FH I i Hi ■• ■■• j - », ••i^Vj/K^j Tb® bmt Americftct in aplHl, foreign in 1*d|u«« only. ■ V ■ JB ■ - - NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI, I« Official Organ ntan Societies and I zatioru. m ...... t,? < m NO. 193. CLEVELAND, O.WEDNESDAY, OCTOBER 18th, 1916 LETO IX. - VOL. V petek in soboto sta zadnja dva dneva za registracij«. —-Možje, slovenski volivci, da se udeležijo tega banketa. Dva dneva vam še preostajata, Kje se dobijo vstopnice je raz-da se registrirate. Nobenega vidno iz oglasa, ki^e priobčen odlašanja več. Zadnja ura je, v današnjem časopisu. . I in kdor se ne registrira v petek —Za eno zaušnico, ki jo je soboto, ta ne bo mogel voli- dobila M;-s. Henritta Jacobson ti, ker ne bo nobenih registra-od Mrs. Loveman je dobila cijskih dnevov več. IPetek, 20, Mite. Jakobson od porotnikov okt. .in sobota 21. oktobra sta $600 plačila. Sodba se je vršila zadnja dva dneva za registrira- pred sodnikom Neffs. nje, Ako zamudite sedaj, ne —Štiri slovenska društva so bodete volili v jeseni, ker vam ustanovila slovensko ligo keg ne bodejo pustili. 2000 sloven- Ijavce, ki bodejo kegljali, na skih dfžavljanov v Clevelandu novem 'Lauschetovem keglji-mora biti letos pri volitvah, šču na 6125 St. Clair ave. Dru Brez ozira, kakšne stranke ste, štva, ki bodejo tekmovala, so sacijalisti, republikanci ali de- sledeča: Pevsko društvo Tri-mokratje, vsi na registracijo! glav, pevsko in podporno dr. Zato ste postali državljani, da Edinost, 'Slovenska Narodna volite, da spolnujete svoje dr- Čitalnica in dr. ZjM.B. Vsem žavljanske pravice. Delavci in mnogo uspeha, trgovci, vsi ste slovenski ame-l —'Policisti in ognjegasci so riški državljani z enakimi pra- upali, da bo mestni zbor v vicami. Mi vemo, da še nad pondeljek dovolil višjo plačo. 1200 Slovencev ni registriralo. Gotovo bi jo, če se ne bi bla-Koče so odprte od 9. zjutraj do gajnik mesta Neal izrazil, da 3. popoldne in od 5. zvečer do mesto nima' nobenega denarja, 10. ponoči. Vsak ima čas in pri-1 da bi dovolilo povišanje plače, liko, naj dela ponoči ali podne- Odobrilo se je v pondeljkovi seji mestnega zbora izdati $100 vu. —Šolski odbor mesta Cleve- 000 za povečanje bolnišnice za landa je pri pondeljkovi seji do- jetične, predlog za dovolitev volil, da se podučuje češki je- $100.000 za nove ognjegasne namene je propadel. —iMestni kuharji pri vodovodnem oddelku št. 5. so dobili $10 na mesec več plače. —.Mrs, Winger, 6526 Schae-fer ave. je bila napadena na Addison Rd. in iSchafer ave. v pondeljek zvečer. iNapadaly ji je hotel iztrgati denarno , listnico, toda krik in zaušnic* od strani Mrs. Winger so prepodile napadalca. Jako predrzen napad se je zvršil tudi v stanovanju rojakinje Ženske študirajo za matere« . Pittsburg, Pa., 17. okt 100 žensk, katerih vsaka ima svojo trgovino, toda še nobena ni poročena, je ustanovilo posebno šolo, kjer se bodejo učile, kako naj postanejo dobre matere in žene. Potem ko prestanejo šolo z dobrim uspehom, pa se začne lov na može. Sneg v Michiganu. Calumet^ Mich., 17. okt. Veliki snežni zameti so divjali včeraj po severnem delu Mich-igana, v bakrenem okrožju. Padlo je nad dva palca snega. Paroplovba po jezeru Superior je ustavljena. V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROČNINA: AmtriKo ExJropo $2.50 fiJJO Za Cl+t/d. po poJti £3.00 Vosamexna JttesJitKo - 3c VM dopUi denar naj m pošilja na: "Clerelandaka Amerika", •119 ST. CLAIR AVE.^. E., CLEVELAND, OHIO EDWARD KAUSH. Publisher. LOUIS J. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American tn spirit Foreign in language only. TELEPHONE CUY PRINCETON 189 Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. 8« No. 133. Wed. Oct. 18. 1916. Ali bo Wilson izvoljen? Prezgodaj je še v politični likanski krogi kričal po vojni, kampanji, da bi se moglo kaj z gotovostjo trditi kdo bo izvoljen predsednikom? Politični boj za prvega uradnike ameriške republike se nahaja sedaj na vrhuncu. Izkušenim politi- ima zategadelj kredit .celo pri volivcih, ki so sicer nasprotni demokratični stranki. In Wil-sonovo postopanje,' ko je silil, naj kongres sprejme osemurni delavnik za železničarje, je tu-kom še ni znano splošno ljud- d i odločujoč faktor v njegovi sko mnenje glede Hughesa in politični kampanji. S tem kora-VVilsona. Resnica je, da bode- kom si je Wilson odtujil kapi-jo letos tudi socijalisti dobili taliste, toda pridobi! si je unlj-mnogo več glasov kot« so jih ske delavce. In linijski delavci pri zadnjih predsedniških voli- imajo silno moč v Ameriki. , tvah. Leta 1912 je bilo oddanih' Profesor Irving Fisher je v( a* toocijalističncm tiketu za "New York Times" priobčil riki se Potroši velikanske svote predsednika 901.062 glasov, in »oseben članek, v katerem piše 'ya «>Hn«lrn t„Hi med h, nar pa, katerega so plačali nejši ba člani in članice, pa je naložen veli. Zato bolj varno kot v vsaki banki Dobro vem, da je o tem prepričanih poldrugsto članov in članic. Oni dobro vedo, da naš narod neizmerno potrebuje iz obrazbe, kajti narodi se pie-rijo po izobrazbi in td v vseh ozirih. Zato pa tudi lahko pričakujemo vseh onih na proslavi desetletnice. Poglejmo, nekoliko, kaj ima Čitalniča: V veliki omari — knjižnici — je napolnjenih približno en tisoč knjig, nevštev-ši manjših brošur, ampak knjige, ki se teško dobijo tudi doma. Čitalnica hrani vse ameriške časopise ter jih koncem leta pusti vezati, nakar bodemo imeli čez čas bogat arhiv. Da»J so prostori vedno dobro obiskani.« vendar bi bilo želeti še večjega zanimanja. Za 25c na mesfec ima človek na razpolago toliko časopisov in knjig, da vsakdo tisti čas, ko prebira prihrani denar za katerega si drugod take zabave ne more dobiti. In poglejmo članstvo: mar niso ravno člani in članice čitalnice najmarljivejši delav-lavci pri društvih, ki namesto v saloone zahajajo v čitalnico, k sejam, na shode, itd. V Ame- na svi i Kontest za Narodni Dom. , ki Ime-a del-ni-podpiše, o objavil im na zmagovala v, carjev in koliko bodo f>rIobčena na koncu tekme. Rojaki, katerih ne obišie noben zastopnik, si lahko zbe rejo kateregasi bodi in mu po----magajo do zmage, ali pa pod- rv , 4 .. C1 . . XT P'šejo delnice pri tajniku Fr. D.rektorij Slovenskega Na- Hudovermk 1052 E. 62nd St rodnega Doma nam sporoča: Delni(ie go ^ y se ^ Dne 10. oktorba je Mo v bla- plačujejo tudi na obroke. Kdor gajni S.N. Doma $5815.26 ob- raore> naj pod .fc w de|nic ljubljenega denarja na delnice pa je že $7430.00. Letošnji semenj Doma in gorenja svo& kaže, da se Slovenci v Cleve-Iandu vedno bolj zavedamo, da v resnici potrebujemo svoj dom, zase in za našo mladino. Da se pa a'gitacija za Dom še Dopisi. socijalistična stranka pričaku- "Deset vzrokov zakaj bom vo-je letos najmanj dva milijona lil za Wilsona." iStvar, kateri glasov za predsednika. Vendar profesor pripisuje največjo vati glasovi ne bodejo odločevali. /žnOst, je tarif. Wilson je bil le-Glavni boj bo tudi letos kotita 1912 zvoljen, k^r je obljubil, navadno med republikanci in da se bo odpravila visoka cari-; demokrati. Odločevali pa bo- na in nadomestila z nizko. Ako dejo progresivisti, za katerih sedaj republikanska stranka glasove se trudijo demokratjei misli, da bo z vabo ponovljene kot republikanci. Nekoliko up-1 visoke carine, dobila volivce se Ijiva bodejo imele tudi ženske, se moti, in v tem republikanci kajti letos bo glasovalo naj- ne poznajo volitev, manj štiri milijone žensk za Znana ameriška pisateljica predsednika. Skoro vse zapad- Ida Tarbell pravi, da je bil ne države imajo žensko voliv- Wilson najbolj napreden mož no pravico, in ženske v državi svoje dobe. Meyer London, so-IUtnois so dobile, volivno pra- cijalistični kongresman se stri-, vico od zadnjih predsedniških nja z Wilsonovo "otročjo po-1 volitev. To da najmanj en mili- stavo", ki prepoveduje otročje jon novih glasov samo h drža- ,"delo in je tudi zadovoljen s pove Illinois. , f litiko, katero je vodil Wilson Kam bodejo torej progresi- napram Meksiki. Henry Ford sti in ženske obrnili in obrnile se je izjavil: "Vsak sosed, ki svoje glasove? Zanimiva je bi- ga dobiš na ulici, ti bo povedal la politična borba, ki §e je vrši- o mnogih dobrih stvareh, ka-la v drv Maine. Pravijo, da so tere je naredil Wilson s pomoč-primame volitve v tej državi jo svoje uprave." Slavni Tho-nekak barometer za vse volitve mas Edison, se je izjavil: '"Vo-v Žjed. državah. Leta 1912 so lil bi za Roosevelta, če bi bil odd^i progresisti v vseh Zjed. nominiran, toda sedaj bom vo-državah skoro pet milijonov lil za Wilsona, ker četudi sem1 glasov za Roosevelta. Wilson republikanec, pa seni nasproten jih je dobil pet milijonov in pol, Hughesu, ker ni mož, ki bi vo-Taft pa nekaj nad štiri milijo- dil našo /pcJJitiko. Ne vrjamem, ne. Očividno je, da kamor bo- da je imela Amerika še kdaj dejo progresisti volili, tam bo predsednika, ki bi moral rešiti zmaga. Ako se demokratom toliko teških problemov. Uda-posreči privabiti večino pro- rec za udarcem je prihajal, spr-' gresivistov, zmagajo gotovo, v a posamezno, danes pa kar v Ako republikanci to naredijo, kupih. Norec bi kmalu spqivil zmagajo oni. In ženske bodejo Zjedinjene države v največje po najboljši volji pomagale to neprilike in gorje. Toda kljub zmago narediti še bolj odločno vsemu temu živimo v miru, ni-na eni ali na drugi stranki. Pri kdar ni bilo še toliko dela. Po volitvah v državi Maine, kakor mojem mnenju je mož, ki je se-smti zgorej povedali, je glaso- daj predsednik vredei^, da je še valo tri petine progresivistov enkrat zvoljen." z republikanci, dve petini pa z Toliko o mnenju nekaterih demokrati. Če rečemo, da je privatnikov. Resnica pa je, da progresivnih glasov štiri mili- bo volivni boj letos najhujši in jone in pol, znašajo dve petini najbolj negotov, kar jih je bilo 1,800.000 glasov. Po tem števi- kdaj v Zjed. državah. Hughes lu bi dobil Wilson' 7,300.000 ima isto toiiko prilike, da zma-glasov, Hughes pa 7,100.000, ga kot Wilson, ker republikan-torej skoro enako. Toda kam ci so organizirali vse,kar more bodejo volile ženske? Ženske človeški duh le organizirati v imajo Štiri milijone glasov. In politiki. Dan 7. novembra pa tu bo zmaga, kamor pride ve-jnam prinese odrešenje iz te ne-čina žensk s svojimi glasovi, gotovosti. Namreč pod pogojem, da se bo povsod enako glasovalo kot se je vdrž^vi Maine, tri petine progresistov za republikance, dve petini za demokrate. J Toda vsi politični voditelji se strinjajo, da bo Wilson dobil v vseh zapadnih državah tri petine namesto dveh progresiv- j j za čitalnice .jednako tudi med vsemi kulturnimi narodi stoji književnost na boljši stopnji, zato so pa taki narodi tudi samozavestni in spoštovani od drugih. ..Med našim narodom se mnogo preveč potroši za pijačo in še marsikaj druzega, a za kulturne namene največkrat ni denarja. To je žalostna resnica. Če pa sedaj pogledamo nazaj deset let. pa se v nas zbudi upanje. Denar je kupil knjige in časopise, to dvojno pa je prineslo >n v tem mestu še živi nje-ca k uri. 13. darilo zlat prstan. £ova mati, in to je edino mesto Vsak zastopnik, ki bo dobil tako zgrajena, da daje stanovalcu priliko braniti se, če slučajno kak sovražnik mesto napade. Ulice so ozke in blatne. Mesto šteje kakih 6000 prebivalcev in je 1164 milj od Co-lumbusa. Ljudje so večinoma reveži. Vsa njih obleka je najcenejše vrste in zelo v slabem stanju. Ljudje so zakajeno oa-krene barve, golonogi, nekateri imajo samo podplate privezane k nogam, ženske nosijo rudeče rute in kadijo z moškimi vred svalčice kakor tudi njih otroci. Kadar je bolj hladno se ogrnejo v domače kožuhe iz ovčje volne. Zemlja v okolici je rodovitna, pa ne obdelana. Tisoče oralov zemlje je po kateri raste visoka trava in se pasejo le mezgi in osli po njej. Nekaj je tudi goveje živine. V tem mestu je bil rojen ta, srebrni dolar pa petintrid« set centoV, Villatov "denar" je pa njegovih deset dolarjev(za pet ameriških centov. Dne 16. sept. smo opazili veliko slavnost pri Meksikancih v mestu. Hiše so bile okrašene, zastave so visele raz hiš, slišati je bilo tudi streljanje, ljudje so bili praznično oblečeni, in ko smo vprašali nekega Meksi-kanca, kaj vse to pomeni, je odgovoril, da praznujejo dan .id sept. raditega tako slovesno, ■ ker je bil na ta -dan ustreljen v Meksiki avstrijski Maksimilijan Dne l2' oktobra se Je v kateri je hotel uriniti Meksi- rolinu. vršila iako nem,rna, se_ kancem svojo avstrjsko kultu- ia državnega zbora. August ro in narediti iz proste dežele Scheide^ian, , jako upljiven cesarstvo. Maksimilijan je bfl neI™ki socijalisticni vodja, se brat Franc Jožefa, zato pa se ie iziavi1' da vsi narodi hrepc" Meksikanci še danes z največ- niJ° miru- in da kadar se bo jim veseljem spominjajo, ker mir sklepal ,da se bo mori je bil ustreljen. ; skleniti na podlagi naroc Mnogo tisoč oralov meksi- enakopravnosti. Vse kar kanske zemlje lastuje v Mleksi- franco»ke zemlje, mora biti ki ameriški kapital, kjer redijo fran^sko, kar je belgijske živino, 'Meksikance pa prega- zemIje, naj bo belgijsko, in k^r njajo iz njih zemlje. Morgan, ->e "emškega, naj bo nemško... Hearst, Charles Taft in drugi Takih mirovn»h pogojev >Nem-so kupili meksikansko zemljo ci niso še in kar daie tei v dveh meksikanskih državah ,zJavi še več P<>mena .je dej-v Sonora in Chihuahua, kjer stv.°' da žc!i take mir°vne poje raznovrstna ruda, srebro, ^emec sam. baker, zlato, premog, najdejo 1 Pri isti sej» je prišlo na raz-se tudi dragi kameni. Vse to Pravo tudi submarinsko vpra-je ameriško. Gospod fWilson šanje. V nemškem državnem nas. rnlridr'V *gnyv jatg p.L zt>oru ste dve «ranki» k*teri*i mirno čaka, da se bo vse to ' je vsaj deset novih delničarjev, dobi manjše darilo za spomin za požrtvovalno delo. Posebna darila so še odločena za fanta, ki bo dobil tjajveč delnic med neoženjenimi in za ženo ali dekle, ki bo dobila največ Ženskih delničarjev. POGOJI: Prvo in drugo darilo dobita zastopnika, ki dobita najmanj 100 delnic podpisanih. Tretje darilo dobi zastopnik, ki pridobi najmanj 50 novih delnic. 4, darilo dobi zastopnik, ki pridobi najmanj 25 delnic. Druga darila se razdele med ostale tekmece, ki dobe največ delnic. Ako je več zastopnikov kot dva, naberejo 100 delnic, dobi jo nagrade, vredne najmanj $40. Zastopnik®m je dovoljeno prodajati delnice pri društvenih članih in po celi naselbini. v celi deželi, da ni bilo dosedaj še napadeno in izropano. Ameriške čete so kake dve milji zunaj mesta, živež, vojne potrebščine in pošto dobivamo sem iz Columbusa, odokoder nam vse to vozijo po avtomobili!). Cesto v Columbus do serii so naredili šele sedaj, in sicer Meksikanci, za kar se jim je plačalo v ameriških dolarjih. Zdi se jim, da sp bili visoko plačani, ker mehiški denar (pe- ie Čitalnica odredila, da temu nedostatku zadosti, in sicer ta- SLOVENSKIM TRGOVCEM ko: Igral bo najboljši češki orkester pod vodstvom Elsie IN ODJEMALCEM. Na slovenske trgovce in od- Desetletnice ;se prirejajo na nih glasov. Posebno pridejo pri različne načine, a vsaka taka tem v poštev države Californi- proslava se vrši na način, da se ja, Colorado, Utah in Nevada, pokaže, kaj se je naredilo sko- Ljudje, ki poznajo volivce, zi deset let. In kaj je^pokazala pravijo, da je dveletna vojna Slovenska Narodna Čitalnica povzročila med volivci v Ame- v Clevelandu tekom zadnjih riki splošno sovraštvo napram deset let? Ali bo razložila svo- militarizmu, in da ameriško jo veliko zalogo knjig in časo- Ijudstvo je jako proti vojni z pisov? Ali bo prinesel odbor Meksiko. Meksikanske homati- denar, kar ga je prejel skozi je so itak veljale Zjed. države deset let vsaj vknjiženega? skoro tristo milijonov dolarjev, Toda kaj nam hočejo številke. pa ni bilo nobene vojne. Kam Materijal je nekaj, kar se u-Jdobrim letom^^ se je nastanil 'v, nar' skupaj, pridemo v Ameriki šele, če je pošteva. vojna. In ker je Wilson pre- Prepričan sem, da na deset- prečil vojno z Meksiko in A- letnici čitalnice ne bodemo vi- meriko, dasi je imel najlepšo deli zaloge knjig ampak bodo ________ priliko za njo in so vsi repub- ostale v svojih čitalniških pro- če simpatije do Sokolstva. Hruby, kdor ga še ni slišal jiaj jemalce apeliramo, da za časa se potrudi za vstopnico. Vmes,tekme rabijo naše "opeke" na-bo nastopil pevski zbor "Edi- mesto drugih trgovskih znamk nost". Naše solistinje se pri-J da se tako cela naselbina nava-pravljajo, da očarajo goste s di na naše pristno slovenske krasnimi spevi. Jednako na-(trgovske znamke. Sedaj so v j stopijo tudi moški dueti. Na prometu opeke po ic in 5c ko-prošnjo čitalnice pa nas pose- mad. Ker se "opeke" dobijo le ti Čeh Jindra Pavloff s svojiim pri slovenskih trgovcih, slednji gosli. Proizvajal bo komade iz z njimi podpirajo svojo lastno "Prodana nevesta" in več dru- trgovino, ker ne gredo ljudje gih. Mr. Pavloff je eden naj- nabirat stempsov v tuje trgo-boljših priznanih umetnikov na | vine. Slovenske gospodinje, ki gosli v Clevelandu. iPavloff je teško kupijo delnice za denar, igral v Ljubljanskem deželnem s pomočjo opek lahko pomaga-gledališču leta 1906-07 ter ob- j jo zidat Dom za njih sinove in šel vse jugoslovanske kraje, hčere. Pozivljejo naj border-Italijo, Švico. Bil je nekaj let je, da še oni zahtevajo opeke tudi v Parizu, pozneje je pr!-; po trgovinah in jih izročijo šel v severno Ameriko, in pred gospodinjam, čim prej^ bo de- tem prej bomo Clevelandu. Pavloff«je sošolec'imeli Slovenci Dom. Rabiji bi slavnih virtuozov^Kubelika in ga že sedaj in ga ne smemo več Kacijanarja. On pozna več slo- dolgo odlašati. Torej vsi na venskih voditeljev in ima vro- na delo za skupno stvar. Direktorij. vWiWrrmimnvti1 razvilo, in nikakor neče vojske submarini ne zmeneč se za ka-napovedati revnim Meksikan- ke mednarodne postave, dru-cem, kajti njemu je tudi dobro £a stranka pa je bolj obzirna in znano, da ameriški kapitalisti želi rabiti submarine le na na-nalašč plačujejo v Meksiki in kakor £a predpisujejo medli ujskajo prebivalstvo, da pri- nar<>dne postave. Odbor, ki hajajo Meksikanci k nam ro- ima to zadevo v rokah, je z 24 pat, nakar bi kapitalisti prisili- £lasovi proti 4 sklenil, da ne li ameriško vlado, da napove sPravi submarinskega vpraša-vojno Meksiki. Toda jaz sem nja na debato v državni zbor-mnenja, da ameriška armada mci- ni za to, da bi hodila pomagat Socijalist Scheideman go-ameriškim kapitalistom krast voril: "Angleški ministri govo-v Meksiko? Zato pa dam Wil- da se morajo boriti do sonu prav, ker nas je rešil voj- zadnjega konca, in kdo nam ne z Meksiko, dasi je imel sil- naj zabrani, da mi ne bi govo-no neugoden položaj. * rili o miru? Vsi narodi želij^ Iskreno pozdravljam vse bra- mir, jn kdorkoli danes te Slovence po Ameriki. da ni za mir, ta slepari same- Slovenec, poročevalec. £a sebe. Francozje lahko do-Collinwood, O. Pripravljalni bijo danes svojo zemljo nazaj, odbor za zgradbo Narodnega Belgijci lahko dobijo vse na-Doma v Collinwoodu, ki obsto- zaj, ne da bi bilo, treba preliti ji še do konvencije, ki se vrši eno samo kapljo krvi. In zakaj 8. nov. naznanja vsem društ- se potem narodi borijo? Bori-vom oziroma njih tajnikom, j° se, da Francozi ostanejo na da niso prav razumeli točk za- Francoskem, da Belgijci osta-pisnika konferenčnega zboro- nejo v Belgiji, Nemci pa v vanja, ki je bil odposlan na vsa Nemčiji. Tn to je glavna podla-društva. £a, na kateri se bo moral skle- Na prvi delniški konvenciji pati mir. za združitev za zgradbo Nar. "Beda in pomanjkanje vlada Doma bodo zastopana samo v vseh državah. Ne; Angleškem ona društva, ki bodo uplačala je kos kruha dražji kot je v eno desetino denarja za obljub- Nemčiji. Več kot en milijon Ijene in vzete delnice. Le oni šolskih otrok dobiva tako malo zastopniki bodo imeli pravico hrane na dan, da niti študirati do glasovanja, uveljaviti pra- ne morejo v šolah. Iz Francije vila in biti voljen direktorjem, in Italije čujemo enako žalost-Oni zastopniki pa, ki ne bodo prinesli denarja na vzete deln- (Dalje na tretji strani.) Prince Albert se plačuje po zaslugi. Pa je naše mnenje, da imajo kadilci raje kakovost, nego premije ali kupone, pravilno dokazuje navdušenje, s katerim so Prince Albert tobak v pipi ali cigareti sprejili po vsem civiliziranem svetu! Premij ali' kuponov se ni še ponujalo, da bi se upe-ljalo to kajenje! Ne vladne in ne državne prepovedi glede rabe premij ali kuponov ne morejo na noben način Uco-dovati prodaji Prince Albert! Fringe Albert the national Joy unokt N« drugi (trasi Princ Albvrt »roja i« titati "ProcM pataniiran 10. julija 1907" Je tobak izbrane kakovosti —sin izdelan popolnoma po patentiranem procesu, ki odstrani grizenje in pečenje f Vzelo je tri leta in celo premoženje, da se je dosegel ta proces, tako da more dlnes vsak mol, ki želi kaditi pipo ali zvito cigareto, to storili, ne da bi se moral kesati, ne ori. raje se na to, kako nežen j* njegov jezik ali grlol > * Tvoje pričevanje in zadovoljnost sta dokaz, da je kakovost bolj za-željena. kot pa kuponi in premije. VI. ^ R J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY WfaastafrSal«n,N.C Priacv Albert •• kipi povisd! rrdaeih vr«£kafc p* S«. * rda iMlOafulaikll _ ---------- • ■> ___________ _____ PRIREDI OB PRILIKI Desetletnice njenega obstanka,(1906-1916) Program: Nagovor predsednika ob priliki desetletnice. Deklamacija gdč. Perdanova. Petje Miss Josephine Lausche, Alice Vidmar. Igranje na glasovir, Mr. Ivan Zorman Mr. Wm. Lausche Violin solo, proizvaja Mr. Henri Pavloff. Moški pevski zbor, Primož Kogoj itd. Govori gostov. Ples in prosta zabava. IGRA HRUBY ORKESTER. Za obilno udeležbo se priporoča Opomba: Vstopnice se dobijo prj sledečih: Mrs. Frances Lausche, Jos. Kalan, Mary Kunstel, restav-rant, Jos. Birk, Josipina Jereb, Primož Kogoj, v Čitalnici, 6029 Glass Ave. in pri vseh čitalničaijih »t * r Cena: moški $1.00, dame 50c. mM veza. (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASS'N.)f Iiikorpor Uitumljena 13. 13. 1910. vJrifeviOhio 1914. ▼ driavi Ohio Sedež: CLEVELAND, OHIO v it h o v n i uradniki: PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, C106 flT. CLAIR AVBNUH. PODPREDSEDNIK: PMIMOŽ KOGOJ. 3904 8T. CLAIR AVE. TAJNIK: FRANK H UDOV BRNI K, 10B1 BAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS, 1062 HAST 82nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. S E LlfliKAR. 6127 ST. CLAIR AVE. ODIORNIKI: mak M. JAKSIČ, 1208 Norwood Rd. Jo«. RUS 6919 Bonna ave. Frank ZORJC, 6909 >Pn>M«r ave. Frank OBRNE, 6033 St. Clalr ave. Xhton GRDINA, 6127 St. Clalr a*«. Ignac SMUK. 1061 Addlaon Rd. Anton OflTIUR. 1168 E. 61at St Sede vrhovnega odbora ie vrttjo vsiko Četrto nedeljo v meseca ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. Pisarna vrhovnega urada H062 B. 6and St drugo nadstropje, sada 1. Cuyahoga Telefon Princeton 1276 R Vsi dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaznice, naj se podtljajo na »vrhovnega tajnika. Zvealno glasilo: "CLEVBLANT3&KA AMERIKA" Nadaljevanje iz a. strani. ne glasove, in gotovo v Rusiji oni boljše." , Sbheidemann je konečno kritiziral nemško cenzuro in oblast, ki skrbi za razdeljevanje živeža med ljudstvo. Izjavil se je, da je prva dolžnost nemške vlade skrbeti, da čimprej nastane mir. Objednem je obsodil vse one upljivne nemške uradnike in državnike, ki se poslužujejo najbolj podlih narodu narišejo jali. Neorganizirani delavci so danes sprevideli, da si morejo zboljšati svoj položaj samo por tom organizacije. Delavci morajo vedeti, da je moč zboljša-ti svoj položaj samo potom organizacije. Delavci morajo vedeti, da je moč v njih rokah, samo treba je vedeti, kako naj se jo uporabi. Bliža se čas, ko bodejo delavci v Coloradi delali pogodbe z delodajalci, ko bodejo delodajalci spoštovali moč unije, ko bo ena in druga stran temeljila svoje zahteve Iz stare domovine sredstev, da položaj drugačen kot je v res-'na podlagi postav in človeških niči, radičesar narod ne ve pri p^k čem je in s strahoto prenaša vojno gorje. Toda poslanec Scheidemann za svoj govor ni dobil odobravanja. Nasprotno, oglasil se je poslanec grof Westarp, ki je zavrnil socialističnega govornika rekoč: "Odločno protestiram, da bi Francozi dobili kaj llje, ne da bi prelili kaj krvi njo. Nasprotno, karkoli smo li dobili v Belgiji, Franciji ali drugje z našo krvjo, to bode-mo držali, dokler nam prihod-"njost ni zagotovljena, da se lahko popolnoma samostojno razvijamo. Kar je Nemčija pridobila, to bo držala do zadnje »• i, tnoci..... ' Iz" teh poročil je razvidno, kak6 dve različni stranki zastopate v nemškem državnem zboru. Dočim socijallsti zastopajo mnenje, da je treba vsem narodom povrniti vso zemljo, katero so^ zgubili, so nemški nacijonalisti trdno odločeni, da ne dajo ničesar, kar so nemški vojaki dobili. In mir? Ta mir je še jako daleč pri takih razmerah. X Otročje delo in drugo. V Coloradi se je pri rudarjih vodila najhujša borba za zboljšanje delovnih prilik, in po tem hudem delavskem boju so bile šele kompanije prisiljene, da so odredile petodstotno povišanje plače rudarjem. Coiorad-ski rudarji in premogarji so v veliki večini /leorganizirani. Rudarji in premogarji drugod, •kjer imajo organizacije so že zdavnej prej dobili zboljšano plačo.' Iz tega se vidi kako moč ima organizirano delavstvo. In vsako povišanje plače, ki jo dobijo organizirani delavci, gotovo upljiva na neorganizirane delavce, in dasi slednji mnogokrat ne zahtevajo ali se bojijo zahtevati poboljšan je plače, pa jih konečno vendarle organizirano delavstvo prisili k temu. Razlika med tem je le, da organizirani delavci veliiko prej kaj dosežejo v svojo korist kot neorganizirani. Organizirani delavci imajo s svojimi delodajalci delavne pogoje in dogovore, dočim neorganiziranega lavca kompanija lahko vsak spodi od dela ali mu anjša plačo, kadar se t« panijizdi vredno. Značaj balkanskih bojišč. 'ISlovenec" z dne 8. sept. piše: Brez dvoma so-boji na Balkanu najbolj težavni in najbolj ljuti izmed vseh drugih bojev. Kajti obe stranki se zavedate, da zmaga na Balkanu ne prinese samo gospodarstva nad Balkanom, pač pa se bo na Balkanu prejkone odločila evropska vojna. Ako centralne oblasti zmagajo na Balkanu, tedaj so dobile vojno, četudi po zaključku balkanskih bojev še ne pride mir. Ako zmagajo zavezniki, tedaj je Bulgarska in Turška pripuščena sama sebi. V najboljšem slučaju bi mogle centralne sile voditi defenzivno- £uvajo jo kot zenico v svojem vojno, kar bi ravno tako pome-' nilo odločitev svetovne vojne, toda v prid zaveznikov. Na vsak način pa je gotovo, da se bo evropska vojna odločila na Balkanu. Rumunci v Istri. "Slovenec" z dne 7. sept. piše: Časopisje je pred kratkim pisalo o Ru-muncih v Istri, katere so na-zvali "čiče". G. Vrbka iz Lani-šiča pa pojasnuje, da se ti 'Rumunci imenujejo "Čiribici". Živijo razdeljeno po vaseh Mu-ne, Mloščenice, Brdo in Žejane. Vseh Ciribičev je kakih 400. govorijo rumunski jezik, a hodijo v hrvatske šole. To je potrebno razlikovati, da se teh "Ciribičev" ne zamenja s "čiči", ki so pristne slovanske krvi. Zader brez rib. "Narodni List" z dne 4, sept. piše: V sre-jclo je minil že tretji dan, ko je bil Zader brez rib. V sredo je bil dan, ko se meso ne sme prodajati in se je pomanjkanje rib še bolj čutilo. Mine v morju in navzočnost sovražnih bojnih ladij preprečujeta ribji lov. RazpuŠčeno društvo. Na-mestništvo v Trstu je razpustilo društvo ^Srpska Čitaonica". Vislice v Bosni. "Bosnische Post" z dne 3. sept. javlja: 21. julija je bil pred tuk. sodiščem obsojen kmet Andrija Čuškic, ker se je meseca avgusta lanskega leta pridružil sovražnikom in se bojeval proti avstrijski armadi, Cuškič je bil obsojen na vešala. Obsodba se je zvršila včeraj na dvorišču trd-njavskega zapora. Rabelj Alojzij Seyfried je prišel v ta namen iz Zagreba. Slovenci in Hrvati v Trstu. Toda 4uh delavske organise v državi Coloradi je že .Tržaška "Edinost" piše 5. sept močan, in tudi delodajal-1 Za Hrvate je Trst najbolj kofc-es v državi £oloradi se ne Ijiva točka. Trst ima slovensko drznili odtrgati delavcem zaledje, a ne hrvatsko. Razvoj kar so jim dosedaj da- Slovencev je vrlo malo ali nt- _ pri narodnem budenju hrvatske mase, ki se jI preselila v Trs:. Večinoma so ti Hrvatje priprosti mornarji, ki* se cele mesece ne vračajo domov, a medtem se njih otroci poitalijančijo. Ta proces se vrši že več let. Laške šole so pblne hrvatskih otrok.Italijani so bili silno razkačeni, ko so se Hrvatje začeli zanimati za svoje šele-. Hrvati dobro vedo, da imajo Slovenci zaznamovati napredek le radi svojih šol. Poleg priprostih mornarjev v Trstu, "ki dajejo Italijanom dobro hrano, je v Trstu 5e mnogo ladijskih kapitanov, ne kaj hrvatskih trgovcev, ki se pa nikakor ne morejo pohvaliti, da so svoje otroke naučili hrvatsko, kakor to lahko store slovenski krogi. Emancipacija Hrvatov in hrvatske mladine na širši podlagi potom izobraz be in šol, bi za Trst pomenila dober slovanski napredek. Nekaj o tržaških Slovencih. "Edinost" piše z dne 13. avg. "Sedla sem k svojemu šival stro ju, toda delo mi ni hotelo od rok. Mislila sem na svoje sinove, ki so v vojni. In iz mojega premišljevanja me zbudi silen vik in krik na ulici. Stopim k oknu, da vidim kaj to pomeni. Po ulici so korakale gruče ljudi, ki so stiskale pesti. V gruči so bili vsakovrstni ljudje: Možje, žene, otroci. Zdelo se mi je kot da je nastal sodnji dan. Ljudje so se grozili proti Italijanom..... "Množica ljudi krene na Lesni trg, kjer se nahaja, uredništvo "Piccola". Gost dim se prične dvigati proti nebu, visoki plameni ližejo zidovje ^krasne-palače. Bilje to grozničast prizor. Gorelo je celo noč, dokler ni jutranje solroce posijalo na razvaline. Množica ljudi je celo noč hodila okoli okna, dvigala pesti in grozila Italiji. Na ta način je poginil v Trstu list "Piccolo" ki je bil nekdaj vsemogočen, ki je neprestano deloval proti Slovencem v Trstu, list, ki je neprestano znal najti sredstva, da naredi sporazum med Italijani in Nemci, da nastopijo skupno proti Slovencem."Piccolo" je bil vedno tisti list, ki je odbijal pošteno in iskreno slovensko roko. In danes je on sam postal žrtev tržaških Italijanov, katere je neprestano hujskal na mržnjo proti svojim miroljubnim sosedom. -"*" ■"Tržaški Slovenci iskreno ljubijo svojo jadransko .obalo, očesu in nikdar ne dovolijo nikomur, da si prisvoji to jadransko obalo. In medtem ko je tržaški "Piccolo" nas psoval, nas hujskal proti drugim, medtem je tržaški Slovenec gradil Šole na svojo lastno roko, ustvarjal je gospodarska in humanitarna podjetja, in vselej smo pazno motrili vsak korak tržaškega "Piccola". Slovenec ne kriči, ne razbija, ampak kaže v mirnem razvoju svojo duševno zmožnost in 1 narodno zr* lost. Trpljenje Slovencev tekom stoletij je naredilo slovenski narod žilavim in vztrajnim. Slovenec je vztrpen, živel je cela stoletja poleg svojih sosedov Italijanov v miru. Slovenec nikdar ničesar zahteval ni od Italijana, razven, da spoštuje njegovo narodnost. Slovenec je vedno nudil roko sprave napram Italijanu. Toda Italijani so odbijali roko Slovenca, prezirali so nas, in šli so iskat pred leti zveze z Nemci proti Slovanom. Danes pa je sprevidel tržaški Italijan kdo mu je pravi prijatelj. Danes so tržaški Italijani sprevideli, da Slovenci ne stegujejo rok po drugem ozemlju, da Slovenci ne kradejo tu-' je zemlje, toda tudi svojega ne dado nikomur. Slovenec ni razbojniška duša, Slovenec hoče samo, da mirno živi, da se razvija na svoji zemlji. Duša narodna je večna, in gorje onemu. ki bi hotel ubiti slovensko dušo. — Kameniti steber." Soba se odda v najem za enega fanta. 6224 Car! ave.* ' Sprejme se tri fante na stanovanje, brez hrane. Vpraša se H. 53rd St. spodaj.. (124) Ob priliki kaka veselice, botrlnje In pri veselem omizju, spomnite se na narodno stavbo "SLOVENSKI NARODNI DOM". Veak najmanj« d se odda v najem. 5601 Carry ave. Jesenske bolezni. Revmatizem v mišicah in sklepih ter nevralgija mučijo sedaj ljudi. Raditega ,je sedaj čas, da rabite Trinerjev liniment, da se hitfy rešite teh bolečin. Ta liniment je samo za drgnenje, in se ne sme uživati. Cena 25 in 50c, po lekarnah, po pošti 13,5 in 6oc. Ob tem letnem Času se tudi kaj rad pojavi prehlad. Ne pozabite jemati Trinerjev pomirjevalec kašlja, zanesljivo in upljivajoče zdravilo. Cena ista. Jos. Triner, ke-mist, 1333-39 Sck Ashland ave. Chicago, 111. Fantje se sprejmejo na stanovanje s hrano ali brez. 1262 E. 55^ $t (124) Išče se čedna soba s hrano. Vpraša se v uredništvu. (124) Dobra peč naprodaj, za premog, jako poceni. 1209 Addison Rd. (125) Fino blago po pravih cenah. Perje za postelje, vajšne in drugo, ki je popolnoma garantirano, da je kot mi trdimo, ki vas popolnoma zadovolji, lahko kupite sedaj pri The May Co. v oddelku za postelje, v baeementu trgovine. The May Co. hitro razširja ta oddelek s tem, da je nabavila več blaga, tako da trži The May Co. samo v svojih proda-jalnih prostorih v basementu toliko kot je pred leti tržila po celi trgovini. Skoro vsi oddelki trgovine so sedaj zastopani v basementu, in isto dobro postrežbo dobite v basementu kot v drugih nadstropjih, Eagle znamke: dobite pri vsaki prodaji, pripeljemo vam na dom- na vse kraje mesta, damo vam kredit pri nakupu ter prijazna in hitra postrežba. Trgovski .pomočnik, mlad, ki se želi izučiti grocerijskega posla, dobra plača in stalno delo. Oglasi naj se pri Pire & Ivan-čič, "154116 iSaranaic' Rd. (X123) Neprijetna razvada. Eden najbolj vznemirjajočih simptonov kronične želodčne bolezni je plin v želodcu in odvajalnih organih. Ta plin se nabira in ta neprijetna razvada povzroča, da bolnik ne more občevati s treznimi ljudmi. Tri-nerjevo ameriško- grenko vino gre do korenine tega zla. Sči-sti želodec in hitro odvaja vse nečisto iz odvajalnih organov. Še mnogo drugih bolestjj je, ki se lahko ozdravijo s Trinerje-vim ameriškim grenkim vinom. Pri slabi krvi, pri zgubi apeti-ta ni boljšega zdravila. Cena $1.00. Po lekarnah. Jos. Triner, 1333-39 So. Ashland ave.. Chicago, 111. CENIK MALIH OGLASOV. 1MB SC DELAVCE V«C VRSTE, do 25 besed ali 8 vrst L krat po...................,..'.40c. 3 krat po.......................35c. 6 krat po.......................30c. vaaka nadaljna vrata po 6c. DELO IfttEJO VSE VRSTE, do 25 beeed ali 6 vrat 1 krat po.......................20o 3 krat in več po.................I7c. vaaka nadaljna vrata po 3c. SOBE SE~0DDAT0~IN~NA HRA7J0 SE SPREJMEJO, do 25 beeed ali 6 vrst. 1 krat po.......................25c. 3 krat Ln več po.................20c. Vaaka nadaljna vrata po 4c. V NAJEM SE OODA, HliA, itfrXKO-VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HlflA, TRGOVINA, FARMA, KONJI iN DRUGO. TACE 8E OSEBE, ZGUBLJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, do 25 beaed all 6 vrat I krat po.......................50c. 3 Ikrat po.......................42c. 6 krat ki več po................36c. veAka nadaljna vrata po 7c. liČEJO SE TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO m\S < do 25 beeed ali • vrat 1 krat po.......................60c. 3 krat ta v«6 po...............|L£0 vaaka nadaljna vrata po 10e. -ŽAHVAti" IN tffrfVAAKA NAZNANILA. Vaaka vrata po...............'...te. Za večkrat ee lata cena pomnoži. -bRUifVINA NAzMAnIlA.- lkrat po ....................4c vrata Za večkrat po..........3c vrata 4 do S beaed ee računa eaa vrata! Najnovejše fine in trpežne ženske in otročje suknje dobite vedno po nižji ceni kakor kje drugje, pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair (Wed. XI14) Iiče se' slovensko dekle, ki zna angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. Hueter Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. "j-:- (x86) NOVE HISE NAPRODAJ. V Collinwoodu imam mnogo hiš naprodaj od $3000 naprej do $4500. Za eno družino ali dve. Hiše so nove, ravnokar dodelane. Se la'hko takoj preselite v nje. V hišah je električna kič, kopališče in vse moderne naprave. Hiše so v okolici slovenske cerkve. Ako imate le $500, lahko dobite hišo, drugo pa plačujete namesto renta. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri (128) JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd. Princeton 1298 R. = VI ? "Vv. Talkoj dobe stalno delo možje, da polnijo sode in vozijo sol. Zaslužek nad $3.00 na dan Delo 10 ur. Stalno delo vso zimo. The Union Salt Co. New Yiork Central Railroad, E. 65th Vzemite St. Clair karo (128) aHVHavfran Dobro ohranjena peč na plin za kuho, rabljena le 14 dnij, proda se prav po nizki ceni. Vprašajte na 6120 Glass (124) činstvu naznanjam, želijo kupiti hišo ali Iol linvvoodu blizu cerkve gje, naj se blagohotno j do mene. S spoStovanjem Konrad LauriČ, 704 E. 162nd St. (1; Soba se odda v najem za enega aH dva snažna fanta. 519 E. 143rd St. (124) Išče se Jauez Cerar, doma Štaneč, fara št. Vid. Prej j bil v St. Louis, Mo. sedaj je v Clevelandu. Išče ga sestra, Katarina Cerar, 1411 E. 52. cesta. (124) , Ženske dobijo delo! Dobra močna dekleta, 18 let stara in več, dobijo delo pri strojih. Zaslužijo od $1.75 do $2.00 na dan ob začetku. Nad $2.00, kadar se razumejo na stroje. Oglasite se takoj pri Lake Erie Iron Co. 9i5'E. 6g. St. severno od St. Clair (127) Kuharica dobi takoj dobro službo, če se oglasi pri Lake View HoteL 1161 W. 9. St (123) Mlad fant ali prileten mož dobi stalno delo, da pomaga pri mlekariji. Anton Miklavčič,1 1003 E. 64th St. (123) Najboljše ženske, moške in otročje svedre (jopiče) dobite vedno po nižji ceni kakor kje drugje pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair (Wed. XI14) Naprodaj je dobra slovenska mesnica, v sredini slovenske naselbine. Jako pripravna za Slovenca. Poizve se v uredništvu lista. (124) Pravi starokrajski biinjevec Cena 6 steklenic . . . $6*50 Cena 12 steklenic . . . $13,00 čista slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00 Imamo najtineili tropinjevec in ' droinik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL Vinska posoda ob ^ do 10 Sal. velja $1.00, za 25 gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene ao samo za na debelo. Naročilu aaj se priloži denar in natančni nsilov. The Ohio Brandy Distilling Co. Prva slovenska družb« n ptodajo finih ptfač. 6102-04 SL Clair Ave. - - Cleveland, 0. . FARE $322 feWULY BETWEEN CLEVELAND & UFFALO Pozor, krojaški pomočniki! 2 krojacnici naprodaj po nizki ceni in odplačila po dogovoru. Krojačnice so lepo urejene in dobro obiskovane ker k,ro-jaška sezona je sedaj na vrhuncu. Imate ugodno priliko, da si prihranite lepo svoto denarja. Proda se radi obširne druge trgovine. Oglasite se pri M. F. Intihar, 15710-12 Waterloo Rd. Wood 187 R. (124) Tfca Great SUp "SEEANDBEE" •nil hum .nil m nil nnttlj rtwiw rn linr li'rnit —*--' t!» world. Mu tat wo piimiw. "CITY OF ERIE"- "CITY OF BUFFAlXr CLEVELAND-DaSt* May 1st to Nov. 15th-BUFFALO w THE CLEVELAND * BUFFALO TRANSIT CO* ClmrmUmd? DERUES. ROMAN SILNEGA ZLOČINCA Spisal ALEXANDER DUMAS ča, nadaljuje Derues zdihujoč: enim dnevom je g "Do smrti me ne zapusti ža- motte poslal na dečkov naslov lost radi mladeniča. Oj gorje! v šolo lepo igro in pismo, v ka-Slabo življenje je povzročilo terem prosi predstojnika, da njegovo prezgodnjo smrt. Ni- ravnajo skrbno in uljudno z česar nisem vedel do zadnjega njegovim sinom, trenutka. Moj nečak je trpel! "Ce je resnica, kar trdite," na strašni bolezni, in ker se je je nadaljevala, "se je gospa de bolezen sprva zanemarila, je Lamotte ravnala po vašem nato povzročilo njegovo smrt. svetu, ko je vzela sina iz zavo-Slaba tovaršija ga je pohujša- da. Zatorej hočemo pisati naj- Derues hiti k njemu, vzame njegove roke v svoje kot bi jih hotel ogTeti. "Moja mama t" ponavlja dečko. "Zakaj ne pride k meni? Ali ni obljubila, da me pride iskat?" "Kmalu jo boš videl, ljubi mladenič; le pomiri se." "Toda pravkar se mi je zdelo, da je moja mama mrtva." *«Mrtvai"' zakriči 'Denies. "Pozen« te slabe misli od sebe. Mrzlica te trese." "Ne, oh ne!...Slišal sem tajen glas "tvoja mati je mrtva!" ... In potem se mi je prikazalo mrtvo truplo...In bila je moja mama!. . .Kako dobro sem jo poznal. Zdi se mi, da je veliko, veliko pretrpela, predno je umrla —" "Dragi dečko, tvoja matoi ni mrtva...Moj Bog, kako strašne prikazni iimaš! Kmalu jo bodeš videl, kajti že je prišla v mesto. Ali ni res tako, gospa?" reče, ko se obrne proti iMarti-novrilm, in jim namigne z, glavo naj mu pritrdijo, da pomirijo dečka. "Ali ni bila res tukaj njegova mama in ga je poljubila, ko je spal ter obljubila, da se takoj zopet vrne?" "Da, da", reče gospa Martin, ko a briše solzne oči. "in prosila me je in mojega moia, da pomagava tvojemu stricu, da skrbi za tebe —" Dečko se zopet agane in ko pogleda ves prestrašen okoli sebe, reče: "Moj ?trijc — ?" "'Bolje je, da odideta," reče Denies šepetaje Martinovim. 'IBojim se, da ga zopet trese mrzlic? \ priprava! mu bom zdravilo, ki mu bo olajšalo bolečine in bo lahko mirno zaspal." "Zbogom torej, zbogom," reče gospa Martin "in nebo naj vas blagoslovi, ker ttako po očetovsko skrbite za dečka v njegovih bolečinah!" V petek zvečer je imel Ed^ vard hudo bluvanje, po katerem se je počutil boljšega. Vrgel je iz sebe skoro ves strup in spal je mirno. Toda v soboto zjutraj je poslal Derues malo iMartinovo hčerko v lekarno po nova zdravila, katera je sam prepariral kot prva. Strašen dan je sledil, in okoli še* ste ure zvečer, ko je Derues videl, da se deček nahaja v zadnjih zdihili, je poklical Martinovo ženo in jo prosil naj gre po duhovna. Ko je duhoven prišel, je dobil Deruesa klečečega poleg dečkove postelje. In pri prižganih dveh svečah, pri blagoslovljeni vodi se je začela sedaj največja boiyeropna komedija, kar jih je kdaj svet videl. Bakrar in njegova žena, vsa objokana, sta pokleknila v sredo sobe in molila. Derues se je umaknil duhovnu, ki se je približal dečkovi postelji in ga bodril naj se izpove. "Dragi mladenič," reče, "Imej pogum; tvoje trpljenje se bo štelo v tvoje plačilo na onem svetu. Bog- bo stehtal tvoje trpljenje na tellinici pravice. Cuj besede služabnika božjega, spovej se svojih grehov in prejmi odvezo na vsa tvoja slaba dela." ' "Oli, kako me peče in davi!" kriči Edvard. Vode! Vode! Ugasnite ogenj, k/i me žge". In silen krč ga prime, nakar nastane boj s smrtjo. Derues poklekne in duhoven podeli mladeniču poslednje mazilje-nje. Grobna tišina vlada v sobi, le tupasem prekinjena s strašnim ječanjem nesrečnega mla-deniča. Duhoven se prekriža in začne moliti. Derues kleči poleg njega, sklene roke k molitvi in moli sr slabim glasom, kot bi ga silen jok davil: "Loči se, o duša kristijan-ska od tega sveta, v imenu Bo- ( ga Očeta Vsemogočnega, ki te je ustvaril; v imenu Jezusa Kristusa, tvojega Sina, ki Jej trpel za tebe; v imenu Svetega Duha, ki te je razsvtlil. Dečko se zvija na poltelji, strašen krč mu zavija ustnice. Derues pa nadaljuje: "Ko se duša loči iz tega telesa naj bo sprejeta na Sion ski gori, naj pride v nebeški Jeruzalem, k številnim ange Ijem in v cerkev prvorojenca, katerega ime je zapisano v paradižu ....." "Mama!......moja mama!" kriči Edvard. "Oj Wma!'' De rues pa nadalje moli: "Naj te prekriža Bog, naj se razbijejo moči teme! Naj pobegnejo hudobni duhovi, ki vladajo v zraku; naj se ne drznejo pritakniti se duše, ki je odrešena z drago krvjo Jezusa Kristusa." "Amen," odvrne duhoven in Martinovi. Zopet grobna tišina, prekinjena od joka Deruesa. Duho ven se zopet prekriža in začne moliti: "Prosimo te, o ljubljeni rin ediini sin Boga, pri zasluženju tvojega svetega .trpljenja, pri tvojem križu in tvoji smrti, da rešiš do dušo peklenskega trp Ienja in jo pripelješ v sveti pa radiž, kamor so pripeljali tudi razbojnika, ki je bil steboj križan. Ti, ki sit Bog, ki vladaš z Očetom in Svetim Duhom.' "Amen," odgovorijo navzoči. Zdajci prične moliti Derues in njegova molitev ise je mešala z mrtvaškimi1 klici trpečega. "Iti bila je tema na celi zemlji do devete ure, in potem se je sqlnce potemnilo..." "Moj Bog!... moj Bog!.... kaj sem storil, da moram toliko trpeti!" "In ob deveti uri je Jezus zaklical z močnim glasom, rekoč: Eloi, eloi, lama sabaktani! Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!" "Umiram.. .vode, vode!" ■Gospa Martin vstane in podpirajoč Edvarda na postelji, mu da nekaj žlic vode. Derues pa moli naprej: "In potem, ko je Jezus videl, d4 so dopolnjene vse stvari, kakor je bilo pisano v sv. ph-smu, je rekel, da je žejen. In ponudili so mu gobo napojeno z. jesihom. In ko je Jezus po-kusil jesih, je rekel: Dopolnje« no je, in z močnim glasom le zaklical: "Oče, v tvoje roke izročam mojo dušo, in sklonil je glavo an zdihnil svojo dušo." Ustnice Edvarda so se še nekoliko premaknile, toda govoriti ni mogel več. Glava mu pade na prsa. "Ne sodi ga prehudo, o Gospod," reče duhoven. "Ker pred tvojim obličjem so sami pravični," odgovarja Derues; "Ne izroči duše divjim zverem, duše onih, ki te častijo;" "In nikdar ne pozabi du§ tvojih trpečih." In potem duhoven in Derues molita naglas: "K tebi, o Gospod, izročamo to dušo tvojega služabnika, da bo živel v tebi, ker je mrtev na svetu; in odpusti mu, o Go spod, v svoji neskončni usmi-Ijenosti, grehe, katere je storil v svoji slabi človeški naturi. Amen". In po tej molitvi so vs-i navzoči pokropili z blagoslovljeno vodo truplo. Ko je duhoven odšel in iga je gospa Martin odpeljala do vrat, je Derues rekel njenemu možu: '^Nesrečni mladenič je umrl, ne da bi imel zadnjo tolažbo svoje matere.....Njegova zadnja misfel je bila na njegovo mater.. .Preostaja nam zadnja dolžnost, kakor je huda, toda moj nečak imi je to naročil za slučaj smrti. Nekoliko ur, predno je zdihnil, me je prosil pri prijateljstvu, ki ga je vezalo na mene, naj ne prepustim teh zadnjih dolžnostij kakemu tujcu." In dočim Dprues vse potrebno ukrene v pričo bakrarja, ki je bil ves ginjen radi tolike njegove ljubezni do mladenl- la in njega mati je mnogo kriva pri tem. Naj se Bog usmili njegove duše!" Ko je pripravil truplo za mrtvaški oder, je vrgel nekaj listin v ogenj, o katerih je trdil, da jih je. je dobil v žepu mladeniča. Mlartinu je povedal, da so bila to pisma nesramne vsebine. prvo očetu." "Bolje je, da ne storite tega," reče Derues napram šolskemu predstojniku. "Mogoče je, da gospod de Lamotte ne ve ničesar. Prepričal sem se, da»njegova žena ga ne vprašuje za nasvet. Ona se nahaja sedaj v Versailles, kamor sem pripeljal tudi njenega dečka, in Derues je celo noč prečul pri naznaniti ji hočem, da se bra-svoji žrtvi kot tedaj, ko je za- nite izročiti dečkovo lastnino." strupil gospo de Lamotte. Dru- Derues je sklenil, da umori gega dneva, v nedeljo, pa je tudi gospoda de Lamotte; toda poslal Martina, da preskrbi predno izvrši ta zločin je že-Vse potrebno za priprost spre- lel nekaj dokazov glede zadnjih vod. Naročil je Martinu naj iz- pogodb med njim in gospodom polne mrtvaški list na ime Bea- de Lamotte. fli hotel čakati, da upre, rojen v Commercv, v zgine cela družina, predno se Lorraine. Sam pa je odklonil prikaže kot postavni gospodar iti v cerkev ali biti navzoč pri posestva «Buisson-Souef. Pre-pogrebu, rekoč da je njegova vidnost mu je velevala, da se žalrst prevelika. Ko se je Mar-1 skrije za neko pogodbo, kate-tin vrnil od pogreba, je dobi! ro je baje gospa de Lamotte Deruesa zamaknjenega v moli- naredila. Dne 27. februarija tcv. Potem pa se je Derues po- pride v urad odvetnika gospe slovi! od Martinovih, katerim de Lamotte in je zahteval od je podaril dečkovo obleko in njega polnomoč od strani popust?! tudi nekaj denarja za ob- spe de Lamotte, da je s sled-činske reveže in da bi se bra- njo naredil- privatno pogodbo le maše za nesrečnim dečkom. jn ji plačal stotisoč frankov, Domov je dospel zvečer, kjer kateri denar je bil sedaj nalo-je dobil svojo ženo, ki je zaba- žen pri nekem notarju. Toda vala nekatere . prijatelje. Pove odvetnik, ki se je jako začudil, j?m, da je pravkar prišel iz da se je taka pogodba naredi-Chartres, kamor so ga poklica- ]a brez njegove moči, ni hotel li radi rrgovskih opravkov, izročiti zemljiške listine niko-Vsakdo je bral na njegOvep li- mur kot gospodu ali gospej de cu največjo zadovoljnost, in celo večkrat je zapel tekom večerje. Ko je dovršil ta dva zločina, Lamotte. Vprašal je tudi fcakaj gospa de Lamotte ni sama prišla. Nakar je Derues odgovoril da se slednja mudi v Versailles, Derues ni ostal brez dela. Ko in da mu jej naročila naj ji poš-je zadovoljil morilčevo stran v lje zemljiško listino tja. Deru-svojem srcu, se je prikazal tat. J es je ponovno zahteval zemlji- Njegova skrajna lakomnost mu je očitala, da je zapravil preveč denarja, ko je umoril gospo de Lamotte in njenega sina. Želel je, da se mu to po- ško listino ip odvetnik je po-novo odvrnpl .ta predlog, nakar se je Derues umaknil rekoč, da bo našel postavna pota, da prišli odvetnika, da mu vrne z obrestim. 2 dni potem j izroči listine. In v resnici je ko se je vrnil iz Versailles, se Derues še i$ti dan šel na civil-je oglasil v šoli, kjer je stano-lno oblast, kjer je vložil proš-val Edvard! Predstojniku šole njo, da mu postava pomaga do je povedal, da je dobil od gospe de Lamotte pismo, v katerem pravi gospa, da bo obdržala Edvarda pri sebi in želi, da se izroči njegova lastnina. zemljiške lis-tine, do katere ima pravico glasom pogodbe med njim in gospo de 'Lamotte., Prošnja je bila dovoljena. Odvetnik je ugovarjal rekoč, da Predstojnikova soproga pa, ki.sme izročiti listino samo go-je bila navzoča pri tem pogo- spodu ali gospej de Lamotte, voru, se je izjavila, da to ni mo-' Derues ponovno apelira na ci-goče, ker bi gospod de Lamotte (vilno sodišče, toda njegov premora! vedeti, kaj njegova žena ziv je bil o41ozen. namerava ter da ne naredi ni- ] Te dve tožbi bi iiAeli lahko česar prej, dokler ne piše go- slabe posledice za Deruesa, Če spodu de Lamotte. Šele pred bi se kaj zvedelo o njih na po- sestvu gospoda de Lamotte. Toda vse se je godilo kot nalašč v prid Deruesa; niti šolski predstojnik niti odvetnik nista pisala gospodu de Lamotte. 61ednji ni slutil ničesar, mučile so ga skrbi in bolezen ga je zadrževala doma. V onih dnevih se ni tako lahko potovalo kot se potuje danes. Za pot iz Versailles' do (Pariza se je potrebovalo pol dneva, za pot dvajset milj, ki se danes prevozi v, eni uri, so tedaj potrebovali dva dnij, in še slabfiše je bilo, če so bile ceste blatne. Slabo vreme je prineslo gospodu de Lamotte naduho, da je bil priklenjen doma. Ničesar ni slutil o svoji ženi, od katere je bil ločen že od srede decembra do konca januari-ja. Ves ta čas je dobival zaupljiva pisma od nje, toda s časoma je opazil, da se ta pisma glasijo popolnoma drugače. Pisma so bila pisana v slogu, ki je kazal, da oseba, ki piše, preveč povdarja ljubezen, kar je bilo nenaravno, posebno pri dveh zakonskih, ki dobro vesta, da se medsebojno ljubita. Vse to se je zdelo gospodu de Lamotte jako čudno. Toda ker se je sramoval, da bi svoj strah razodel komu druzemu, je vse to obdržal za sebe. Nekega jutra, ko dremlje na širokem naslonjaču poleg ok-n9, se vrata sobe mahoma od-pro in župnik stopi v sobo. "No kaj pa je z vami?" vpraša. "Ali ste nocoj slabo spali?" "Da," odvrne gospod de La-j motte. "Ali ste dobili kaj novic iz Pariza?" "Že cel teden ničesar, ali ni to čudno?" "Jaz sem vedno upal, da se ta kupčija razdere, kajti vleče se že predolgo. Jaz sem prepričan, da gospod Derues nima toliko denarja, da bi plačal kljub temu, kar je gisala vaša žena pred enim mesecem. Ali j vam je znano, da je bil gospod Duplessis, od katerega bi moral Derues podedovati denar, umorjen ?" "'Kje ste pa to zvedeli ?" "Skoro vsakdo govori tako po deželi." "Ali so dobili morilce?" "Najbrž ne, ker kljub prizadevanju justice je umor še vedno nemaščevan." Gospod de Lamotte pobesi svojo glavo; bolestne misli se mu podijo po glavi, kot bi ga ta novica neizmerno' presenetila) "Meni se zdi," nadaljuje župnik, "da ostanete vi gospod na Buisson-Souef, m da {ni nikakor ne bo treba pisati druzega imena na vašem cerkvenem stolu/' ' "Vsa zadeva se mora pora v- nativ f jaz ne moreni več čakati. Ce gospod Derues «ne kupi, tedaj dobim druzega kupca. Zakaj pa mislite, da on'nima denarja?" "O, o!" vzklikne župnik, "mož, ki ima denar plača svoje dolgove ali je pa slepar. Naj mi sveta Trojica oprosti, če sem hotel sumiti gospoda Deruesa." "Ali vam je kaj slabega znanega o njem?" '1Ali se spominjkte brata Marhois iz reda 'Camaldulijan-skih menihov? Mudil se je tukaj lansko leto, ko nas je obi-kal Derues, ki se je vračal z vašo ženo in sinom?" "Da, spominjam se gospoda." "No, pisal sem mu, da Derues kupuje vaše posestvo in da-sem prepričan, da bodejo vse pogodbe kmalu podpisane. Brat Marhois 'je pa odpisal, da opomnim gospoda Deruesa, da dolguje samostanu osemsto frankov in da ne morejo od njega dobiti nobenega denarja." "Ah!" vzklikne gospod de Lamotte, "mogoče bi bilo mnogo bolje za mene, da se nisem pustil voditi za nos od njega. (Dalje prihodnjič.) Soba se odda za enega fanta ali dva fanta. 1220 Norwood Road. (124) Vaš baby mora imeti mleko Kaj devljete v steklenico vaie-ga otroka? Ce ne morete rediti baby«, ekrblte, da dobite pravo hrano, od katere bo otrok mo-Can in vzrašen. BRAND CONDENSED MILK THB O n I O I N AL. To mleko rmbijo skoro SO let te matere, ki hočejb zanesljiva hrano za otroka v kritičnem čan. ....__________________ Izretlte ta kupon danes in ga pošljite na (C. A. 18. okt.) Borden'« Condensed Milk Co. New York, N. Y. in dobite zastonj t slovenskem Jeziku navodilo in 61 strani ■knjigo "Otroško zdravje'',