki ai ^aačelnik" krajoega silakega areta, kje si pa bil? Al' si morebiti gpal, Piatar iz Zavrha? In c. kr. dobro8ko orožuištvo, ki noais ceaarako snkajo, kje gi bilo? Vprašimo samo: Se-li tako vzbuja v grcu naroda vdanost, ljubezen in zvestoba do vladarja? c Savinjske planine. Vodnik pogorahiadolinab v Savinjskih planinah. Sastavil Fr. Kocbek. Izdala Savinjaka podražaica BSlov. planinskega drastva. Zopetao opozarjamo na to znamenito knjižico, ki prav pregledno in natančno opianje krasno gpodnjestajerako Šrico. V knjižici so tndi kratka navodila hribolazcem ter dve lepi aliki ^Eocbekove" ia BČeske koče". Pridejan je zelo pregledea zemljevid oddelka Grintavčega ia Ojstričiaega ter BPogled od LjnbIjane na Savinjske planine". Ta knjižica je aaobhodno potrebaa vgem, ki potajejo v ta del slovenake domovine. Djbiva se pri BSaviajgki podrnžaici Slov. plaaingkega drnštva" v Gomjemgradn in atane 1 E 20 v g poštnino vred. Edor si jo naroči, 8tori tndi domoljubno delo, ker poapeaaje 8 tem delovanje planinakega ^društva. c V Žalcn Be je uatanovilo dae 19, t. m. droatvo ,Žalgki Sokol". c Umrla je dne 15. t. m. goapa Aua Jerae pri St. Jariju ob Taborn. N. v m. p.! c Griže. Občinski odbor v Grižab objavi valed BOgla8nega 8klepa v aeji dne 29. julija 1906 z ozirom na napade na č. g. žapnika grižkega v raznih liatiih sledeče resaično pojasnilo: Žapnijaki sviajaki v Grižah 80 bili že tako strohoeli, da je bilo treba neobhcdno novih. To je spoznala komiaija c. kr. okrajnega glavarstva Celje, pri kateri je bil aavzoč od ubeb občin izvoljeni konknrenčni odbor. Ako bi bili atari aviajaki se res dobri, bi bili ti odborniki kot davkoplačcvalci in zagtopniki takih gotovo ugovarjali, kar pa »e ni zgodilo! Da se izogne zopetaim gtroskom, ge je gklemlo zidati trpežne sviajake. Stavba Be je vrsila natančao postavaim potom in ai imel z igto č. g. žapnik bič opraviti. \i tega pa gledi, da go krivični vsi napadi, aaperjeni aanj zaradi avinjakov. Občina Griže je plačala svoj pri8pevek — okroglo 1100 kroa — iz občinske blagajne in torej ni rea, da bi se bil v tej občini kdo zaradi sviajakov rabil. Ukrenil pa tega ni žnpan aam, kakor se mn predbaciva, temveč vea občinski cdbor, ki je 8 tem nmestnim sklepom preprečil vse nadaljne nepotrebne stroške. Grižki žnpljani občine Petrovče ao imeli prispavati akupno ckroglo 680 E. Eer pa ae tamkaj ai dovolilo plačati iz občinake blagajne, ae je moral zneaek y smisln tozadevnega odloka okrajnega zaatopa celjskega razdeliti med davkoplačilca. S tem ge je Beveda povzročilo ogromno dela in zamnde. Tndi je bilo treba priiteti stroske in obresti. Predpiaani ao bili zneski po dekritih in tisti, ki ao jih plačali, aiao imeli nikakorsnih aitnosti. Od drngih — večiaoma svojeglavcev in nagajivcev — so 86 prispevki morali iztirjati po c. kr. okrajnem glavarstvn; kajti podjetnika — kmeta, ki 8ta brez dobička postavila poslopje, morata končno vendar priti do svojega denarja. — To so torej svetovaozaani žnpnijski gvinjaki grižki, ki ge že skoraj celo leto alikajo po raznih aemških in alovenakih čaanikih. Edor jih vidi, poreče: ,Pa res ni vredno!" — Veljali gu aknpaj 3500 kron. 01 toga znegka smo plačali darkoplačilci skupaj okroglo 1900 kron, a ogtanek patron. — Ear se tiče ponearečenega Aadreja Kačnik pa je rea sledeče: Majaikovo drevo postaviti je bila popolaoma fantovska zadeva ia jih ni nib!e k temn prigovarjal. Fantje ao si najeli tesarja Kačnika kot priznanega izvedeaca v takih rečeb. Vkljub temn, da se je Kačniku od več ljndi resao odaretoralo staviti tako drevo, ge ni za to zmenil. Ponesrečil je torej popolnoma valed lastne krivde in emslosti Slnčajno navzoči občinski odborniki ao ga sami spravili v mrtvašnico, kar je bilo vgled grozae poikodbe ponesrečenca edino pametno. To pač potrdi tndi nesrečoa vdova. Č. g. žnpnik je šele v jntro pred mašo zredel o neareči, ko je bil Kačnik že davao v mrtvašnici. Torej ni on ničesar naročal. Sploh pa lma z mrtvašnico ukrepati edino-le občinski urad. Dopiaaik pač pozna preaneto alabo postave, da kvasi po časaikih take neumnosti. No, dozdeva 86 nam, da jih — noče pozaati. Vai ti napadi izbajajo iz osebnega govraštva. Dopisnik hvali rajnega gospoda žnpnika. Prav! Tndi mi ae ga radi in hvaležno gpominjamo. I«el je preblagi gogpod le to alabost, da je dopisnikn preveč — kadil in ga tako ie utrdil v njegovi prirojeni domisljavogti in oaabaosti, ki pa ae opira le 8e na — apuatine. *! c Braslovče. Med hndimi nalivi je 17. avg. ob 3. uri popoldne atrela vžgala v Kamenčab pri Greglna gogpodargko poalopje. Strela je nbila žrebeta in tndi zadela teleta. Zgorelo je vge, kar je bilo spravljeno. E sreči je biaa ostala. Braslovaka požaraa bramba je storila svojo dolžnoat, a gaaiti je pomagal tndi dež, koji ge je vlival kakor iz odbitega soda. Tadi toče je bilo vmea. c V Savinjske planine pribaja letos precej več tnjcev, tnriatov, kakor prejšnja leta v tej dobi. V Eocbekovi koči jih je bilo že čez 50. Tnjci ne divijo krasoti naaih pokrajin, oni občndujejo naravne lepote mile aase ožje dcnnvine, oni vedo ceniti obsežen razgled izaad naših gorakih vrsacav in idilnoat ter romantičnoat naaib dolin — a naai rojaki — Slovenci pa hodijo raje v Tirol, v Švico itd. aa letoviača; četudi je tam dražje življenje in deloma ni takih krasot, kot jih nudijo svojim poaetnikom SavinJ8ke planiaa. Sedaj je čas! Rojaki, z odprtimi rokami vas gprejmemo, pridite k naml Tndi takaj bi bilo se držati gesla: BSvoji k svojim!" o Umrla je pri Sv. Stefanu pri Žagmu dne 17. avg. Maiija Pnngeršek v 48. letu po dolgotrajai mučni bolezni, previdena 8 sv. zakrameati. Bila je vrla gospodinja in ekrbna mati aesterih otrok ter vzgledno krsanska žena občespoStovanega posestnika, 221etnega cerkveaega kljnčarja in aačelnika krajnega aolskega sveta ter bivsega župana Franca Pangeriek. N. v m. p.! c Srebrno poroko Bta obbajala dne 16. t. m. g. Ivan Eramer in njegova soproga Antoaija v Trbovljab. c f 0 g. Sumer. Dne 1. avgasta je pri nimiljenih bratih v Gradcn smrt atrla mlado življenje č. g. kaplanu Jarijn Šumer. Rojen je bil 22. aprila 1878 v Trbovljah. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Mariboru, ia tn je bil dne 25. julija 1905 posvečen v malaika. Eako ljnbljen je bil v gvojem domačem krajn, ao pričale ceaavadne slovesnoati, katere 8J mu priredili Trboveljci o priliki nove 87. maše dne 6. avgmta lanakega leta. Kapelanoval je pri Sr. Maitian v Rožni dolini in nekaj dni v Starem trgn. Ze dalj časa je bolebal na gnsici, ki ga je vedno bolj slabila. S 1. jnnijem je dobil dopusta za eno leto. 6el je v gvojo domovino, v Trbovlje, io bil v dobri ogkrbi v župaiaču bJizu dva megeoa, ko pa se je bolezen občntno sbujšala, se je podal t Gradec k ngmiljencem, a tu ao mn poveda1', da zinj ni pomoči. Hotel ge ja vrniti nazaj v domovino, a je bil že preglab. Zato pa je izrazil željo, naj ga vsaj pokopajo v domeM giadi. Dae 3. avgusta popoldn je bil sprevod v Gradcn do kolodvora, vodila sta ga njegova tovarisa kaplaaa Berk in Strmiek, potem bo ga prepeljali v Trbovlje, v župniiSe, kamor ao ga prilli ljudje kropit. V nedeljo popoldne pa je bil velikanski pogreb. Dolaki žnpnik č. g. Anton Veternik, kije imel na njegovi novi bv. maši slavnoBtni govor, mn je je tudi zdaj, ravao ob obletni *<• lelji priaiicije, govoril ganljivo slovo ter ga v sprematvu večih du ho\aikov izročil tibi zemlji. Da je bil rajaki drag ne gamo Bogu, ampak tudi ljndem, to ae je videlo aa velikem pogrebn. Pevci ao mu 7*peli: Blagor mu I Na oaem svetu ge je sesel % ocetom in aiaterjo, ki gta mu nmrla lanako leto. Za njiat žalujeta dva brata in dve seitri. N. p. v m. I BrežišM okraj. b Dr. Frano Jankovič — izvoljen. Pri deželnozborski volitvi dne 21. t. m. je dobil g. dr. Franc Jankovič 820 glasov, nagprotni kandidat Beajamin Ennej pa 560 glasov. Dosedaj bo nam došla iz aledečih okrajev poročila o razmerju glasov: Eozje: Jankovič 63 glagov, Ennej 0, Pleterje J. 33, K. 4, Sedlarjevo J. 11, E 6, Laatnič J. 17, K. 0. b Bizeljsko. Dne 12. t. m. se je obhajala pri naa običajaa Lovrenčevt nedelja z reličagtno proceaijo. Udeležilo se je ogromno ljndatva, domača požarna bramba, veteranci z zaatavo, ter godba iz Klanjca y uaiformi. Redka zaaimivoat pa je bila v cerkvi, kjer ao stiri dnhovaiki naatopili, od katerih je bil vsak iz drege škofije: Pridigar iz tržaake, celebrant iz aenjgke, dijakon iz lavaatiske in aubdijakon iz zagrebske akofije. Najnovejše novice. Lenarsko kat politično društvo priredi v nedeljo 2. aept. ob 3. uri pop. polit. ahod pri Sv. Juriju t Slov. goricab in v nedeljo 9. sept. ob 3. nri pop. pri Sv. Aatonn ˇ Slov. gor., prvikrat v prostorih g. Ig. Alta. Poročili bodo naai poslanci. Pozor štajerski udeleženci katoliškega shoda v Ljubljani! Eer ae ni dovolj ndeležeacev pravočasno ogiasilo, odpade poieboi vlak. Stajerci se peljamo v nedeljo z vlakom, ki odide iz Maribora ob 5. nri 35 min. zjntraj in dospe v Ljnbljano ob 9.35. Seveda gi vzamejo udeleženci karte za tja io nazaj, ki veljajo 8 dni. V Ljnbljano pridemo ravoo prav k zborovanju. Po noči ob 12 52 ae labko peljemo Stajerci k Mariji Poaugaj na Brezje, smo ob 2-10 na Otočah in čez 1 uro na Brtzjah. Tam labko vsi romarji opravijo gvojo pobožnost. Ce bo udeležba količkaj obilna, bo tudi pridiga. Ob 9. uri predp. grenio na Bled, ob 2 58 pop. ae odpeljemo z Lego v Ljubljano, kamor dospemo ob 4*30, da ae ndeležimo prvega aloveanega zborovanja. V torek oBtanemo celi dan v Ljubljani ia ae po noči ob 1215 odpeljemo aa Stajerako. V Poatojao bo najboljse se peljati v torek ob 425 zjutraj, iz Postojne pa z brzovlakom ob 1017 nazaj v Ljnbljano. Vozoina aa Brezje poakoči za 3 K, v PoBtojno pa za E 150 od objavljene za poseboi vlak. Za znižaDJe vatopnine v poBtojnsko jamo bomo proaili; če bo mnogo obiskovalcev jame, bo gotovo znižana. Udeleženci, ki ae peljejo iz Maribora, go lahko zjntraj ob 4. in pol 5. uri pri gy. magi v frančiskanski cerkvi v Mariborn, ostali pa v LjnbIjaai. Na ta način ostaie v veljavi že razglaaeni vgpored. V Ljnbljano ae vozimo po dne, nazaj po noci. Stajergki Slovenci, pojdimo v najobilnejsem atevilu na III. slov. kat. ehod. Umrla je po dolgi mnčai bolezni E. Vnuk, mati občespoatovanega Franca Vnak, posestaika in trtaičarja pri Sv. Lovrencn v Slov. gor. Milo ie nam je storilo, ko ao djali štirje sinovi mater v grob. N. v m. p.! Odlikovan slovenski čebelar. Na razatavi v Ljnbnem na gorajem Štajergkem, katere se je ndeležila cela Nenčija, Avatrija in Ogrska, bil je odlikoyan naš vrl rojak g. Joa. Pajtler, učitelj pri Sv. Miklavžu pri Sloveajemgradcu, z II. državao kolajno. Razun tega je ie dobil kot darilo stiakalnico za izdelanje umetrih aatov. Stiakalnica ima precejinjo Tredaoat Vrlemn rodoljabn najiskreaeiae čegtitke! Št. Peter pod Sv. Gorami. Vkljnb alabemn vremenn je bilo zborovanje zadnjo nedeljo prav obilno obiakaao. G. dr. Eorošeo je poroeal o državnem zborn, o volilai re/ormi, aekaterib katečkih vpraaaajih itd. ter aazadnje priporočal kandidatnro dr. Jaakoviča. Nato je odgovarjal v aplošao zadovoljnoat aa mnogoatevilna vprašanja, ki so 86 ma Btavilk. Izreklo se mn je aoglasno zaupaoje. V kozjanskem okrajn je bila dnt 17. t. m. gtraana to^v Državni ponlanec dr. Eoroiec, ki ae je mndil v onem okraju, ae je takoj brzojavno obrnil aa brežiskega glavarja, aaj 86 akoda hitro ceni, ne pa ko že vse zaraste. Društvena naznanila. Kat. »Iot. isobraievalno drnštvo v Stndenoib pri Hariborn se ndeleži III. bIov. kat. shoda z drnštreno zastaro — t nedeljo 26. avgusta. Zbirališče v društveni tiUlnici. Odhod na koroSki kolodvor v soboto ob tricetrt 11. zvefter. Koncert v Framu. Bralno društvo v Frama priredi ob priliki svojega 151etoega obstanka v nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri pop. na vrtu pri g. Tnraerjn s prijaznim sodelovaniem polnoStevilne nSlovenjbiBtriške narodne godbe", dornačih pevcev in diletantov velik koncert. Prijatelji lepe godbe in milega slov. petja naj prihite ta dan v Fram. Bralno društvo pri Sv. Andraiu v SIov. gorieah prlredi v proslavo 15-letnega obstanka v nedeljo dne 26. avg. popoldne ob treb v šolskih proatorib veliko narodno veselico, ki ima na vsporedu petje domatega meJanega zbora, samospev <n dvospev g spremljevavjtm glasovira, deklamadjo: BStara pravda", pončni govor ter šaloigro: nNe k 1 i5i vragal" Proata zabava na vrtu, oziroma v notranjih prostorih Toševe gostjine obeta biti ob zrokih priznane Kocmntove godbe zelo žiTahna. Mlado in staro naj ne opusti udeleiiti se te veselice, ki se vrši ob Tsakem vremenu. K prav obilni udeležbi vabi okoličanc, oddaljene piijatelje in doma&ine odbor. Telovadno draštvo nSavinjski Sokol" t Mozirja priredi dne 26. t. m. veliko ljadsko slavnoat, ki se je iinela vršiti že 19. t. m. Eer nas je pa takrat razgnalo deževno vrune, smo preložili slavnost na piihodnjo nedeljo 26. t m. nBralno društvo na Dobrni" priredi — kakor že naznanleno — v nedeljo dne 26. avgusta veselico, pri kateri bo sodeloval dobroznani pevski zbor iz Šmartna v Rožni dolini. Govor o kmetijskih razmerah ima strokovnjak g. J. Legvart ix Lljubljane. Igrala se bo dosedaj Dtkjer igrana igra nNova zastava" ali nRaidrta ženitev", šaloigra v 3 dejanjih. Vstopnina za osebo 10 v, sedeži 20 v. Prljatelji poštene zabavel pridite v nedeljo na Dobrnol Bralne drnštvo t DnJmirju priredi 9. sept. ob 8. pop. veselico: ig.o s sodelovanjem sl. polnoštevilne SoStanjske narodne godbe in pevskega klnba. Vstopnina 40 v. Bralno društvo v Pifieoah priredi dne 26. avgnsta Finigarjev igrokaz nDivji lovec". Vstopnina stojiSča 40 v, aedež 80 v. Po igri prosta zabava t gostilni g. Iljaž t sodelovanjem narodne godbe. Za&etek ob 4. uri popoldaa. E obilni ndeležbi vabi odbor, Bralno draštTo v Druimirju pri Soitanja se že prav pridno pripravlja na veliko Ijudsko veselico. 9. september res obeta biti velik naroden praznlk. Nikdo naj ne zamud'. in naj poleti ta dan v Dražmirje med brate, obkoljene od naših naspiotnikov. Natančoeji vspored še priobčimo.