St. 16.
V Trstu, sabota 26. avgusta 1870.
Tečaj I.
„Edinost4, ithaja vsako drugo in četrto sabota vsakega meseca in velja za vso leto gl. 2 kr. 40. n n m polu leta w 1 „ 20. • > , Ctrt „ * — »
Za oznanila, kakor tudi za „poslanice* se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 . „ „ * 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat
Zn veče črke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri poste, pod obokom tik Kalistrove hiše, na Belvedere pri p. tiertolinu.
V okolici: Na Občini v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v linr-koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Sancin M. Magdaleni zg. J. Ježu Naročnina naj se pošiljak sv. Ivana št. 424, pisma in dopisi vrodnistvii v ŠkorkoI i št. 84. Udje pol. dr. jedinost* kteri mesečino redno piai'iiji'jo, dobivajo list brezplačno nu dom*
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V edinosti je moč'
Slovenska in druge zastave v Avstriji.
Slovani v Avstriji nemamo od sedaj-nega sistema nič dobrega pričakovati, blaženi dualizem nas je zbrisal iz vrste avstrijskih narodov, Avstrija ni več edina, ampak razcepljena v dva tabora, kar uže naslov AvBtrijsko-Ogersko kaže.
Avstrijsko-Ogersko je na tem kraji Li-tave Nemško, na unem kraji pa Madjarsko, Slovani pa, ki so v večini v državi, potiš ne-ni so v hlapčevanje z umetno močjo obeh polovic. V Cislajtaniji, to je, kar je od Li-tave sem, delajo Nemci in ponemčeni Slovani s pripomočjo vlade, da se Slovanstvu razvitek in izobraževanje zapre i direktne volitve, od katerih so si naši Velikonemci toliko obečali, nijso rodile zaželjenega vspe-ha, in bodejo kdaj isto orožje proti njim, katero je bilo proti našej stranki rabljeno, toda z večjim uspehom, ker pojde za pravično stvar, in pravice se Slovan vedno drži, ker dobro zna, da prej ali slej mora zmagati.
Kako mrzka je vlada Slovanom, to kaže sto i sto fakt, katera se ponavljajo vsak dan, i so uže tako ukoreninjena, da nekateri mislijo, da jim res moramo biti sluge, ali tega ne preudarjajo, da krivica ostane vedno krivica, da krivica sama sebe sne. Da so vladi celo nedolžne slovanske barve strašljive ali zoprne, to je oči vidno. Pri Ja-nežičevi slavnosti v Kožni dolini je cclov-ska gosposka zabranila slavnostnemu odboru izobesiti slovenske zastave, če prav je imel to pravico po postavi od leta 1868, ki veli, ako se kaka narodna zastava izobesi, treba da je nad narodno ena cesarska; pa slavnosti odbor, kateremu ni za piškav lešnik mar, držal se je strogo vladnega ukaza ter je pokazal svojo lojalnost, da mu je prva stvar Avstrija ; zato je vihrala na Ja-nežičevem vrtu črnorumena zastava.
Kako pa smo se čudili, ko smo dospeli v Celovec in videli vse polno nemških zastav po mestu pred nosom c. k. vlade, katerih ni zabranila izobesti. Pri Ja-nežičevi slavnosti niti ni dovolila, da bi bil ljubljanski „Sokol" se društveno zastavo k slavnosti prišel; nemški „Gesangverein" z Dunaja pa je smel priti v Celovec z društveno svojo zastavo in bil je še slovesno sprejet.
Kako se to strinja s toliko čišljano enakopravnostjo, to sodite sami dragi čitatelji. Nemški listi, posebno „Turško kopile v Ljubljaniki pod firmo „Tagblatt" izhaja, kričali so, da namerjavajo Slovenci iz Janežičeve slavnosti politično slovesnost napraviti, klical je umazaui list policijo in vlado zoper Slovence v boj, povdarjoč raznovrstne nasledke, ki lahko nastanejo. Vlada je zabranila izobesti slovenske zastave, ker se je bala, da prav to lehko da slavnosti političen značaj, kar pa je čisto neresnično. Pri nas v Trs^u se zida vsako leto mnogo lepih hiš, vselej pa, ko je nova hiša pokrita, da ima streho, odiči se prihodnjo nedeljo ali praznik z raznovrstnimi zastavami, in gotovo je, da laške ne manjka nikdar; a kedo se briga za tako nedolžno stvar, nobenemu še 11a misi ne pride, da je hiša dobila političen značaj, gorje ako bi se Trst v Celovec in Celovec v "Trst prenesel, to bi bil vriŠ v vladnih krogih; ali tukaj je stvar tako navadna, da se nobeden ne meni za tako reč. Da se pa vlada toliko loči od vlade, nam se ne zdi prav nič čudno, ker v vsakem kraju §§ po svoje tolmači.
Kakor je ranjki Dr. Toinan v ljubljanskem deželnem zboru prerokoval Dež-manu, da se bode v treh letih v istem zboru slovensko govorilo, tako se drznemo tudi mi danes prerokovati, da se bode v 15 letih smelo svobodno se slovensko zastavo k slavnosti m in narodnim zabavam hoditi, dotle se dosti preobrne in avstrijskim Slovanom bode milejše solnce sijalo.
Avstrija postane mogočneja in pravi-Čniša, ako se obrne na pravo pot, ne bode zavirala ni slovenske niti ni kake druge narodne zastave, ne bode se treba bati praznega straha, panslavizma, katerega le nemci in nemčurji, turški prijatelji vidijo. Ohlade se tudi Madjari, pobratimi turškega barbarizma, ker so se preveč polumeseca nagledali.
Zakaj se divji Azijati Slovanov tako boje, in iščejo povsod zarote, to je jasno. Ogri so na enakej stopinji s Turki, nikdar ne morejo azijatske surovosti odložiti in se z drugimi narodi civilizirati pri vseh ogromnih pripomočkih, katere imajo. Da si pa svoj obstanek v Evropi zagotovi, rabijo moč pred pravico, da se to uže avstrijskim Nemcem preveč zdi in so zato začeli proti ogrski nagodbi ostro postopati. Nemci do-
bro znajo, da je tam nemška zastava v nevarnosti, da je Oger jako vkoreninjen ali brez omike, da njegova zastava po vsej Avstriji vihra, in celo daleč v drugih delih sveta, če prav nemaj o kapljice morja, in večkrat morajo naši Dalmatinci, rojeni mornarji, grenke besede požirati daleč od hvo-jega doma, kder jih tujec kara, da so hlapci Nemcem in Madjarjem.
Začujeni povprašujejo ptnjci, kako je to, da nas je večina Slovanov v Avstriji, pa imamo manjšino v državnem zboru. Odgovor je čisto kratek, ako rečemo: Vlada rabi moč pred pravico, vlada je strankarska, vlada je nemško nacijonalua, enakopravnost je slepa miš, ki jo zabadava lovimo in iščemo. Pravično ministerstvo nam vse to da in pripozna, da Slovani v Avstriji nismo le zato, da bi velike davke plačevali in vojake dajali, temue da imamo enake pravice z drugimi narodi. „Naprej zastava Slave.*
-«IAAAATJIA(VW—
Janežičeva slavnost.
Mej raznimi dcputacijaini bile so tudi dve iz tržaške okolico in sicer za tržaško okolico v narodnoj obleki špostovana kmeta Purič in Trobec, za politično društvo „Edinost" g. g. Nabergoj, Dolinar in Gorjup, prva sta šla skoz Ljubljano, drugi čez Predel. Veselo je bilo videti na beljaškeni kolodvoru toliko množice iz Ljubljane in drugih krajev. „Sokol" v društvenoj opravi je korakal mej množico ponosno v Beljak za-jutrka si iskat, po zajutrku je nas odpeljal vlak v Vrbo, kjer je na kolodvoru odbor sprejel došle goste v Kožni dolini, kamor smo do mosta peš korakali, čakalo je zadostno število vozov, da so nas peljali do sv. Jakoba, kjer je bila ob 10 uri si. maša „Sokol" je napravil po sredi cerkve špalir, ljubljanski pevci pod pevovodjem g. Stiic-kelnom pa so peli tako mično, da sv. Ja-kobška fara ni še imela v svoji cerkvi takega petja. Po maši smo šli k Janežičcvi rojstni hiši četrt ure oddaljeni od cerkve v prijetnem podnožju planin. Črnorumena zastava iz visokega drevesa je naznanjala cilj slovesnosti. Pozdravljal je došle goste iz posameznih holmcev strel in lično napravljeni slavoloki z raznimi napisi. Ob 11 uri se je začela slovesnost po programu, godba
zaigra; ko neha, stopi na oder predsednik odbora g. profesor pl. Kleinmayer, Slovencem znani rodoljub, ter pozdravi z do-nerini glasom došle goste iz vseh vetrov Slevenijc, spominjal in pozdravil je domačine iz starodavnega Gorotana. Ko je končal, zapeli so ljubljanski pevci z veliko polivalo. Zdaj nastopi iskrena in častna oseba gosp. And. Einspieler dežel, poslanec itd. v Celovcu. Razvil je v obširnem govoru toliko navdušenosti in vžgal srca občinstva da so bile oči občinstva mokre. Z gorečim govorom poudarja dalje namen današnje slavnosti, namreč slaviti spominek ki bode na veke narodu oznanoval, da se je v tej blagi hiši rodil zaslugepolni sin matere Slave, ki je posvetil vse svoje moči ubo-zemu narodu, katerega danes slavijo vsi Slovenci. Za grinjalo se zmakne in z ogromnimi živio klici predstavi se sivkasti mar-melni kamen v zidu rajstne hiše z lapidar-nimi zlatimi črkami! Tukaj se je rodil 19. decembra 1828 slovenski pisatelj in jezikoslovec Anton Janežič, umrl 1869. Narod ohrani mu večni spomin! — Domoljubi 1. 1876. Ko se entuzijazem poleže, navede govornik pravice za katere se imajo Slovenci pogajati, namreč za enakopravnost $ njegov govor je bil tako živahen in osoljen, da je občinstvo večkrat navdušeno m burno govornika z živio klici ustavilo; g. Einspieler je pokazal, da je dika koroških Slovencev. Kantato, ki so jo ljubljanski pevci potem zapeli, bila je mojsterska, le redkokrat sliši občinstvo rnake glasove.
Torkarjeva Uršika, prosto kmečko dekle, deki amo vala je izvrstno. Potem so pevci še eno zapeli in dopoldanski program je bil dovršen. Će tudi je solnce pripekalo, vendar je občinstvo zamakneno bilo v lepe govore in milo petje. Ljudstvo se je potem po vrtu razšlo iskajoč senčnih šotorov, ki so bili nalašč v obširnej velikosti zato narejeni. Ljudstvo je posedlo po prostorih, jedil in pijač ni manjkalo, za vse je bilo obilo kiepčila. Po obedu so se začeli govori iu napitnice, g. pr. pl. Kleinmayer oddal je predsedništvo g. Dolenecu ki je kot stoloravnatelj imel obilo posla, kajti vedno je bilo vpisanih obilo govornikov, izvršil je svoj posel častno.
{Dalje prihodnjič). ----
Dopisi,
Iz vstaškega taborja pred Banjotuko
"20. avgusta.
Od kar je odstraujen Karadiordjevič, gre nam vse boljše. Despotovič je novo ži-venje v naša telesa zanetil, donesel je orožja in municije ter se saboj pripeljal nad tri tisoče vojakov, izdal Bošnjakom lepo proklamacijo. Kar jih ni še za orožje prijelo, zdaj so vstali, morda bo uže Banjaluka v naših rokah, ko vi list v roke doboste. Junakinja Merkusova je prišla k nam, navdušuje se svojo srčnostjo vojuike iu se je uže navadila nekoliko srbski govoriti. Mej ubo-
ge mnogo novcev deli, bolnim streže, ne vstraši se nikdar nobenih težav, ni trudne hoje, ni krvave bitve.
Oblečena je v moško obleko, in za pasom jej tičita lepa dva revolverja. Kedor jo prvikrat ugleda, pravi, to je mlad fante.
Nepopisljive so grozovitosti, ki jih krvoločni Turci delajo, dobili smo človeka zvezanega in za lase na drevo obešenega, bog ve koliko časa se je ta kristijan mučil, predno je poginil.
Mrtvih trupel nahajamo kamorkoli pridemo, nezakopanih, katere zagrebamo. Zdaj ko imamo tudi topove, napredovali bodemo hitreje, dva ogleduha sta bila včeraj ulovljena, ko so se papirji pri njih našli, tudi precej ustreljena. Vi pa, rojaki, imejte nas v spominu, uže zopet me kliče tromba, toraj : „Naprej zastava Slave.* V boj junaška kri.
Miroslav.
Iz tržaške okolicc, 20. avgusta.
Okoličani! ponosni smemo biti, da tudi naša okolica je bila pri Janežečivi svečanosti na Koroškem zastopana, in sicer v dvojni vrsti: čč. gg. Nabergoj, Dolinar in Gorjup, ko deputacija našega društva „Edinosti," mi dva pa ko zastopnika kmečkega stanu naše okolice.
Z veseljem in prijazno nas je slavnostni odbor pri dohodu sprejel, ter izrazil zadovoljnost, da tudi mi smo se potrudili počastit moža, kateri se je mnogo trudil v korist našega naroda.
Posebna in nepričakovana čast nas je dohitela pri banketu v Oelovci, da veleza-služeni predsednik slavnostnega odbora č. g. prof. Julij pl. Kleimayer, je povabil slavno druščino k napitnici na slavo in hvalo okoličanom, da smo se svečanosti vdeležili, kar je slavno druščino zelo razveselilo.
Okoličani, naši bratje koroški Slovenci in posebno slavnostni odbor, dali so nam nalogo, naj poročimo Vam, njih zadovoljnost, naj toplejšo zahvalo in iskreno pozdrav-Ijenje vsem okoličanom.
Da je bila tržaška okolica pri velikanski svečanosti zastopana, kar je njena čast in dolžnost, to je zasluga našega političnega društva „Edinosti," katero zbuja, čuva in kliče nas zatirane okoličane v naročje majki Slavi.
In ta klic nas je napotil k zavednosti prevzvišene ideje Janežiceve svečanosti, katera nam vedno v spominu ostane.
To naznanjava Vam, dragi okoličani, in mestni rodoljubi, ki ste nam skazali čast, da ste nas k svečanosti poslali, da si morete v duhu misliti krasoto svečanosti, posvečeno možu, ki našemu narodu prezgodaj v grobu počiva. Oddaljeni od njega, kličemo: Slava Janežičevemu spomiiiu!
Miče Purič, Tone Trobec.
Iz tržaške okolice, 20. avgusta.
Bližajo se nove volitve za tržaški zbor. Lahi so začeli vže postavljati in ponujati
svoje kandidate, ne le v mestu, temveč tudi v našej okolici. Okoličani v tem nismo tako pridni ter naši ljudje še zdaj ne umejo, kolike važnosti so volitve. To svojo nemarnost izgovarjajo s tem, da so tolikokrat vže volili, pa da ne vidijo nobenega vspeha. Ali prav iz tega izgovora se spozna, da tega ne umejo. Prvič ni res, da ni nobenega vspeha : kaj velikanskega naši poslanci do-zdaj res niso dosegli, ali vendar njih delovanje ni brezvspešno in lehko rečemo, da bi bilo za okolico zdaj vže veliko slabše, ako se ne bi bili lahonom ustavljali slovenski naši zastopniki. Drugič ni od naših zastopnikov odvisno, se-li sprejme kak predlog ali ne, ker njih je le šest, mestnih pa osem in štirdeset in kar večina sklene, to obvelja. Večkrat pa in zlasti kedar gre za okoliške pravice, večina nema ušes za pravično zahtevanje naših poslancev in njihovim predlogom ne da obveljati; tega pa niso oni krivi. Ako pa celo okoličani volijo take poslance, ki držijo z mestnimi in so nasprotniki okoličanov , njihovega jezika, njihove vere, njihove pravice, tedaj tudi oni pomagajo okolici jemati vse njene pravice in jo uklepati v spone magistratovega absolutizma.
Taki okoličani, ki volijo lahone, so pravi izdajalci svoje domovine. Zato, dragi rojaki, bodimo zložni, da bomo o času volili enoglasno može, ki si jih bomo sami izbrali in nam jih bo priporočilo naše polit, društvo „Edinost"! če pa nas pride inamit in pregovarjat kak lahon k izdaji, pokažimo mu vrata!
Aa meji tržaške okolice 21. avgusta.
Ne daleč od križanske vasi stojita dva stebra, jedva 4 minute od Brežine; to sta mejnika, ki zaznamovata, da tukaj se začenja oni blaženi teritorij, zlasti vas sv. Križ, kjer laščina uže s travo zraste, kajti tukaj pot iz Rima pelja naravnost Čez Brezino v Trst; ona dva mejnika pa sta nevidljiva železna vrata, zaprta vsakej slovenski omiki, ki bi hotela brez magistratovega povelja v okolico vlažiti. Da pa lažje to ubrani, postavljena je tu kakor nalašč vas sv. Križ, kder prebivajo pravi okoličanski čerkesi. Radoveden sem, kaj so Križani mislili, ko so v slovensko po vsem narodno Brežino prišli gledat narodni ples, ki nij tista zmedena šagra v okolici, podobna konjskemu sejmu.
Srečni človek, katerega magistrat za capovilo imenuje, žal mi je, da se ne pišem Millich, Bogatez, ali kako drugače pokvarjeno ; blagor vam, okoličani, vi imate vsaj to nado, da vas danes ali jutri milostljivi magistrat imenuje z dekretom v častno šluz-bo, da v komunu policijsko službo opravljate. Tuone Millich na Prošeku je velika
glava, ali kaj je v njej ? hm !.....
Dopisnik je res sitna, sitna muha, le tam rad kaj zavoha, kjer kaj gnijilobe ali rene-gatstva dobi, posebno so mu po volji Križani, trdi kakor kamen, Slovenci pa taki ko Turki.
Stopimo zopet na blaga goriška tla; oba stebra, ki mejita Tržaško sta mi uže za hrbtom, stopimo ▼ vas Brezino, ali na Brežino, katera je vsa v praznično slovensko oblečena. Z stolpa vihra ponosno slovenska trobojnica, takisto tudi pred županijo in na mnogih krajih. Tik ceste je stal ličen zelen šator za plešišČe, odičen z mno-gobrojnimi slovenskimi zastavami in z napisom : dobro došli; nad njim se je lesketal južno slovanski grb. Odborniki, omikani mladeniči, pozdravljali so došle goste vljudno, odlikovali so se z trobojnimi kokardami na prsih. V šatoru je bila izvrstna godba iz Tržiča, 26 mož, ki so godli kakor vojaki. Ples je bil v redu, reči se mora, to je šagra, ne taka, kakoršne imajo okoličani, brez narodnega značaja, brez vsacega reda; plesni odborniki so tukaj našemljeni ko In-dijani in dostikrat prav tako surovi.
Pojdite se učit na Brežino, kadar na-pravljate šagro in vzemite si k srcu, kaj je narodnost; deset minut od tržaške okolice stoji Nabrežina, pa je v primeri z okolico v narodnem obziru za 50 let pred njo. Zvečer je bilo vse z lampijoni obsvitljeno, ali niti enega oblona nijsi zapazil brz narodnih barv. Umetni ognji so zaključili ob polnoči narodno zabavo in pri splošnji večerji je bilo prav zanimivo. Živeli Nabrežinci! naj vam ne ugasne narodni ogenj nikdar. Vi pa, zaspani Križani, zbudite se, posnemajte svoje sosede, če pa tega nečete, hodite spat in si privežite pred spanjem vse laške plakate na želodec, drugi dan bodete znali čisto toskansko, vrjemite, ker vera pomaga.
Kraševec.
V Škof ji Loki 23. avgusta.
Uže zopet se je neka smet naše nem-čurske svojati v ljubljansko blato zadrla; ti ljudje hočejo našo pisano Loko kar naravnost z blatom oprati, da bi se onim, ki vse le blatnato vidijo, res prava fata mor-gana pred oči postavila. Ono človeče, ki rado gazi po blatu, hoče po sili zbrisati Loki slovenski značaj, češ, da se plujci ne brigajo za predstave, da imado le mir, pa so zadovoljni. Uboga reva na duhu, ne opraviš ničesa, da imajo ptujci radi mir, bi bilo dobro, ako bi istina bila, ali to ni tako. Še ni dolgo, ko je neki ptujec in domačin po glavnem trgu korakal, in je bil prav pred hišo, kjer se general stab gasilcev — ako se smejo tako imenovati — shaja, po pobalinsko insultiran, če se ne motim, pod vodstvom Feuerwehr hauptmana samega, potem pa Še pred nekim Fisolen kaffee-hausom proti zidanemu mostu. To je cvet gasilne straže v Loki.
Tolažimo se Ločani, da je veter uže več smeti odnesel, popiha še ostale s časoma. Ti pa, ki se hodiš v blato umivat, izposodi si še proklete grablje, da oder-gne* grbaste r»je loikim neotesanim ga-s ucem.
Smojka.
Politični pregled.
O notranjej politiki molčimo, tlači jo mora, kakor človeka, ki vživa na večer neprebavljive jedi, ter leže spat.
OČi vse Evrope so obrnene na slovanski Jug; tam se gode reči, o kterih se svet čudi. — Crnogorci so zopet predzadnji teden pri Podgorici Turke tako sijajno zmagali, da take zmage še nij bilo. Črnogorcev je bilo 5000, Turkov pa 15000, zadnjih je obležalo 4770 mrtvih, katere so zmagovalci sami prešteli, koliko pa so jih Turki se saboj odnesli, to se ve, da nij znano. Razbita je bila vsa turška vojska. Hrcegovina je, tako rekoč, uže očiščena, ker Muktar paša je zaprt v Trebinji; vojsko, katera se mu je v pomoč poslala, razbil je 23. t. m. Peko Pavlovič i mnogo nje na avstrijsko zemljo vrgel; zato se je nek-t eri m lovskim našim kompanijam 24. t. m. ukazalo, naj se vzdignejo na dotično mesto, da vzemo orožje Turkom. Iz Albanije se poroča iz najboljših, popolnem verjetnih virov, da je ondotna turška vojska tako oslabljena, da se Črnogorcem nikakor več ne bode mogla ustavljati; manjka jej po tako strašnih pobojih vsega i orožja, streliva, živeža; vsi vojaki dobivajo na dan le polovice navadnega živeža, i še tega jim kma-lo zmanjka.
Mej Srbi i Turci se je vnela 19. t. m. mej Nišem in Aleksincem velika bitva, katera do večera 22. še nij bila končana; Srbi so vse te dni zmagovali; uže 21. so vrgli Turke 15 kilometrov daleč nazaj ter posedli vse tiste kraje, v katerih so se Turki vgnjezdili. 22. t. m. so Turci dobili veliko število novih vojakov; bitva je trajala od jutra do poznega večera, Srbi nikodar za ped zemlje nijso zgubili, i na večer so stali obe armadi na tistih mestih, kakor zjutraj. 23. t. in. pa je dobil srbski vojvoda Crnajev pomoč iz Deligrada i vnela se je nova bitva.
Sedaj, ko to pišemo, nemamo še na-tanjčnih poročil o njej, ali vse kaže, da so bili 23. t. ni. Turci grozno tepeni, kajti turški vladni telegrami so nekako čudni; 21. t. m. so turški telegrami poročali, da so Srbi povsod popolnem potolečni i da so Turki Aleksinac vzeli; danes pa (24.) poročajo ti telegrami, da turška vojska stoji pred Aleksincem. Z Dunaja doslej nijsmo dobili srbskih vladnih poročil, pač pa )e došlo več tukajšnjim trgovcem poročilo iz Berolina (!), da so Srbi slavno zmagali. Bog daj, da se to potrdi. Srbski meč naj bode meč božje pravice ter naj maščuje tiste, ki iz grobov vpijejo: „Exoriare ali-
quis nostris ex ossibus ultor!"
----
Pogovori na krivej in počenej palači.
Mihec. Kako je to, da očka Iiermet ni več nasprotnik Tramvvaji?
Jakec. Zato, ako ne bode stari očka sedel v upravnem svetu, ne bode mogoče, železnice po mestu narejati. Postal je uprav-
ni svetovalec ali consigliere de administra-zione z mastno plačo in s tem so mu tudi usta zamašena.
Mihec. O ! tako pa uže, to je poštena duša, to je drugi Garibaldi.
Jakec. Povej ti meni, Mihec, komu je naš magistrat podoben ?
Mihec. Zabi, kadar vode zmanjka, pa začne kvakati, kajti suša je začela pritiskati in modri magistrat se je spomnil, da kadar je snho, ni vode in tako se je začelo zopet ugibati, od kod bi vodo v Trst dobili.
Jakec. Veš kaj, Mihec, naj razpiše magistrat službo Mojzesa, ki s palico udari, pa bo voda tekla,
Mihec. Baš brate, dobra misel, še danes povem vodju magistrata g. Pibru, lahu (puro sangue).
Jakec. Cul sem, da Verdelski zopet novo knjigo izda, rekel mi je to g. Zguba, da uže praska po papirju.
Mihec. Znano mi je, knjiga se bode imenovala: „Najnovejše z najdbe, katere se bodejo še le znajdle, obširni popis tistih strojev in pa se kaj drugegapodpisan je dr. Sicer.
Jakec. Živela slovenska literatura in prihodnje znajdbe.
Mihec. Spodaj pa je narejena opazka: Ponatisniti in prevod v druge jezike je prepovedano.
Jakec. To pa uže verjamen.
--pzze&šif&m*^'. —
Domače stvari.
Cesarica pride prve dni prihodnjega meseca v Miramar; prijazni grad z velikanskimi šumami je jako lepo vrejen, da človeka srce zaboli v pogledu na rajski kraj in spominu, da ga je nesrečni ranjki cesarjev brat Maks skoro iz same skale vstvaril. Cesarica ima 14 dni tukaj ostati in za ta
čas bode miramarski vrt zaprt.
* *
Elija jUorpiirgo je pretekli teden umrl v Divoni na Francoskem, od kodar so ga pripeljali v Trst i tu pokopali. Umrli je bil z svojim bratom vred glavar znane tržaške trgovske hiše „Morpurgo e Parente," Rothschildov agent, eden izmej Lloydovih vodij in ud innozih družili družb. Zapustil je okoli 28 milijonov gold. Tolicega pogreba v Trstu še nijsmo videli, kakor je bil njegov ; nij bil sicer tako sijajen, ali vde-
ležilo se ga je veliko tisoč ljudij.
* $
*
Tvrdi lešnik, protest proti nepravičnemu razširjanju Trsta v okolico ima mestna tržaška delegacija streti, kajti očka Hermet, upravni svetovalec mastnih plačil je baje strašno argumentiral. Politično društvo „Edinost" je protestiralo na podlogi čudne meje, ktero je naj brži (infalibile) Hermet risal le čuditi se je bilo, da niso celo do Nabrežine meje raztegnili. He, očka Hermet, kedaj ste se tako tehnike učili? vi ste izvrstni strateg za svoj narod, vi bi bili dobri Kerim pasa. To vražje slovensko
politično društvo, da mora še ta mrvica zavirati, malo je ali je „Edinost," to ste razumeli.
• •
•
Okoličani, pozor! Naši nasprotniki so vže začeli agitovati za prihodnje volitve; od ene strani nam vsiljujejo garibaldinca, od druge pa juda za poslanca. Volilci, ne dajte se slepiti ni od lahonske ni od nem-škutarsko-vladne stranke; zaupanje stavite le v domače, znane može, ki so vašega jezika in vaše vere. V prvem in v drugem volilnem okraji izberite si moža, ki bosta znala zagovarjati vaše želje, ker sedanja vaša zastopnika ne bosta se menda več potegovala za poslanški sedež in ko bosta si prava moža izbrala, postavita se za kandidata in potem ju boste volili vsi enoglasno. Drugod, to je v tretjem, četrtem in šestem okraji pa volite dosedanje poslance, ker se vrlo potegujejo za vaše pravice, gg. Nadli-šek, dr. Loser in Nabergoj so vredni spoštovanja in zaupanja. Tudi g. Burgstaller včasih zagovarja pravice okolice, toda ne vselej, zato bi bilo bolje, da bi ga okoličani prepustili meščanom in da bi volilci petega okraja volili domačina, magari pripro-stega kmeta, da je le naroden in značajen. Prišel je čas, da moramo Slovenci otresti se ptujega jarma, postaviti se na lastne noge in ne vklanjati se vedno tem, ki imajo moč in denarje.
Kdor se sam zaničuje, podloga je tuj-čevej peti!
* *
*
Četrti volilni razred in Slovenci.
Napčno bi bilo misliti, da je mesto Trst za Slovenijo popolnem izgubljeno in da moramo Slovenci pozornost obračati le na o-kolico, da jo poitalijančevalne povodnji rešimo. Sedanjega Trsta zunanja podoba je res laška, toda v njem živi lepo število Slovencev in drugih Slovanov, ki bi lehko mnogo vplivali na tržaške razmere, ako bi se zložili in bi vzajemno postopali. Najlaže to dosežejo mali trgovci, kupci in obrtniki, ki imajo volilno pravico v četrtem razredu. Ako pogledamo volilni imenik četrtega razreda, vidimo v njem večidel slovenska imena in vendar prav ta razred navadno pošilja v zbor najhujše nasprotnike slovenskega naroda — odkod to? Odtod, ker v tem razredu lahouska agitacija je strašanska in se slovenski volilci premrzlo vedejo! Ali naj se ti-le združijo in gotovo proderejo pri volitvi s svojimi kandidati. Saj vemo, da pri zadnjej volitvi za državni zbor so tudi slovenski volilci četrtega mestnega razreda, ki so volili skupaj z okolico, pripomogli našemu kandidatu g. Nabergoju k sijajnej zmagi. Zato, slovenski volilci četrtega mestnega razreda, pokažite, da ste pravi Slovenci, združite se pri prihodnjih volitvah in volite v zbor same prave narodnjake. Polit, društvo „Edinost" vam pa pojde na roke, da se bo agitovanje pravilno vršilo in dovršilo Slovencem v ponos. Pogum velja!
♦ *
*
Turški list. V Avstriji ima vsako veče mesto, kjer listi izhajajo, gotovo tudi
svoj turški list, tak list je n. pr. na Du-naji „Neue Freie Presse," v Ljubljani „Laib. Tagblatt," v Pešti jih je Bog ve koliko itd. Pri nas je tak turški list: „Ancora."
Žalostno, pa resnično.
* *
*
Delitev daril v okoliških ljudskih šolah bode jutri 27. t. m. Te dni so bila šolska izpraševanje. O številu šolo obisku-jočih otrok ne moremo sicer nič povedati, ker naš skrbni magistrat ne daje za okolico tiskat razredeb, kakor to dela za mesto; ali dobro in potrebno bi bilo, da bi se šolske zadeve vendar enkrat vredile in da ne bi vse in vedno bilo le — začasno ! Nemamo ni šolskih postav, ni šolskega sveta in
zato tudi ne šolskega reda !
* *
*
Dva vjeta Turka so spet 16. t. m. pripeljali iz Dubrovnika v Trst in ju izročila tukajšnjej vojaskej bolnišnici. Po naših mislih bi moralo za take Turke skrbeti vred-ništva naš1 h turških listov. Drugi Turki so tudi uže na potu v Celovec!
23. t, m. pa so pripeljali zopet dva
in ju precej dalje v Celovec poslali. * *
•
Vojna na jugu škoduje avstrijskemu parobrodarskemu društvu Liloydu. Od 1. januarja do maja t. 1. je bilo 268,597 gl. manj dohodkov, nego lansko leto, kar kaže, da trgovina na jug peša vsled vojne.
Prvega letošnjega poluUtja se je v Trstu rodilo 2781 Živih in 162 mrtvih otrok«, umrlo je 2283 osob in poročilo se je 533 parov. Tedaj se jih je več rodilo, nego umrlo in tudi več rodilo in poročilo nego lani prvega poluletja: Trst še vedno raste.
* * *
Samoumori so v Trstu tako pogo-stoma, da ne preide teden brez enega ali več samoumorov; vsak teden pa se tudi čita v lokalnih listih o napadih, pretepih, umorih in tatvinah; naj večja rola v Trstu v takih slučajih je nož in bodalo. Pretekli teden se je ustrelil 60 letni gospod na judovskem pokopališči z revolverjem. Doma so ga pogrešali uže več dni, trpel je več časa in se mu je po glavi mešalo, kar ga je tudi k sainoumoru pripravilo.
—	Tudi se je ustrelil iste dni neki trgovec v Barkolah poleg Trsta, uzrok nij znan naj brže so slabe trgovinske razmere u plivale na njega.
—	Tudi se je obesil neki rokodelec na orginalni način tekoči teden, privezal je za stopnice vrv, potem si jo je krog vrata zadrgnol, in smuknol čez stopnice navzdol; dobili so ga precej, ali rešiti ga nijso več
mogli, ker je uže mrtev bil.
» *
*
Vrat si je odrezal v ponedeljek neki težak zarad petletne bolezni, ker se ni
mogel ozdraviti. Čudno zdravilo to. * *
*
Kameneno olje (petrolio) je osmrtilo dve osebi. V samotni stanici bolj podstreho; v ponedeljek hoče žena R. nekaj iskati,
po nesreči se ji prevrže luč in tekoj se užge nje in male h čerke obleka. Obe ste konci tega tedna umrli. Naj bode to v svarilo, da se s kamenenim oljem previdno
ravna.
* •
Za pogorelra Nadliška je daroval g. Hren 1 gl.
Najnovejše.
23.	t. m. so Turki z vso silo zagrabili levo krilo srbske vojske ; popolnem odbiti
so se potem vrgli na desno srbsko krilo; srbski vojaki so jih tukaj sprejeli z vriskanjem i hudo pobili; pehota se je vzlasti odlikovala i navskrižni ogenj podiral turške raj de.
Ko
so Srbi začeli 24. t. in. zjutraj streljali na Turke, umaknoli so se ti i bežali.
24.
t. m. so Turki pri Osojniku na Dalmatinskem poropali 80 glav avstrijske živine, enemu pastirju glavo odbili, druzega ranili i na avstrijske vojake i žandarje streljali. Ko so umikajočim Turkom Hrcegovci rekli, da je živina avstrijska, odgovorili so : Naj pridejo ponjo, če jo hočejo nazaj imeti.
Oemu je toliko naših vojakov v Dalmaciji?
Smešnica.
Noti turški vojvoda v Albaniji, Mah-mud paša, je telegrafiral angleškemu konzulu, naj pride sam i ž njimi drugi konzuli v Podgorico preverit se, koliko božje sile nosov so odrezali Črnogorci Turkom. Konzuli so odgovorili, da ne pridejo, da je pa dano na izvolje Malimud paši poslati jim Turke breznosce. Ali se je čuditi, da nij nosa tam, kder nij glave?
Listnica uredništva.
Gospod Josip Godina Verdelski, prosim Vas, ne nadlegujte me z Svojimi pismi in kodrčijami, ker nemam časti jih sprejemati. Ako hočete kaj, pri sodniji se dobova in tam lahko drug drugemu v oči pogledava. Pisma, katero ste po mojem predstojniku meni poslali, nisem sprejel, dobo-ste je pri njem, kadar zopet okoli 12 ure tija pridete; kaj pa je z ono stvarjo, ali je zmrznilo ? G. A. N. v B. Dopisa nismo mogli porabiti zarad osobnosti; srčni pozdrav. Fant od Fare, oglasi se zopet in povej nam pravo svoje ime.
Dr. JOSIP BIZJAK
preselil se je 21. tega meseca v novo hišo (časa Ara) v prvo nadstropje, z razgledom na ulice sv. Nikola in sv. Spi-ridijona, kar se stvu naznanja.
in sv. Spi- mm p. n. občin- B
Lastnik izdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinat'.
Tisk avstrijskega Lloyda.