Vesele
Velikonočne Praznike
gsióvcflmo pfldYTvo g >i — g A\£L8QüflU£ j

Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095
Telephone:
Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršič
Set up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — ceno:
50c.
Annual subscription — letno:
$6.00
LETNIK XXIV, ŠTEV. 3
Registered for posting as Publication Category 'A'
MAREC 1980
V SPOMIN LETU OTROKA
SVET NAŠIH OTROK WORLD OF OUR CHILDREN
"MESSENGER" — GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Na proslavi 2 5-le t nice S.D.M. je bila podana v javnost knjiga "Svet naših otrok", ki jo je izdalo Slovensko društvo v Melbournu v spomin na mednarodno leto otroka.
Knjiga je zbirka risb in sestavkov slovenskih otrok v Melbournu, katere so pripravili za razstavo in natečaj ob priliki proslave leta otroka na Slovenskem kulturnem in razvedrilnem središču v Elthamu 29. julija 1979.
Zamisel knjige in tudi njena sestava je zasluga ge. Drage Gelt, učiteljice slovenske dopolnilne šole pri S.D.M. Izdalo pa je knjigo S.D.M.; tiskalo in vezalo jo je slovensko tiskarsko podjetje g. Simona Špacapana "Distinction printing". Fotografije je posnelo "Mickey " Photo Studio, katero tudi ža leta sem prispeva brezplačno fotografska dela za "Vestnik". G. Stanko Prosenak je vodil nabiralno akcijo med tukajšnjimi Slovenci, katera je omogočila, da je bila knjiga tiskana brez stroškov za S.D.M.
To drugo knjigo, ki jo je izdalo S.D.M. (prva je bila pesniška zbirka "Bronasti Tolkac") je treba videti in pazljivo prelistati, da človek lahko razume pravo njeno vrednost in dobi vpogled v izraz nepokvarjene otroške duše, otroškega ocenjevanja življenskih vrednosti ter otroških želja, upov in idealov za bodočnost. Ta gledanja, ki se zrcalijo v preprostih spisih in risbah naivne in nedolžne dobrovernosti, ki se še ne zaveda nevarnosti prepadov današnje potrošniške družbe in nje brezusmiljenega tekmovanja za gmotnimi uspehi.
Bolj pravilno pa bo, da izraze priznanja, katero gre ge. Geltovi in vsem sodelavcem prepustimo tujcem:
KOMENTAR NA RADIO 3AW: Mon. 24.12.79
The International Year of the Child is more or less over and one may be forgiven for wondering if it achieved anything. We have had an International Womens Year, then a Year of the Child, may we now look forward to an International Year for Men. Who knows? Probably however some thought was given to the many issues concerning children, perhaps a number of issues were clarified or advanced by the various ways in which most people tried to do something for children, or children's causes during this year. And 1 have just received one very pleasant little offering, prompted by the Year of the Child, and the work of one of Melbourne's smaller ethnic communities. The people of Slovenia are of
course officialy Yugoslav, but we all know that Yugoslavia is a land manufactured out of a number of nationalities, one of which are the Slovenes, of the north. The Slovenian Association of Melbourne organised an exhibition of Children's paintings and drawings, and essays, and they have gathered the best of the work contributed to the exhibition into a book "World of Our Children". For a small community albeit an enthousiastic one, it is a remarkable achievement. The book is entirely bi-lingual, written in English and Slovene. It looks an extraordinarily expensive book to produce, on glossy paper, and full of illustrations of children's drawings and essays. Remarkably, many of the essays trom very young children are in Slovene; and both drawings and essays have that
- ì^T-r*
i
J t) « A V :
V ? *
-SS»	«
Naslovna stran knjige
Cena knjige je $3.00. Dobite jo pri Slovenskem Društvu Melbourne ali pa jo naročite po pošti na naslov tajništva S.D.M.
wealth of wry humor and perception that is characteristic of children. In a postscript, the Slovenian Association expresses the hope that as well as contributing to the Year of the Child, the book will enrich this multi-cultural society of ours and thus making it a better Australia.
I think they have done that. They have demonstrated for example that one can be different and yet be the same.
I would like to extend my warmest congratulations to the Association for its initiative and to the children who took part. There is nothing more important than the conservation of heritage, language and tradition and you have demonstrated in an outstanding way what can be done to encourage young people constructively and with considerable inspiration.
A. J. GRASSBY
Commissioner
for Community Relations
ä& I O.g.aJIJI *.*.t t_t.f .t.f_t.<l.t.t_t t f_t_t.t_t.t.t.t .t..t_t.^.g_9.Ci>.g.0.g.g.0 9 ttJUULtt g t»
ZA POROKO! 75 barvnih fotografij v različnih pozah vključno z albumom samo $120.00. Po naročilo pridemo na dom ali v cerkev.
ZA POTNE LISTE!
Izvršimo fotografije v 20. minutah.
inolio
9A LOWER PLAZA
SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING MELBOURNE, 3000 Tel. 63 1650
\jLflJLÖ_^*JU
UULfl^
Življenje predsednika Jugoslavije maršala Tita prihaja do svojega konca. S tem se je zaključila za Jugoslavijo pomembna era, cel svet pa je izgubil človeka, ki je užival mednarodni ugled kot dober politik in iskušen državnik.
Prav gotovo bodo mnenja o maršalu Titu, kot o vsaki osebnosti deljena. Toda tudi najzagriženejsi nasprotnik bo moral priznati, da je bil ena najznačil-nejjih osebnosti v zgodovini šužnoslo-vanskih narodov.
Nihče nima samo dobrih lastnosti, kakor tudi nihče ne samo slabih. Naša človeška omejenost ne dovoli nikomur, da bi presodil vse popolnoma nepri-
TITO OB KONCU
stransko. Vse naše gledanje je povsod in vedno pod vplivom zunanjih dogodkov, okolnosti in doživetij. Ti vtisi barvajo vsako naše gledanje in imajo za posledico, da pretiravamo svoje mnenje v sorazmerju s tem kar bi sami želeli.
Včasih pa so vendar na razpolago dejstva, katerih nihče ne more zanikati. Nihče ne bo mogel odreči Titu, da je iz mrtvila obudil predvojno organizacijo komunistov v Jugoslaviji, da je med vojno s trdno voljo, velikim elanom in politično spretnostjo spremenil partizanske oddelke v organizirano vojno silo, ustanovil novi upravni aparat ter uspel brezpogojno eliminirati nasprot-
nike; da je znal izkoristiti ravnotežje med z apadnim in vzhodnim ideolo-Zkim blokom ter bil prvi, ki se je uspelo uprl Stalinovemu konceptu sovjetske domnacije. Bil je začetnk in gonilna sila bloka neuvrščenih ter skoraj 35 let oseba, ki je — pa naj bo že na kakršenkoli način — znala podrediti različnosti narodov živečih na podrečju Jugoslavije interesom skupne države.
Končno sodbo bodo dale generacije zanamcev, ki bodo z manjšimi predsodki gleale na dogajanja 20. stoletja. Brez dvoma pa je, da bo osebnost Tita za jugoslovanske narode, v zgodovini zavzela položaj ki ji po svoji pomembnosti pripada.
"VRSTNIK"
JF. NEODVISNO GLAJIL.0 SLOVFINCFV V AVSTRALIJI Lastni k. ie Slovensko Društvo Melbourne
Urcdniško-upravni odbor:
.lana Gajsek Darko Hribernik. Marijan Werner RcnSiiik. Bo/o Loniaf.
i'eršii. Milena
C.'olcnko Stanko Penìa. Robert Ogrizek. \ nita '/eie
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $6.00 Cena številki 5<U\

Tito: „Moja mati..."
Velike pozornosti so bile deležne predsednikove besede» ko & nagovoril učence nove osnovne We Marije Broz v Bistnci ob Sotli, in obWtal pije tudipteno^ieno rojstno hišo svop matere v TrebČah pri Podsredi. Med drugim je dejal:
Tito in Stane Dolane med
Na enem izmed koncertov Slovenskega okteta v Karadjordjevu:
pevci okteta.
'WMiWÉfi'^fmffli^MzMm^-' Po tej (Jakčevi) predlogi sta naredila doprsni kip Titove matere naša znana kiparja Avgustinčić in Herljević.
„Vidite, jaz sem moral delati že od svojega šestega leta, pa vse do danes. Šel sem skozi vse faze, skozi vse težave, skozi katere lahko gre človek. Preživel sem dve vojni. V prvi sem bil vojak, podoficir, v drugi pa sem poveljeval. Vse sem si-pridobil sam, sam sem se vzgajal in izgrajeval. To je Wo tisto, kar mi je dala mati: te njene nw«te sem tudi upošteval. Moja mati je bila stroga in pravič-
na ženska. Bila je tudi verna. Nas, otrok je bilo veliko: nekateri so umrli, sedem pa nas je ostalo živih. Vendar je vsakemu izmed nas posvečala pozornost in nas je strogo vzgojila. Spominjam se, da nam je ničkolikokrat govorila, naj bomo pošteni. Poštenje, ki mora krasiti človeka, je vcepila v nas, svoje otroke in tudi vame
MARŠALI NEKDAJ IN DANES
Beseda maršal izvira iz starogermanskega jezika (marah - konj, scalc - sluga). Prvi maršali v Franciji so bili v 8. stoletju upravitelji konjušnic vladajočih knezov, kasneje pa se je pomen in značaj besede večkrat spremenil. Tako na primer je bil že v 12. stoletju „maršal Francije" po vrstnem redu drugi najvišji vojaški čin; prvi je bil „connetable". Sprva so imeli Francozi enega samega maršala, v 16. stoletju so bili štirje, pred revolucijo jih je bilo že 16, Napoleon pa jih je premogel kar 26. V najnovejšem času lahko dobijo francoski generali čin maršala le za izredne zasluge.
V nemških državah je imel „Marschall" do 12. stoletja podobne obveznosti kot francoski kolega. V 14. in 15. stoletju so vojskovodje imeli naziv „Ordensmarschall" ali „Oberstmar-schall". V naslednjem stoletju pa se pojavlja naziv feldmarSal, ki je bil v vojnem času nekakšen posrednik med vrhovnim komandantom (cesarjem) in vojskovodja Njegov pomočnik je bil podmaršal ali kasneje feldmaršallajt nant V 17. stoletju je bil v Brandenburgs kasneje pa tudi v Prusiji in Nemčiji, najvišji čin generalfeldmaršal, medtem ko so med drugo svetovno vojno Goeringa imenovali za rajhsmar-šala,
TITO as a 28-year-old locksmith and as a marshal at the height of his power
V Rusiji je Peter I. po nemškem kopitu uvedel čin qeneralfeldmarsala za najvišjega komandanta, nasiednji nižji čin pa je bil generalfeldmaršallajtnant. V Sovjetski zvezi so leta 1935 uvedli čin marša la Sovjetske zveze leta 1943 pa čin maršaiov in glavnih maršalov artilerije in letalstva ter maršalov eklepnih enot, inženirstva in zvez.
Feldmaršale so imeli tudi v Angliji in Avstro-Ogrski. V Italiji je bil v stari piemontski državi že od leta 1430 naprej najvišji vojaški čin „maresciallo di Savoia". V združeni Italiji je bilo mogoče od leta 1925 dalje dobiti ta najvišji čin („maresciallo d' Italia") le za posebne zasluge v vojni. Kasneje so uvedli še čin maršala za kopensko vojsko („maresciallo d'escorto") in za letalstvo („maresciallo dell'aria"). Že od leta 1906 imajo Italijani tudi podoficirske maršalske čine. Tako „maresciallo ordinario", „maresciallo capo" in „maresciallo maggiore".
V	srbski vojski je maršalu ustrezal naziv vojvoda; dobiti ga je bilo mogoče le za vojne zasluge.
V	NOB je bil na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943 sprejet sklep, da se uvede naziv maršala Jugoslavije. Naziv je bil s sklepom z dne 30. novembra 1943 podeljen vrhovnemu konandantu Josipu Brozu — Titu. V SFRJ dodeljuje naziv maršala Jugoslavije zvezna skupščina, vendar le vrhovnemu komandantu.
ŠE OB 25-LETNICI
Toliko je bilo dejavnosti ob priliki proslave 25 letnice S.D.M. da ni čuda, da so ubogi dopisniki in urednik kaj izpustili in napravili kakano napako. Naj sedaj popravimo in dopolnimo:
Znamenje v spomin pokojnim članom daje zemljišču prizvok karakterističen za polja naše stare domovine.
Ivan ni Vlado
Pokal za meddruštvene balinarske tekme ob priliki 251etnice S.D.M. je podaril član S.D.M. gospod Ivan Sluga in ne Vlado kot smo napačno navedli. Ker poznamo Ivana kot dobrodušnega človeka smo prepričani, da nam bo pozabil to nerodnost.
Pozni Zmagovalci
Balinarske tekme so se končale šele pozno popoldne, ko je bila akademija že zaključena. Zato pokala tudi ni bilo moči podeliti zmagovalcem kot je bilo predvidevano v programu. Pač pa so, to je ekipa S.D.M. z veseljem sprejeli zmagovalno trofejo ob priliki večerje, jo napolnili s šampanjcem in menda ga ni bilo človeka v dvorani, ki ne bi užil te dobre kapljice iz tega velikega prekrasnega pokala.
Predstavnik S.D. Sydney
gospod Lojze Kocjančič je tudi član balinarske ekipe tega društva, ter je celo popoldne sodeloval pri tekmah. Zato ni mogel predati čestitk in darila svojega društva med akademijo kot so to storili predstavniki drugih društev.
Pač pa je kasneje ob predaji pokala spregovoril nekaj besedi, v katerih je izrazil pozdrave našega bratskega društva iz Sydneya.
Ostali
Naj se opravičimo tudi vsem drugim, ki smo jih pri tej priliki morda spregledali. Saj sodelavcev je bilo tako veliko število, da je kar nemogoče našteti vsakogar ne, da bi koga izpustil. Se bolj nemogoče pa je postaviti merilo koga omeniti in koga ne, da bi bili pravični napram vsakomur. Ker pa smo samo ljudje, ki tudi delamo za "Vestnik" v pičlo odmerjenem prostem času nam je kaj lahko storiti pogreške.
Omenimo naj samo še ogromo delo, ki so ga ob priliki proslavljanja tega jubileja naredili vsi odseki: ženski, mladinski, delovni, balinarski, lovski in ostali. Prepričani smo, da je posameznim članom teh odsekov končno najbolj važen dober uspeh njihovega dela. Saj ta daje človeku največje možno plačilo: notranje samozadovoljstvo.
V SLOGI JE MOC!
Pobalinstvo
Pobalinstvu in vandaiismu, ki razsaja v današnji družbi ničesar ni sveto. Tako tudi našemu v Elthamu ni prizanešeno in izgleda, da je nekaterim elementom v zadovoljstvo, da uničujejo to kar je koristno in lepo in nikomur v napoto.
Na poslednjem "Disco" večeru Mladinskega odseka S.D.M. so se našli pobalini — nečlani naše skupnosti, katerih "uniforma" so črna oblačila, posebno kratke frizure in uhani — ter pričeli metati lončke z rožami iz balkona zgradbe. Na srečo so bili prav hitro odkriti ter po strogi lekciji postavljeni na cesto z nasvetom, da se nikoli več ne prikažejo na našem zemljišču.
To so bili pobalini. Sprašujemo pa se če je navadnemu pobalinstvu pripisati tudi to, da je nekdo poprskal z lakom za lase sliko na šele postavljenem znamenju v spomin pokojnim članom S.D.M. in to, da je nekdo ukradel spominsko ploščico ter izruval lipo, ki jo je ob svojem obisku v Melbournu pred leti posadil slovenski škof Lenič.
Naj bo kakorkoli že, vsa tri dejanja spada jo v kategorije brezumnega vandalizma in siromašno mentaliteto storilcev lahko samo obžalujemo.
Opozorilo staršem in mladini S.D.M.
V poslednjem času je prišlo nekajkrat do nasprotij med mladinci, ki prihajajo na hrib v Elthamu in z otroci, ki žive v okolici našega središča. Problem je v tem, da otroci, ki pridejo s svojimi starši na hrib včasih odidejo v lokalni "Milkbar", kjer se srečajo z domačini in ker je mladina pač mladina pride do medsebojnih zbadanj in celo dejanskih obračunavanj.
Najlažje se bo temu izogniti tako, da naša mladina, posebno v večernem času ne odhaja z naše zemlje. Na ta način domačini ne bodo imeli povoda za izzivanje.
Take ribarije med mladino iz različnih krajev ni nič novega. Tudi v naši stari domovini je vladalo gotovo ljubosumje med fanti ene in druge vasi, ki je včasih vodilo do pretepov.
Zato odbor S.D.M. prosi vse starše naj vplivajo na svoje otroke, da ne odhajajo iz zemljišča in se tako izognejo nevšečnostim, ki prav lahko prpeljejo tudi do večjih težav za vse ostale.
SPET LEPOTICA S.D.M.
Odbor S.D.M. je že pričel s pripravami za letošnji slovesni letni ples. Kakor je že običaj iz leta v leto bosta tudi letos izbrani "Lepotica Slovenskega društva Melbourne" in "Kraljica dobrodelnosti".
Kandidatka za naslov lepotice mora biti stara najmanj 17 let in vsaj eden njenih staršev mora biti Slovenec. Za kraljico dobrodelnosti pa bo proglašeno dekle, ki bo na-
bralo največ prispevkov za dokončno ureditev športnih naprav za mladinski odsek. S.D.M.
Dekleta, ki bi želela sodelovati pri teh natečajih naj se prijavijo tajnici S.D.M. ge. Anici Markič po telefonu na štev. 870 9527 ali pa pismeno na naslov Slovenskega Društva Melbourne: P.O. Box 185, Eltham, Vic., 3095.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PIT. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postreženi boste v domačem jeziku
NA HRIBU OB YARRI
Slovensko središče v Elthamu: pogled od doma proti vhodu.
Pogled od vhoda proti "Domu " S.D.M.
Slovenska TV v Avstraliji	Za Slovenščino na TV
IflHHfcf-lPMf (G>)1
SLOVENSKO RADIJ S K O
3EA DOBI MOČNEJŠI TOK
(V Melbournu:
Vsak ponedeljek od 7-h—8h zjutraj. vsak četrtek od 7h—7.45 zvečer)
Melbournski prebivalci in prebivalci Geelonga ter okolice bodo od sedaj naprej dobili čistejši sprejem postaje 3EA, če bodo svoje sprejemnike vključili na 1224 khz. 3EA ima novi oddajnik kateri deluje na 5000 vatov, v primerjavi s prejšnjim, ki je oddajal na 500 vatov.
Nova Avstralska neodvisna in mno-gokulturna radijska korporacija (Independent and Multicultural Broadcasting Corporation — IMBC), bo vzela posebne korake, da bo zaščitila interes manjših jezičnih skupin.
Tako sta poudarila ministra za pošto in telekomunikacijo, G. Staley in minister za emigracijo in etnične zadeve, G. MacPhee, ko sta v Sydneyu in Melbournu sprožila nov občinski svet. Korporacija, katero bi spodbujali da bi delovala komercialno bo zamenjala Special Broadcasting Service — SSB, The National Etnie Broadcasting Advisory Council in State Ethnic Broadcasting Advisory Committees (SEBAC). Pričela bo začasno mnogokulturno televizijsko službo, kasneje v temu letu namerava predstaviti 35 urni program na televiziji na teden do Oktobra.
IMBC bo upravljal odbor od 7 — 11 začasnih članov, določenih za dobo do 5 let. Minister je poudaril: "Ustanovitev te neodvisne mnogokulturne radijske organizacije bo dala nadaljen polo-
Minister za Post and Telecommunication, G. Staley in minister za imigracijo in etnične zadeve, g. MacPhee, sta rekla, da je s tem država reagirala pozitivno in pričakuje zboljšavo sprejema. V bodočnosti bo novi Independent and Multicultural Broadcasting Corporation (IMBC) odgovoren za takšne radijske postaje kot je 3EA.
žaj in povezanost mnogokulturni televiziji."
"Verjamemo, da z uporabo radia in TV, Avstralija lahko postane svetovna voditejica pri pomoči z združitvijo emigrantov in jim omogoči obdržati njihov jezik in ponos njihove kulturne. Cilj organizacije bo poskušati spodbujati medsebojno razumevanje z Avstralsko družbo in povečanje naše vrednote različnih in mnogokulturnih družb, ki jih imamo.
"Korporaciji do dana enaka uredniška preudarnost kot napovedovalcem, da bodo predstavili zadeve političnih in kontroversialnih bistev. Minister je rekel, da bo poudarek na kakovostno predstavitev programov. Organizacijski odbor bo ločil State in National Consultative Committees. Za prijave na službeno mesto bo odbor poklical State committees ter osebe bodo služile kot posamezniki in ne kot zastopniki dotične organizacije. Pregled delovanja in funkcije naj bi se vršil dve leti po tem ko prične korporacija delovati.
V nedeljo 24. februarja smo videli na "večkulturni televiziji" tudi slovenski program. Po duhoviti komediji na srbskem jeziku "Julija in osem Romeov" ter po odlični drami na hrvaškem jeziku "UDraška" je slovenski program razočaral.
Moderne popevke in domače viže so bile predvajane ob ozadju raznih pokrajinskih motivov iz Slovenije, ki bi za tukajšnje gledalci morali biti mnogo prestrejši ako bi hoteli napraviti vtis. Fotografija sama ni bila prvovrstna, osvetlenje je bilo pomanjkljivo in cel film je kazal znake obrabe. V celem programu ni bilo ničesar, kar bi privleklo tudi zanimanje neslovensko govorečih gledalcev.
Napovedovalka je izgledala elegantna in negovana toda prezentacija sama, posebno v slovenščini je bila brez življenja in je prav gotovo imela težavo pritegniti poslušalce. Nehote se pojavlja vprašanje koliko prilike je dano za vežbanje napovedovalcem, ki, če hočemo ali ne, predstavljajo slovensko etnično skupino na radijskih valovih in televizijskem sprejemniku.
Prav gotovo imajo v Ljubljani na razpolago programe, ki so vsaj na isti stopnji kot oni iz ostalih delov Jugoslavije in upajmo, da bomo v bodoče videli kaj lepšega in bolj zanimivega. Na žalost nam ni poznano na kakšni podlagi in kdo izbira v Sydneyu programe. Pojavlja se slutnja, da ima prste vmes kdo od naših južnih bratov, ki ne razume, ne zna ali pa noče, da bi Slovenci pokazali kaj boljšega, ali pa celo, da bi vsi programi bili v "jugoslovanšči-ni", kajti Slovenci in Makedonci smo vsi dovolj inteligentni, da razumemo srbo-hrvaško ali hrvaško-srbsko.
Slovensko društvo Melbourne skupaj s Slovenskim društvom "Planica" Springvale, s slovenskim društvom "Ivan Cankar" v Geelongu in Slovenskim verskim centro, v "KEW" so pričeli zbirati podpise za vlogo na ministra za Imigracijo in Etnične zadeve g. McPhee ter druge merodanje činitelje, v kateri apelirajo, da pri uvedbi večkul-turne televizije v Avstraliji vzamejo v obzir tudi Slovenščino. Prepričani smo, da ga ne bo Slovenca v Melbournu, ki ne bi podprl tega prizadevanja, da imamo tudi Slovenci, kot vse ostale etnične skupine svoj stalni kotiček na bodoči televiziji.
se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
NOVA MNOGOKULTURNA RADIJSKA POSTAJA
POLYPRINT
(Vic) Pty. Ltd.
1 DODS ST., BRUNSWICK, 3056 Tel. 387 6922
UPOKOJENSKI PIKNIK
Piknik je bil pod visokimi gumovci ob Maroondah jezu.
V nedeljo 2. marca jutro ni bilo obetalo kaj prida vreme. Toda navzlic temu smo se odpravili na pot in ko smo prišli na cilj se je nebo kar nekam zve-drilo. Namen naše poti je bil park pri Marroondah vodnem rezervarju v bližini Healsvilla, kamor smo odpeljali člane upokojenske družine Slovenskega društva Melbourne na piknik.
Kar lepo število starejših gospa in gospodov se je zbralo in zdi se mi, da so se zares prijetno imeli.
Verner Remšnik je požrtvovalno odigral vlogo glavnega kuharja pri Bar-B-Que, asistirali pa so mu uspešno Ivanka Tomažič in Mici ter Maks Hartman. Jedače in pijače je bilo v izobilju prav za vsakogar. Izvanreden duet, ki ga sestavljata sestri ga. Hartner in ga Kuri je zažvrgolel pod visokimi drevesi. Peter Mandelj, Maks Hartman in ga. Bole pa so nadkriljevali drug drugega v pripovedovanju smešnih zgodbic.
Bila je tudi prilika, da se je voščilo "vse najboljše za rojstni dan" gospodu Rakuščeku z malim darilcem in s petjem "Kolikor kapljic toliko let."
Prijetno je bilo sedeti v zavetju visokih gumovcev skozi katere se je od časa do časa prismehljalo sonce. Nekaj ko-rajžnežev se je odpravilo na spredhod po stezicah okoli jeza, ostali pa so se zadovoljili s kramljanjem ob kavi in potici.
— Ne bodi tako grd, naj ima tudi mama malo veselja!
Nad vse zadovoljni smo se odpravili proti Melbournu okoli 4h popoldne. Niti malo ni bilo razloga, da bi se kdorkoli pritoževal saj,:
Hrana je bila odlična, kar je zasluga ženskega odseka S.D.M. in Johna Hoj-nika . . .
Vreme je bilo nakonjeno, kaj je zasluga . . .?
Smešne zgodbice so bile zabavne, kar je zasluga pripovedovalcev . . .
Petja in smeha je bilo obilo, kar je zasluga vseh prisotnih.
Kdor ne verjame naj pogleda fotografije, ki so priča, da smo vsi preživeli nepozaben dan.
K.P.
Kati Hartner gotovo pripoveduje eno slano.
ZA MNOGE NE VEMO
JOJ, KAKŠNA REVA SEM .
Ko je nedavno obiskal Slovensko središče v Elthamu zgovorni in prijazni zakonski par, je zbudilo našo pozornost dejstvo, da sta prvič med nami, čeprav že prebivata v Melbournu zelo dolga leta. V prijetnem in zanimivem razgovoru z njima, go. in gospodom Trinker iz Prestona smo zvedeli, da sta se ves čas svojega bivanja tukaj predvsem osredotočila na družino in svoj ožji krog prijateljev. Nadalje pa sta nam tudi seveda z velikim ponosom povedala, da je ga. Dr. Fedora Best, o kateri smo v preteklem letu čitali v dnevnem časopisju pod naslovom "A blonde at the helm of Peter Mac" njih hčerka, Dr. Best rojena Trinker je bila postavljena na mesto direktorja vseh medicinskih funkcij bolnišnice Peter MacCallum v Melbournu.
Ga. Fedora je prišla v Avstralijo s svojimi starši, ko je bila stara 9 let. Po doktoratu v zdravniški vedi se je poročila z dr Jack Best-om, ki je sedaj pomočnik direktorja za komunalne zadeve pri Victorian Halth Commission, ter potem nadaljevala studije za višje diplome in istočasno sodelovala pri raznih ustanovah, ki se bavijo z zdravstvenim raziskovanjem.
Peter MacCallum je ime bolnišnici, ki se ukvarja predvsem s pacienti, ki trpijo za boleznimi raka. V enem letu zdravijo približno 5 000 hospitalizira-nih pacientov in 45 000 zunanjih pacientov. Ga. dr. Trinker ima odgovornost za 530 uslužbencev z medicinsko ali polmedicinsko kvalifikacijo.
Po razgovorih z njenimi starši se nam nehote zastavlja vprašanje koliko je še Slovencev, ki so tudi dosegli pomembne uspehe v tej zemlji pa ne vemo zanje
Mi Slovenci smo lahko samo ponosni na svoje uspehei, tako skupnost na uspehe poedincev kakor tudi poedinci na uspehe skupnosti. Saj se lahko brez sramu merijo z vsako drugo narodnostno skupino.
Dr. TRINKER O RAKU
Dr Fedora
sun, and by watching my diet.
"I always protect my skin when I'm in the sun. I use a moisturizer and then an ultraviolet filter cream, and I never stay out for more than a couple of hours.
"I avoid fast foods such as those fried in vats of oil. The oil in these vats is maintained at very high temperatures which degrades into compounds shown to be carcinogenic. I'm also a labe reader. I avoid anything with high levels of artificial colouring and preservatives."
Dr Trinker has a yearly — "or whenever there's an unusual symptom' — gynaecological examination fo uterine cancer.
"I also regularly examine my breasts for possible lumps," she said.
Samopomilovanje je opojno
Marjana jc bila pametna, izobražena, zelo čedna, prav lahko bi imela 3et fantov na vsak prst, na delovnem nestu je bila cenjena, čakala jo je lepa kariera. Ona pa je pri tridesetih začutila potrebo, da se zaupa zdravniku
psihiatru.
Debelo uro je tarnala potrepezlji-venui zdravniku o svojih težavah: da ima smolo v življenju, predvsem v ljubezni, da se ne veseli prihodnosti, da ne ve, kaj bi s seboj, in tako naprej. Marjana se je sama sebi smilila v dno srca. Sladko samopomilovanje jo je čisto prevzelo. Utapljala se je v opojni bolečini in tiho in vdano trpela zaradi užitka ob trpljenju. Od kod želja po samopomilovanju ? In: ali je res tako lepo trpeti, da se mladi in stari kar pulijo za čemerne muke?
Psiholog odgovarja: "Marjana in vsi njej podobni črnogledi ljudje uporabljajo samopomilovanja, da bi zbudili pozornost svoje okolice in pridobili ljudi zase. Začne se nedolžno, počasi, konča pa se žalostno. Kar je bilo v začetku pretvarjanje, postane resnica. Človek je sčasoma zares brez volje utrujen in naveličan, samopomilovanje, ki je bilo v začetku zvijača, je tedaj zares na mestu".
Kako pa naj se človek izogne črnemu prepedu samopomilovanja?
1. Imenujte svoj najpomembnejši cilj v življenju. Odločite se, kaj hočete, in si postavite tudi datum, kdaj bi radi dosegli cilj. Razmislite o vseh korakih, ki jih bo treba storiti.
2. Bodite pripravljeni na neuspeh. Uspešni ljudje tega sveta imajo skupno lastnost: vztrajnost. Po vsakem porazu se z novimi močmi vrnejo v boj. Pa naj bo to v poklicu ljubezni ali kjerkoli.
3. Prepričajte se, da lahko misli sprožijo dejanja. Če kaj zares hočete, potem boste to tudi dosegli. Ameriški psiholog Norman Vincent Peale je dejal: "Ideje lahko kot povečevalno steklo usmerijo izžarevanje osebnosti v določeno točko in naberejo novih moči".
4.	Nikar ne tožite. S tem boste postali sami svoj najhujši nasprotnik. Sugerirali si boste, da je z vami res hudo, in zaradi tega trpeli. Raje si dopovedujte, da ni vse skupaj nič hudega.
5.	"Nikoli se ne izgovarjajte. Ne recite: "Sedaj ni pravi čas . . "Jaz tega ne zmorem ..." ali celo: "Če bi imel čas, če bi imel denar.. . ."
— Le kdo mi je namazal palico z oljem?
Ga. Marcela Bole in Peter Mandelj pojeta
Ubogi Werner Remšnik je bil na shujševalni kuri a je moral prenašati vonj pečenja.
Komu se ne bi povečal apetit pri tako prikupnih članicah ženske skupine S.D.M. ki so postregle upokojence na njihovem pikniku.
üte
ENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
■P KULTURNO iN RAZVEDRILNO SRE DIŠČE JE URADNO ODPRL IS. OKTOBRA. 1978
HON. M.J. R.MACKELLAR.M.P
MINISTER ZA VSEUEVANJE IN ETNIČNE ZADEVE AVSTRALIJE
SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE
THIS CULTURAL AND RECREATIONAL CENTRE WAS OFFICIALLY OPENED ON 1ST H OCTOBER. 1978
THE HON. M.J. RYMACKELLAR,M.P.
MINISTER FOR IMMIGRATION AND ETHNIC AFFAIRS OF AUSTRALIA
Z balinišč S.D.M. je prekrasen razgled na okoliške gričke. Balinišče ima štiri steze. Gledalci pa imaje na razpolago lep prostor v senci dreves.
mmmm
V	januarju lega leta sta se zaročila naša priljubljena, požrtvovalna in prikupna sodelavka gdč. Janja Gajšek in g. Dušan La-vrič. Obema naše iskrene čestitke in želje za srečno in naklonjeno bodočnost.
¥¥
V	februarju pa se je poročil mlajši sin g. Pavla Cesnika in ge Bebe Gesnik g. dr. Branko Gesnik. Za življensko družico si je vzel gdč. Julie Whitton, ki je po poklicu kvalivieirana bolniška sestra. Novoporoče-na nameravata v bližnji bodočnosti odpotovati v Južno Afriko, kjer si bosta nabrala is-kušenosti v eni tamošnjih bolnišnic. Branku, ki je že kot dojenček imel priliko prisostvovati sejam odbora S.D.M., in njegovi soprogi želimo mnogo sreče v bodočnosti in uspeha v njihovih nadaljnih študijih.
Mladina v Elthamu res tako hitro odrašča, mnogo jih je že poročenih a se vseeno družijo med ostalimi ki niso. In tako je tudi prav!
Kaj pa rojstni dnevi? Teh je vsak mesec toliko, da ti ne primanjkuje "birthday parties". V soboto 1. marca je svoj 21. rojstni dan praznoval Robert Ogrizek. Resen in pameten je tako, da bi mu marsikdo dal že več ko 21 let. Na praznovanje, ki se je vršilo v Mladinski koči, je bilo povabljenih mnogo prijateljev, katere si je Robert pridobil čez leta s svojo prijaznostjo in poštenostjo. Vsi smo ponosni nanj in kot izgleda, tudi njegovi starši, saj sta v govoru izjavila, da žele,da bi Robert bil še v naprej tako v bogljiv in jih poslušal kot do sedaj.
Robert, vem da nasvetov res ne potrebuješ in ti ga ne nameravam dati, v imenu mladincev S.D.M., pa ti želim vse lepo v bodočnosti in da bi bil še v naprej tako dober prijatelj kot do sedaj.
NA HRIBU OB YARRI
Vhod na naše zemljišče v Elthamu je zgrajeno v simbolični obliki kozolca.
Na steber "kozolca " ob vhodu je vzidana spominska plošča na otvoritev.
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati)
Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
- j
t
ia§:
Pogled na vhodno stran "Doma".
t
Edi Polajnar
V soboto 16. februarja je preminul v triinpetdesetem letu starosti naš član in sodelavec Edi Polajnar.
Le majhno je število Slovencev v Melbournu, ki ob tej ali oni priliki niso srečati Edija, a še manjše število onih, ki niso slišali na radijskih valovih njegovo globoko vsidrano ljubezen do naše slovenske domovine in še posebno do njenih s snegom pokritih gora. Prav vsakdo, ki se je kdajkoli mudil na našem hribu v Elthamu pa je lahko občudoval borovce ki bodo za vedno spomin na Edija Polarjnarja, saj so bili posajeni na njegovo pobudo in v glavnem z njegovim delom.
Ines tu, maja leta 1976 utrpel prvi srčni napad. Ko je okreval po prvem napadu mu je podjetje ponudilo drugo mesto, kjer ne bi imel tolikšne odgovornosti. Toda Edi ni bil takega kova, da bi lahko miroval in se čutil poraženega. Nadaljeval je na istem mestu toliko časa, dokler mu zdravniki niso ukazali prekiniti z delom. Vendar ludi potem Edi ni miroval. Pričet je sodelovati pri slovenski uri na 3EA.
Od vseh začetkov našega društva je bil Edi eden njegovih podpornikov in sodelavcev. Vidimo ga že v drugem odboru društva, izvoljenem maja 1955, Sodeloval je pri ustanovitvi Vestnika in bil eden njegovih urednikov v prvih letih izhajanja. Radi odhoda v Sydney je moral prekini delo pri našem društvu. Toda po vrnitvi v Melbourne in posebno, ko se je pričela snovati zamisel o našem centru na Elthamu seje vključil z vso gorečnostjo. Leta 1974 je bil zo-
Pod borovci, ki nas bodo vedno spominjali na Edija Polajnarja — saj smo jih posadili po njegovi zaslugi — sije Lovska Družina S.D.M. uredila svoj park s streliščem.
Edi se je rodil v Tržiču na Gorenjskem\ kjer je bil njegov oče oskrbnik graščine in posestva barona Borna. Prav tu, v njegovih otroških letih se mu je vcepila ljubezen do prelepe gorenjske prirode, visokih hribov, bogatih gozdov, travnatih dolinic in strmih bregov. Ta ljubezen ga je spremljala vsepovsod. Od prvih šolskih let, skozi vojna leta, ko je na Dunaju študiral trgovske vede pa v daljno A v s tra lij o, kamor je prišel v letu 1949. Kot vsi drugi naseljenci v tistem času je mora! dve leti opravljati posel, ki mu ga je dodelila država. Potem pa mu je uspelo dobiti delo, ki je odgovarjalo njegovi usposobljenosti. Osredotočil se je na upravljanje z delnicami in tako postal vodja oddelka za delnice pri podjetju AM-POL v Melbournu in kasneje v Sydne-I yu. Iz Sydney a se je čez nekaj let vrnil v Melbourne, kjer je nastopil mesto kot "shares manager" pri podjetju [ Broken-Hill South. Tu je, na delovnem
pet izvoljen v odbor SDM in poverjena\ mu je bila organizacija zbirke denar j a\ za pozidavo našega središča. To zbirko je vodil in upravljal vestno in z vso na-\ tančnostjo ter mu prav gotovo pripada \ velik delež zasluge, da se je tako odlično obnesla. Odstopil je z mesta tajništva SDM radi bolezni, toda še vedno je z velikim zanimanjem sledil dogodkom na našem elthamskem hribčku.
Poslabšano zdravstveno stanje pa se je edno bolj začelo odražati tudi v njegovih družabnih odnosih in v marsičem razrahljalo ramer ja, ki si jih je ustvaril skozi dolga leta. Tudi delo, pri radijski uri je postalo prezahtevno, zato se je pred meseci poslovil od poslušalcev.
Edi zapušča soprogo Rom o, ki mu je 26 let bila predana zakonska družica ter 24 letno hčerko Viki, ki je diplomirana farmacevtka. Obema SDM izreka globoko zožalje. Pokojnemu Ediju pa naj bo lahka zemlja naše nove domovine.
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, Telefon delavnice 221 5536 — VIC.
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma •— 232 4314
Rojak VOJKO VOUK
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnik : Jim Korošec
Svoji k svojim !
OTROCI UPOKOJENCEM
Zborček naših otrok Slovenske šole je za Božič zapel nekaj pesmi našim upokojencem.
Tako so se izkazali tudi s folklornim plesom, ter nadvse razveselili vse navzoče.
Leto je minulo odkar sa je smrtno ponesrečil Jaka Korošec. Foto je bil posnet prvo leto po nabavi zemljišča v Elthamu ob borovcih, ki smo jih posadili na podubo sedaj že tudi pokojnega Edija Polajnarja.
m«.
OKENCE V UMETNOST
Lepotica S.D.M. za leto 1979. gdč. Irena Birsa, ki študira med drugim literarno umetnost na melbournški univerzi je mnenja, da bi "Vestnik" lahko posredoval svojim čitateljem, posebno mlajšim, pogled v dogajanja na kulturnem življenju Melbour-na. Z zadovoljstvom sprejemamo njeno idejo in tudi prispevek, četudi je pisan v angleščini.
Morda se bo našel kdo, ki bo dejal zakaj ne v slovenščini. Naš odgovor je sledeč: Gdč. Birsa je obiskovala samo angleške šole in čeprav govori slovensko, pisane slovenščine ne obvlada. Na drugi strani ga skoraj
ni Slovenca med nami, ki ne bi razumel in čital angleško. Važno pa je tudi to, da v naši sredi odrašča mladina, kateri moramo dati možnost sodelovanja tudi ako ne zna dobro našega jezika. Kajti ako nočemo, da se nam ta mladina odtuji, ji moramo dati priliko, da občuje v tistem jeziku, kateri ji je najlažji in najrazumljivejši. S tem nikakor ne bomo zanemarili slovenščine. Nasprotno! Mladina se bo prav gotovo pričela zaniipati tudi za to kar je pisano v slovenščini. Mi upamo, da se bo število naše sodelujoče mladine na ta način le povečalo.
After attending the performance of 'Raymonda' presented by the Australian Ballet Company, I realized that there was a need to present information and news on the various aspects of the arts in 'Vestnik'. Many of us either never get the opportunity, nor have the interest in the surrounding arts. Art, including the theatrical, the musical, and the artistic, is a much neglected topic of discussion by the general public. I feel this to be unfortunate because it offers us so much satisfaction and appreciation, and yet due to our own lack of cultural knowledge, we tend to disregard it from our everyday lives. I hope that by contributing to 'Vestnik', I may help in making the visual arts a more significant part in the lives of every individual Slovenian.
Ballet, like opera, was in the past, often limited to the socially elite; however this viewpoint should no longer exist. It is now open to everyone who appreciates it. However not everyone is aware of what a ballet as all about, therefore they don't go. Then there is nearly always a minority of our society who dislike it for no apparent reason. Much of this, I consider to be the result of media imagery. Ballet is quite simple to understand; it is merely a play presented in the form of dance and mime. In many cases it is acted according to a story or a plot, however this is not always the case with modern ballet. I believe that any person can find fulfillment and intellectual satisfaction from dance. if they set themselves this aim.

RAYMONDA
A Ballet in Three Acts
performed by the Australian Ballet Company Music ALEXANDER GLAZOUNOV Choreography RUDOLF NUREYEV Reproduced by MARILYN JONES

As I initially stated, I attended the performance of Raymonda at the Palais Theatre during mid February. This was the first complete performance to be seen in Melbourne since 1971, when the world renowned British ballerina, Margot Fonteyn played the leading role of Raymonda.
The ballet was first performed in its entirety in 1898, at the Maryinsky Theatre, St. Petersburg (now the Kirov Theatre, Leningrad). An abridged version of Raymonda was seen in Australia during 1934. Originally the choreographer (i.e. dance composer) was a Frenchman by the name of Marius Petipa, who was also famous for first staging 'Swan Lake'. However in 1964 Rudolf Nureyev, a principal dancer from the Royal Ballet, was commissioned to create a new version of the ballet. The Australian Ballet Company gave its first Australian performance of Raymonda in 1966; it was subsequently revived in 1971 and 1980.
Raymonda is set in Medieval Provence during the days of the crusades. In Act I Raymonda is seen celebrating her birthday at the castle of her aunt. Raymonda's fiance, Jean de Brienne is expected to return from the wars the following day. Meanwhile he has sent Raymonda presents ancluding a tapestry portrait of himself.
One of the guests at the party include Abderachman, a Saracen chief. He himself, has heard of Raymonda's beauty, so he too brings her gifts. Enraptured at the tapestry of her fiance, Raymonda falls asleep and dreams that Jean, steps down from the portrait and leads her into the garden where they dance together. Suddenly he diappears and her dream turns into a nightmare as she recognizes the sinister Abderachman trying to seize and embrace her. She then awakens.
In Act II the countess is seen giving a party. Both Jean de Brienne and Abderachman are present. There is much entertainment which is then
followed by a tournament between Abderachman and Raymonda's fiance. Eventually Jean wins and the lovers are united.
In the final Act both Jean and Raymonda are seen celebrating their wedding.
My impressions of Raymonda were that it had been well presented and produced. The accompanying music played by the Elizabethan Melbourne Orchestra was not only perfectly performed but also a suberb adjunctive to the ballet. The costumes containing numerous new designs and colours ranging from vivid reds, oranges and greens, to sombre tones of blue and lemon, in addition to the scenery, demonstrated a great vitality in creativity which was further enhanced by the dramatic lighting effects.
Personally, I felt that Act II appealed to me most, because of its immense variety of dancing, characters and scenes. At the Countess' party, Abderachman's followers are ordered to provide entertainment. Soon after Moors and Spaniards join in a dance which gradually becomes wilder and wilder. The harem-like costumes of the Moors were quite unique in style; but what attracted me the most was the style of dance. Instead of being performed according to the classical technique, it was quite the opposite. The Moors appeared to jump in minor consecutive leaps across the stage in accordance to the classical tunes of Gla-zounov.
A good example of the dramatism was seen in the tournament between Raymonda's fiance and the Saracen chief. The overpowering of Abderachman was regarded as such a a dramatic climax in the Gallet, that the scene was almost transformed into a ritual personification.
Overall the 1980 Australian production of Raymonda truly deserved in my opinion, the great attendance it received.
Irena Birsa
RAZ IM O
Podpora pomaga emigrantom pri nakupu hiš
Minister za Housing and Construction, G. Groom, je opomnil emigrante, z stalnim bivanjem tukaj v Avstraliji, da so lahko deležni zvezne državne podpore za hišo (Federal Government Home Savings Grant Scheme), Načrt je omejen kupovalcem hiše kateri kupujejo prvo že ustanovljeno hišo in parcelo z celotno vsoto, ki ne presega $40.000.
Na hišo, in zemljišče, ki sta vredna manj kot $35.000 lahko dobe celotno pomoč v znesku $2.000. Podpora se postopno zmanjšuje, ko se cena zviša nad $35.000 in ljudje kateri kupujejo hišo v vrednosti več kot $40.000 niso deležni tega državnega načrta.
Podpora se plačuje na varčevanje, ki je trajalo vsaj eno leto pred pogodbo za nakup hiše.
"Ne samo poročeni emigranti lahko zaprosijo za podporo," je izjavil G. Groom. "Tudi samski emigranti so lahko deleženi te podpore katerim ni omejitve na starost pod pogojem, da so napolnili 18 let."
G. Groom je rekel, da je načrt nameren zato da spodbuja in nagradi ljudi kateri so varčevali preko določene dobe za njihov prvi dom. Preko 500.000 podpor v znesku več kot $300 milijonov je na razpolago od kar je načrt pričel leta 1964.
Za nadaljne informacije se pozanimajte v pisarnah "Department of Housing and Construction" v vseh glavnih mestih.
Brošure za varnost otrok
Vsako leto je v Avstraliji nad tisoče otrok kateri se poškodujejo v prometnih nesrečah in domovih.
Vzgoja za otroško varnost je izdala brošure v šestih jezikih — Srbo-Hrva-škem, Arabskem Grškem, Italijen-šken>, Arabskem Grškem, I talij an-V Vietnamskem jeziku — katere so na razpolago brezplačno po vsej Avstraliji, ter daje nasvet kako ravnati z otroci, kateri se poškodujejo doma.
Brošure je pripravil "Department of Business and Consumer Affairs" skupaj z Sydneyskim "Royal Alexandra Hospital" za otroke, kot prispevek za mednarodno leto otroka.
ililllllllillllii
10 koristnih nasvetov
L Krhke steblaste kozarce pogosto razbijemo pri pomivanju in brisanju. Nikoli ne prijemamo za steblo, ampak za kozarec. Ko kozarec oplaknemo v vroči vodi, ga postavimo na krpo s steblom navzgor.
2.	Kadar se nam sprimeta dva kozarca in ju ne moremo ločiti, napolnimo notranjega z mrzlo vodo, zunanjega pa potopimo v vročo vodo. Zlahka ju bomo spravili narazen.
3.	Kadar zasmodimo tkanino, na kateri madeža ne moremo odstraniti z razredčenim vodikovim prekison, si pomagamo s koščkom sladkorja. Sladkor pomočimo v vodo in potegnemo z njim prek madeža.
4.	Pletene košarice, podstavke in podobno pomladimo ter očistimo s soljo. Pripravimo močno raztopino soli in vode ter z njo skrtačimo košarico.
5.	Staro torbico, aktovko ali kovček polepšamo, če zdrgnemo usnje s stepenim jajčnim beljakom. Posušimo, namažemo z brezbarvno kremo za nego usnja in zloščimo z volneno krpo.
6.	Žarnice včasih slabo svetijo, ker so zamazane. Prah in sledove nadležnih muh odstranimo z odvite žarnice z vato, ki jo namoičmo v salmijak. Nato zgladimo s suho krpo.
7.	Madeže, ki jih pušča sadje, težko odstranimo. Paskusimo s krpico, ki jo namočimo v bel kis. Madež dobro zdrgnemo, nato pa očitsimo še z mlačno vodo.
8.	Sledove kemičnega svinčnika odstranimo s pralnega blaga tako, da drgnemo madež s krpico, namočeno v 90-odstotni špirit. Krpico večrat zamenjamo, drgnemo, dokler ne ostane le še sled madeža, nato tkanino operemo.
9.	Če so očala pretesna, ali če nam drsijo z nosa, jih nesemo naravnat k optiku. Lahko pa si pomagamo tudi sami. Držaje namočimo v vročo vodo, nato pa upognemo po meri.
10.	Če se preproga viha, položimo pod preprogo vlažno krpo, na preprogo pa težko skladovnico knjig. Pustimo čez noč, preproga se bo zravnala. Za vsak primer pa nalepimo na spodnjo stran preproge mrežico ali poseben kotnik, ki bo preprečil vihanje.
KIKIIIIIIIKIIII
PREPOSTA PIZZA
Če želite pripraviti pizz.o, poskusite malo drugače. V skledo stresite vse sestavine za nadev: paradižnik, sol. olje, origano (divji majoran), kapre■ in olive. Dobro premešajte in razmazite z žlico na pripravljeno testo.
HRUSTLJAV PIŠČANEC
Piščanec se bo lepo zapeke/, če ga nekaj ur pred peko pokapamo z limoninim sokom. Zaradi limonine marinade bo dobila pečenka hrustljavo, rjavo skorjico.
SAMORASTNIKI SiimiiimimimnmmimiiKuimiimiiitnmi
SREBRNI JUBILEJ PRIHODA
1955 — 1980
Ladji "Toscana" bilo je ime, ki iz Trsta "cerine" odpeljala je. Letos pa bo petindvajset let odkar smo zagledali avstralski svet.
Prvi teden smo jokali, prvo noč na tleli smo spali. Ker angleško nismo govorili smo cel teden mleko pili.
Se s taksiji vsak dan vozili dokler dela nismo dobili. Najlepši pa vedno bil je dan ko srečali smo se v Prahran.
Kmalu smo dobili delo potem je šlo naprej veselo. Smo v novo hišo se vselili a v mrežo smo se ulovili.
Ne delaj si preveč dolga! To šola je za nas bila. Težko je bilo prebiti led, da lepši je izgledal svet:
Viktorija, država je lepa, zelena, ima cvetje, drevje različnega imena. New South Wales je poln vrline a Queensland mnoge ima dobrine.
Južna Avstralija je bogata, tam so lepa polja zlata. V celi avstralski zemlji škrat bogati skriva svoj zaklad.
Komur delo ne smrdi, lepo v Avstraliji živi. Svoboda je in vsak po svoje lahko dela, pleše in pa poje.
Nikjer v Evropi ni lepo, kot ie v Avstraliji nebo. Avstralija, preljubi naš si dom, do smrti ti hvaležna bom.
Marcela Bole.