V upravi RAI tudi Siddi in Freccero Na Kaninu kmalu spet smučarji Davek Tasi v Trstu, olajšave za manj premožne JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 180 (21.417) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 5. AVGUSTA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD £ orimorski snort 3 Lf primorskijport postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 805 RAI in nesmisli o Slovencih in Furlanih SandorTence Pred dnevi smo bili v Fur-Ianiji priča polemiki o novih poslanskih okrožjih, v katero so nekateri vpletali Slovence. Slišati je bilo očitke, da je zakonodajalec privilegiral slovensko manjšino s tem, da je priporočiI vkIju-čitev vseh 32 občin iz zaščitnega zakona v eno samo okrožje. Očitek je popolnoma neutemeljen. Nobenih privilegijev, a majhna olajšava za izvolitev slovenskega posIanca, ki bo itak ze-Io vprašIjiva. Zgodba se sedaj ponavlja, čeprav v manjših razsežnostih, z reformo ustanove RAI. Senat je v novem zakonu potrdil obstoječe stanje (radijske in televizijske oddaje v slovenščini), kar velja tudi za Južne Tirolce, Ladin-ce in Francoze v Dolini Aosti. Nič novega in posebnega. Nekateri Furlani, ki ne poznajo zakonov in zgodovine, pa se vseeno hudujejo, zakaj SIovencem radio in teIevizija, furIanski skupnosti pa nič. Lepo jim odgovarja furlanski senator DS Carlo Pegorer, ki napoveduje, da bo furIanšči-na vkIjučena v novo servisno pogodbo med RAI in pristojnim ministrstvom. Res je, da RAI direktno ne financira radijskih oddaj v fur-Ianščini, za katere je finančno breme prevzela Dežela. Vpletati sIovensko manjšino v to vprašanje pa je ne samo nesmiseIno, temveč tudi nekoristno za samo furIansko skupnost. Podobno veIja za voIiIna okrožja. FurIani-ja-JuIijska krajina temeIji na več-jezičnosti in ne na umetno ustvarjenih trenjih med SIoven-ci in FurIani. italija - Javna radiotelevizijska ustanova Senat potrdil vlogo slovenskega radia in TV Polemike v Furlaniji RIM - Nova zakonodaja o javni ra-diotelevizijski ustanovi RAI potrjuje radijske in televizijske oddaje v slovenskem jeziku. V reformi je govor tudi o oddajah v nemškem in ladinskem jeziku na Južnem Tirolskem ter v francoščini v Dolini Aosta. Zakonodajalec je po pričakovanju potrdil obstoječe stanje, do polemike je prišlo v zvezi s furlanščino in sardinščino. A medtem ko je v zvezi z radijskimi oddajami RAI v sardinskem jeziku v senatu prišlo do debate (zadevo so sprožili predstavniki SEL in vlada je sprejela nekaj obvez), so senatorji obšli furlanščino. To je na Videmskem in Pordenonskem sprožilo polemike. Medtem ko poslanec Severne Lige Massimiliano Fedriga govori o grobi diskriminaciji furlanske skupnosti, senator DS Carlo Pegorer utemeljuje razlike med Slovenci in Furlani. Na 3. strani zagreb Vojaška parada ob 20-letnici ofenzive Nevihta ZAGREB - Vrhovna poveljni-ca hrvaške vojske in predsednica države Kolinda Grabar-Kitarovič je včeraj okoli 18. ure v Zagrebu odprla vojaško parado, s katero so se začele dvodnevne slovesnosti ob 20. obletnici vojaške operacije Nevihta. Zatem so zadonele tri častne topovske salve, prizorišče ob zagrebški Ulici mesta Vukovar pa so preleteli trije migi. Sledila je reka vojakov in vojaške opreme. Paradi je sledilo več tisoč radovednih Zagrebčanov. Na 2. strani Bregovi Soče so se razživeli GORICA - V poletnem času so se bregovi Soče pod mestom precej razživeli. Vročina je silila ljudi iz stanovanj. Na običajno samotnih bregovih, ki se vijejo od parka pod Pevmo do izliva Pevmice v Sočo, je opaziti tu pa tam skupinice prijateljev, po dve družini z otroki, samotnega kopalca. Takih, ki bi stopili v vodo, ni bilo nobenega. Zanimive so z leti tudi spremembe v sestavi obiskovalcev soških bregov. Na 11. strani europa cantat V Peči festival zborovodij Europa Cantat je največji in najbolj mednarodni zborovski festival na stari celini. Letošnji je od 25. julija do 1. avgusta bil v Peči (Pecs) na Madžarskem, tja pa se je podalo tudi lepo število zborovodij iz dežele Furlanije Julijske krajine. Festivalski program je med drugim v znamenju dobrososed-skih odnosov posveti tri dneve spoznavanju zborovski izrazov Srbije, Hrvaške in Slovenije. Na 8. strani Miljski župan Nesladek v težavah Na 4. strani Parkirišče pri univerzi Na 5. strani V goriškem Dijaškem domu obletnica in rezi Na 11. strani Leto dni do začetka OI 2016 v Braziliji Na 13. strani Jasmin Čuturič o sebi in odbojki pri nas Na 14. strani grljanski zaliv - Ogled gojišč pod Obalno cesto Ribištvo in školjkarstvo bodo predstavljali turistom TRST - »Pescaturismo« je ime projektu, ki ga Obalna akcijska skupnost GAC izvaja z namenom, da bi ribištvo in školjkarstvo predstavila čim širšemu krogi ljudi: v prvi vrsti turistom, a tudi radovednim domačinom, ki niso nikoli od blizu videli gojišča klapavic. V ta namen so pripravili paket ekskurzij, ki ob plovbi predvidevajo tudi pohodništvo, obisk morskega muzeja na tržaškem nabrežju in še marsikaj. Zanimiv projekt so včeraj predstavili medijem nekateri ribiči in školj-karji in nas z ladjo popeljali do školj-čišč nedaleč od Grljanskega zaliva. Na 6. strani gorica - Trgovci v Raštelu Vztrajnost in optimizem kljub spuščenim roletam 2 Sreda, 5. avgusta 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / italija - Sklepi parlamentarne nadzorne komisije Siddi in Freccero presenečenji v novi upravi ustanove RAI Včerajšnja seja parlamentarne nadzorne komisije RAI ansa RIM - Parlamentarna komisija za nadzor nad radiotelevizijsko ustanovo je včeraj imenovala sedem članov novega upravnega odbora RAI. To so Franco Siddi, Carlo Freccero, Paolo Messa, Rita Borioni, Guelfo Guelfi, Arturo Diaconale in Giancarlo Mazucca. Preostale člane upravne sveta bodo imenovali uslužbenci RAI in ministrstvo za finance v imenu vlade. Demokratska stranka je predlagala Guelfija, kije predsednik gledališča Puccini iz Firenc, umetnostno zgodovinarko Rito Borioni, ter novinarja Franca Sid-dija, ki je bil svoj čas generalni tajnik državnega novinarskega sindikata FNSI. Imenovanje Siddija, ki dobro pozna stvarnost javnih občil slovenske manjšine, je presenečenje, kot je presenečenje Freccero. Nekdanjega direktorja druge TV mreže RAI je predlagalo Gibanje 5 zvezd ob podpori stranke SEL. Desna sredina je predlagala Diaconaleja in Mazzucco. Diaconale je novinar in trenutno odgovarja za časopis L'opinione della liberta, Mazzucca pa je odgovorni urednik milanskega dnevnika II Giorno, pred leti je vodil bolonjski časnik II Resto del Carlino. Sredinsko gibanje je za upravitelja RAI predlagalo Messo, direktorja ameriškega kulturnega združenja. Renzijeva vlada bo za novega generalnega direktorja RAI najbrž predlagala Antonia Campa DalTOrto, ki je bil med drugim direktor zasebne televizije Mtv. Tudi tokrat ni šlo brez polemik. Manjšinske struje Demokratske stranke so v upravni svet predlagale nekdanjega odgovornega urednika dnevnika Corriere della Sera Ferruccia de Bortolija, ki pa ni bil izvoljen. V levi komponenti DS so razočarani v prepričanju, da bi bil de Bortoli dober upravitelj RAI, v večini pa ocenjujejo, da je šlo le za nagajanje Renziju in njegovim kandidatom. beograd V Srbiji Nevihto obeležujejo z žalovanjem BEOGRAD - V Srbiji in Republiki srbski z žalovanjem obeležujejo 20. obletnico hrvaške vojaške operacije Nevihta, s katero so Hrvati s svojega ozemlja pregnali srbske sile, obenem pa tudi številne srbske civiliste. Dan spomina na trpljenje in pregon Srbov bodo v Srbiji obeležili danes, osrednja slovesnost pa je bila sinoči v Sremski Rači. V Sremski Rači, ki leži na meji med Srbijo ter Bosno in Hercegovino, sta srbski premier Aleksandar Vučič in predsednik Republike srbske Milorad Dodik simbolično vrgla venec v reko Savo in prečkala tamkajšnji mejni most. Nato je patriarh srbske pravoslavne cerkve Irinej vodil spominsko mašo. Na slovesnosti je bilo prisotnih več tisoč ljudi. Že včeraj dopoldan je medtem potekala spominska slovesnost za srbske žrtve Nevihte na Fruški gori. Med udeleženci je bil srbski predsednik Tomislav Nikolič, ki je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta poudaril, da je Nevihta povzročila opustošenje v mestih in vaseh, kjer so na hrvaških tleh od nekdaj živeli Srbi. Predstavniki združenja žrtev Nevihte so medtem včeraj opozorili, da še vedno ni večjega napredka pri kaznovanju odgovornih za vojne zločine med to operacijo. »Po 20 letih na številnih področjih še ni napredka. Za številne družine Nevihta še traja,« je po poročanju Bete povedala predsednica združenja Suza Dragana Džukič. Na Hrvaškem medtem obletnico Nevihte na veliko slavijo. Z Nevihto so Hrvati avgusta 1995 so osvobodili večji del zasedenega ozemlja in dokončno zlomili srbske upornike. Srbska stran trdi, da je šlo za »največje etnično čiščenje po drugi svetovni vojni«, saj da je Hrvaško moralo zapustili približno 200.000 Srbov. Na Hrvaškem ne zanikajo posameznih vojnih zločinov proti srbskemu prebivalstvu med in po Nevihti, a obenem vztrajajo, da je bila operacija upravičena, saj je šlo za legitimno osvobajanje državnega ozemlja. (STA) zagreb - Vojaška parada ob 20-letnici operacije Nevihta General Lovric: »Hočemo pokazati svojo zavezanost miru« ZAGREB - Vrhovna poveljnica hrvaške vojske in predsednica države Kolinda Grabar-Kitarovic je včeraj okoli 18. ure v Zagrebu odprla vojaško parado, s katero so se začele dvodnevne slovesnosti ob 20. obletnici vojaške operacije Nevihta. Zatem so zadonele tri častne topovske salve, prizorišče ob zagrebški Ulici mesta Vukovar pa so preleteli trije migi. Sledila je reka vojakov in vojaške opreme. Ob ograjah na Vukovar-ski ulici in na okoliških cestah, po katerih so se premikale hrvaške oborožene sile, se je medtem zbralo več tisoč radovednih Zagrebčanov. Na čelu kolone je plapolalo več kot 200 uradnih in vojaških zastav, za njimi pa so ob zvokih bobnov in koračnic korakali vojaki. V štirikilo-metrski koloni je sodelovalo približno 3300 pripadnikov različnih hrvaških vojaških enot, pa tudi policisti, veterani, gasilci in reševalci ter pripadniki zgodovinskih vojaških enot, med katerimi je bilo več deset konjenikov. Večina profesionalnih hrvaških vojakov je na paradi nosilo nove jurišne puške VHS2. Hrvaška vojska je predstavila svojo moč tudi z več kot 300 različnimi vojaškimi vozili, ki so se udeležila parade. V koloni so bile nove 50-tonske nemške havbice, finski oklepniki, večcevni raketni metalci in tanki M-84 ter vrsta ameriških bojnih vozil, ki jih je Hrvaška nabavila v zadnjih letih. Časovno so bili usklajeni poleti več kot 30 različnih vojaških letal in helikopterjev, nastopila pa je tudi šestčlanska letalska akrobatska skupina Krila Nevihte. V morju med otokom Brač in Splitom je bilo medtem razvrščenih šest vojaških plovil, ki so jih lahko v Zagrebu spremljali prek video povezave. Med parado so se znova oglasile častne salve, in sicer 20-krat v spomin na 20 let svobode in miru na Hrvaškem, kot so zapisali v programu dogodka. Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Drago Lovrič je pred včerajšnjo parado poudaril, da se zanjo niso odločili, da bi pokazali svojo pripravljenost na vojno, temveč da bi tako poudarili zavezanost miru. Kot je pojasnil, so ravno zato povezali vse dele državnega aparata, saj hrvaški vojaki sodelujejo s civilnimi strukturami tudi pri različnih reševalnih akcijah. »Tako kot Nevihta ni bila zaradi vojne, ampak zaradi miru, bo tudi parada pokazala, da smo pripravljeni zagotoviti mir in stabilnost na tem prostoru, kot tudi to, da smo pripravljeni odvračati vsakega, ki bi pomislil napasti Hrvaško,« je dejal Lovrič za hrvaški radio. Posnetek tankovske enote na včerajšnji paradi v Zagrebu ansa Hrvaški premier Zoran Mila-novič, ki je prisostvoval paradi, je konec prejšnjega tedna izpostavil, da Hrvaška s parado ne grozi nobenemu. »To je naša zgodovina in naša usoda,« je izjavil. S svečane tribune pred poslopjem koncertne dvorane Vatro-slav Lisinski je zagrebško parado sicer spremljalo približno štirideset delegacij iz tujine na ravni pomembnih gostov, veleposlanikov in vojaških predstavnikov, vključno z vojaškimi predstavniki Združenih držav Amerike. Parado so iz prvih vrst spremljali tudi mnogi nekdanji hrvaški politični in vojaški voditelji iz časov Nevihte. Včerajšnjo prireditev so odprli z glasbeno-umetniškim programom, v katerem je hrvaško himno Lepa naša odpela 13-letna Rečanka Mia Negovetič. Stroški celotnega programa svečane parade so ocenjeni na približno dva milijona evrov. Osrednja proslava Nevihte bo danes v Kninu, ko Hrvaška praznuje dan zmage in domovinske hvaležnosti ter dan veteranov v spomin na Nevihto, s katero so Hrvati avgusta 1995 osvobodili večji del svojega ozemlja, ki so ga zasedli srbski uporniki, in uresničili pogoje za konec vojne na Hrvaškem. (STA) Senat včeraj potrdil reformo javne uprave RIM - Italijanski senat oziroma zgornji dom parlamenta je včeraj potrdil reformo javne uprave, ki naj bi odpravila nepotrebno birokracijo. Pred tem je reformo še sprejela polsanska zbornica. Za reformo, ki zajema številne ukrepe za poenostavitev birokracije v italijanski javni upravi in krepitev njene učinkovitosti, je glasovalo 145 senatorjev, proti jih je bilo 97. »Še dodaten kos našega reformnega programa je pod streho,« se je ob izidu glasovanja razveselil Renzi. Državni uradniki bodo v skladu z reformo dodatno nagrajeni za pridnost in uspešnost, istočasno pa ne bodo več deležni napredovanj, pogojenih s starostjo oz. delovno dobo. Prav tako naj bi reforma spodbujala notranjo mobilnost uradnikov in delo na daljavo. V prihodnje bo tiste na vodilnih položajih mogoče odpustiti, če bo pri reorganizaciji njihov položaj odpravljen. Italijani lahko sedaj med drugim računajo na lažji dostop do arhivov javne uprave, tudi preko spleta. Administrativni postopki pri večjih infrastrukturnih projektih naj bi se poenostavili in skrajšali. Prav tako naj bi v okviru obsežne racionalizacije zmanjšali število javnih podjetij, ki jih je trenutno okoli 8000. »Italiji gre danes bolje kot pred enim letom in prihodnje leto ji bo šlo še bolje,« je zagotovil Renzi. Po njegovem prepričanju več transpa-rentnosti v javni upravi pomeni tudi manj korupcije. Aretirali vodjo skrajne judovske skupine JERUZALEM - V Izraelu so po petkovem požigu palestinskega doma na Zahodnem bregu, v katerem je umrl dojenček, v ponedeljek aretirali vodjo skrajne judovske skupine Meirja Etingerja. Gre za vnuka ustanovitelja rasističnega protia-rabskega gibanja Kah, rabina Meirja Kahaneja, ki ga sicer niso obdolžili neposredne vpletenosti v petkov požig.Okoli 20 let starega Etingerja so aretirali v Safedu na severu Izraela, in sicer zaradi njegovih dejavnosti v skrajni judovski organizaciji. Vnuka leta 1990 v New Yor-ku umorjenega rabina Kahaneja sumijo nacionalističnih zločinov. I _ ZLATO (999,99 %%) za kg 32.087,49 +35,41 SOD NAFTE (159 litrov) 50,11 $ +1,19 EVRO 1,0973$ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. avgusta 2015 valute evro (povprečni tečaj) 4. 8. 3. 8. ameriški dolar 1,0973 1,0951 japonski jen 136,07 136,07 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,055 27,041 danska krona 7,4616 7,4615 britanski fun 0,70275 0,70280 madžarski forint 308,10 307,89 poljski zlot 4,1498 4,1498 romunski lev 4,4095 4,4050 švedska krona 9,4450 9,4865 švicarski frank 9,4450 1,0598 norveška krona 9,0015 9,0005 hrvaška kuna 7,5830 7,5905 ruski rubel 68,8830 68,5891 turška lira 3,0430 3,0430 avstralski dolar 1,4831 1,5071 braziljski real 3,7718 3,7824 kanadski dolar 1,4408 1,4404 kitajski juan 6,8143 6,8002 indijska rupija 69,9556 70,1343 mehiški peso 1 7,6781 17,6897 južnoafriški rand 13,8875 13,9277 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 5. avgusta 2015 3 rim - Zakon ne omenja furlanskega jezika Člen o Slovencih v reformi RAI razjezil nekatere Furlane Senator DS Carlo Pegorer: Nepotrebne in napihnjene polemike RIM - Nova zakonodaja o javni radiotelevizijski ustanovi RAI potrjuje radijske in televizijske oddaje v slovenskem jeziku. V reformi je govor tudi o oddajah v nemškem in ladin-skem jeziku na Južnem Tirolskem ter v francoščini v Dolini Aosta. Zakonodajalec je po pričakovanju potrdil obstoječe stanje, do polemike je prišlo v zvezi s furlanščino in sardinšči-no. A medtem ko je v zvezi z radijskimi oddajami RAI v sardinskem jeziku v senatu prišlo do debate (zadevo so sprožili predstavniki SEL in vlada je o tem sprejela nekaj obvez), so senatorji obšli furlanščino. To je na Videmskem in Pordenonskem sprožilo polemike. »Zakaj v reformi RAI samo Slovenci?« Na senatorje je zelo jezen predvsem Diego Navarria, predsednik skupščine furlanske skupnosti, ki v polemiko vpleta tudi slovensko manjšino. Navarria meni, da so senatorji s tem, da so v reformi RAI omenili le slovenske radijske in TV oddaje, grobo diskriminirali Furlane. Pri tem se sklicuje na zakon o zaščiti jezikovnih skupnosti (številka 492 iz leta 1999). »Nimam nič proti slovenski manjšini, ampak v tem primeru smo priča različnemu odnosu do Slovencev in Furlanov na škodo furlanske skupnosti,« je za Messaggero Veneto izjavil Navarria. Vse skupaj se mu zdi v nasprotju z ustavo in s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine, ki sloni na večjezičnosti. Navarria se huduje predvsem nad senatorji iz Furlanije, katerim očita molk o tem vprašanju. Poziv videmskega župana za zaščito furlanščine Videmski župan Furio Honsell pravi, da bi morali senatorji pokazati več posluha za furlanščino v sklopu reforme RAI. Župan meni, da bi bilo treba na vseh ravneh okrepiti prizadevanja za zaščito furlanskega jezika, saj je to dobra priložnost za uveljavitev večjezičnosti v naši deželi. DS: Zaščititi furlanščino, a ne z utvarami Furlanskemu senatorju Demokratske stranke Carlu Pegorerju niso všeč polemike v zvezi z manjšinskimi jeziki in reformo RAI. V sporočilu za javnost Pegorer in somišljenik Silvio Lai (oba sta člana parlamentarne nadzorne komisije RAI) poudarjata, da so nemška, ladinska, francoska in slovenska skupnost zaščitene na osnovi mednarodnih pogodb, ustavnih norm in posebnih zaščitnih zakonov. Furlanščina in sar-dinščina sta zaščiteni kot manjšinska jezika na osnovi državnega zaščitnega zakona za jezikovne skupnosti. Vključitev radijskih in televizijskih programov v furlanskem in sardin-skem jeziku v reformo RAI bi bila po Pegorejevem mnenju nemogoča, tudi zato, ker takšen ukrep ni imel potrebnega proračunskega kritja. Furlanski senator PD vsekakor pojasnjuje, da je glasoval za dopolnilo stranke SEL, ki pa ni doživelo potrebne podpore. »Pač pa smo furlan-ščino vključili v servisno pogodbo RAI, ki jo bo ustanova RAI podpisa- la z ministrstvom za gospodarski razvoj,« napoveduje Pegorer. To je sad skupne pobude furlanskih in sardin-skih parlamentarcev DS. Pegorer je prepričan, da je treba furlanščino gojiti in zaščititi, ampak s konkretnimi ukrepi in ne z »iluzijami in praznimi gesli«. Fedriga napada DS in grozi z »Vietnamom« Če Demokratska stranka ne bo zaščitila furlanščine, bo v parlamentu prišlo do »novega Vietnama«, grozi vodja poslanske skupine Severne lige Massimiliano Fedriga. To kar se je zgodilo z reformo RAI je po njegovem poslednja klofuta furlanskemu narodu. Fedriga za to krivi DS in napoveduje »barikade« v poslanski zbornici, pri čemer se glede Furlanov sklicuje na zaščito jezikovnih manjšin (državni zakon 492). S.T. Senat je v prvem branju odobril novo zakonodajo o ustanovi RAI ansa Koper: prireditev prijateljev napredka KOPER - Čeprav je Društvo prijateljev zmernega napredka (DPZN) od koprske občine za Koperground letos prejelo le 500 evrov, v društvu vseeno napovedujejo pester kulturni program vseh devet dni festivala. Poleg koncertov in filmskih projekcij se bodo zvrstila tudi performirana zaslišanja, napovedujejo organizatorji. Začnejo jutri. Po tem, ko je društvo v začetku leta ostalo brez prostorov na Gregorčičevi, se Koperground seli v bližnjo Semedelo. Začetek dogajanja bo vsak dan ob 19. uri, uvod v večere pa bodo t.i. performira-na zaslišanja. Marko Brecelj bo kot prvo že ta četrtek zaslišal glasbeno produ-centko Ksenijo Kos. V štirih koncertnih večerih bodo obiskovalci lahko prisluhnili različnim zvrstem, od moderne klasike z jazzom in elektroniko do noise elektronike, medtem ko bo letos manj rock glasbe. Že ta petek bosta nastopila zasedba Palme iz Hrvaške in Andrej Fon. V trčenju na avtocesti vpletena štiri vozila VIDEM - Avtocesta Benetke-Trst je bila včeraj okrog 11.ure prizorišče slikovite prometne nesreče, na srečo brez ranjenih. V trku so bili soudeleženi trije tovornjaki in osebno vozilo. Prišlo je do zastojev, promet je redno stekel po 13. uri. bovec - Pogodba za sanacijska dela na žičnici Na Kaninu kmalu spet smučarji Dogovor podpisala domači župan Valter Mlekuž in direktor gradbenega podjetja Dr. Duhovnik BOVEC - Bovški župan Valter Mlekuž je včeraj podpisal pogodbo z direktorjem podjetja Dr. Duhovnik Jožetom Duhovnikom za izvedbo sanacijskih del na žičniških napravah na Kaninu. Dela naj bi bila končana v štirih mesecih, tako da bi smučišče decembra lahko ponovno odprli. V Bovcu so prepričani, da s tem obračajo nov list v zimskem turizmu. Kot je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe povedal Duhovnik, bodo dela na visokogorskem smučišču izjemno zahtevna. Eden ključnih pogojev, da bi bila rekonstrukcija pravočasno končana, je dobra logistika. Zato se že pripravlja dostop do vrha Kanina in vseh postaj. Na terenu je na pripravljalnih delih zaenkrat 21 delavcev, v času gradnje pa bo na terenu naenkrat od 20 do 100 delavcev. Glavnina od 5,7 milijona evrov vredne investicije bo šla v zamenjavo dotrajanih strojnih elementov na žičniških napravah. Tako bo saniran celotni žični-ški sistem. Ključna bo obnova krožno-kabinske žičnice, sledila bo povezava z Italijo in ureditev ostalih žičniških naprav, restavracijo pa bodo zaenkrat uredili le v delu, ki je potreben za normalno obratovanje smučišča.Vse naprave so izgubile status žičniških naprav in bodo podvržene novemu pregledu in doseganju sodobnih evropskih standardov, je povedal direktor podjetja Dr. Duhovnik, ki bo dela izvajal skupaj s podizvajalci. Na občini so prepričani, da je Dr. Duhovnik, ki je tudi edini podal ponudbo za izvedbo del, kakovosten izvajalec, ki bo pravočasno realiziral projekt, da bodo naprave sredi decembra lahko pognali in smučišče po nesreči krožno-kabinske žičnice v začetku leta 2013 ponovno oživili. Občina ima sklep države o zagotovitvi 5,7 milijona evrov za izvedbo sanacijskih del. Sprva je bilo predvideno, da bi jih črpali v dveh letih, vendar se je zaradi precejšnjih ostankov evropskih sredstev iz prejšnje finančne perspektive pojavila priložnost, da bi vsa sredstva po-črpali do konca letošnjega novembra. Kot je spomnil predsednik skupine za oživitev smučišča Kanin Danijel Krivec, so bili dogovori z državo dolgotrajni, vendar je ministrstvo za gospodarski V Bovcu si kmalu spet obetajo takšne prizore razvoj in tehnologijo takoj pokazalo pripravljenost, da se zadeva, ki je pomembna za Soško dolino in tudi širše za Slovenjo in mednarodni prostor, reši. Občina je izpolnila pogoje, ki jih je postavila država, in v celoti pridobila premoženje iz naslova lizinga in stečajne mase. «To je bilo mukotrpno delo, stvari so se zapletale,» je spomnil Mlekuž in izpostavil, da je sedaj občina vendarle lastnica krožno-kabinske žičnice in vseh naprav na Kaninu. Ko bo prenova končana, pa bo občina iskala upravljavca, ki bi sodeloval tudi pri razvoju smučišča. »Danes lahko rečem, da začenjamo na novo, da smo obrnili nov list in bomo Bovcu vrnili zimsko sezono, ki jo je nekdaj imel,« je poudaril Mlekuž in ocenil, da se v Bovcu že kažejo pozitivni trendi na področju turizma. »Stvari se urejajo in verjamem, da bomo s skupnimi močmi uredili tudi smučišče na Kaninu,« je dejal. Dodatna ponudba in promocija za Bovec so tudi prireditve, ki se odvijajo na prenovljenem bovškem športnem letališču, kjer se je ta konec tedna začelo tradicionalno srečanje padalcev. Zbralo se je okoli 300 padalcev iz vsega sveta. Postavljen je bil tudi slovenski državni rekord v oblikovanju velike formacije. (STA) slovenija - Sporočilo iz Velike Britanije Cinven ne želi več kupiti Telekoma LJUBLJANA - Britanski investicijski sklad Cinven kot edini ponudnik za nakup 72,75-odsotnega deleža Telekoma Slovenije ne želi nadaljevati pogajanj za zaključek prodajnega postopka, so sporočili iz Slovenskega državnega holdinga (SDH) in dodali, da je s tem postopek prodaje Telekoma uradno zaključen. SDH, ki je prodajni postopek vodil v imenu konzorcija prodajalcev na čelu z državo kot največjim lastnikom Telekoma Slovenije, je sporočilo Cinvena prejel v ponedeljek. Cinven jim je v dopisu sporočil, da ob upoštevanju več pomembnih dogodkov, ki so se zgodili od junijske ponudbe za nakup Telekoma Slovenije, transakcija zanj ni več ekonomsko vzdržna. Zaradi zaostrenih razmer na finančnih trgih so se povečali stroški financiranja, kar negativno vpliva na celoten postopek. Prav tako kot enega izmed glavnih razlogov v Cinvenu po navedbah SDH navajajo zelo negotovo poslovno okolje, v katerem posluje Telekom Slovenije, ter izpostavljajo kompleksnost političnega okolja v Sloveniji, kakor tudi močno odmevnost, ki jo je ta prodajni postopek imel v javnosti. Poleg tega so po navedbah SDH v Cinvenu pojasnili, da na podlagi dosedanjih ukrepov slovenskega regulatorja trga telekomunikacij ocenjujejo, da regulatorno okolje na področju investicij za Telekom Slovenije ne bo vzpodbudno. Na njihovo odločitev so vplivale tudi neugodne spremembe predpisov EU o mednarodnem gostovanju ter spremembe v poslovanju družbe, ki ne bodo pozitivno vplivale na rezultate, in ki jih Cinven v svoji ponudbi ni upošteval. (STA) / TRST Sreda, 5. avgusta 2015 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Med ponedeljkovo občinsko sejo Odobren odlok o davku Tasi: olajšave za manj premožne Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji s 24 glasovi levosredinske večine odobril odlok o davku na nedeljive storitve Tasi. Sklep sodi v okvir dokumentov, ki jih mora uprava predložiti pred sprejemom proračuna, saj sodi davek med pomembnejše postavke občinskega finančnega dokumenta. Po izračunih občinskih uradov bo navrgel skoraj 35 milijonov evrov, kolikor je pač potrebno za kritje enajstih občinskih storitev: od storitev lo- evrov 80 evrov, od 800 do 900 evrov pa 30 evrov. Na ponedeljkovi seji je skupščina odobrila tudi olajšave glede dodatkov k davku Irpef. Tako bodo družine z dohodkom do 12.500 evrov izvzeta plačevanja tega davka. Sklep je podprlo 31 svetnikov, predstavniki Forze Italia se niso udeležili glasovanja. Na dnevnem redu je bila še razprava dveh resolucij o priseljencih . Resolucija leve sredine je bila odobrena, dokument desnosredinske opozicije pa je bil zavrnjen. O njiju bomo še poročali. M.K. Olajšave in odbitki davka Tasi „ v U I • I v« • v tržaški obam Količnik 0% za nepremičnine s katastrsko rento manj kot 300,00 € Količnik 0,25% za nepremičnine s katastrsko rento od 300,01 do 600 € Količnik 0,33% za nepremičnine s katastrsko rento višjo od 600,01 € Odbitek 140,00 € za nepremičnine s katastrsko rento od 300,01 do 400 € Odbitek 110,00 € za nepremičnine s katastrsko rento od 400,01 do 500 € Odbitek 80,00 € za nepremičnine s katastrsko rento od 500,01 do 800 € Odbitek 30,00 € za nepremičnine s katastrsko rento od 800,01 do 900 € Nobenega odbitka za nepremičnine s katastrsko rento višjo od 900 € občina trst Septembra o statutu zveze občin V ponedeljek, 7. septembra, bo v tržaški občinski komisiji za institucionalne zadeve stekla razprava o statutu zveze občin. Tako so na včerajšnji seji sklenili vodje svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu. Pomeni, da bo do tistega datuma pripravljen osnutek zveze občin, h kateri bodo morale pristopiti vse občine v tržaški pokrajine, kot zahteva deželni zakon o reformi krajevnih uprav. O statutu zveze občin je bil govor na srečanjih županov šestih občin. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo osnutek statuta pripravil pravni uradi tržaške občine, dokument pa bodo potem ocenile posamezne občine. Matteo Montesano fotodamj@n kalne policije (ta stane 9,8 milijona evrov) do storitev za zaščito okolja, občinskega premoženja, zgodovinske, umetniške in kulturne dediščine (5,3 milijona evrov), storitev za javno zelenje (4,3 milijona evrov), za javno razsvetljavo (4 milijone evrov), za prevoze (3,7 milijona evrov), za kulturo in šport (2,6 milijona evrov) in druge. Odlok je predstavil občinski odbornik za proračun in finance Matteo Montesano. V svojem posegu je izpostavil predvsem olajšave in odbitke, ki jih je sprejela občinska uprava, da bi omilila davčni pritisk na manj premožne sloje. Tako bodo nepremičnine s katastrsko rento od 300 do 400 evrov deležne odbitka 140 evrov, od 400 do 500 evrov odbitka 110 evrov, od 500 do 800 milje - Občinska seja prekinjena zaradi nesklepčnosti Župan Nesladek v težavah Občinski svet tako ni mogel izvoliti namestnika svetnika Decolleja (DS), včeraj pa je odstopila tudi svetnica Riosa (tudi DS) Miljski občinski svet bi moral na ponedeljkovi seji izvoliti naslednika svetnika Demokratske stranke Stefana Decolleja, ki je odstopil s svetniškega mesta, a ostaja -kot zunanji odbornik - v levosredinski upravi župana Neria Nesladka. Do imenovanja novega svetnika pa ni prišlo, ker je bila seja nesklepčna. Po Decollejevem odstopu bi morala njegovo mesto v občinski skupščini prevzeti prva neizvoljena, Mirna Viola, ki pa se je mestu odpovedala. Tako je stopil v igro drugi neizvoljeni na listi Demokratske stranke, Igor Donadel. Na ponedeljkovi seji bi morali potrditi njegovo izvolitev. Zamenjava svetnikov je navadno gola upravna formalnost, tokrat pa ni bilo tako, ker je izzvala jasno politično pogojevanje. Miljski občinski svet šteje (z županom) 21 svetnikov. Levosredinska ve- Nerio Nesladek fotodamj@n Danilo Šavron fotodamj@n čina lahko računa (ali je računala ...) na podporo 13 svetnikov (vključno z županom). V ponedeljek, ko bi morala potrditi Igorja Donadela za novega svetnika, se je večina znašla brez Decollejevega glasu (ker je bil že odstopil kot svetnik), pa tudi brez glasu svetnika Zveze levice Maurizia Coslovicha, ki je napovedal, da ne bo več podpiral miljske uprave, in brez podpore nekdanjega svetnika Italije vrednot in nekdanjega odbornika Fabia Longa. Ta je še kako uro pred sejo potrdil županu Ne-sladku, da se bo seje udeležil, a ga ni bilo na spregled, kar je miljski prvi občan včeraj ocenil kot »veleizdajo«. Večina je tako lahko računala le na prisotnost desetih svetnikov (vključno z županom). Desnosredinska opozicija je (skupaj s Coslovichem) to izkoristila, zapustila dvorano in seja ni bila več sklepčna. Tako je odpadla Donadelova izvolitev, pa tudi razprava o občinskem prostorskem načrtu. Stanje na občini je zelo kritično, je včeraj ocenil svetnik Slovenske skupnosti Danilo Šavron, potem ko je izvedel, da je tudi svetnica DS Francesca Riosa odstopila (zaradi službenih obveznosti). Župan Nesladek je bil drugačnega mnenja. Če ne bo drugače, bo za izvolitev Donadela s svojim aktom poskrbela deželna uprava (s komisarjem ad acta). Dejstvo pa je, da je opozicija z obstrukcijo upočasnila sprejem prostorskega načrta, za kar bo morala odgovarjati pred volivci. M.K. vzhodni kras - Proračun 2015 Pozitivno mnenje (a s pripombami) Vzhodnokraški rajonski svet je na zadnji seji izdal pozitivno mnenje o proračunu tržaške občine za letošnje leto. Občinska uprava je posredovala celotno zajetno dokumentacijo le nekaj dni prej, tako so imeli svetniki bolj malo časa na razpolago za pregled finančnega dokumenta in oceno posameznih postavk. Kljub temu je rajonska skupščina izrekla v predvidenem roku svoje mnenje (pa čeprav se je potem izkazalo, da slednje le ni bilo tako nujno, saj je bila proračunska obravnava v mestni skupščini preložena na september ...). Ob pozitivnem mnenju pa je rajonski svet posredoval nekatere pripombe, v upanju, da jih bo mestna uprava upoštevala. Prva se nanaša na predvideno izredno vzdrževanje nekdanjega sedeža skavtov na Opčinah, kar naj bi občino stalo 50 tisoč evrov. Na seji je rajonski predsednik Marko Milkovič pojasnil, da tisto ni več sedež italijanskih skavtov (to je bil pred desetletji), temveč gre za »črno gradnjo, ki je do nadaljnjega last Jusa Opčine, s katerim se Občina Trst tožari.« Območje, označeno s parcelo 1341/1 pašnik, meri nekaj več kot 21 tisoč kvadratnih metrov, na katerem se pasejo ovce in brenčijo čebele. Vzhodnokraški rajonski svet ni nikoli vključil tega območja v vsakoletni seznam javnih del, ki naj bi jih občina opravila na rajonskem ozemlju, zato je res čudno, kako se je znašlo med javnimi deli, ki jih namerava občinska uprava opraviti letos. Milkovič je menil, da bi sredstva iz te postavke raje namenili prenovi kakšne ceste »po vaseh našega rajona, saj so postale podobne tistim v kakšni afriški vasi.« V drugi pripombi je rajonski svet pozval mestno upravo, naj pridobi potrebna sredstva za ureditev trga Škavenca, pri tramvaju na Opčinah in za (vsaj delno) ureditev igrišča Zad za kalom na Padričah. Obenem pa je ocenil, da bi morala občina vsaj delno kriti stroške za vzdrževanje zelenih površin in obnovitev poljskih poti, to je delo, ki so ga opravili krajevnih prostovoljci. M.K. vzhodni kras - Resolucija o prometni varnosti na Opčinah Hočejo prehode za pešce Občina naj jih uredi na Narodni ulici in na Dunajski cesti - Resolucija odobrena soglasno Cesta od tramvaja do krožišča na Opčinah brez prehodov za pešce fotodamj@n Promet skozi Opčine postaja vse bolj gost. To velja predvsem za Narodno ulico in Dunajsko cesto, po katerih se vsakodnevno steka reka vozil v smeri proti Fernetičem in v smeri proti mestu. Na zadnji seji je vzhodnokraški rajonski svet »ugriznil« v prometno vprašanje na Opčinah. Rajonski svetniki so ocenili, da je treba - kar se varnosti na cesti tiče, pa tudi kar se tiče varnosti pešcev - nekaj postoriti. V ta namen je bila v rajonskem svetu predstavljena resolucija, v kateri je uvodoma ugotovljeno, da vozniki na ravninskih odsekih Narodne ulice in Dunajske ceste, tistih brez križišč, radi pritisnejo na plin. Na odseku Narodne ulice od krožišča s Trbiško cesto in Trgom Škavenca, dolgem 460 metrov ni nobenega prehoda za pešce. Prav tako ni prehodov za pešce na kakih 240 metrov dolgem odseku Dunajske ceste od križišča z Bazoviško ulico in hišno številko 68. Prečkanje ceste na teh dveh odsekih je ob gostem prometu zelo nevarno, še posebej za otroke, priletne osebe in ljudi s posebnimi potrebami. Zato so vzhodnokraški rajonski svetniki v resoluciji pozvali župana in pristojno občinsko odbornico za promet Eleno Marchigiani, naj čim prej poskrbita za ureditev prehoda za pešce v bližini križišča Narodne ulice in Kra- ške ulice ter prehoda za pešce na Dunajski cesti v bližini križišča s Koroško ulico. Resolucija je bila odobrena soglasno z glasovi vseh desetih rajonskih svetnikov. M.K. / TRST Sreda, 5. avgusta 2015 5 pokojnine - Zavod Inps poskrbel za »una tantum« nakazilo za leti 2012-13 Dobrodošlo povračilo za 23 tisoč upokojencev Približno 23 tisoč upokojencev na Tržaškem se je v teh prvih avgustovskih dneh najbrž nekoliko razveselilo ob pogledu na svoj bančni oz. poštni račun. Pokojnina jim je namreč ta mesec narasla, saj je pokojninski zavod Inps poskrbel za enkratno, »una tantum« nakazilo: pravzaprav gre za povračilo zneskov, ki jih je reforma ministrice Fornero za leti 2012 in 2013 odvzela upokojencem. Razsodba ustavnega sodišča je preteklega 30. aprila razveljavila odlok Montijeve vlade, ki je za omenjeno obdobje dejansko ukinil usklajevanje pokojnin z realno stopnjo inflacije oz. z realnimi življenjskimi stroški. Italija je bila takrat namreč pod hudim pritiskom finančnih trgov, ta- potrebovali kakršnokoli pojasnilo, pa se lahko vsekakor obrnejo na sindikat, opozarja Bellejeva. Vlada naj bi dolg do upokojencev poravnala z enim samim izplačilom, ki naj bi nihalo od 726 evrov za najnižje bruto pokojnine (od 1.500 do 1.700 evrov mesečno) do 278 evrov za najvišje (od 2.500 do 3.000 evrov mesečno). Na državni ravni naj bi povračilo prejelo kakih 3,7 milijona upokojencev, kar pomeni, da bo vlada potrošila približno dve milijardi evrov ... Seveda so mnogi v ponedeljek takoj preverili, ali jim je bil denar res nakazan in nekateri so presenečeno že po-tarnali, da je vsota nižja od obljubljene. »Upokojenci so za povračilo namreč izvedeli izključno iz tiska, saj zavod Inps ni odposlal nobenih pisnih opozoril. Mediji so poročali o bruto vsotah povračil, upokojenci pa so naposled na banki oz. pošti slednje prejeli v neto obliki in torej v nekoliko okrnjeni obliki.« Dopustniške- Povračilo denarja bo za marsikoga dobrodošlo fotodamj@n mu avgustu navkljub je zato sedež sindikata upokojencev kar precej obljuden, saj bi vsak rad čim prej rešil svoje dvo- me. Prejete vsote resda niso bajne, so pa v teh težkih kriznih časih vseeno nekoliko v uteho. (sas) Maria Gianna Belle ko da je vlada sprejela ostre varčevalne ukrepe, ki so obremenili najšibkejši sloj družbe - upokojence in državno blagajno okrepili za 5 milijard evrov. »Te dni je pri nas kar pestro. Številni upokojenci so se že oglasili na našem sedežu, da bi bolje razumeli, kaj se dogaja oz. koliko denarja bodo prejeli,« nam je včeraj povedala pokrajinska tajnica sindikata upokojencev Spi Cgil Maria Gianna Belle. »V glavnem nas sprašujejo, ali tudi sami spadajo v tisti krog upokojencev, ki bodo prejeli povračilo. To pa jim mi lahko povemo šele na podlagi obrazca za prijavo dohodkov CUD za leto 2012.« Vlada je namreč za leti 2012 in 2013 popolnoma ukinila usklajevanje pokojnin višjih od 1.400 oz. nižjih od 3.000 evrov bruto (se pravi okrog 1.200 oz. 2.400 evrov neto) z inflacijo. »Povračilo denarja bodo zato prejeli samo tisti upokojenci, ki prejemajo tri oz. šest krat najnižjo možno pokojnino. Samo na Tržaškem naj bi jih bilo okrog 23 tisoč, čeprav zavod Inps doslej še ni objavil nobenih uradnih podatkov,« nam je še pojasnila Bel-lejeva. Vse potrebne izračune bo opravil sam zavod Inps, tako da ne bo upokojencem potrebno skrbeti. Ko bi vseeno občina dolina - Jutri v Srenjski hiši Borštani vabljeni na srečanje z županom V Srenjski hiši v Borštu bo jutri javno informativno srečanje, na katerem bodo sodelovali župan Sandy Klun in pristojni občinski odborniki ter funkcionarji. Vaščanom bodo predstavili, kako napredujejo obnovitvena dela in prekvalifikacijski posegi v vasi. Pričetek ob 19. uri. V Dolini iščejo »šolske redarje in redarke« Uprava Občine Dolina obvešča, da bo tudi letos uvedla nadzor prometa v bližini šol. Občani stari od 50 do 75 let, ki bi bili pripravljeni opravljati to službo, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do 4. septembra 2015. Obrazci so na razpolago v občinskih uradih ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. Miljska občina razpisuje pet delovnih mest V tržaškem uradu za zaposlovanje (Stopnišče Capuccini 1) zbirajo do 14. avgusta kandidature za pet delovnih mest, ki jih je Občina Milje razpisala za potrebe treh občinskih projektov. Kandidati, ki bodo, če bodo izbrani, opravljali družbeno koristna dela, morajo zadostiti nekaterim pogojem. Prijavijo se lahko samo brezposelni s stalnim bivališčem v Furlaniji Julijski krajini, ki so v dopolnilni blagajni, v tako imenovani mobilnosti (na podlagi zakona 223/91) ali prejemniki drugega nadomestila za brezposelnost. Prednost bodo imeli kandidati, ki živijo v miljski občini in tisti z daljšim stažem brezposelnosti. Ob prijavi morajo kandidati ob potrdilih, da zadostujejo omenjenim pogojem, predložiti tudi življenjepis. pristanišče Julija rekorden pretovor zabojnikov Julij je bil rekorden mesec za pretovor zabojnikov v tržaškem pristanišču. Pretekli mesec so pretovorili za 54.175 teu zabojnikov, kar znaša 20,28 odstotka več kot julija 2014. Doslej niso v tržaškem pristanišču še nikoli pretovorili toliko zabojnikov mesečno. Daleč največji delež - za 47.004 teu - so pretovorili na sedmem pomolu. Novico je sporočil komisar tržaške Pristaniške oblasti SZeno d'Ago-stino. Poudaril je, da so v pristanišču zaradi svetovne gospodarske krize decembra sicer zabeležili upad blagovnega prometa, z izjemo kon-tejnerskega prometa. Prav na tem področju so nato v naslednjih mesecih beležili rast, ki je privedla do julijskega rekordnega pretovora. Sedaj kaže, da je tržaško pristanišče vendarle začelo zanimati mednarodne operaterje, s čemer naj bi mesto počasi spet pridobilo vlogo vodilnega pristanišča za sednjee-vropsko območje. promet - Zamisel občanke Adriane Cossu Parkirišče pri univerzi? Uredili naj bi ga pred ovinkom v smeri proti Opčinam, tam kjer morajo sedaj dvakrat letno čistiti grmičevje Na območju univerze na Trgu Europa predvsem med akademskim letom primanjkuje parkirnih prostorov. Avtomobili so mnogo kje divje parkirani, ker tam v bližini ni urejenih parkirišč. Promet je zato na tistem odseku nevaren in večkrat prav zaradi velikega števila nepravilno parkiranih vozil večkrat upočasnjen. V tej zvezi se je Adriani Cossu, med včerajšnjim postankom na tistem kraju, zaiskrilo ob pogledu na delavca, ki sta z območja ob cesti, malo pred začetkom ovinka (v smeri proti Opčinam) odstranjevala kup zemlje, travo in grmičevje ailanta. Zakaj ne bi na tistem območju uredili parkirišče? Izmerila je odsek ob cesti in izračunala, da bi lahko tam uredili kakih 30 parkirnih prostorov, nameš- Območje na ovinku pri univerzi, kjer bi lahko uredili parkirišče Pogled s ptičje perspektive z označenim območjem parkirišča čenih poševno od cestišča. Iznajdljiva občanka je pripravila tudi nekakšen načrt o finančni sprejemljivosti zamisli. Stroški za gradnjo parkirišča ne bi bili izdatni: treba bi bilo le zgladiti tla, asfaltirati in začrtati parkirne prostore. Investicijo pa bi lahko amortizirali v ne- kaj letih, kajti delavcem ne bi bilo treba več dvakrat letno čistiti tistega območja, s čemer bi imeli precejšen prihranek. S kolesom od Vejne do Medjugorja Jutri ob 17.40 bo z Vejne startalo že 5. kolesarsko romanje od Trsta do Medjugorja. Na 530 km dolgo pot, ki jo nameravajo prekolesari-ti v samih 24 urah, se bo odpravilo osem kolesarjev, med temi so tri ženske. Štirje kolesarji so iz Trsta, štirje pa iz Verone. Spremljali jih bodo bivalno vozilo in dva kombi-ja. Zbor na Vejni bo ob 14. uri, pred odhodom pa bo ob 16. uri maša. Pot jih bo do cilja peljala preko Sežane, Divače, Reke, Senja, Vratni-ka, Gospica, Gračca, Knina, Sinja, Imotskija in Tihaljine. Skupno bodo kolesarili 20 ur, štiri ure pa bodo namenjene počitku. Pobuda, ki jo organizira knjigovodja in ljubitelj kolesarstva Igor Vodopivec, je tudi namenjena pomoči organizaciji Comunita Nuovi Orizzonti, ki jo je ustanovila Chiara Amirante, da bi pomagala socialno ogroženim ljudem. Film v parku pri Sv. Ivanu V foajeju Cechelin, prireditvenem prostoru za gledališčem Basaglia, se nadaljuje filmski niz GenerAk-cije. Nocoj ob 21. uri bodo v parku nekdanje umobolnice predvajali francoski film Les neiges du Kilimandjaro (Le nevi del Kilimangia-ro), ki pripoveduje o zelo aktualnih temah: brezposelnosti, nasilju, medgeneracijskimi spori. Arheološki večeri V Lapidariju pri Sv. Justu (nasproti katedrale) se danes začenja niz večerov, posvečenih arheologiji. Ob 20.30 bodo v tem sugestivnem kraju predvajali dokumentarec La citta invisibile - Frammenti di Trieste romana, ki ga je pripravila Dežela FJK in nekdanji rimski Trst predstavlja tudi s pomočjo tridimenzionalne tehnike. Ob 21.30 pa bodo brali odlomke iz procesa proti morilcu arheologa Winckel-manna, ki je bil leta 1768 umorjen v Lokandi Grande na Velikem trgu. Trk na Drevoredu Campi Elisi: skupil jo je vespist Na Drevoredu Campi Elisi se je včeraj zjutraj zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila soudeležena peugeot 206 in vespa. Do trka je prišlo v križišču v Ul. Lloyd. Potek nesreče in vzrok proučujejo agenti lokalne policije, zato ni še jasno, kdo je zanjo odgovoren. V trčenju jo je vsekakor skupil voznik vespe, 42-letni F.S., ki je obležal ranjen na cestišču. Na kraju je posegel rešilec hitre pomoči, ki je ponesrečenca prepeljal na katinarsko bolnišnico. Vse kaže, da si je moški zlomil stegnenico in imel še nekatere druge poškodbe. Smrt turškega šoferja v novem pristanišču V novem pristanišču je včeraj popoldne umrl turški državljan, šofer tovornjaka, ki je bil parkiran na terminalu podjetja Samer malo po vhodu v novo pristanišče s strani Trajanskega nabrežja. Na kraj so poklicali rešilec, kljub hitremu posegu pa zdravniška pomoč ni zalegla. Vse kaže, da je šofer podlegel srčni kapi. To je že druga smrt šoferja tovornjaka v tržaškem pristanišču v manj kot enem mesecu. Julija je namreč prav tam v bližini umrl drug voznik tovornjakov. Ob zdravniškem pregledu so ugotovili, da je imel na glavi znake udarca, a podrobnejše analize so pokazale, da se je udaril v glavo med padcem, potem ko ga je bila obšla slabost. 6 Sreda, 5. avgusta 2015 TRST ribiči - Svoj poklic skušajo združiti s turistično ponudbo »Morje je mogoče doživeti tudi drugače« »Tudi ribičem grozi izumrtje,« nam je včeraj zjutraj v Grljanu dejal Davide Dugu-lin, mlad fant, ki se je pred petimi leti odločil, da bo postal ribič in školjkar. »Naše podjetje Laudamar se v glavnem ukvarja z gojenjem užitnih školjk.« Ob njem sta v grljan-skem zalivu novinarje pričakala tudi Giorgio Visca in njegov sin Luigi, ribiča iz Gra-deža. Včerajšnje srečanje je namreč organizirala Obalna akcijska skupnost GAC (Gruppo Azione Costiera), ki jo sestavljajo tako javni kot zasebni subjekti in si od leta 2012 prizadeva, da bi izboljšala in ovrednotila položaj deželnega ribištva. Na njeno pobudo je tako nastal projekt Pescaturismo, nova turistična ponudba, v središču katere je seveda ribolov. »Pescaturismo sicer v naši deželi obstaja že nekaj let, temu zanimivemu projektu se je pridružilo okrog petnajst ribiških ladij, a le dve sta zares aktivni,« je še dodal Davide in nas povabil na svojo ribiško ladjo Cittanova. Z njim in ostalimi gosti smo nato odpluli iz grljanskega zaliva proti Obalni cesti, pod katero gojijo školjke. Sredi školjčišča, od koder je lep pogled na Miramarski grad, so ribiči pokazali, kako gojijo in nabirajo klapavice, a tudi, kako pravilno odpreti priljubljene »pedoče«. V sklopu projekta o turističnem ribolovu bodo v naslednjih treh mesecih organizirali vrsto ekskurzij, med katerimi bodo turistom, a tudi »navadnim radovednežem« razložili pomen ribiškega poklica in školjkarstva nasploh. Tem bodo sledili še drugi dogodki, kot na primer obisk tržaškega morskega muzeja, degustacije školjk in podobno. Cena ekskurzij gre od 15 do 30€ na osebo. Ribiči bodo turistom nudili več možnih itinerarijev, ki bodo trajali od dve do celo šest ur, plovila pa bodo vedno odplula iz grljanskega zaliva. Krajša pot predvideva plovbo do gojišča školjk, kjer bodo ribiči potnikom pokazali, kako se školjke opazujejo in seveda nabirajo. Nazaj grede bo kapetan ladjo peljal do miramar-skega naravnega rezervata in to z ugasnjenim motorjem, da ne bi zmotili tamkajšnjih rib. Radovednejši turisti se bodo lahko odločili tudi za daljše plovbe, na primer mimo gojišč školjk vse do kriškega zaliva. Od tam bodo krenili navkreber do Obalne ceste in še višje do katerega izmed številnih opazovališč. Najdaljši izlet pa bo udeležence vodil v nasprotno smer in sicer proti Trstu, do nekdanje ribarnice, kjer bo možen tudi ogled akvarija in morskega muzeja. »S tem projektom želimo dokazati, da je mogoče morje doživeti tudi iz drugačnih perspektiv,« je na koncu dodal navdušeni Davide. Več informacij o pobudi lahko dobite tudi na Facebook strani Laudamar in na spletni strani www.pescaturismogrado.it. Rajko Dolhar kopališče ausonia - Odprli knjižnico Libronia Kopališka knjižnica Kopalci imajo na voljo bogat izbor knjig - Danes ob 11. uri bodo otrokom brali morske pravljice Ausonia ni samo priljubljeno kopališče in vse do začasnega prisilnega zaprtja tudi eden redkih krajev, v katerem so lahko mladi plesali pod milim nebom. Ze dober teden obratuje v njem tudi prava knjižnica z imenom Libronia. Upravlja jo socialna zadruga Ti-conzero, v sodelovanju z Občino Trst, kopalci pa si lahko v njej izposodijo največ tri knjige na mesec. V Libronii potekajo tudi razne delavnice. Tako bodo danes ob 11. uri prostovoljke gibanja Rojeni za branje popeljale otroke v svet morskih pravljic. Sodelovanje na pravljični urici je brezplačno, namenjena pa je otrokom, ki so stari od 3 do 8 let. Knjižnica Libronia v kopališču Ausonia fotodamj@n obletnica Hirošima mon amour Ob 70-letnici eksplozije prve atomske bombe nad Hirošimo prirejajo organizacije od Sv. Ivana in Odbor za mir Danilo Dolci tri pobude pod skupnim imenom Hiroshima mon amour - Atomic sound and poetry. Jutri ob 19.30 bo na Trgu Volontari giuliani srečanje o vojaški in civilni jedrski energiji, sledil bo koncert z improvizacijami in recitalom. V soboto, 8. avgusta, bo v parku pri Sv. Ivanu v bližini vile Rennner spomin na bombo nad Nagasa-kijem,v nedeljo, 9. avgusta pa bo ob 10.30 srečanje mirovnikov pred ameriško letalsko bazo v Avianu. ul. muratti - V soboto odprtje kavarne PanPacor kafe Iz Cerovelj v mestno središče Kruh, slaščice, slani prigrizki, skodelica kave, kozarec vina in še marsikaj - Upravljata jo zakonca Erika in Kristjan Pacor Upravitelji z družino in ekipo sodelavcev fotodamj@n V Ulici Muratti 1 (na začetku Drevoreda XX. septembra) so v soboto slovesno odprli nov obrat - kavarno, pekarno in slaščičarno PanPacor kafe, ki jo upravljata zakonca Erika in Kristjan Pacor. »Uresničil sem svoje sanje, saj sem od zdavnaj želel nekaj svojega v mestnem središču, kjer lahko strankam ponudimo svoje proizvode in se nekoliko razlikujemo od ostalih,« nam je včeraj povedal 40-letni Kristjan, ki hkrati upravlja in vodi pekarno v Cerovljah. Od tod prihaja seveda vsakodnevno kruh, ki ga v kavarni prodajajo, medtem ko za slaščice skrbi slaščičar Pino, ki ga stranke lahko izza steklene stene opazujejo kar pri delu. Alenka, Debora, Valentina, Clau- dia, Katrin in Alexander za dolgim pultom postrežejo strankam z različnimi vrstami kruha, slaščic, peciva in slanih prigrizkov, pa seveda s skodelico kave Triestecaffe ali kozarcem vina s širšega deželnega območja. Upravitelja Erika in Kristjan sta nad novim izzivom nadvse navdušena. Odziv strank je bil že včeraj zelo spodbuden; številni mimoidoči stalno radovedno kukajo v velike in svetle prostore, ki sta jih upravitelja najela v stavbi družbe Generali in ki jih je lično uredil arhitekturni biro Metroarea. Septembra, ko bo dejavnost nekoliko utečena, načrtujejo še odprtje restavracije v zgornjem nadstropju. »Delo nas nikakor ne straši.« (sas) Ni jih strah konkurence fotodamj@n / TRST Četrtek, 6. avgusta 2015 7 Včeraj danes Danes, SREDA, 5. avgusta 2015 MARIJA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.37 - Luna vzide ob 23.18 in zatone ob 13.08. Jutri, ČETRTEK, 6. avgusta 2015 LJUBO VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,7 stopinje C, zračni tlak 1013,2 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, veter 9 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje C. [13 Lekarne Loterij a 4. avgusta 2015 Bari 62 9 75 61 8 Cagliari 54 1 89 9 67 Firence 8 65 68 80 41 Genova 86 63 73 6 23 Milan 43 40 23 17 38 Neapelj 65 53 30 18 6 Palermo 90 13 22 23 35 Rim 51 32 86 56 49 Turin 47 15 26 73 62 Benetke 18 56 36 3 40 Nazionale 56 10 12 19 69 St. 93 34 53 77 78 83 89 jolly 87 Nagradni sklad 9.977.299,40 C Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 60.525,05 € 460 dobitnikov s 4 točkami 398,84 C 16.726 dobitnikov s 3 točkami 21,82 C »uperstar 83 Brez dobitnika s 5 točkami -- C 2 dobitnika s 4 točkami 39.884,00 C 120 dobitnikov s 3 točkami 2.182,00 C 2.377 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 16.902 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 37.435 dobitnikov z 0 točkami 5,00€ V Gročani slavi danes nona Ivanka 90 let. Iz srca ji čestitajo Rok, Rebeka, Ivan in Katja Od ponedeljka, 3. do nedelje, 9. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Oširek S. Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek S. Vardabasso 1, Korzo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Poslovni oglasi IŠČEM V NAJEM manjšo hišo na tržaškem Krasu. Tel.: 349-1593556 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno, dam v najem 400,00 evrov mesečno. Tel. št.: 3484462664. FIAT grande punto sport 1.3 multijet rdeče barve, 90 CV diesel, letnik 2010, 60.000 km prodam. Tel. št.: 3496236171. IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 332-93227075. IŠČEM knjige za 1. razred liceja Prešeren - znanstvena smer. Tel. št.: 3358176175. IŠČEM učbenike za 3. razred klasične in znanstvene smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074. MATURANTKA geometrske sekcije zavoda Zois pomaga pri učenju matematike in angleščine učencem do 16 let. Tel. št.: 342-0004391. NA PROSEKU s septembrom oddajamo opremljeno stanovanje z balkonom, avtonomnim gretjem in parkiriščem. Tel. št.: 333-1129574. ODDAJAM opremljeno enosobno stanovanje v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel.: 040-948080. PRODAM belo in črno vino. Tel. št.: 338-1511048. PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1200 evrov. Tel. št.: 335-5387249. PRODAM hišo z vrtom v Prebenegu z razgledom na morje. Tel. št.: 3317114399. PRODAM par novih gum kleber 155/70 R13 (E2). Polovična cena oz. 60,00 evrov. Tel. št.: 320-2842698. V VIŽOVLJAH, nad železniško postajo, damo v najem mansardo. Tel. št.: 040-299820. IH Osmice DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Pričakuje Vaš obisk! Tel. 347-5686191. NA JEZERU (z možnim dostopom iz Bazovice) je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. NA KONTOVELU - »Kamence« je odprta osmica. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 22. Tel.: 040229180. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! V KOLUDROVCI je Skupek odprl osmi-co. Tel. 040-2296038. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. prej do novice U Kino ARISTON - 21.00 »Jimmy's Hali«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.45, 21.30 »Fuochi d'artificio in pieno giorno«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.40 »Ant-Man«; 16.15 »Ant-Man 3D«; 18.35 »Jurski svet 3D«; 18.00, 20.10 »Lažna mesta«; 16.00, 18.10, 20.20 »Piksli«; 15.50, 18.20, 19.20, 20.45 »Razuz-danka«; 16.25, 21.10 »Ted 2«; 15.30 »Terminator: Genisys«; 21.00 »Vroči Mike XXL«; 17.15 »Vrvež v moji glavi«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Still Alice«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Ex_Machina«; Dvorana 2: 16.20, 18.20, 20.00 »Il fi-danzato di mia sorella«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Joker«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.45 »Pixels«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.00 »Spy«; 18.00, 21.45 »Left behind - La profe-zia«. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.05, 21.30 »Pixels«; 20.10 »Pixels 3D«; 16.45, 19.10, 21.35 »Ex_Machina«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Kristy«; 17.00, 21.50 »Left behind - La profe-zia«; 19.20 »Spy«; 16.35, 19.10, 21.45 »Terminator: Genisys«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Tracers«; 16.20, 18.15, 22.15 »Joker«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.20, 22.15 »Pixels«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »Ex_Machina«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Spy«; Dvorana 4: 17.50, 20.15, 22.15 »Joker«; Dvorana 5: 17.45, 20.00 »E' ar-rivata mia figlia«; 22.10 »Il ragazzo della porta accanto«. 0 Prireditve DOMAČE VEDUTE - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 9. avgusta, v Samatorci št. 49. KD ANAKROUSIS vabi na večerjo oz. koncert Nočne note, ki bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 20.00 pod zvezdami v KD Skala, Gropada 82. Nastopala bosta MlVS Anakrousis in Las 7 notas del cha cha. Info in prijave na tel. 3311711096, 347-2198113. FOTOVIDEO TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«, ki je v gostilni na Opčinah (nasproti cerkve). FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. S Izleti KRU.T obvešča, da sta na razpolago še zadnji dve sobi za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra z možnostjo individualno prilagojenega paketa za zdravje oz. dobro počutje. Info in vpis v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, www.primorski.eu 1 ™ rr edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31, avgusta POLETNI URNIK sprejemanja Milili OjlflMV prfrti plAdild os mitnice, zahvale, sožalja, ieitilfai/Gkiftrttu, ma!i ogtoti v okvirtim, ogJasr društev in organizacij v oJMtf fcc ponedeljek. - petek IO,QO-14,90 iobota »prt» Tel. 0OO.il 2.775 e polta: primorski iotmfrdi3.it Timedia - Ul. Monlecthi 6 II. nadstropje - TRST krut.ts@tiscali.it do petka, 7. avgusta, od 9. do 13. ure. NOČNI POHOD IN GLEDANJE UTRINKOV: SKD Rdeča zvezda vabi na nočni pohod na Sv. Lenart, v soboto, 8. avgusta, z zbirališčem pri spomeniku padlim v Saležu ob 21. uri. Ob 70. obletnici društva se bomo poklonili na spomenikih v Sale-žu in Samatorci ter na plošči posvečeni Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu. Spremljal nas bo MePZ Rdeča zvezda. S sabo prinesite svetilko, priporočamo primerno obutev. Zagotovljen prevoz nazaj s Samatorce do Sa-leža. S KRU.TOM NA EXPO: zaključuje se vpisovanje na izlet od 25. do 27. septembra: dvodnevno doživljanje Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi voden ogled Bergama. Info, program in vpis v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v petek, 14. avgusta, in ob sobotah do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta do vključno 19. avgusta. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informacije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org. H Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo danes, 5. avgusta, zaprta. AŠD PRIMOREC vabi na Športni praznik v Trebče v petek, 7., 8. in 9. avgusta ter 21., 22. in 23. avgusta. Bogate ponudbe specialitet na žaru in glasba v živo. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS in vaške organizacije, prireditelji praznika sv. Martina na Proseku, vabijo proizvajalce vina, ki se nameravajo predstaviti s Prosekarjem na vaškem prazniku, da se javijo v tajništvu rajonskega sveta ali na tel. št. 040225956, primacircoscrizione@comu-ne.trieste.it do ponedeljka, 10. avgusta. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure; zaprt bo od 10. do 14. avgusta. MAESTRO ALESSANDRO ŠVAB ustanavlja otroški in mladinski zbor Mednarodne Operne Akademije Križ. Info na tel. 349-7730364, 347-1621659 ali info@accademialiricasantacro-ce.com. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. FOTOVIDEO TS80, v sklopu Artedna v Lonjerju, prireja tečaj fotografije za začetnike od 19. do 29. avgusta. Info na tel. 329-4128363 (Marko). ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3332939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (largo Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt. Prispevki Namesto cvetja na grob Nade Rapotec daruje Ernesta Zeriul z družino 50,00 evrov za cerkev Sv. Urha v Dolini. V spomin na Marcella Soavija daruje družina De Lorenzi 30,00 evrov za Moški pevski zbor Vesna iz Križa. Ob priliki poroke Irme in Attilia daruje skupina prijateljev 210,00 evrov za pokrajinsko VZPI-ANPI. V spomin na Rado Albi daruje družina Škerk 30,00 evrov za MoPZ Kraški dom. Namesto cvetja na grob ter ob 50. obletnici smrti Josipa Kralja darujeta družini Kralj in Mozetič 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Jurija Stublja darujeta Marica in Sonja iz Boršta 20,00 evrov za COŠ Stanko Gruden iz Šempolaja. t Zapustila nas je naša draga Vida Carli vd. Ciocchi Žalujoči svojci Pogreb bo v četrtek, 6. avgusta, ob 12. uri v trebenski cerkvi. Trebče, 5. avgusta 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Četrtek, 6. avgusta 2015 KULTURA / zborovstvo - V Peči na Madžarskem 19. Europa Cantat Največji evropski pevski praznik Med udeleženci tudi pevci in zborovodje iz Italije in Slovenije Na letošnjem festivalu v Peči je zapel tudi Slovenski komorni zbor, ki ga je vodil Ambrož Čopi (levo) europa cantat Europa Cantat je največji in »najbolj mednarodni« zborovski festival kontinenta. Udeležujejo se ga pevci, zborovodje in skladatelji z vsega sveta, saj gre za referenčni dogodek z dolgoletno tradicijo (ustanovili so ga leta 1961), ki vsako tretje leto poteka v različnem evropskem mestu. Letos se je festival odvijal od 25. julija do 1. avgusta v Peči (Pecs) na Madžarskem, kamor se je podalo tudi lepo število zamejskih zborovodij, ki so v sklopu delavnic, ateljejev, specifičnih izpopol-njevalnih programov za zborovodje, koncertov (kot tudi na bogatem sejmu založnikov) nabrali veliko novih spoznanj in prišli v stik z nekaterimi od najbolj priznanih strokovnjakov in umetnikov v svetovnem merilu. Navdušenje in zadovoljstvo sta bila otipljiva, ko so zadnje note festivala odzve-nele na trgu pred staro mošejo madžarskega mesta: zvezki so bili natrpani z zapiski, kovčki polni novih zbirk, v mislih so nova spoznanja, prijemi, pogovori, konfrontacije, odkritja že našli spodbudno pot do koristne uporabe. Na tovrstnih festivalih lahko vsak pevec ali zborovodja premeri razdaljo, ki ga ločuje do idealnega cilja svoje umetniške dejavnosti, na delavnicah z vrhunskimi mojstri, hkrati lahko sproščeno uživa na najrazličnejših koncertih. Festivalski dan se je pričel z jutranjimi delavnicami, ki so bile večdnevni tematski ateljeji (z zaključnim nastopom), vsak dan nove serije enournih delavnic na različne teme (od vokalne tehnike in izbire repertoarja, do upevalnih vaj, specifičnih vprašanj, predstavitve skladateljev, festivalov, založnikov), enodnevni tečaji, »study-tours« za zborovodje. Popoldne so udeleženci imeli vsak dan na voljo okrog dvajset kakovostnih zborovskih nastopov z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, pred večernimi koncerti pa se je okrog pet tisoč pevcev redno zbiralo na trgu ob stolnici za enourno, skupno petje. Večerni program je bil ravno tako bogat in pester, z vrsto koncertov v raznih cerkvah in dvoranah ter nočnim, zabavnim programom za ples in druženje. Festivalski program je v znamenju dobrih sosedskih odnosov posvetil tri dneve spoznavanju zborovskih izrazov Srbije, Hrvaške in Slovenije. Slednja je odprla tudi promocijski kiosk in se predstavila s petjem Slovenskega komornega zbora, vokalne skupine Ingenium in skupine Jazzva. Na področju delavnic je Slovenijo zastopala stro- Magnifico arhiv lahka glasba - Niz koncertov Bogata portoroška glasbena ponudba Med številnimi koncerti in festivali, ki v teh poletnih tednih potekajo v Sloveniji, se z bogatim glasbenim dogajanjem ponaša tudi Portorož. V bližnjem letoviščarskem mestecu bo v prihodnjih dneh potekalo kar nekaj zanimivih koncertov, podobno pa velja tudi za druga slovenska mesta. IVAN ZAK, GRUPA VIGOR IN KLEMEN BUNDERLA - V portoroškem Avditoriju bo v petek ob 21. uri nastopila trojica slovenskih glasbenih virtuozov Ivan Zak, Grupa Vigor in Klemen Bunderla. Vstopnice: stojišče od 13,00 €, vip sedišče od 24,00 €. PERPETUUM JAZZILE - Portoroška noč bo v ŠRC Marino Portorož privabila nekaj zvenečih imen slovenske scene. Portoroška noč bo letos potekala tudi v okviru teniškega turnirja Tilia Slovenia Open, ki se bo odvijal od 8. do 15. avgusta ravno tako v Portorožu. Led bodo na predvečer (ob 21. uri) prebili člani skupine Perpetuum Jazzile, največje in najbolj prepoznavne slovenske zasedbe a cappella. Največji trud in s tem povezana pohvala gre njihovi usklajenosti na odru in za njim, ker je za sinhronost tako velikega števila ljudi nedvomno potrebna trda volja in neizmerna ljubezen do glasbe in petja. Vstopnine: redna pred-prodaja 23,00 €, na dan koncerta pa 25,00 €. MAGNIFICO - Portoroška noč se bo naslednji dan, to se pravi v soboto, 8. avgusta, (prav tako ob 21. uri) nadaljevala s koncertom slovitega Magnifica, enega najbolj priljubljenih slovenskih pop glasbenikov. Izrazi kot večni idealist, balkanski kameleon, kavboj in chansonnier najbolje opišejo njegovo unikatno osebnost in glasbo. Po pravljičnih sedmih letih nas zopet razvaja z novo ploščo Tivoli. Ta vsestranski skladatelj in glasbenik vas bo torej zabaval s svežimi skladbami z nove plošče ter legendarnimi hiti kot so Silvia, Hir aj kam hir aj go, Halo gospodična, Ljubljana-Portorož, Revolution is my Solution. Vstopnine: redna predprodaja 19,00 €, na dan koncerta 23,00 €. Vlado Kreslin arhiv VLADO KRESLIN - Ni meseca brez Kreslinovega koncerta. Tokrat bo Vlado Kreslin z običajnimi (Mali bogovi in Beltinška banda) in neobičajnimi (Vokalni ansambel Reunion) gosti nastopil v ljubljanskih Križankah v torek, 25. avgusta, ob 20.30. Vstopnice: sedišče 29,00 €. BAJAGA & INSTRUKTORI - V petek, 28. avgusta, ob 20.30 bo v Škofji Loki nastopil Bajaga s svojimi In-struktori. V idiličnem okolju škofjeloškega gradu, ki se bohoti nad srednjeveškim mestom, se bo zgodil prvovrstni spektakel. V več kot 30 letih obstoja skupine se je pevec, kitarist in avtor Momčilo Bajagic - Bajaga zapisal v srca številnih generacij ljubiteljev kakovostne pop in rock glasbe predvsem s pesmimi kot so Zažmuri, Plavi Safir, Muzika na struju, Dobro jutro džeze-ri, Berlin, Limene trube, 220 u voltima, Tamara, Sa druge strane jastuka, 442 do Beograda in številne druge. Bajaga in Instruktori so prvovrstna koncertna atrakcija in bend, ki je do danes igral na vseh pomembnejših prostorih bivše Jugoslavije. Predprodajna cena vstopnic: 18,00 €. (I.F.) kovnost Ambroža Čopija in Karmine Šilec, ki je vodila choregie delavnico. Italijansko predstavništvo je bilo najbolj številčno z nad 350 udeleženci. Državna federacija Feniarco je v Peči imela tudi svojo uradno točko, kjer je priredila nekaj institucionalnih srečanj in konferenc, tu pa se je lahko vsakdo tudi prijetno zadrževal za klepet ob kavi ali kozarcu italijanskega vina. Italijanski državni mladinski zbor pa je poleg samostojnih nastopov sodeloval pri delavnici Georga Grüna z izvedbo znamenite Bachove Maše v b duru. Na festivalu Europa Cantat pevci iščejo predvsem izjemne izkušnje, ki bi jih težko doživeli v svojih zborih, na primer improvizacijsko ustvarjanje pod mentorstvom Jonathana Rathboneja, bivšega vodje Swingle Singers, ali petje pod vodstvom Boba Chilcotta, poglabljanje v dinamike vokalnih skupin s člani skupine Singer Pur. Pevci iz naše dežele so se med drugimi odločili tudi za dva zelo zanimiva ateljeja: suge-stiven koreografsko-pevski projekt baskovskega umetnika Basilia Astuleza o obredih nočnih bitij, in poglabljanje v baročne kontaminacije glasbe južnoameriških kolonij. Med posebnimi ponudbami festivala v Peči gre omeniti poudarek na barviti tradiciji romske glasbe, kot tudi tečaje na temo arabskega in turškega petja. Ljubitelji zborovskega petja vseh starosti so si ob koncu navdušujoče izkušnje že zabeležili termine in kraj naslednjega »plenarnega srečanja«: 20. Europa Cantat se bo odvijal v Talinu v Estoniji od 27. julija do 5. avgusta 2018. ROP poezija - Med letošnjimi nagrajenci tudi tri tržaška dekleta Mladi verzi Vilenice Prvi septembrski teden bo na Krasu zaživel 30. mednarodni literarni festival Vile-nica. Nagrado bo letos prejel češki ustvarjalec Jachym Topol, slovenski avtor v središču bo pesnik, pisatelj in dramatik Milan Jesih, med številnimi gosti bo tudi italijanski pisatelj Stefano Benni. V pričakovanju na vileniške festivalske dogodke in spremljevalne pobude, ki bodo v Lipici, Štanjelu, Ljubljani, Kopru, Trstu in še kje potekali med 1. in 6. septembrom, objavljamo pesmi treh mladih tržaških avtoric, ki so bile nagrajene na natečaju Mlada Vilenica. NAGRADA V 3. KATEGORIJI (2. triada osnovnih šol) Chiara Lepore Letnik 2003 IC Giovanni Lucio, Milje, Italija Mentorica: Sanja Širec Utemeljitev: »Neverjetno neponarejena, toplo, nič šolsko, nič papirnato izpisana pravljica, ki kljub zgoščeni pripovedi uvodoma izkazuje tudi otroško čudenje ob veličastnem naravnem pojavu.« JAMA VILENICA TA JAMA PRVA JAMA ČAROBNA JAMA KER VILE V NJEJ ŽIVIJO IN SE VESELIJO, MARINCO UGRABIJO IN JI NAROČIJO TRI ZLATE POMARANČE, KOT TRI ZLATA SONCA ZA TRI DVORANE. IN JO IZPUSTIJO. POSEBNA NAGRADA za podoživetje zgodbe kraja Khetrin Metlicovez Letnik 2000 Državni licej s slovenskim učnim jezikom Anton Martin Slomšek Trst, Italija Mentorica: Sanja Širec HAIKU Jama Vilenica mokra, mrzla in plesna. Vile plešejo. Občudujem naravo, jama rjava, vlažna in obširna. Debelo pogledam. Legenda jame. Franc Ferdinand in ostali. 1. svetovna vojna. Beseda in črka tvorita poved in stavek. Igram se z besedami. Izven jame dvigujejo se meglice. Spremenim se v Vilo. Megla, meglica vile, jama Vilenica. Jaz z njimi se igram. POSEBNA NAGRADA za odlično izpoved bivanjskega protislovja Elena Antoni Letnik 2003 DNSŠ Sv. Cirila in Metoda, Oddelek na Ka-tinari, Večstopenjski zavod V. Bartol, Trst, Italija Mentorica: Patrizia Žužek SAM V TEMI Vse je temno. Vse je strašno. Obrneš glavo in nič ni glasno. Vse je tiho in ti se bojiš, strašno bitje je za tabo. Ti misliš, da je hudobno, pa je dobro, a neznano. 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Več kot polovica trgovin v Raštelu zaprtih Optimizem kljub spuščenim roletam Čeprav Raštel ni več primerljiv z ulico, kjer je še do pred dvajsetimi in več leti mrgolelo ljudi, tamkajšnji trgovci in upravitelji lokalov ostajajo optimisti. Resnici na ljubo bi številke o trgovinah s spuščenimi roletami spravile marsikoga v obup. Kdor pa v Raštelu živi in vztraja, verjame v njegov potencial. Med včerajšnjim sprehodom smo našteli 26 zaprtih in 22 odprtih trgovin oziroma lokalov, z nekaterimi njihovimi upravitelji smo se tudi razgovorili. »Raštel doživlja krizo, ki je opazna povsod v mestu. Na naši ulici je sicer veliko zaprtih trgovin, če pa se ozremo po Verdijevem korzu, bomo takoj ugotovili, da tam ni drugače. V Raštelu je občutek mrtvila izrazitejši, ker je bila ulica pred leti trgovsko izredno živahna,« pravi upraviteljica zlatarne in prodajalne ur Fuchs, ki kakor večina tamkajšnjih vztrajnih trgovcev ima »recept« za poživitev Raštela. »Prihod novih, mladih podjetnikov bi kazalo spodbuditi tako, da bi jim nudili ugodnosti ali prispevek za odprtje lokala ali trgovine,« pojasnjuje sogovornica, ki dobro tudi ve, kaj je ulici povzročilo škodo: »Z obnovitvijo Travnika je bil Ra-štel ob parkirišče v neposredni bližini, zaprtje predora Bombi pa ga je izoliralo.« Upraviteljica trgovine izpostavlja tudi pozi- V izložbah znamenja mrtvila in trgovine z znižanimi roletami (zgoraj), Tina in Gregor v svoji kavarni sredi Raštela (desno) fotoa.v. tivne plati, ki osmišljajo optimizem: »Kljub vsemu nas kupci še vedno obiskujejo, predvsem iz Slovenije, nekaj je tudi turistov.« Dogajanje na eni izmed najbolj očarljivih ulic v mestu, ki ni še zaživela, kot zasluži, pozorno spremlja tudi Marija Juretič, ki od leta 1968 upravlja trgovino s klobuki. »Preveč je zaprtih trgovin, s težavo pa se odpirajo nove, ker je denarja malo in podjetniki nočejo tvegati. Kdor nas obišče, pa se tudi rad vrača, redno imamo kupce iz Veneta, poleg njih tudi Avstrijce in Nemce,« pravi prodajalka in kakor že prejšnja sogovornica ugotavlja, da usoda trgovin v Ra- štelu ni le posledica krize, temveč tudi zaprtja predora Bombi in pomanjkanja parkirnih mest. »Z odpravo parkirišča na Travniku se je pretok ljudi razpolovil. Če bi uredili parkirišče v neposredni bližini in bi predor odprli prometu, bi bil učinek takojšnji,« je prepričana. Da trgovci niso izgubili upanja in da iščejo pot do novega preporoda, izhaja zlasti iz besed Benedikta Kosiča iz znane družine trgovcev s čevlji in športnimi artikli. »Pomagal nam bo denar iz evropskega sklada za razvoj urbanega okolja Pisus. Predstavljenih je bilo nekaj projektov tudi za Ra- štel. Še letos bo znano, če bodo financirani. Ta denar pa ne bo rešitev, bo le pomoč pri uresničevanju načrta, da bi z odprtjem trgovin in lokalov dali Raštelu nov utrip. Če bo denar prišel, potem bo morala mestna uprava poskrbeti, da bo zagotovljen tudi dostop ljudem in da ne bo območje še naprej izolirano,« zatrjuje in dodaja: »Optimist sem, ker je danes slika negativna in si pesimizma ne smemo privoščiti.« Med mladimi podjetniki, ki so trud in denar vložili v Raštel, sta Tina in Gregor, slovenska državljana, ki sta januarja odprla posebno kavarno s posebnim imenom -MeriTiDolce Tortura. »Občutek imam, da je na ulici letos živahneje v primerjavi z lanskim letom, ko smo šele urejali prostore,« pravi Gregor, ki racionalno razmišlja o tem, kako bi privabili nove trgovce. »Občina bi lahko nudila mladim podjetnikom v prvih letih obratovanja olajšave in cenejše storitve, na primer za ravnanje z odpadki ali kaj podobnega,« predlaga upravitelj kavarne, kamor turisti vstopajo tudi v iskanju informacij. »Obiskovalci mesta so prepuščeni samim sebi, ne vedo, kje naj bi našli informativno gradivo, tako da jih je treba včasih usmerjati,« pravita prijazna Gregor in Tina, ki imata vizijo prihodnosti Raštela: »V vsakem velikem mestu so ulice, ki so namenjene nekemu sektorju, kot so lahko oblačila, zabava in drugo. Raštel bi lahko postal ulica eno-gastronomije, obiskovalci bi tu dobili zajtrke, kosila in večerje pa še pokušnje vin, piva in koktajle.« Vsi trgovci bi imeli od tega korist. V tej smeri razmišlja še marsikdo v mestu, se bo torej njuna vizija uresničila? (av) Sreda, 5. avgusta 2015 9 APrimorski ~ dnevnik gorica - Trgovci »Napačne poteze uprave brez vizije« Županove besede izpred nekaj dni na račun goriških trgovcev, »ki še vedno zahtevajo ukinitev peš cone in ponovno odprtje Bombijevega predora, koder so se nekoč v mesto stekali Jugoslovani in dinarji, enih in drugih pa danes ni več,« niso ostale brez reakcije trgovcev. Benedikt Kosič, trgovec iz Raštela in obenem goriški predsednik zveze Confcom-mercio, v njihovem imenu pravi: »Kaj je sedanja občinska uprava med svojim mandatom sploh naredila za mesto in za trgovski sektor? Obnova Travnika, vzpenjača, peš cone v ulicah središča ... niso delo današnje uprave, saj jih je podedovala in jih le vodi do konca. Kaj je torej konkretnega naredila poleg tega, da izvaja načrte drugih? Nič. Ni zmogla ene same pobude, ki bi delala račune z realnim stanjem in prispevala k oživitvi mestnih predelov, saj nima vizije za prihodnost Gorice. Mesto je še vedno brez načrta za prometno ureditev in brez načrta za trgovski sektor. Ko bi ju imeli, se ne bi zgodilo, da se ukinjajo parkirna mesta, ne da bi jih nadomestili z novimi. Kritike uprave so zato nedopustne. Raje naj si izpraša vest, ali je sploh kaj koristnega naredila.« Kosič tako nadaljuje svoj kritični obračun občinskih potez: »Zaprli so Korzo in uvedli improvizirano peš cono. Sprva so bili trgovci s Korza zadovoljni, danes pa so zadovoljni samo še kavarnarji. Uprava je tako povzročila le škodo, ker je prekinila naravni prehod med južnim in severnim delom mesta. Ni prehoda niti za avtobuse, kar onemogoča starejšim osebam, da dosegajo pokrito tržnico. Kako lahko mesto živi, če je glavna arterija, ki povezuje južno in severno postajo, prekinjena? Zgrešenih potez ni še konec. Speljali so na primer kolesarske steze po pločnikih, kar je skregano z evropsko zakonodajo. Kako naj takšni upravi in njenemu županu dovolimo, da kar koli očitata trgovcem, ki nosijo posledice njunih napačnih potez? Namesto kritik naj raje povedo, kako se bo Gorica spet pobrala. Zakaj ne poiščejo zgleda v avstrijskem Lienzu, kjer so občina in trgovci skupaj izdelali načrt za promet in trgovski sektor?« se še sprašuje Kosič. Benedikt Kosič ronke - Paolo Pasqualini je imel 65 let Na domu našli truplo ufologa, raziskovalca življenja v vesolju Paola Pasqualinija so našli mrtvega v njegovem stanovanju v Ulici XXV Aprile v Ronkah. Bil je poznan kot ufolog in raziskovalec življenja na drugih planetih. Varnostne sile so poklicali sosedje, ker je iz njegovega stanovanja zaudarjalo. Truplo so odkrili včeraj zjutraj, ležalo je na postelji. Nesrečni Pasqualini, ki je živel sam, je bil mrtev že vsaj en teden, je ocenil sodni zdravnik in hkrati izključil katero koli nasilje. Usodna naj bi mu bila slabost ali pa posledice padca na domu. V Ronkah in širše je bil znan zaradi prave ljubezni za ufologijo in kot strokovnjak za pojav t.i. žitnih krogov; na to temo je tudi predaval. Svoje življenje je posvetil raziskavam ter tudi prerokbam in literaturi o nadnaravnih pojavih. Sodeloval je s sredinami in posamezniki, ki so imeli njegova zanimanja, spisal je in objavil vrsto esejev in so ga ob več priložnostih povabili tudi v televizijske oddaje, kjer je razlagal in komentiral nadnaravne ali skrivnostne pojave. Da človek ni edino živo bitje v vesolju, je bilo za Paola Pasquali-nija dokazano dejstvo, glede tega je na domu hranil bogat arhiv z eseji in s knjigami pa tudi s fotografijami, ki naj bi dokumentirale pogoste prikazni tudi na nebu nad našimi kraji. Paolo Pasqualini Rojen je bil 16. oktobra 1950 v Buzetu v Istri. Po smrti staršev je ostal sam, imel je le še sestro v Venetu. Truplo so včeraj odpeljali v mrtvašnico občinskega pokopališča v Ulici DAn-nunzio. Pogreb bo že danes ob 10. uri v cerkvi svetega Lovrenca. gorica - Zagotovila senatorke V reformi javne uprave »jamstva za Goriško« Laura Fasiolo: Prefektura se bo preimenovala v teritorialni državni urad Vest, da je senat potrdil reformo italijanske javne uprave, je ponovno priklicala v ospredje vprašanje, ali bo reforma prinesla tudi ukinitev goriške prefekture, kar bi seveda imelo domino efekt: Gorica bi s časom izgubila domala vse izpostave državne uprave. Iz Rima pa se je včeraj oglasila goriška senatorka Laura Fasiolo, ki trdi, da prinaša reforma pričakovane izboljšave tako za deželo FJK kot tudi za Goriško. »Z glasovanjem v senatu so bile potrjene pomembne spremembe, ki vodijo v smer izboljšanja položaja dežele in Goriške,« poudarja senatorka, ki je zagovornica še nadaljnjega obstoja goriške prefekture, ker »da je treba upoštevati zemljepisno in gospodarsko specifiko obmejnih dežel«. Kar za- deva usodo prefektur - tako senatorka Fa-siolo -, »je bil potrjen tudi moj amandma, ki bo zaščitil vladne izpostave na ozemljih ob meji. Po novem se bodo imenovale teritorialni državni uradi. Nadzirali bodo območja ob meji, kakršno je tudi Goriška, ki se spopada z neprestanim in množičnim prilivom pribežnikov«. Pretok ljudi na t.i. balkanski poti je neprestan, samo v lanskem letu se je število prišlecev podvojilo. Z namenom omejevanja priseljenskih tokov in ukrepanja v primeru izrednega stanja se moramo posluževati vseh varnostnih sil, ki so navzoče na ozemlju, kjer priseljenci vstopajo v državo, koordinacija varnostnih pa je naloga prefekta oz. teritorialnega državnega urada, razlaga senatorka. 1 0 Sreda, 5. avgusta 2015_GORIŠKI PROSTOR / gorica - Folklorne skupine iz šestih držav Za festival nov začetek Organiziralo ga bo združenje Etnos Mednarodni festival folklore bodo ob koncu meseca avgusta organizirali že petinštiridesetič, folklorno parado pet-desetič, strokovno posvetovanje o ljudskih običajih pa enainštiridesetič. V Gorici ni italijanske prireditve, ki bi se lahko ponašala s takšnimi številkami kot tudi ne s tisočimi, ki prihajajo v mesto spremljat poulično parado. Že vrsto let je napoved festivala spremljalo tudi pritoževanje organizatorja - Pro Loco, da je denarja vsakič manj in da je usoda festivala na nitki. Včerajšnja predstavitev tridnevnega dogajanja, ki je potekala na goriškem županstvu, pa je prelomila s tradicijo tarnanja. Povedano je bilo, da letošnje leto pomeni za festival nov začetek. Organiziral ga bo namreč podmladek združenja Pro Loco, ki je mar- ca letos ustanovil kulturno združenje Etnos. »Glavna novost bo večja povezanost s teritorijem - s podjetji, trgovci in z upravami,« je povedal predsednik Etnosa, Stefano Minniti, ki je tudi pojasnil, da v združenju Pro Loco ni prišlo do razkolov, da je zamenjavo v načinu upravljanja zahtevala zakonodaja, da je bila generacijska zamenjava v naravi stvari. »Festival je zaradi dolgega staža najpomembnejša prireditev v mestu. Organizatorjem čestitam za vztrajnost in pogum, zagotavljam jim podporo občine,« je na predstavitvi dejal župan Ettore Ro-moli. Da je letošnje leto prelomno, je poudaril tudi pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli in napovedal, da bo pokrajina podprla festival tako, da bo za strokovno posvetovanje dala na razpola- Včerajšnja predstavitev na občini (levo), ruska skupina v Gorici leta 2012 (zgoraj) go palačo Attems Petzenstein, za fotografsko razstavo pa galerijo v Ulici Diaz. Denarja sicer ne bosta primaknili ne občina ne pokrajina, temveč predvsem dežela, ki bo namenila festivalu 60 tisoč evrov, po deset tisoč evrov pa bosta prispevali še Fundacija Goriške hranilnice in Trgovinska zbornica. Včeraj sta ju zastopala predsednika Gianluigi Chiozza in Gianluca Madriz, ki je izpostavil učinek festivala za goriško gospodarstvo in pozdravil sistemsko povezovanje javnih ustanov v splošno korist. Letošnji festival bo potekal med 28. in 30. avgustom. Sklenil bo poletno sezono v mestu, ki bo sicer v avgustu ma-lodane neobstojna. V galeriji ArtOpen-Spave v Diazovi ulici bodo že 10. avgusta odprli razstavo fotografij, vrteli pa bodo tudi filmske posnetke o prejšnjih festivalih, ki jih bo dala na razpolago pokrajinska mediateka in so bili premierno prikazani na festivalu Amidei. Fotografije s 50-letnega festivalskega dogajanja bodo na ogled tudi v izložbah goriških trgovin, od 18. avgusta pa bodo v lokalu Cicchet-teria v Petrarcovi ulici na isto temo razstavljali še člani posoškega fotografskega krožka CFI. Strokovni posvet o spominih na prvo svetovno vojno v ljudski tradiciji bo 29. avgusta, 28. in 29. avgusta se bodo na odru sredi Battistijevega trga zvrstili nastopi folklornih skupin iz šestih držav (Hrvaška, Madžarska, Velikonočni otoki, Romunija, Italija in Kamerun). Parada vseh sodelujočih skupin po mestnih ulicah, ki prikliče največ ljudi, bo v nedeljo, 30. avgusta, z začetkom ob 16.30. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALL A SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 0481-99214. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. S Izleti POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Šte-verjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pit-toli). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo dvodnevni avtobusni izlet 12. in 13. septembra za ogled Expo-ja v Milanu in mesta Bergamo; prostih je še nekaj mest, informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). S KRUT-OM NA EXPO - zaključuje se vpisovanje na izlet od 25. do 27. septembra: dvodnevno doživljanje svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi voden ogled Bergama. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. H Šolske vesti »SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO): poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisapravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). U Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.20 -22.15 »Pixels«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Ex_Machina«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Spy«. Dvorana 4: 17.50 - 20.15 - 22.15 »Joker - Wild Card«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.00 »E' arrivata mia figlia«; 22.10 »Il ragazzo della porta accanto«. 4 Koncerti GLASBENO POLETJE NA VOGR-SKEM: danes, 5. avgusta, ob 20.30 v atriju OŠ Vogrsko bo jazzovski koncert. Nastopili bodo Barbara Grahor, Samo Vovk in Dominik Štrucelj; vstopnina 5 evrov. V RONKAH: v cerkvi Sv. Lovrenca bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 20.30 ob praz- niku zavetnika orgelski koncert z Mirkom Butkovičem in Evo Dolinšek. Prireja Ženski pevski zbor iz Ronk v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca. I!3 Obvestila OBČINA SOVODNJE vabi starše otrok, ki so po veljavnem pravilniku upravičeni, da uporabljajo občinski šolabus, da čimprej vložijo prošnjo za šolsko leto 2015-2016. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do vključno 28. avgusta. JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah vsi občinski uradi avgusta zaprti. Tehnični urad bo sprejemal po dogovoru po tel. 0481784009. OBČINA SOVODNJE bo začasno zaposlila dve osebi, ki bosta pomagali osebju različnih občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali ki so vključene v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo); pogoji so znanje slovenščine, vozniško dovoljenje, višješolska diploma in obvladovanje računalniškega paketa Office. Kandidature zbirajo na uradu za zaposlovanje v Ul. Alfieri 34 v Gorici med 9.30 in 12.30 do 19. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaradi poletnega premora zaprta do 14. avgusta. URAD KMEČKE ZVEZE bo zaprt zaradi dopusta do 14. avgusta. ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZSŠDI obvešča, da bo od danes, 5., do petka, 7. avgusta, goriški urad zaprt. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.00-19.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.0019.00 ter ob petkih 8.00-16.00. Zaprta bo za dopust od 10. do 14. avgusta.. IS Prireditve V NOVI GORICI »STOPIMO SKUPAJ«. Program poletnih prireditev: danes, 5. avgusta, ob 21. uri na ploščadi za novogoriško občino koncert tria Boštjan Gombač. V GORICI: v zunanjih prostorih KC Lojze Bratuž bo v četrtek, 6. avgusta, ob 20.30 »Srečanje pod lipami« z naslovom »Spomin. Naših 60 let ob Avse-nikovih melodijah«. Sodelovali bodo Jožica Svete, pevka Ansambla bratov Avsenik, vokalni tercet Kresnice, Alek-si Jercog, glasbeni urednik Radio Trst A, publicist in glasbenik. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sodelovanju z GMD v četrtek, 6. avgusta, ob 20. uri predstavitev knjige Karla Bonuttija »Med izbiro in zgodovino«. Z avtorjem se bo o knjigi pogovarjal Jože Šušmelj. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Luciana Vi-dussi por. Bellini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.00, Maria Ferlito vd. Toscano z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev. DANES V PODGORI: 10.00, Iolanda Percon vd. Marassi (iz Palmanove) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Paolo Pasqualini (ob 9.50 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Sergio Clemente, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 10.50, Giuliana Pin iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja ob 11. uri, sledila bo upepelitev. »Vojna je uničila vse« Danes ob 18. uri bodo v Galeriji Andreja Kosiča v Gorici, na prehodu s Travnika v Raštel, odprli fotografsko-dokumentarno in umetniško razstavo »Vojna je uničila vse ... - Pevma, Oslavje, Štmaver in Solkan 19151918«. Predstavil jo bo raziskovalec in prosvetni delavec Vili Prinčič. Na ogled bo do sobote, 22. avgusta, v obratovalnem času trgovine s čevlji, in sicer od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30; vhod v razstavni prostor je v prvem nadstropju trgovine v Raštelu št. 5/7. (av) Udinese v Gorici Goriški navijači videmskega nogometnega prvoligaša Udinese si bodo lahko v petek, 7. avgusta, od 16. do 22. ure, pred sedežem Hranilnice FJK na Verdijevem korzu v Gorici ogledali maketo obnovljenega videm-skega stadiona Friuli, ki bo po novem lahko sprejel 19.763 gledalcev. Na Verdijev korzo se bo v petek pripeljala tudi delegacija nogometašev z novim avtobusom ekipe. Priložnost bodo lahko navijači izkoristili za nakup abonmaja za letošnje Udinese-jeve domače tekme v A-ligi. (av) Poštni uradi v avgustu Družba Poste Italiane sporoča, da bo tudi v avgustu glavni poštni urad na Korzu Verdi v Gorici odprt neprekinjeno od 8.20 do 19.05; izjema bo le teden med 10. in 14. avgustom, ko bo v popoldanskem času zaprt. Do 10. avgusta bo dopoldne in popoldne odprt tudi poštni urad v Krminu, ki ga bodo nato od 10. do 31. avgusta zaprli v popoldanskih urah, medtem ko bo poštni urad v Ronkah od 11. do 21. avgusta odprt samo dopoldne. Poštni urad v Ulici Parini v Tržiču bo neprekinjeno deloval ves mesec, izjema bo teden med 17. in 21. avgustom, ko bo popoldne zaprt. (av) Lagunafest na nabrežju V okviru Lagunafesta bodo drevi ob 21. uri na nabrežju Nazario Sauro v Gradežu vrteli dokumentarni film »Il Bacio Azzurro« režiserja Pina Tor-diglioneja. Na predstavitvi se bo Gian Paolo Polesini pogovarjal z režiserjem ter s protagonistoma Clau-diom Lippijem in Sebastianom Som-mo. Pred tem bodo ob 18.30 v hotelu Astoria predvajali film »Effetto Carnia - Di altri viaggi, di altre sto-rie« avtorice Claudie Brugnetta. (av) V gosteh Zeligov komik Jutri ob 19.30 se bo na Trgu Unita v Gradišču začel »Festival del Sorriso«. Gost prvega večera bo ob 21. uri Alessandro Politi, komik televizijske oddaje »Zelig Circus«. (av) * l edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31 ■ avgusta POLETNI URNIK sprejemanja m*llh oglaiov prati pialJIu csm 11 niče, zahvale, sožalja, fetthr v tfcvfrAu moli ogtoij v okrnim, cgfasi druiJev in Vf}Q'T)ZCKi) V ponedeljek ■ petek 10.00-14-00 »bOt« »prt« Tel. a00.91 2.775 e-polta: primorski tmedia.it Tmedia - Ul. Malta i GOHtCA / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 5. avgusta 2015 1 1 gorica - Poletna srečevanja ob in na reki Soča še »govori« slovensko, a tudi arabsko in srbsko Po nevihti so plaže pod jezom pri Pevmi prazne (levo), s struge je pogled na most privlačnejši (zgoraj) fotoa.r. V divjem predelu struge proti Podzemljuhu foto ar. V poletnem času so se bregovi Soče pod mestom precej razživeli. Vročina je silila ljudi iz stanovanj, posebno podstrešnih, mansardnih. Na običajno samotnih bregovih, ki se vijejo od parka pod Pevmo do izliva Pevmice v Sočo, je bilo opaziti tu pa tam skupinice prijateljev, po dve družini z otroki, samotnega kopalca. Takih, ki bi stopili v vodo, ni bilo nobenega. Na desnem bregu so se v senci ljudje motovilili pod drevesi ali na skalnatih ploščadih pod jezom ob izlivu Grojnice ter v obrežnem parku, na levem bregu pa više gor Pod šintarjem in Pod-zemljuhom do brzic tik pod mejo. Zanimive so z leti spremembe v sestavi obiskovalcev soških bregov. Desetletja nazaj, pred razbohotenjem avtomobilskega prometa, je bilo ob Soči pod mestom vse živo. Nato so prišle na vrsto drugačne navade. Če si ob ponedeljkih v službi povedal, da si se na soboto ali nedeljo sončil ob reki, so te pomilovalno pogledali. Od- govoriti je bilo treba najmanj z Gradežem, Marino Julio, Lignanom ali Jesolom. Trajalo je kar nekaj desetletij in še traja. Medtem se je grmovje, podrast in drevje razmnožilo, prepletlo in ustvarilo območje pravega naravnega rezervata vključno z aviofavno, čeprav uradno ni proglašeno kot zaščiteno. Upati je, da ne bo projekt, ki ga oblikujejo v tem času in ga bo finančno kril EZTS GO, spet vse preoblikoval v kič. A vrnimo se k sedanjim obiskovalcem. Njihova socialna, vedenjska, jezikovna struktura se je spremenila. Na poldrugem kilometru veslanja je s kajaka mogoče slišati seveda goriško narečje in italijanščino, a tudi arabščino, srbščino in albanščino. Pomembno je, da nihče ne vrešči, ni glasnih klicev, družina nudistov se lagodno predaja hladnemu toku (zaradi varnosti v vodo le do pasu), kakšnem fant se opogumi in z jezu ali s priveza skoči v vodo. Ta je v tem času čista. Za nekatere od naštetih obiskovalcev je verjetno najčistejša reka, ki so jo sploh kdaj videli. Tega Goričani v velikanski večini ne cenijo, saj jih ni zraven. Raje modrujejo na konferencah ali na predstavitvah knjig ali ob pisanju razglasov, ko ne mine prilika, da ne bi Soče povezali s prvo svetovno vojno ... Zanimivo je še nekaj: v sami strugi, na sami vodi pa je mogoče srečati le ljudi, ki govorijo tudi slovensko. Gre za krajevne kaja-kaše ali za takšne, ki se spustijo iz Solkana, nato pa jih sorodniki ali prijatelji prepeljejo od občinske vage v Pevmi spet domov; občasno pa je mogoče srečati prav domačine Zadoščenja za kolesarje, razočaranja za kajakaše? Kolesarsko obarvane izbire, za katere se odločajo pri EZTS GO v zvezi s sredstvi, namenjenimi Soči (sic!), niso uravnovešene. Iz neuradnih klepetov izhaja, da bo precejšen denar na italijanski strani namenjen kar dvema kolesarskima mostovoma in sprehajalnim stezam ob soških bregovih od mostu za v Pevmo gorvodno. Za vsaj štiri desetletja trajajočo kajakaško dejavnost - letos bo v začetku septembra potekala že trideseta Soška regata - pa niti beliča, vsaj na italijanskem ozemlju ne! Na pisni predlog o ureditvenem posegu v Fogarjevi domačiji ob mostu za v Pevmo, kjer naj bi opremili skladišče za kajake in slačilnico, ni Kajak klub Šilec prejel nikakršnega pisnega odgovora. Ustno pa je zamisel enostavno od- pisana. Obnova celotne zgradbe naj bi daleč presegala razpoložljivi denar ob upoštevanju dejstva, da jih je obvezno porazdeliti čezmejno. Postavlja se tudi vprašanje, kdo naj bi zgradbo po prenovi upravljal. Iz časopisnega poročanja je bilo naknadno razumeti, da bodo Fogarjevo hišo pravzaprav vseeno uredili, a v druge namene. Dimna zavesa je neprodorna, kajakaši pa naj le oblikujejo drugačen predlog za drugo lokacijo. Glede na strogi varstveni režim, ki velja za rečne bregove, je iskanje rešitve zelo zapleteno. Poleg tega mora predlog vsebovati čezmejno usklajevanje. Ravno danes bo v Gorici zasedala skupščina EZTS, na kateri bodo predstavili že izdelano celotno zasnovo. Dokaj jasno je, kdo bo ostal praznih rok. (ar) goriška - Deželni sklep Novi kanalizacijski sistem bo Sočo »rešil« goriških odplak Deželna uprava je odobrila sklep, ki bo privedel do podpisa programskega dogovora o uresničitvi novega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter s tem do začetka prvega sklopa del. Novi sistem bo Sočo »rešil« goriških odplak, hkrati pa bo omogočil učinkovitejše in cenejše upravljanje kanalizacijskega sistema na ozemlju goriške pokrajine. Prvi del projekta, ki je vreden 18.243.000 milijonov evrov, predvideva po- sodobitev in povečanje zmogljivosti čistilne naprave v Štarancanu, ki jo bodo nato povezali z Gorico in Gradiščem z novo kanalizacijsko cevjo, v katero se bodo iztekale odpadne vode iz raznih občin. Obrat v Šta-rancanu bo tako nadomestil čistilni napravi v Gradišču in Gorici, ki ju bodo preuredili za druge namene. To bo omogočilo velik prihranek, saj bo namesto treh obratov deloval le eden. Na novo cev bodo povezali kanaliza- na čolnu, ki se veslaje ali s pomočjo propelerja na električni pogon v pripeki prevažajo z enega brega na drugega. Najprej se zdi, da brez vsakega cilja in namena, potem pa presenečenje, kajti z rečnega dna je opaziti zaporedno brbotanje zračnih mehurčkov, pojavi se nekaj črnega in okroglega - potapljač, pravzaprav potapljačica. (ar) ronke - Krvodajalci »Pred odhodom pridite darovat« Transfuzijski center v tržiški bolnišnici Avgust prinaša dopust in sprostitev, obenem pa tudi problem pomanjkanja krvi, saj s počitnicami beležijo upad darovanj. Ravno v poletnem času se torej množijo pozivi krvodajalskih združenj. Oglasili so se tudi prostovoljni krvodajalci iz Ronk, ki apel naslavljajo najprej na darovalce. »Čas je dopustov, čeprav si jih mnogi letos ne morejo privoščiti,« pravi predsednik ronškega združenja Enzo Zuin in dodaja: »Obračam se na tiste, ki bodo odšli na zasluženi počitek. Preden odidete, pridite darovat v transfuzijski center tržiške bolnišnice.« Dar krvi je enostaven. Darujejo lahko osebe pri dobrem zdravju ter med 18. in 65. letom starosti. Zglasijo naj se v pritličju transfuzijskega centra bolnišnice San Polo od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro; priti je treba na tešče ali kvečjemu po malem zajtrku. Sedež ronških krvodajalcev je v Ulici Possessioni v Selcah, za javnost je odprt ob torkih med 18. in 19. uro. Združenje so ustanovili 18. julija 1971, zagon pa sta mu dala predvsem Gino Piazza in Mario Pasqua-letto: prvi je bil ustanovitelj, drugi pa dolgoletni predsednik, ki je tudi zaslužen za pobratenje s krvodajalci iz Nove Gorice. cijo iz Gorice, Fare, Foljana-Redipulje, Gradišča, Romansa, Ronk, Zagraja, Špetra ob Soči, Sovodenj, Vileša, Krmina in Štaran-cana, tako da se v Sočo ne bodo več iztekale ne odpadne ne prečiščene vode. Gradnja novega sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda naj bi se začela v letošnjem letu, so včeraj sporočili z dežele. Trajala naj bi približno dve leti, saj predvidevajo, da bo nova infrastruktura dokončana med septembrom 2017 in aprilom 2018. (av) gorica - V Dijaškem domu Ob obletnici rezi ogrožajo obstoj David Peterin, Rudi Pavšič, Kristina Knez in Dušan Košuta »Resno se moramo zamisliti, kateri naj bosta vloga in dejavnost Dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici.« Te jasne in resne besede je izgovorila ravnateljica Kristina Knez na srečanju, ki sta se ga v Dijaškemu domu ob predsedniku upravnega sveta Dušanu Košuti udeležila deželni in pokrajinski predsednik Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ), Rudi Pavšič in David Peterin. Knezova je ponovno opozorila, da je zmanjšanje javnih prispevkov prisililo upravni svet v take finančne reze in krčenja, ki postavljajo pod vprašaj nadaljnje delovanje Dijaškega doma. S takšnimi razmerami se morajo spopadati ravno v času, ko se pripravljajo na obeležitev 70-letnice ustanovitve goriške vzgojno-mladinske ustanove. Postregla je s številkami: Dijaški dom ima devet redno zaposlenih oseb, od katerih so le trije vzgojitelji, v zadnjih štirih letih pa je prejel za kar 25 odstotkov nižji prispevek. Manevrskega prostora za morebitno dodatno krčenje stroškov ni, zakoni pa nalagajo ustanovi na Svetogorski ulici, da v celoti obnovi kuhinjo in še nekatere druge prostore. »Kako bomo lahko kos tem zahtevam?« se upravičeno sprašujeta predsednik Košuta in ravnateljica Kristina Knez. Potrebno je premisliti dosedanjo porazdelitev javnih sredstev in določiti prioritete, sta ugotavljala. Vsi se dobro zavedamo, da bo vse manj denarja za organizirano manjšinsko strukturo, saj je Slovenija v zadnjih desetih letih znižala podporo manjšini za 40 odstotkov, na deželni ravni pa je postavka že dolgo nespremenjena. Od staršev je težko zahtevati kaj več, saj že danes »pomagajo« Dijaškemu domu za več kot 40 odstotkov celotnega budgeta. V dijaškem domu bi radi sprejeli več od zdajšnjih 90 otrok, vendar finančne in deloma tudi prostorske zmogljivosti tega ne dovoljujejo, čeravno je povpraševanje zelo veliko. Razmišljajo tudi o zasebnih otroških jaslih, a se jim načrti v tem hudem finančnem stanju venomer razblinijo. V poletnem času poskrbijo v Dijaškem domu za otroška središča, ki presegajo goriške okvire, saj sežejo do Laškega in širše na ozemlju goriške pokrajine. Rudi Pavšič in David Peterin sta podprla predlog o resni in celoviti razpravi v slovenski narodnostni skupnosti v Italiji z namenom, da bi prišlo do poglobljene analize položaja, saj se skoraj povsod pritožujejo o prenizkih finančnih prispevkih. »Kljub tem ugotovitvam pa vsakdo zagovarja predvsem lasten vrtiček ter v programe težko vključi možnost povezovanja in operativnega sodelovanja s sorodnimi strukturami,« sta ocenila in izrazila še mnenje, da »je treba te probleme primerno nadzirati in se z njimi ukvarjati, sicer bodo krizni trenutki pogojevali upravljanje naših organizacij in ustanov«. 12 Sreda, 5. avgusta 2015 MNENJA, RUBRIKE O NAŠEM TRENUTKU Kako je reforma spremenila pomen Ace Mermolja V politiki je beseda reforma spremenila svoj pomen. To se je zgodilo vsaj v Evropi, kjer je reforma z izpeljankami, kot so reformizem, reformistična politika itd. označevala levosredinske opcije. Imeli smo torej konservativno, revolucionarno in reformistično politiko, slednjo so osvajale socialdemokratske, laburistične, skratka, levosredinske stranke. Danes izveni beseda reforma kot izraz neoliberistične, rigoristične in varčevalne politike, ki ni pozorna do socialnih vprašanj in dela oz. brezposelnosti. Do spremembe v percepciji označujoče besede, kot je reforma, je prišlo po krizi subprime, ki se je v letih 2007/2008 skotila v Ameriki, privedla do kraha banke Lehman Brothers, butnila čez ocean v Evropo in dlje ter kot vsaka kužna bolezen najhuje prizadela šibkejše in najbolj zadolžene države, med katerimi je bila tudi Italija (velik državni dolg). Organi Evropske unije in Evro-kluba so na krizo odgovorili z modelom nemške rigoristične politike, ki je najbolj pozorna do stopnje inflacije in do dolgov, do ekspanzivne politike pa je manj dovzetna, če jo izvajajo države z visoko zadolžitvijo. Tako je ameriška centralna banka Fed zasula trg z dolarji in se močno zadložila, evropske strukture, kot so osrednja Banka (ECB), Komisija in Svet pa so državam v krizi predpisale strogo dijeto. "Evropa" je od članic v krizi zahtevala nižanje javnih proračunov ter šte-denje na vseh področjih, med katerimi so izstopali pokojninski sistemi, zdravstvo, državni aparati in nenazadnje večja fleksibilnost dela. Dejansko so države kot so Italija, Španija, Portugalska, Grčija in še kaka druga prejele s strani ECB, Komisije in Mednarodnega monetarnega sklada protokol z reformnimi točkami, ki jih je bilo potrebno izvesti za dosego pomoči ali olajšav pri izvajanju evropskih sporazumov. Evropski protikrizni model je ustvaril socialno nelagodje in dodatno prizadel delo, ki ga je že itak ošibila finančna kriza z bankami, ki niso več posojale denarja. Ker se je proces dogajal in se dogaja pod imenom "reforme', so slednje zadobile neoliberistični in socialno nečuteč prizvok. Reformam da- JEZIK NA OBROBJU Tedenske pripombe o jeziku v našem dnevniku se naslanjajo na naš prostor, ki ga zasedamo na obrobju slovenskega knjižnega jezika, kjer počasi prehaja v italijanskega in furlanskega. Ko so se pred leti pojavili prvi prispevki, je bil naslov drugačen, imenovali so se Bogatimo svoj jezik. Ni šlo samo za željo, ampak tudi za bolj optimističen pogled na vsakodnevno rabo naše materinščine, ko je dobila prva leta po zadnji vojni nesluteni zagon. Naravno je, da z leti navdušenje popusti, da se govorica z opuščanjem narečja vedno težje spopada z novimi izrazi, ki kot gobe po dežju rastejo na vseh področjih našega življenja. Z italijanskimi nas seznanja potreba po novem znanju, s slovenskimi pa kar precej hitro izgubljamo stik. Zaprta meja je prva leta pretrgala nekdanje družinske in sorodstvene vezi med našimi »za mejo« in onimi onstran nje. Utopija je upanje, da bi se lahko spet povezali in poenotili. Ko se pogovor ustavi in v njem zazija vrzel, jo največkrat zapolnimo kar z italijansko in misel steče naprej v večinskem jeziku. Vedno pogosteje se srečujem z nekakšno čudno »dvojezičnostjo«, ki to sploh ni, nekaj drugega je, nekaj novega, kar uhaja naši zavestni kontroli. / nes nasprotujejo evropske desne popu-listične formacije: od Salvinijeve Lige do Le Penine Nacionalne fronte. Obenem pa se na drugem bregu tovrstnim reformam upirajo radikalno leve formacije. V Italiji je posebnost Grillovo gibanje Pet zvezd, ki je mešanica radikalno levih in nekaterih desnih populističnih argumentov. Gibanje cilja na nezadovoljne volilce z različno politično ali idejno preteklostjo ter na mlade. V Italiji se je v tem precepu znašel premier Matteo Renzi, ki celo v lastni stranki doživlja že kar "opozicijsko" nasprotovanje manjšinske levice, ki izpodbija skoraj vsak vladni predlog, čeprav je na vladi DS. Notranji spor je paradoksalen zaradi svoje ostrine in vodi k predčasnim volitvam, ki si jih državljani trenutno ne želimo (glej volilno udeležbo). V Grčiji pa je radikalno levi Tsipras po boju z nemškim blokom položil orožje in sprejel reformni recept. Verjetno pa je le dosegel to, da se je Monetarni sklad, ki je pod odločilnim vplivom ZDA, opredelil za lajšanje grškega dolga, čemur ostro nasprotuje Bonn. Čakamo na razvoj dogodkov, saj gre za precedens. V tradicionalnem opredeljevanju politike pa je beseda reforma zdrknila z leve na desno. Za progresivne in refor-mistične stranke predstavlja ta sprememba v pomenu in percepciji besede težavo, saj postane reformist desničar, čeprav to noče biti. Skušal sem podati splošno sliko, ker se velike spremembe v hipu odsevajo v mikrostvarnosti. Celo v naši deželici FJK so nekatere reforme s podpisom Renzijeve tesne sodelavke in guverner-ke Debore Serracchiani doživele napade z desne in leve. Mislim na reforme javnih uprav, začenši z ukinitvijo Pokrajin, in na povezovanje občin v zveze, kot tudi na nekatere zadnje ukrepe, ki jih je glede organizaciji slovenske manjšine sklenil odgovorni odbornik Torrenti. Po več kot letu dni vladanja lahko vsedržavnemu premieru Renziju upravičeno očitamo neko reformistično "angst" saj najavlja reformo za reformo, marsikatero izvede, druge se zagozdijo v politično-birokratskem kolesju, tretje so vsebinsko šibke. Taisto "angst" občutijo nekateri Renzijevi pristaši ali pos-nemalci v manjših upravnih stvarnostih. Kako naj v takih razmerah pričakujemo, da bodo naši pisci našli pravilni izraz, ko v glavi zazija praznina in se stavek ustavi, misel pa hoče naprej? Ali se smemo čuditi, da kdo v enem samem stavku zapiše besedo energija kar dvakrat, v drugem celo štirikrat? Če jih preštevamo še naprej, moramo preiti na desetice. V poletni vročini in naglici odpove občutek za stil in še marsikaj. Ko pozabimo na zvezo da policisti nataknejo lisice, povemo to drugače, in potem beremo, da »so lisice postavili na zapestja 43-letnega Tuni-zijca«, pa še, »da so policisti »opravili aretacijo« in da je aretirani »policistom oddal lažnive osebne podatke«. Doslej sem vedela, da dajo lopovi lažne osebne podatke, popolna novost pa je, vsaj zame, da so osebni podatki lahko lažnivi, kar pomeni, da lažejo; kje in kako so se naučili te veščine, ni bilo zapisano. Zgodi se tudi, da kateri izmed policistov potrdi dogodek, ne želi pa, da bi ga v poročilih imenovali. Naš poročevalec je v naglici zapisal to nekoliko drugače, in sicer, da policist »ni želel, da bi ga poimenovali«. Razumem tiste, ki želijo ostati ob raznih priložnostih anonimni, torej neimenovani, ne razu- Tako lahko pridemo do manjšine, ki se ne pojavlja na vsedržavni televiziji. Osebno nimam nobenega dvoma, da je slovenska manjšina v Italiji v svoji hitrosti želva in da globinsko odvrača hitre spremembe. To velja verjetno za vse jezikovne in narodne manjšine, saj niso podjetja, banke ali finančne multinacio-nalke, ampak najprej identitetne skupnosti, ki se po mnogih zgodovinskih pe-ripetijah bojijo modernizacije oz. novosti in njenih vplivov. Nadalje predstavljajo manjšine narodno, kulturno in jezikovno čuteči ljudje, ki zvečine niso profesionalci, me-nedžerji ali kaj podobnega. V ogromni večini so laični verniki, ki želijo najprej ohraniti dano in šele nato poizkusiti inovacijo. Vera je v svoji osnovi zavest in čutenje in se ne obrača na razloge koristi. Bodimo iskreni: biti danes Slovenec v Italiji ni neka posebna prednost. V resnici pomeni sprejemati določene kulturne, jezikovne, zgodovinske in podobne posebnosti, ki so lahko dragocenost v človeškem in kulturnem smislu, ne pa v gospodarskem, finančnem, socialnem, na-predovalnem in drugem. Dragocenost manjšine naj bi cenila tudi večina, vendar smo do človeških in kulturnih vrednot v povprečju nepozorni. Kljub zapisanemu pa je obenem res, da identiteta, kultura, posebnost in vrednote ne odganjajo splošne stiske in "austerity'! Skratka, organiziran del manjšine razpolaga z omejenimi finančnimi sredstvi. Slednja je treba trošiti smotrno in varčno. Ker smo skupnost navdušencev in ne profesionalcev (poklicni Slovenci predstavljajo le minimalen in nujen aparat), so lahko v začetku članka citirane reforme učinkovite le, če so splošno sprejete. To predpostavlja nelahek dialog s številnimi aktivisti in ne le med maloštevilnimi "vodstvi'; Nihče pa me ne more prisiliti, da pojem v zboru, ki mi ni všeč. Časa in denarja za premišljevanje je malo. Združevanje organizaciji je npr. lahko potrebno. Odločitve z vrha, skratka, reforme "od zgoraj', pa se lahko zazdijo vsiljene in sovražne: podobno kot Grčiji in državam, ki so se upogibale Schaublejevi protestantski gospodarski misli. Vsekakor pa vsem lep dopust brez mojih modrovanj, ki čakajo konec poletja. mem pa, kakšno zvezo ima to s poimenovanjem? Poimenovati pomeni dati komu ali čemu ime po kom. Vnuka lahko poimenujemo po dedu, šolo po kakem pisatelju, ulico pa kaki pomembni osebnosti, o čemer se veliko razpravlja prav v tem času. Kako je sploh mogoče zamenjati biti imenovan z biti poimenovan? Vsaj poimenovanja naših šol bi moral poznati vsak, kdor je kdaj grel šolske klopi! Prav tako ne razumem, kako je mogoče, da kdo glasbeni center Emil Komel, v poročilu kar po domače preimenuje v Komel in ga tako okleščenega uporablja v vseh sklonih: odgovor Komela, priključitev Komelu, za Komel itn. Teh nekaj zgledov sem brez truda mimogrede napaberkovala v enem samem dnevniku. Kljub dopustom, naglici in letošnji neznosni vročini, so težko opravičljivi brez upoštevanja današnjih uvodnih misli. Lelja Rehar Sancin vremski britof - Jože Čeper Uspeh mladega strelca na evropskem prvenstvu PRAGERSKO / VREM-SKI BRITOF - V Strelskem centru Gaj na Pragerskem in v Apačah se je zaključilo evropsko prvenstvo v streljanju na 25, 50 in 300 metrov z malo in veliko-kalibrsko puško in pištolo ter ši-brenico, tekmovanja v trapu, double trapu in skeetu, ki so potekala od 18. julija in so se zaključila 1. avgusta. Kot mladinec z MK pištolo se je tekmovanja udeležil tudi 18-letni strelec Jože Čeper, član Strelskega društva Vremščica iz Vremskega Brito-fa, sicer doma iz Gornjih Vrem, ki se je na obeh tekmah dobro odrezal. Osvojil je 16. mesto na 50 metrov in 11. mesto na 25 metrov z malokalibrsko pištolo. Na tekmi 25. julija na Pra-gerskem v disciplini malokali-brska pištola 50 metrov v kategoriji mladincev je zasedel skupno 16. mesto in zgolj za štiri kroge izgubil možnost finalnega na- Jože Čeper (na levi) stopa. Prav gotovo bi Jože z malo več sreče zaradi svojih izkušenj lahko dosegel visok rezultat tudi v finalu, saj je po prvih treh serijah celo vodil. Končno je dosegel 534 krogov, vodilni Rus Alexander Bassariev pa 547 krogov. V finalu je zmagal Bolgar Aleksandar Todorov s 186,2 kroga. Naslednja tekma v disciplini malokalibrska pištola 25 metrov na evropskem prvenstvu je bila 29. julija in Čeper je v kategoriji mladincev s 567 krogi zasedel odlično 11. mesto. Za vodilnim Vincentom Polom iz Francije je zaostal za 8 krogov (575). S tem rezultatom je Čeper za 18 krogov izboljšal dosedanji državni rekord, ki je kar šest let znašal 549 krogov. Jože Čeper je v sezoni 2014/15 v kategoriji mladincev postal tudi dvakratni državni prvak in sicer v streljanju z zračno pištolo 10 metrov in v streljanju z ma-lokalibrsko pištolo 25 metrov, nanizal pa je še vrsto drugih odličnih rezultatov, s ponosom povesta predsednik in tajnik SD Vremščica Drago Božac in Dejan Gran-dič, ki mu v imenu strelskega društva Vremščica, ki je lani praznovalo 40-letni-co svojega delovanja, izrekata iskrene čestitke in želita še obilo uspehov. Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU Odgovor g. Lupincu Gospodu Lupincu (Primorski dnevnik, pisma bralcev z dne 16. 7. 2015) se globoko opravičujem za neljube napake v moji knjigi Teran - vinska posebnost Krasa, 2015, založnik Vodo-pivec d.o.o. Sežana. Napake se nanašajo na navedbe njegovega priimka in imena njegovega deda, zlasti obžalujem napačno navedbo imena vasi Šempolaj namesto Praprot in se omenjenim vinarjem opravičujem. Ostale neresnične navedbe in pripombe, ki jih g. Lupinc navaja v pismu ne bom komentiral ne danes ne v bodoče. Tomaj, 30. 7. 2015 Dr. Friderik Vodopivec Nlfi Dom prosekarja Nisem sledil načrtom in lokaciji, kje naj bi dobil sedež dom prosekarja. Ko sem videl slike (lahko bi malo pospravili pred prihodom tako ugledne delegacije) v vašem cenjenem časopisu, 1. avgusta 2015 in prebral članek o prihodu deželne predsednice Debore Ser-racchiani nisem mogel verjeti, da bo tam dom prosekarja. Prostor poznam, lokacija je zakotna in težko dosegljiva. Tudi, če bo izhod proti vaški cerkvi, ta prostor iz ekonomskega vidika ni vzdržljiv, ker je neopazen. Tudi dvorišče ima več lastnikov, prostora za parkiranje ni v neposredni bližini. Taka struktura mora biti na neki lokaciji, ki je lahko dosegljiva in predvsem mora imeti parkirni prostor, če jo hočemo ohraniti rentabilno. Drugače se bojim, da bo tudi dom prosekarja imel enak konec kot zadružna mlekarna, ki je bila sezidana na napačni lokaciji in ne, tako kot smo mnogi predlagali, blizu trgovine Lanza. Predlagam za dom prosekarja isto lokacijo, saj tam ima jus s Proseka veliko zemljišče, kjer bi lahko nasadili 5 do 10 hektarov vinograda z našo glero in vi-tovsko in zaposlili mlado družino, ki bi upravljala vinograde. Tudi dom prose-karja bi lahko bil sezidan na obronku vinograda v neposredni bližini ceste 202. Struktura bi lahko bila majhna in nizka, lepa in predvsem privlačna, da človeka pritegne, ko jo vidi. Pod domom bi morali zgraditi tudi klet, v kateri bi bile shranjene steklenice. Pred stavbo pa kraški latnik z mizami in stoli. Tudi tam bi lahko zaposlili mlado družino, ki ima smisel za delo z ljudmi in za poslovanje. Vedno govorimo in pišemo, da imamo polno mladih, ki so brezposelni, a ko dobimo denar, nikdar ne pomislimo na njih. Mogoče mi bo kdo oporekal, da 400.000 tisoč evrov bi bilo premalo za tak načrt. Denar vložen v tako strukturo bi bil smotrno vložen in tudi zemljišče ob cesti bi dobilo lep videz in Prosek bi dobil vinograde, ki bi bili v ponos vsej vasi in prosekarju. Drugače bomo po nekaj letih spet tarnali in se jezili, kot smo se pri prodaji centra ERSE na Proseku in Kraške mlekarne na Repentabru. Lep pozdrav Danilo Lupinc Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu Sreda, 5. avgusta 2015 1 3 Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E APrimorski ~ dnevnik rio 2016 - Leto dni od začetka vse daleč od pravljičnega Danes se uradno začenja odštevanje do olimpijskih iger RIO DE JANEIRO - Prireditelji olimpijskih iger 2016 bodo danes, točno leto pred odprtjem iger v Rio de Janeiru, zagnali uradno odštevanje do največjega športnega dogodka prihodnjega leta. Čast zagnati uro bo pripadla predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja Tho-masu Bachu.Na prireditvi v Cidade das Artes bodo brazilski pevci Dio-go Nogueira, Roberta Sa in Zeca Pagodinho izvajali klasične pesmi v ritmih sambe, ki poudarjajo zgodovino in življenjski slog Ria. Bach in druščina se bodo ob tem obisku lahko prepričali tudi o pripravljenosti mesta na same igre. Veliko je bilo težav pri gradnji objektov, zamud, tako da je precej prizorišč še v nastajanju. V celoti gledano je Rio na OI pripravljen 60-odstotno, London, denimo, je bil v takšnem obdobju 80-odstotno nared. A Bach je prepričan, da bodo Brazilci vse skupaj pravočasno končali. »Ne smejo pa izgubiti niti sekunde. Mogoče se bo zgodilo, da ko bomo prišli na olimpijski stadion Maracana na odprtje iger, bomo imeli priložnost rokovati se z delavci, ki bodo zaključevali dela na stadionu. Ko pa bomo prišli na tribune, sem prepričan, da bomo vsi navdušeni nad gostoljubnostjo in entuziazmom Brazilcev,« je pred dnevi dejal Bach. A trenutno je vse skupaj daleč od pravljičnega, na kar opozarjajo številni svetovni mediji. Rio resda velja za mesto zabave, toda po prihodu 15.000 športnikov iz 205 držav, 45.000 prostovoljcev, 93.000 uradnega osebja in 380.000 obiskovalcev se bo že tako natrpano mesto zna- šlo v še večjih logističnih težavah. Zato in za gradnjo olimpijskih prizorišč so kljub hudim protestom tudi v Riu (tako kot, denimo, v Pekingu in Sočiju) preselili številne ljudi, natančneje več kot 19.000 družin - poroča britanski Guardian. V zadnjih dneh je pereča tema tudi onesnaženost vode. V laguni, kjer bodo veslaška in kajakaška tekmovanja, so morali pred nekaj meseci odstraniti 32 ton poginulih rib, jadralci pa so zaliv Guanabara že poimenovali za odprto kanalizacijo. Ali bodo tekmovanja preselili na druga prizorišča, še ni odločeno. Rio slovi tudi kot mesto kriminala. Množični ropi so pogosti, posebej na plažah. Zato bodo med OI vpoklicali dodatne varnostne in policijske moči. Turistom bodo nekaj preglavic delale tudi razdalje med prizorišči, glavni olimpijski park je, denimo, 40 km od Copacabane. Dodatno težavo predstavlja najhujša suša v zadnjih 50 letih in ker kar 70 odstotkov električne energije dobijo iz hidroelektrarn, Riu grozi kriza tako z vodo kot energijo. Kot še poroča Guardian, pa kljub temu olimpijsko golfsko igrišče vsakodnevno zalivajo z velikimi količinami vode - samo da ostaja zeleno. Kljub vsem težavam pa ni vse črno. Ne nazadnje 67 odstotkov prebivalcev Ria podpira igre. Tudi zapuščina po OI je postala kar pomembna tema. »Želimo igre brez 'belih slonov'. Želimo izboljšave za naše meščane,« pravi Pedro Paulo, glavni svetovalec župana Ria Eduarda Paesa. Paulo že razmišlja, kaj bi bilo treba s prizorišči storiti po OI in pa-raolimpijskih igrah. Na primer, Carioco 3 bodo spremenili v šolo s 24 razredi za tisoč učencev. (STA) Na sliki, maskoti Vinicius in Tom plavalno sp - Tretji dan spored v bazenu Kazen za Albance Spet razburljivi finali KAZAN - Tudi 3. dan plavalnega sporeda na svetovnem prvenstvu v Kaza-nu je bil razburljiv. Na 50 m prsno je Britanec Adam Peaty že v polfinalu popravil svetovni rekord. Triler na 50 m prsno se je začel že dopoldan. Najprej je branilec naslova iz Barcelone 2013 Cameron van der Burgh s 26,62 za pet stotink sekunde izboljšal svoj svetovni rekord, «What a Peaty» so se ruski mediji poigrali s priimkom Britanca in enako je verjetno po polfina-lu občutil tudi van der Burgh, saj je v prvem polfinalu Britanec najboljši izid na svetu dvignil še na 26,42. Ostali so bili nekaj počasnejši, a krog favoritov za najvišja mesta se je razširil. Pod mejo 27 sekund so se spustili še van der Burgh (26,74), Američan Kevin Cordes (26,76), Brazilec Felipe Silva (26,87) in Slovenec Damir Dugonjič, ki na ta način oblikujejo skupino kandidatov za medalje. Prvovrstno presenečenje slovenskega tabora pa je 20-letni triglavan Peter John Stevens, aktualni mladinski svetovni prvak in svetovni rekorder, ki je tudi na naslednji veliki tekmi potrdil svoj talent. V obeh nastopih se je povsem približal osebnemu rekordu. Dopoldan je bil z dosežkom 27,46 12., popoldan je bil štiri stotinke sekunde počasnejši in prav tako končal na 12. mestu na svetu. Za še en svetovni rekord, že sedmega na tekmovanju, je poskrbela 18-letna Američanka Katie Ledecky, ki je bila v finalu na 1500 m prosto še 2,23 sekunde hitrejša kot v ponedeljkovem predtekmovanju. Že na startu večera je bil na sporedu boj titanov, kot so to poimenovali mediji velikih držav, na 200 m prosto. Pričakoval se je oster boj Kitajca Suna Yanga in Američana Ryana Lochteja. Tako je bilo do zadnjega obrata, v končnici pa je slavil Britanec James Guy, Yang je bil drugi, Lochte pa je potem, ko ga je ugnal še svetovni rekorder Nemec Paul Biedermann, ostal celo brez medalje. Na 100 m hrbtno je slavila Avstralka Emely Seebohm, v moški konkurenci pa njen rojak Mitchell Larkin. Stadion je ponorel v zadnji disciplini večera, ko sta se za zmago na 100 m prsno udarili ruska in litovska zvezdnica Julija Jefimova in Ruta Meilutyte, v nasprotju z Barcelono 2013 pa je bila močnejša Rusinja. Sedmi svetovni rekord na SP je na 1500 m dosegla18-letna Američanka Katie Ledecky slovenija Na 50 prosto za kolajno tudi Dugonjič KAZAN - Slovenski plavalec Damir Dugonjič bo danes ob 17.10 po našem času nastopil v finalu na 50 m prosto. V razburljivem polfinalu (glej članek levo) je s časom 26,70 dosegel tudi slovenski rekord. »V finalu bolj pomembno je biti zbran in sproščen, verjetno pa bo za medaljo treba plavati še nekaj hitreje, kot sem jaz zjutraj in to je možno, a manj kot o tem razmišljam, boljše bo,» je po prihodu iz vode dejal 27-letni Korošec. italija Pellegrinijeva že deset let v vrhu SP KAZAN - Federica Pellegrini se je v današnji finale na 200 m prosto uvrstil z najboljšim polfinalnim časom 1:56,23. Italijanka je že deset let v svetovnem vrhu in na dan svojega 27. rojstnega dne nikakor ne misli prepustiti svojega »kraljičinega« prestola. Od leta 2005 na SP čisto vsakič osvaja medalje, leta 2009 je v Rimu dvakrat stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Medaljo bo danes na 800 m prosto naskakoval tudi Gregorio Paltrinieri. Včerajšnji dobitniki kolajn Moški - 200 m prosto: 1. James Guy (VBr) 1:45,14; 2. Sun Yang (Kit) 1:45,20; 3. Paul Biedermann (Nem) 1:45,38; 100 m hrbtno: 1. Mitchell Larkin (Avs) 52,40, 2. Camille Lacourt (Fra) 52,48; 3. Matthew Grevers (ZDA) 52,66 Ženske - 100 m hrbtno: 1. Emily Seebohm (Avs) 58,26; 2. Madison Wilson (Avs) 58,75; 3. Mie Nielsen (Dan) 58,86; 100 m prsno: 1. Julija Jefimova (Rus) 1:05,66; 2. Ruta Meilutyte (Lit) 1:06,36; 3. Alia Atkinson (Jam) 1:06,42; 8. Arianna Castiglioni (Ita) 1:07,60; 1500 m prosto: 1. Katie Ledecky (ZDA) 15:25,48 SR; 2. Lauren Boyle (NZl) 15:40,14; 3. Boglarka Kapas (Mad) 15:47,09; 8. Aurora Ponsele (Ita) 16:09,57. High diving Ženske: 1. Rachelle Simpson (ZDA) 258,70 točke; 2. Cesilie Carlotn (ZDA) 237,35; 3. Yana Nestsiarava (Blr) 233,10. Kolajne Kitajska 25 (11 zlatih, 10 srebrnih, 4 bronaste); Rusija 14 (9, 4, 1); ZDA 13 (6, 4, 3); Vel. Britanija 9 (3, 1, 5); Avstralija 7 (3,1, 3); Francija 9 (3, 1, 0); Italija 9 (2, 0, 7). NYON - Evropska nogometna zveza je prvo tekmo 3. kroga kvalifikacij za evropsko ligo med albanskim Kukesijem in varšavsko Legio registrirala s 3:0 v korist Poljakov. Tekmo v Albaniji so namreč morali prekiniti ob vodstvu Legie z 2:1, potem ko je nekdo s tribun s kamnom v glavo zadel slovaškega vezi-sta Ondreja Dudo. Povratna tekma bo jutri na Poljskem. Ne sme na EP BEOGRAD - Košarkarski klub lige NBA San Antonio Spurs je prepovedal nastop na letošnjem evropskem prvenstvu svojemu novemu članu Bobanu Marjanovicu, sicer pa srbskemu reprezentantu. Marjanovic je bil lani v dresu Crve-ne zvezde najkoristnejši igralec rednega dela evrolige in eden ključnih mož Beograjčanov pri treh lovorikah - zmagi v ligi Aba, zmagi v srbskem državnem prvenstvu in zmagi v pokalu Radivoja Koraca. Džeko k Romi primorski_sport facebook 4 RIM - Angleški Skysport je poročal, da sta Roma in Manchester City dogovorila za prestop v vrste rimskega kluba bosanskega nogometaša Edina Džeka. Zanj naj bi Roma odštela 20 milijonov evrov. V Rim bo najbrž dopotoval jutri, Roma igra namreč danes prijateljsko tekmo na Nou Campu v Barceloni. Vaterpolo: Iz Brazilije v Trst V novi sezoni v najvišji vaterpolski ligi v Italiji bo za tržaški klub Pallanuoto Trieste igral tudi brazilski reprezentant Gustavo Guimaraes De Freitas. To je 21 let star, 1,81 m visok in 93 kg težak igralec na pozicijah 4 in 5, ki v teh dneh nastopa na svetovnem prvenstvu v Kazanu. Brazilija Ratka Rudica je pred enim mesecem osvojila tretje mesto na svetovni ligi v Bergamu, na SP v Kazanu pa je v ponedeljek izpadla v osmini finala. «Azzurri« v Trstu do konca meseca TRST - Italijanska košarkarska reprezentanca se od včeraj na letošnje EP pripravlja v Trstu, kjer bo trenirala do 30. avgusta, vmes pa odigrala nekaj pripravljalnih tekem in turnirjev v različnih krajih. V Trstu pod vodstvom selektorja Simoneja Pianiginija trenirajo Pietro Aradori, Andrea Bargnani, Marco Belinelli, Riccardo Cervi, Andrea Cin-ciarini, Marco Cusin, Luigi Datome, Amedeo Della Valle, Danilo Gallinari, Alessandro Gentile, Daniel Hackett, Nicolo Melli, Davide Pascolo, Giuseppe Poeta, Achille Polona-ra, Luca Vitali. KOLESARSTVO - Italijan Matteo Pelucchi je zmagovalec tretje etape dirke po Poljski. Po 166 km od Zawiercij do Katovic je v sprintu imel več moči od rojaka Giacoma Nizzola (Trek) in Belgijca Toma van Asbroecka (LottoNL-Jumbo). Rumeno majico vodilnega je zadržal Nemec Marcel Kittel (Giant-Alpecin). 1 4 Sreda, 5. avgusta 2015 ŠPORT odbojka - Jasmin Čuturič, vrhunski igralec, zdaj trener članske ekipe projekta Zalet »Kar se pri nas govori o Iranu, je čista laž« V Nemčiji je pljuval kri, v Modeni je premagal skepso, v Trstu je bil kapetan Jasmin Čuturič je bil tudi dolgoletni reprezentant Slovenije fotodamj@n / odbojka - B2 Derbi Olympia - Sloga Tabor spet v 1. krogu! Kot da bi že bilo zapisano v pravilniku, ne pa kot rezultat naključne računalniške obdelave, se bodo odbojkarji Olympie in Sloge Tabor v moški državni B2-ligi tudi letos med sabo prvič udarili že v prvem krogu. Tako kot lani bo prvi slovenski derbi na tej ravni v Gorici in sicer v soboto, 31. oktobra ob 20.30, kar bo tudi letos sicer urnik domačih tekem goriškega moštva. Povratni derbi bo v nedeljo, 7. februarja ob 18. uri v Repnu. Tudi sicer bo Sloga Tabor tudi letos domače tekme igrala ob nedeljah. Ker šteje skupina C, v kateri nastopata obe naši ekipi, le dvanajst moštev (namesto predvidenih štirinajst), se bo tekmovalna sezona začela letos razmeroma zelo pozno. Dolg bo tudi novoletni premor, namreč med 19. decembrom in 9. januarjem. Kot smo že zapisali, bo v višjo ligo napredoval letos le zmagovalec rednega dela, v deželno C-ligo pa bodo izpadle tri najslabše ekipe. Spored 1. kroga: Olympia -Sloga Tabor Televita, Trebaseleg-he -Isola VR, Volley Treviso -Massanzago, Bibione - Corde-nons, Monselice - Bassano, Delta Rovigo - Casalserugo PD. projekt zalet - V piramidalni strukturi je 150 igralk Deset delovnih skupin Konec meseca odhajajo na priprave v Mežico in na Ptuj »Združenje slovenskih športnih društev v Italiji želi biti osrednji ustvarjalec vseh naših športnih naprezanj, posebno takrat, ko gre za skupno načrtovanje in ko programi zaobjemajo več društev,« je zakaj so novega trenerja članske ekipe projekta Zalet predstavili na sedežu Združenja v Trstu, pojasnil Ivan Peterlin v dvojni vlogi predsednika ZSŠDI in tudi tistega, ki je Jasmina Čuturiča, nekdanjega vrhunskega odbojkarja in zdaj trenerja, udi dejansko privabil v skupni projekt slovenskih odbojkarskih društev, ki se na Tržaškem ukvarjajo z žensko odbojko. »Potem, ko je Edi Bosich sporočil, da ne bo več treniral - v treh letih je opravil odlično delo, a se je nek cikel pač zaključil - smo za naš projekt potrebovali karizmatičnega trenerja. Čuturič je letos že treniral pri tržaškem Libertasu, pobliže sem ga spoznal na trenerskem tečaju 2. stopnje. Izdelal je z odliko. Srečala sva se pri njemu doma v Portorožu in se hitro dogovorila za sodelovanje, zaenkrat dveletno,« je povedal Peterlin. Kot smo že zapisali prejšnji teden bo Čuturič, poleg članske ekipe, treniral tudi najmočnejšo od ekip mladink. Pomagali mu bodo Sta- Jasmin Čuturič in Ivan Peterlin ška Cvelbar, Ivana Gantar in Erik Calzi. »Zelo mi je všeč ideja, da sem del projekta, ki zaobjema več društev in da bom treniral mlade igralke, mnoge izmed njih bodo igrale tudi v deželni C-ligi. Čaka nas intenzivna sezona, delali pa bomo tudi dolgoročno,« je povedal Ču-turič. Peterlin je sicer povedal, da bo v sklopu projekta Zalet, ki zaobjema kakih 150 deklet, v piramidalnem smislu fotodamj@n deset delovnih skupin. Sloga bo upravljala C-ligo, Kontovel D-ligo, Sokol, Breg in Sloga bodo imeli 1. divizijio, Breg in Kontovel 2. divizijo, z različnimi ekipami pa bodo igralke Zaleta nastopile tudi v prvenstvih do 18 in do 16 let, vsako društvo pa nato samostojno goji še naraščaj mlajši od 14 let. Konec tega meseca se bodo ekipe odpravile na poletne priprave, mlajše v Mežico, starejše pa prvič na Ptuj. (ak) 41-letni Jasmin Čuturič, novi trener članske ekipe projekta Zalet, je bil vrhunski odbojkar, manj znana pa je njegova trenerska pot. »Trener sem že štiri leta. Treniral sem dekleta in tudi fante v Novi Gorici. Prav toliko časa sem tudi trener slovenskih re-prezentantk v odbojki na mivki (septembra se bodo potegovale za nastop na olimpijskih igrah v Riu 2016, op.ur.). Nazadnje sem sredi sezone prevzel dekleta v Trstu (pri Libertasu, op.ur.). Ponudbe Zaleta nisem mogel zavrniti. Pred sabo imam možnost, da z mladimi igralkami opravim cikel dela, da lahko pustim nek svoj pečat, da vcepim dekletom svoj način razmišljanja in da se v tem delu tudi prepoznam. Z dekleti Zaleta ste že opravil nekaj treningov. Kakšen je vaš prvi vtis? Precej boljše je, kot je bilo v minuli sezoni v Trstu. Presenečen sem bil nad motoričnimi in tudi tehničnimi sposobnostmi deklet, tudi mlajših. To mi bo precej olajšalo delo. Sestavo prve ekipe približno poznamo. Ker je podajalka Eugenia Mania odšla, imate na tem položaju le dve perspektivni, a še neizkušeni igralki kot sta Vitezova in povratnica Vattovaz. Predvsem želim, da rešimo problem libera. Upam, da bo z nami ostala Presti-filippova. Tudi če bi trenirala manj. Ona lahko ekipi ogromno pomaga. Seveda se zavedam, kako pomembna je vloga poda-jalke, toda v ženski odbojki je ključen element sprejem. Elena pa lahko pol igrišča pokrije sama. Ne bojim se odhodov igralk, važno pa je, da čimprej zvemo, kdo bo igral, kdo ne, da določimo začetno postavo, da začnemo s treningi in si postavimo cilj, ki v nobenem primeru ne more biti samo obstanek, kajti obstanek ni noben cilj. Zato želim tudi sam na priprave na Ptuj. Nestrpno pričakujem začetek priprav. Igrali ste v Sloveniji, Franciji, Italiji, Nemčiji, tudi v Aziji. Kateri je bil vrhunec vaše kariere? Za moje pojme je bilo to v času igranja za ACH Volley v Sloveniji in takoj zatem v Modeni. Zgodba o Modeni je še prav posebno zanimiva. Star sem bil 35 let, imeli so me za starčka. Trener Silvano Prandi me je vzel en teden na preizkus, čeprav je bilo to za igralca mojih let in mojega slovesa nenavadno. Ob koncu me je vprašal, ali jemljem kakšne prepovedane preparate. Ne Silvano, nikakor. Če želiš, me lahko testirate, sem mu odgovoril. V ekipi je bil tudi Cristian Casoli, odličen igralec mojih let, ki pa ni mogel več niti skakati. Mislil sem, da bom ekipi samo pomagal, naenkrat sem se znašel v postavi in igral do konca sezone. Kateri klub, za katerega ste igral, vam bo najbolj ostal v spominu? Nemški Friedrichshafen. Prišel sem tja in mislil, da vse že znam. Trener Stelian Moculescu nas je postavil vse na realna tla. Bilo nas je dvanajst, trinajst enakovrednih igralcev. Na vsakem treningu smo pljuva- li kri. Trenirali pa smo dopoldan in popoldan po dve uri in pol za vsak trening. To lahko potrdi tudi Gregor Jerončič, ki je bil tam moj soigralec. Marsikateri član tiste ekipe se je nato lahko uspešno »prodajal« v tujini kot formiran igralec. Tam sem tudi prvič dobil stanovanje, hrano, avto, prvič mi ni bilo treba skrbeti za nič drugega kot da treniram. Pred 12 leti ste bil tudi del zgodbe tržaškega Adriavolleyja. Skupina igralcev je bila fenomenalna. Če ne bi bili tako povezani med sabo, sezone v tako težkih razmerah ne bi izpeljali do konca. Spominjam se, da mnogim Italijanom ni šlo v nos, da so me takrat izbrali za kapetana. Bila je to vsekakor zanimiva izkušnja. Prvič sem igral v italijanski A1-ligi, v krasni dvorani, ki žal zdaj sameva. Igrali ste tudi v Iranu. Sani Bečirovič je v intervjuju za ljubljanski Dnevnik dejal: v takšnem okolju vidiš, kako se v našem kapitalističnem svetu ženemo za prazen nič, Iranci pa nikoli ne hitijo in se ne razburjajo. Se prepoznavate v teh besedah? Na podlagi nekih predsodkov, ki jih pri nas širijo politika in mediji, se tja odpraviš s čudnim občutkom. Ko prideš tja, vidiš, da so vse to navadne laži. Sprehajaš se po ulicah, vidi se, da si tujec in vsi ti želijo priti na roko. Z ženo sva se sprehajala po tržnici, hotela nekaj kupiti, pa niso dovolili, da bi plačala. Taksist nas je peljal v živalski vrt, ker je znal angleško, je bil v njem ves čas z nami, da nam pomaga, če bi bilo potrebno. Zame, za ženo in hčerko je bila to nenormalno pozitivna izkušnja. Iran je zdaj odbojkarska velesila. Zakaj? Ravno zaradi načina razmišljanja. Oni jemljejo šport tako, kot sem ga sam na začetku kariere. Namen ni bil služiti, ampak dati vse od sebe, da napreduješ in uživaš v igri. Oni tako razmišljajo ves čas. Lah- ko črpajo iz ogromne baze pozitivno raz-mišljujočih ljudi. V Repnu boste telovadnico delili z Gregorjem Jerončičem... Vedno sva se dobro razumela. Vzgo- jena sva bila na enak način. Kot športnika in tudi človeško. Začela sva od niča, ni nama bilo postlano, kot je danes mladim. Zdaj če mlad po treningu pride domov utrujen, se takoj oglasijo starši in se jezijo. V mojih časih, če po treningu nisi bil dovolj truden, so nam starši dajali še kaj delat. Poletna tema je bila pri nas odhod Jerneja Terpina v ljubljanski ACH Volley. Je ta klub še lahko odskočna deska za mladega igralca? ACH je daleč od tega, kar je bil pred leti, a je za slovenske razmere še vedno velik klub. Pomembno je, kakšno pogodbo podpišeš ali je v njej zapisano tudi, koliko boš igral. Če bo sezono presedel na klopi, ne bo imel od tega nič koristnega. Še to. Bo novemu selektorju Slovenije Andrei Gianiju uspelo, kar njegovim predhodnikom ni uspelo? Upam, da bo imel dovolj časa. Mislim, da je zdaj že nekoliko razočaran zaradi odnosa igralcev. Vem, kako razmišlja. Zanj je reprezentanca svetinja, zanjo je dal vse, pri nas pa prevladuje mentalitete, da se prehitro zadovoljimo. On je realist, mediji v Sloveniji pa ustvarjajo nerealna pričakovanja, potem pa trenerja zakoljejo ob prvi priložnosti. A. Koren □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo od danes, 5. do petka, 7. avgusta 2015 goriški urad zaprt. AŠD MLADINA prireja večer s predvajanjem filma »Pohod od Buzeta do Triglava«. To je bil že šesti tovrstni pohod prijateljstva v sodelovanju z društvom Kraški gadi z Gorjanskega. Predvajanje bo na dvorišču Agriturizma »Pri Bibcu« v četrtek 6. avgusta ob 20.45. Vabljeni! KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja prireja tudi letos, prihodnjega 6. septembra, netekmovalni kolesarski "Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst", s startom ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vse informacije so objavljene med raznimi obvestili na spletni strani www.slosport.org. Na šagri bližji domačinom »Da bi spet približali vaščane našemu društvu in ekipi, smo odborniki sklenili, da predstavimo ekipo v okviru šagre,« je na nedeljski uradni predstavitvi članske ekipe dejal predsednik Pri-morja Robi Zuppin. Zamisel je bila vsekakor posrečena, saj je tako lahko večina domačinov (veliko je bilo tudi "tujih" gostov) spoznala svojo člansko ekipo, ki bo v tej sezoni nastopala v 2. amaterski ligi. Elena Husu, ki je lepo povezovala predstavitev moštva, je poklicala na oder posamezne igralce in jim "hudomušno" za-stavljala,vprašanja na katera so se nogometaši in trener kar dobro odrezali. Pri Primorju so za letošnjo sezono sestavili kar konkurenčno ekipo, ki naj bi se borila za višja mesta na lestvici in posledično za prestop v višjo kategorijo. Zbor igralcev in začetek priprav, pod vodstvom potrjenega trenerja Davideja Ravali-ca, bo v ponedeljek, 10. avgusta na proseški »Rouni«. (lako) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. avgusta 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.35 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Cedar Cove 23.10 Buono Brutto Cattivo RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Serija: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostro amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30, 23.55 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Os-sessione pericolosa (triler) 15.35 Serija: Sen-za traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 23.05 Serija: Strike Back RAI3 RAI4 23.05 Glasba: Jimi Hendrix - Wild Blue Angel RAI MOVIE 13.05 Film: Io sono la legge (vestern, '71) 14.50 Film: The Burma Conspiracy - Largo Winch II (triler) 16.50 0.50 Novice 16.55 Film: La carovana dell'alleluia (vestern, '65) 19.35 Film: Porgi l'altra guancia (kom., '74, i. T. Hill, B. Spencer) 21.15 Film: Tamara Drewe - Tradimenti all'inglese (kom.) 23.10 Film: Any Day Now (dram.) RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 12.00 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.45 Nad.: Il giovane Mussolini 13.45 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.15 GranPremium 14.25 0.05 Nad.: Brothers and Sisters 15.10 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.15 Nad.: Isola Margherita 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 0.50 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Ho sposato uno sbirro 21.20 Made in Sud _RETE4_ 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.10 Film: La moglie di mio mari-to (kom.) 11.55 14.00, 18.55, 23.30 Dnevnik, vreme in rubrike 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Film: Water (dram.) 17.50 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Benched 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto? 12.40 19.00 Once Upon a Time 14.00 Kyle XY 14.40 Stargate Atlantis 15.20 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.25 Robin Hood 16.10 The Lost World 16.55 Warehouse 13 17.35 23.55 Novice 17.40 Film: La Planque (krim.) 19.40 Star Trek: Next Generation 21.10 Extant 22.30 Film: Swamp Shark (horor) _RAI5_ 14.25 La Terra vista dal cielo 15.20 Wild Italy 16.20 Film: La viaccia (dram.) 18.05 Novice 18.10 Memo - L'agenda culturale 18.40 Storia e splendore dei palazzi reali 19.40 La liberta di Bernini 20.40 Passepartout 21.15 Museo Italia: Musei Capito-lini 22.15 I predatori dell'arte perduta LA7 LA7D 21.00 Azzurro Italia 23.30 Film: Guardie e ladri (kom.) _LAEFFE_ 11.25 20.10 Bourdain: Cucine segrete 13.05 19.00 Il cuoco vagabondo 15.05 Il re dello street food 16.05 David Rocco: Dolce vita 17.05 Jamie: Menu in 15 minuti 20.00 Novice 21.05 Nad.: Quando ritornano - Les Revenants 23.15 Dok. film: Per nessuna buona ragione _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef Australia 14.15 15.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Spe-ciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in affari 19.15 19.45 Affari al buio 20.15 House of Gag 21.10 Film: 40 Days and Nights - Apocalisse finale (zf) 23.15 Film: Miranda (erot.) _DMAX_ 12.30 Miami in affari 13.20 Recupero crediti 14.10 Video del tubo 15.05 Way Out West 15.55 Bear Grylls: l'ultimo so-pravvissuto 16.50 Ai confini della soprav-vivenza 12.00 Film: Perry Mason - L'ospite d'ono-re (krim.)14.00 Serija: Il giudice Mastran-gelo 16.20 Film: Per grazia ricevuta (dram.) 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Asso (kom.) 23.15 Film: L'infermiera di notte (kom.) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: Un'estate a Marrakech (rom.) 18.00 Nad.: Solo per amore 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate 21.10 Nad.: Il principe - Un amore impossibile 23.30 Nad.: Le mani dentro la citta _ITALIA1_ 7.00 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otroške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsono-vi 14.35 Nan.: American Dad! 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.15 Nan.: Camera Caffe 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Wild Sun _IRS_ 15.10 Film: I moschettieri del mare (pust.) 17.25 Film: Ladri di futuro (kom.) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Shadow Program - Programma segreto (akc., '97, i. C. Sheen) 22.55 Adesso cinema 23.20 Film: Mezzanotte nel giardino del bene e del male (dram., '97, i. J. Cusack, K. Spacey) 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Serija: Commis-sario Navarro 16.00 Serija: Ironside 18.00 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 21.10 Film: Il cavaliere elettrico (dram.) 23.45 Film: The Crew (krim.) 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 21.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.00 13.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi sta-dio 18.00 Riunione di redazione 19.00 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 17.45 Ultima fermata: Alaska 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 20.20 Rimo-zione forzata 21.10 World's Top 5 22.00 L'impero delle macchine 22.55 Solleva-mento case SLOVENIJA1 6.15 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 9.05 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Dok. film: Pozabljeni Slovenci 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Dok. serija: City Folk 15.10 Pod drobnogledom 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 22.50 Poletna scena 17.25 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov 17.55 Novice 18.00 Risanke in otroške serije 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Pariške skušnjave (kom.) 21.25 Kratki film: Pokaži mi sonce 22.00 Odmevi 23.10 Nad.: Strasti 23.45 Poletna noč SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 8.50 Risanke in otroške odd. 8.25 Zgodbe iz školjke 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.20 19.00, 23.25 Točka 10.05 Najboljše jutro 12.40 Mednarodni festival ustnih harmonik: Ah, te orglice! 13.20 Alpe-Donava-Jadran 14.15 Dok. odd.: Zeličarka Magda 14.50 Dok. odd.: Čo Oju - Boginja turki-zov 15.40 Nan.: Začnimo znova 16.25 0.15 Plavanje: SP, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Srečanje popa in opere 21.25 Nan.: Se zgodi 22.00 Film: Poslednji Elvis (dram.) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 City Folk 14.50 Istrska potovanja 15.30 Vesolje je... 16.00 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.35 Vrt sanj 17.20 Istra in... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Webolution 21.00 Boben 22.20 Plavanje: SP 23.20 Arhivski posnetki _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.35 10.30, 11.40 TV prodaja 8.50 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.45 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen 12.40 MasterChef Slovenija 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrov-niška zora 17.0018.55, 22.40 Novice in vreme 21.00 Film: Nevesta v akciji (kom.) 23.15 Serija: Mentalist Sreda, 5. avgusta La 7, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Il cavaliere elettrico ZDA 1979 Režija: Sidney Pollack Igrajo: Robert Redford, Jane Fonda, Valerie Perinne in Willie Nelson Sonny Steele je kavbojec, ki po dolgih letih jahanja konjev in bikov in po prejetju številnih nagrad, tudi petih svetovnih naslovov v disciplini se pač umakne. Športna panoga mu je omogočila celo vrsto zadoščenj a tudi kar nekaj hujših nesreč, tako, da ne more več nadaljevati. Zato začne sodelovati s podjetjem, ki prideluje in prodaja hrano za živali. A Sonny-ju novo življenje ni po godu. Nekega dne ga v Las Vegasu vprašajo, naj za-jaha Rising Star, čudovitega konja, ki velja celih 12 milijonov dolarjev. Son-nyju je kmalu jasno, da so Risingu dali pomirjevalna sredstva, kar ga lahko privede do hudih zdravstvenih posledic. Zato odloči, da bo s konjem pobegnil in ga tako skušal rešiti. To bo seveda privedlo do cele vrste zapletov, a naposled se bo Sonnyjev upor ameriškemu konsumizmu izkazal za dobro izbiro... KANAL A 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 11.00 Pazi, kamera! 8.40 12.00 Serija: Vzgoja za začetnike 9.05 Risanke in otroške oddaje 10.45 11.45, 12.25 Tv prodaja 12.55 Film: Privlačnost umora (krim.) 14.45 Film: Smrtonosno orožje 4 (akc., '98, i. M. Gibson) 17.10 Serija: Črni seznam 18.55 Serija: Mentalist 20.00 Film: Zeleni sršen (akc., '11, i. S. Rogen) 22.10 Film: Pobeg iz Absoloma (akc.) PLANETTV 10.55 18.50 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.00 Film: Družinske vezi (kom.) 13.55 Nad.: Sulejman Veličastni 16.05 Film: Romantične besede (rom.) 17.50 Bognedaj, da bi crknu televizor 19.25 Gordonova vrhunska domača kuhinja 20.00 22.25 Danes 20.35 Film: Ubogi Joe (kom.) 22.40 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.30 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris De-vetak; 10.00 Poročila; 11.00 Studio D; 11.15 Srečanje z Oskarjem Kjudrom; 12.15 Operetne promenade; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Miran Ipavec: Avtoštoparske zgodbe - 6. del, sledi Music box; 18.00 Odporništvo v ženskih očeh, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na reše-tu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Poletna promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jamcoast radio; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia della vacanze; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 23.00 Glasba; 11.00, 21.00 L'argomento; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00, 17.35 E... state freschi; 17.00 Playlist; 20.00 Album Charts; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Notte-tempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 6 Sreda, 5. avgusta 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / V ZDA uničili popularnega avtoštoparskega robota PHILADELPHIA - Avtoštoparski robot, ki so ga iz stare krame izdelali raziskovalci univerze v Torontu, je moral predčasno končati svojo pot po ZDA, ker so ga v Philadelphii vandali raztrgali na kose. Popularni hitchBOT je pred tem brez težav prepotoval Kanado in dele Evrope. HitchBOT je bil zamišljen kot socialni eksperiment za odgovor na vprašanje ali gre človeškim bitjem zaupati. Kot kaže jim gre v Kanadi in Evropi, ne pa tudi v ZDA. Robotovi upravitelji so sporočili, da se je potovanje moralo na žalost končati predčasno, vendar pa bodo poskusili znova. Robot je imel računalnik s pomočjo katerega je lahko opravljal osnovne komunikacije z ljudmi, ki so ga sprejeli v avtomobil in vozili po cesti. Včasih je zaprosil naj mu napolnijo baterije z avtomobilskim vžigalnikom za cigarete. Vandalov, ki so ga uničili, še niso odkrili. Aligator prestrašil kopalce na obali Južne Karoline NEW YORK - Potem ko so na atlantski obali bližnja srečanja ameriških kopalcev z morskimi psi malce pojenjala, je plavalce v Južni Karolini konec preteklega tedna pregnala iz vode drugačna in celo sladkovodna zver. To je bil dva metra dolg aligator, ki so ga lovili kar dve uri. Policijska patrulja je aligatorja spremljala na plaži mesta Pawleys Island v Južni Karolini in pokazala izjemno zadržanost, dokler niso prišli profesionalci, živali nataknili laso čez čeljusti in jo potegnili na obalo. Aligatorja so potem odpeljali nazaj domov v močvirje, kopalci pa so se lahko vrnili v vodo. kranjska gora - Simbol Slovenije vrh Triglava Začetek prireditev ob 120-letnici postavitve Aljaževega stolpa KRANJSKA GORA - Z včerajšnjo slavnostno sejo kranjskogorskega občinskega sveta se je začelo praznovanje občinskega praznika in 120-obletnice postavitve Aljaževega stolpa vrh Triglava. Seja je simbolno potekala na Kredarici, kamor so se občinski svetniki odpravili peš. Osrednja prireditev ob jubileju pa bo v petek v Mojstrani. Kranjskogorska občina svoj občinski praznik praznuje 7. avgusta v spomin na zgodovinski dogodek, ko je dovški župan Jakob Aljaž vrh Triglava postavil pločevinasti stolp. Tega se je domislil, ker je bila planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom. Na ta način je želel vrniti Triglav Slovencem. Jakob Aljaž je 15. aprila 1895 od občin Dovje in Mojstrana za en goldinar, kolikor je v tistih časih stalo osem hlebcev kruha, kupil vrh Triglava, da bi na njem lahko postavil stolp. Njegovo izdelavo je zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu. Gradnja je bila končana 7. avgusta 1895. Aljažev stolp ima za Slovence še danes velik simbolni pomen. Slovenija je Aljažev stolp leta 1999 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in ga podržavila. Triglav z Aljaževim stolpom je namreč izjemen krajinski motiv in nenadomestljiv simbol Slovenije. 120. obletnico postavitve stolpa bodo v kranjskogorski občini posebej obeležili. Slavnostno sejo občinskega sveta so pripravili včeraj ob 17. uri na Kredarici, osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj pa bo sledila v četrtek v Kranjski Gori. Prireditve ob jubileju pripravlja tudi Planinska zveza Slovenije. V petek, 7. avgusta ob 9. uri bo spominska slovesnost vrh Triglava. Popoldne bosta sledila položitev venca na grob Jakoba Aljaža in maša v njegov spomin. Ob 18. uri bo pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani slavnostna akademija Oj,Triglav moj dom, odprti bosta tudi dokumentarna razstava o Aljaževem stolpu in likovna razstava Vrata 2015. dopust - Monica Bellucci in Demi Moore Filmske zvezde na hrvaški obali ZAGREB / DUBROVNIK - Znana hollywoodska igralka Demi Moore in njena italijanska kolegica Monica Bellucci z otroki počitnikujeta na Hrvaškem. Zvezdnici sta v Dubrovnik prispeli v soboto. Medtem ko se je 52-letna Moorova odpravila na večerjo na otok Hvar, se je 50-letna Belluccijeva sprehajala po dubrov-niškem srednjeveškem mestnem jedru. Moorova se je po prihodu na dubrovni-ško letališče vkrcala na luksuzno jahto Adriatic Blues in s tremi hčerkami iz zakona z bivšim soprogom, prav tako svetovno znanim igralcem Bruceom Willi-som v zgodnjih nedeljskih urah večerjala v restavraciji Garful v mestu Hvar. Lastniki restavracije so za hrvaške medije povedali, da je bil njen obisk napovedan za soboto pozno zvečer in da je slavna gostja zahtevala popolno zasebnost. Kljub temu so na profilu restavracije na Facebooku objavili fotografijo Moo-rove in njene družbe kot tudi račun. Slavna igralka je za večerjo plačala 5000 kun (658 evrov) ob izdatni napitnini, hrvaški mediji pa so poročali, da ni jedla ribjih specialitet, ker ne prenaša morskih jedi. Po vrsti negativnih odzivov na obnašanje osebja restavracije, ki je grobo kršilo zasebnost Moorove, se je lastnik restavracije opravičil, je na svoji spletni strani poročal Večernji list. Moorova si je po vsem sodeč lepote Dubrovnika pustila za naslednje dni, saj namerava na hrvaški obali očitno preživeti kar nekaj časa, je poročal Jutarnji list. Medtem so konec minulega tedna na osrednji ulici v starem delu Dubrovnika, Stradunu, opazili Belluccijevo, ki se je s svojima hčerkama sprehajala po nakupih. Italijanska igralka pogosto prihaja v Dubrovnik, nazadnje je bila tam konec junija. Belluccijeva v Trebinju v BiH snema nov film z znanim režiserjem Emirjem Kusturico, odigrala pa bo tudi glavno žensko vlogo v novem celovečercu o Jamesu Bondu. S tem bo postala najstarejša Bondova partnerka, a zagotovo tudi ena izmed najbolj privlačnih zvezdnic v nizu filmov o znanem britanskem tajnem agentu.