opne podporne jednotb Ckkago, UIM petek, 15. maja (Mav 15), 1925. 8TEV.—NUMBER 114 Friifttkt iti« Amerika. Gonja suhačev v Johnstownu, Pa. Enotna fronta atavbinakih delavcev po vaej deželi. Bryan je začel napadati znanstvenike. Ford kupuje zvezno brodovje. 2ganjarska vojna na atlantič-ni strani. Mednarodna ženska zveza je zaključila konvencijo. Po zveto. f Francija pošilja pojačanja v Maroko, kjer so bile njene čete tepene. v Monarhisti v Nemčiji cenzurirali Hindenburgov govor. Trockij, burno pozdravljen, je bil izvoljen v prezidij sovjetskega kongresa. Cang-tso' Lin se vrača v Peking na čelu armade. UREDNIK MORNARSKRGA STROKOVNEGA GLASILA, JO PRIMERJA S TEAPOTHKO AFERO. Po njefeveia mnenju tiči aa te kupčija poetična podpora. ttaahlagton, D. C. (F. P<) — Paul Scharrenberg, • uradnik "8eamen'z Journala", strokovnega glasila Mednarodne mor-narake unije v Ameriki, obdeluje 0'Connorja, predsednika plov-benegs odbora ln odlok plovbe-nega odbora, ki je bil sprejet s Štirimi prod tram glasovom glede prodaje pat ladij Dollarjevi pa rob rodni družbi, v strokovnem glasilu. On primerja to prodajo a teapotako afero in pravi na nekam mestu: "Dollarjeva družba, kt jo pod-pirajo Plslshsckerjevl bančni Interesi, in k nji se všteje tudi kot sodelujoči politični /irug župan James Kolphr, Jr. is SanFranci-sca, Je pridobila ta ladije in bo adaj mogoča ustanovila plovbe-nI monopol v Pacifiku.'* Sharranberg dalja opozarja na fakte, da ja vlada Imela dobiček od teh ladij, ki so stalf $8(1,000,-000 ln da je Paoific Mali drušba ponudila ssnjs 760,000, medtem ko ja bila ponudba Dotlar-jeve kompanije samo $5,625,000. Poleg tudi naglašs. da je bila Dollarjeva drušba vedno aa-sprotns belopoltnim mornarjem na svojih ladij ah, kar na delajo iSjdaleU^ Jo dosti iijo jdanar s vtihotapljenjem narkotičnih strupov. Nsto pov-darja, ako je Že plovbenl odbor prodal ladija Dollarjevi driišbi. da hi bil lahko zahteval od nje, da ualužbl belopolt ne mornarje. PhMadelnhla. Pa. - Wllliam Junninga Bryan je v svojem go» voru v Westchest«rju v sredo zvečer obdolžil ameriška znanstvenika, da so "nepošteni Io|k>-vi, ki aa boje govoriti o vari in rujejo pod zamljo ter kradejo vero našim otrokom". Bryan Ja dejal, da bo snanl tennaaiškl proces prlvlskal učenjaka na piano, da bodo morali prijeti sa orožje in se bojevati. Ta boj, pravi Ji ryan, ja največje* šanfnadnavnam redu. ***** Biyanovo «t al Išče js, da moderna vada na sms priti v javna šola, hoče pa, da prida v javna šole biblija. Njegova deviaa ja: "Ljudstvo nsj kontrolira šola1*, Zagrizeni protestatitovskl funti amen tal isti, h katerim apada Bryan, so to "ljudstvo". PREISKAVA GLEDE BORZNIH ftPEKULACU' KONČANA. Dogaaae aa baje kršitve sakaaa sa term laske kepi! Je. Oi C*e Pltl^ltA* va glada borznih špekuiaeU v Chicagu Ja končsns, pripoveduje poljedelski tajnik Jsrdlna. Poljedelski dapartmsnt na pove, kakšno bo poročilo, ampak dobri o-paaovaici sodijo, ds bo poročilo povedalo, da Je bil kršen Capper-TincherJev zakon gleda termln-sklh kupčij. SLAB*) ŽELEZNIŠKO KftlSl* SČE VZROK ZA ODŠKODNINSKO TOtBO. Olrard, Kana. — Mrs, Lola Stark iz Oalana ss je peljala s svojim soprogom v avtu, ko Ja avto privolil na šelesniško krtšl-šče približno tri Čotrtinke milje vzhodno od Arme, Kana, Cesta Ja tlakovana, nI pa tlakovana na ieMikem krišišču. Posledica Uga ja bila, da ja avto odlstal v jarek. Poškodovan Ja bil avto in teike poškodba Ja zadobda mrs. Lola Surk, ki je zdaj vložila od-škodninsko tožbo proti Hamilton Coal In Mercantila kompanljl za dasft tisoč dolarjev. To Je prva toiba te vrste v okraju Craw-ford. » ■ ■■ ■ NAČRT VELIKE JEKLARSKE INDUHTRUE V SIBIRIJI. Raavlt je aava Industrije bo stalo $5,000,000 rabljev. Zvesaaa ha a kusbsiko kolonijo. New Verk. — (FP) — New-roriki ursd kolonije Kuzbas poroča, da je delavsko obrambni svet ruska sovjetske vlad* Izdelal načrt za razvitje velika is-klarak* industrije v SIbIrlJL Investicija ho znašala 55,000,000 zlatih ruMJev. Na podlagi načrta sa prsmo-govni distrikt v Kuzbaau spoji s žilami železa« rud« v Ublaškem distrikt u proti Jugu. Železnike črte, ki l>odQ zgrsjsn« č«s e«n-traino Hiblrljo ln spajal« jeklar-skl distrikt s Kitajsko, Pstzljo, severom in savarozspsdom, kodo odvažal, produkt. Kuzbaškt možje pravijo, da srednja Sibirija bo prihodnji Aziji to, kar je P«nnsyivanijs Ameriki KANSASKI RUDARJI 01 SOV ALI ZA ODPOM HTROGA ZAKONSKA PRID-LOGA ZA TIRALNICB. Spriagfltld. IN* — Državni senat je sprej«! pr«llogo, ki dalo-ča, da sa igralnic« sa d«nar lahko zapro aa eno leto, BruaHJ, 14. maja. — Van d« Vyv«r« J« aastavll novo vlado l**«a socialistov Vyvere j« pre-mJJer In finančni minister. Vladna kriza v Belgiji, ki ja trajala toda nova vlada nima trdnih tal. Pacajasja glad« doIgo* ss Miss. Pariz, 14. maja. — Iz uradnih krogOv j« jsiila vsst, da sta zunanji minister Srlaad In flaaač-nI aOntst«r Caillsua sklenite zadati pogajanja z Združenimi državami gUi* plačevanja vojnih delgov v dv«h tednih. Chlcago in okolica: V soboto jaano In gorksjše. Solnce Izida ob 1:80, said« oh » O«. vprašati PROSVET GLASILO • JX)VENSKI NARODNI PODPORNE JEDNOTE "" laJtninT hmjvknsee narodn tako vranjo Cene okUaov po poroča e flJS sa tri w—es, tfrjpTMfrmmMlis^pji. H "m "PROSVECA" 5 9M7-M S«. Uvidih A "THE Ef*LlGHTENMENT" Organ »f tW Si IMS*! lUtl—4 National BeMftt br tka ratea on UnttcT Statss <«xc«pt jssr; Chiesšo »C.60, and gM^ign eoontiiea MKMHBR of Th« federated PBBSS« UNION LABEL APPUED FOR AU AMERIŠKA DELAVSKA FEDERACIJA SE SPI? 1 Ne more se reči, da se je Ameriška delavska f __ cija dozdaj brigala za organiziranje zamorskih delavcev. Zamorske delavce je prepustila svoji usodL V vojnem času je sicer napravila nekaj poizkusov, o katerih lahko reče, da so bili bolj navidezni, da z njimi bolj krepi zahteve belopoltnih delavcev. To je menda vzrok, da ta poizkus ni napravil na bančne, finančne industrijske privatne interese in privilegije nobenega vtisa. Ti interesi so razumeli, zakaj gre, ko je bija izigrana poteza za organiziranje zamorskih delavcev. Privatni interesi In privilegiji so videli v takih pote- lati skoraj zastonj. Vt j« ravno zah le prizadevanje, da se ostrašijo in dovolijo belopolt-nim delavcem, kar zahtevajo. RO r ■Karel Marks je rekel: "Delavci vsega sveta združite nT Z drugimi besedami to pomeni, da s« naj delavci)* ia nas m prvin ix>ni*ijsv, 000x0v U so se borili sa boljšf koš** kruha. Izkazatlbi ss morali kot vredni sinovi prvflt boriteljev. združijo brez razlike na narodnost, vero, polt ali spol. Vse kar dela, ne glede na delo, ki ga opravlja, nuj se zdru— ži, to je Karel Marksovo priporočilo. Besede so jasne iti razumljive. In za tolmačenje teh besed ni treba izšolanih farizejev in pismoukov, kajti razume jih lahko iutfprt sveti. Tistim, ki sa tu v W< paro ter da so voljni s naj bp| dJ v Westmoreiaadu prav slabo radi dela. Delavci afso prav nič Zadovoljni z vožnjo mr. Pa kaj mbeeje ti je treba, katerega So sami lavstvo, katero ^mesto da bi se bflo tesnejše fdružllo v Ista 1922, se j« is lo. ^Ip Danes je naetopila kriza za organizirano organizirano delavstvo se obljublja, & jim mogotci vzamejo tisto drobtinico katero so jim očetje s f.,......■■• lil jI__juttš.. ztTvomi priDorm, arugim sedaj od časa do časa plače, tako da . katerih rudnikih dobijo UP 80 do 86 centov za ženega premoga, dela po tri čevlje od ie savno tista bila pred 85 lett da dines stane f do *S eentov in Od do |5 JO, stalo mesto po štiri tov, moks pa 90c do fl. To___ brote, katerih noben delavec ni pričakoval, da mora trpeti lajo s svojimi starimi, ko ti ope-•s jo. Znan asi je slučaj, ko je sin svojega bolnega očeta nesel iz hiše na gnoj. K«kel mu je: "Ha- V Chicagu je te dni na ogled vsakemu, kdor plača 50c vstop- dič stari, tukaj crtmir Sin ni bil nine bivla angleška kaznensk* socUlist, ne brezverec, veren ka* ladija "Succeas". Njen sedanji laatnik, kapitan D. H. Smith, prefrigani Amerikanec, potuje z njo od luke do luke in jo toličan je bil, Id je hodil nedeljo v cerkev ter vsako leto štirikrat e spovedi. Imd sem opravek na sodišču ljudem kot spdmin na angleški v LogaUu. Notri je vstopil star mož. Vss se je tresel in koma j se držal pokonci. Na sodnikovo vprašanje, je starček pripovedovan "Moja družina me doma pretepa in jesti mi noče dati!" Bodnik mu je obljubil pomoč. Takih slučajev je bilo na stotine na Kranj sfceip, kjer aa kmetih nima nihče drugi komande kakor duhovičina. Med kr«|dQU■M&fthM munistov in socialistov, pa vendar se med njimi vršijo reči, katerih bi človek ne mogel verjeti* Izmed več slučajev v Ameriki naj pa omenim samo enega. V Clevsiandu pri neki družini je stsri oče prosil kruha malega otroka, svojega vnuka. Otrok je dtffcruha očetu. Ko pa je očetova hči videla, se je sarežala nad otrokom: "Zakaj pa daješ staremu kruh, udari hudiča starega!" i-* Potem pa pravi duhovščina, da ofUno ona zna vzgajati narod. Pojdite se solit vsi farji s tako vzgojo. Ko sem bil še mlad, sem mislil, Čo v kakem napol podrtem gradu ali zapuščeno grobnico pod kakšno staro cerkvijo; ako je, tedaj se spominja odurnega vonja po plesnobi in trohnobi. Pomnožite Občutek — mrzel kot pičla — in vonj s sto pa si mMi- prostejši človek z zdravo človeško pametjo, da lahk vsakemu farizeju, da jih tolmaii narobe, ko jih hoče sukati po svoje. Ampak voditelji Ameriške delavske federacije jih niso razumeli. Resnih poizkusov za organiziran je' zamorskih delavcev niso napraviH, dasiravno so na drugi strani priporočali, da se naj omej) naseljevanje belopoltnih delavcev iz Evrope. Ko so napravili to priporočilo, so morali vedeti, da privatni interesi in privilegiji ne bodo plačevali kar tjevendan mezd, ki jih zahtevajo fcefepoltni delavci, ampak ozrli se bodo okoli sebe in dobro posedali, ako morejo ie v Ameriki dobiti delavce, ki bodo delali poceni in dolge delovne ure. Res je, da se človek uči do groba, ampak voditelj Ameriške delavske federacije so smatrali sebe za modrijane glede delavskega strokovnega gibanja in so odbijali vsak nasvet, dokler jih razmere same niso prisililo, da priznajo, če ne bodo organizirali zamorskih delaveev, da bo kmalu konec moči Ameriške delavske federacije. Vprav zdaj se je izvršil važen zgodovinski dogodek za gibanje ameriških delavcev. Mogoče ga je opasild prav malo delavcev. V Washingtonu so zborovali eksekutivni svet Ameriške delavske federacije, eksekutive njenih departmentov, predsedniki narodnih in mednarodnih delavskih strokovnih organizacij. Pred tem zborom je pa nastopil zastopnik zamorskih delavcev in konštatiral, da je doslej Artle-riika delavska federacija prav malo storila za organiziranje zamorskih delavcev, ker so belopoltni delavci živeli v domišljiji, da so manj izkoriščani kot zamorski. Dogodki zadnjih let so jih mogoče šele prepričali, ako se ne organizirajo zamorski delavci, da zaide kmalu tudi njih solnce. To je žalostno dejstvo, ampak resnično. Po vsem svetu so že zdavnej priznali voditelji delavstva, da se morajo delavci organizirati brez razlike na narodnost, vero, spol In polt, v Ameriki prihajajo voditelji Ameriške delavske federacije šele tedaj do tega spoznanja, ko Jih je zastopnik zamorskega delavstva opozoril na to resnico in izjavil, da zamorski delavci hrepene po organizaciji Te resnične besede zastopnika zamorskega delavstva so šele opozorile voditelje Ameriške delavske federacije, kakšna nevarnost prihaja, ako v štiritedenski kampanji za vzbujenje delavcev ne pod vzamejo ničesar, d* organizirajo zamorske delavce. Razen par izjem so dozdaj zamorske delavce pretirali v delavski strokovni organizaciji. V bodočnosti ne sme biti več tega jfreslranja, ako hoče delavska strokovna oiv ganizacija napredovati. Jasno je, da delavska strokovna organizacija ne more napredovati, ki je enostranska In noče sprejeti pod svoje okrilje delavcev, ki se žele organizirati. Ameriška delavska federacija je izvršila veliko napak v preteklosti. Te napake so Škodile delavstvu. Uftjmo? da se te napake ne bodo več ponavljale, ampak da bo Ameriška delavska federacija hodila pot, ki jo hodi vsaka delavska organizacija, katere namen je, da služi delavstvu in njegovim ciljem. Da je sedanjo krlse krivo de- ^ wm ^ Speljal [z tovaf ne." BU som radoveden in hotel sem izvedeti, kje šivi ta človek, zAto sem |el za njima, da sem vidi), v katero hiš£ bosta šla. V nedeljo senv šel na sprehod mimo tU Ste hiše ln ko som videl onega mladega človeka zunaj hiše, sem se pričel p nJim Jmzgovarjati. Vprašal esm ga, da ni U on do-tičnik, ki je nekega delavnika odpelje! svojega očeta iz tovarne. Potrdil js ln prič* pripovedovati, 4a ga is odpeljal ven, ker se Je bal, da bi mu stavkarji kaj 2a-lega storili. Hotel sem poskusiti tudi kakega mišljenja je in po- lavstvo samo, nI izgovora. Premalo je bilo vselej sanimanja ša lokalne seje, pravom času. —».iernsj Kokelj. . Prepričal sem ss, da ni opišem samo dogodek. J906 smo v Ljubljani pri Kozlerju Imeli štrajk. Bili smo hs straši okoli tovarne. Nskefca I tovarno da bi 2 notri in ga hoče odpeljati. Pustili smo ga notri. Ko je pripeljal očeta ven, je rekel stav-"Nočem, da bi mojemu očetu stregli po življenju, in nočem, da bi mu kaj žalega storili, če #e kaj šel na Rožnik, kl so Imeli novo mašo. On mi je odgovoril; "Kaj mene briga farška parada! Jaz ne grem nikoli v cerkev. Socialist in brezverec sem Mislil sem si: Zdsj pa vidim, da niso socialisti aami divjaki. Pozneje sem se tudi večkrat prepričal, da tudi brezverci in soci alisti ljubijo svoje stare. Zarad so iskra, ki merijo na organiza-)-^ M moje simpatije na stran sociajjbtov. — Mer Slabe. Norih Chicago, 111. — Po dolgem pričakovanju sem primoran priti v javnost in opozoriti rojake na točnost neke "krojaške* tvrdke na Ohio ave. v Kansas Ci-tyju, Kan«. Pred par meseci jc človek po Waukeganu in North Chicagu jemal od rojakov mero sa obleko in v naprej račun. Jamčil je, da bo vsak naročnik imel obleko za veliko noč, to je 12. prila.,Do danes ni duha ne sluha o obleki. Na dani naslov sem do-tlAilks opozoril in dal odlog o-sem dni, nakar pa ie Wsst Allls, Wle. -j Ze v par dogodkih sem čital, kako je kdo postal socialist. 8sm sem približno doživel nekaj takega, zato bom tudi jas napiaal vzrok, sv kaj sem postal socialist Sluiil sem na stari Vriinlkl pri a ■^■■■■■l ■■ družini, ki je bila vsako P«* pojasnlls, kaj je Delala je s njim neverjetno grdo, niti divjaki bi ne mogli delati slabše s svojim roditeljem, kaMoiak JOM Leno* ave fkor so delali ti poboini ljudje, Dosti je, če povem, da ao staro« w _________ ® mu očetu namečka!! muh v nje- f*»AL SA INFORMACIJE. Sovo jed In dajali so mu star pisanj Iv kruh. 8e vsake drage hudobije so psisnjill * ctfetom. Takrat ml je biloisstnajst let Ordo Si ml je adelo, da nieess mogel gledati, kake dslajo s sta* rim očetom. Id ee je mutil In Postavil jim imI, dokler jo j« lepo I je. tako da ao Ko ^ostarelta lall grše s njim Zlasti ao ss mi je na dan, ko so valt 1» ja| tU dovolj. ao pa de* s peov ti l j od- da brezbrižne se in poDozm ——j — 9~------- - nedeljo po dvakrat v cerkvi, infvzrok ^casnelost tudi ob delavnikfh so hodfll, tJ V jaVnost apeliram, ma pa moHli vsako jutre m vsak Uudje varujejo brczb večer. Družina je imela napol sle- malomarne 'tvTdkcv Izmed roja- peo ta M ^ Hm, da bi mi sporočil na naslov: barbarizem Iz 19. stoletja. Žalostna starina mu seveda nosi lep denar. Ko je pisec teh vrstic pred nekaj dnevi stopil na njen krov in se spustil v, dva med-krovja, katerih tla so namočena S solzami in krvjo tisočev, je bila na ladji taka gneča kakor v kakem gledališču. / Čudno — kako vsaka barbarska relikvija zanima ljudi. Malo prej sem bil v Art institutu, kjer so razstavljena kiparska dela jugoslovanskega umetnika Ivpna Mest rov iča. Ne — tam ni bilo gneče.' Kljub temu priporočam rojakom v Chicagu in okolici, da po-setijo famoano ladjo. Nahaja se ob mostu State ulice. Mogoče je kdo izmed vas kdaj No. Chicago, Dl. trin brezverci sami ^ vtif, ki ga je narediU name notranjščina ladje "Success". Stara škatla — podatki kažejo, da je staim m let — je seveda OČedena, pobarvana od zunaj, razsvetljena z elektriko, njena jedra so povita te na prvi pogled ni nič Strašnega na nji. Sa tiso če, ki jo obiščejo, je havadna kurijoziteta, običajni "show" nekaj takega kot paviljon nsšo-panih telet z dvema glavama in foei h Štirimi nogunl v Eiver-view parku.' f, . Knjižica, ki jo dobiš ob vstopil, ti pove, da je Ml "Success" Zgrajen letalTVO. V Indiji iz trdega burmanskega lesa. Nekaj časa je ladja služila trgovini In kratko dobo je bila V rokah mor skih roparjev. Leta 1802. se pa začne njena infsmita karijera Tega leta jo je najela angleška vlada za prevažanje zločincev v Avstralijo. Celih 55 let — do le-ta 18S7. — je vršila ta posel in v tem Času je prepeljala 160,000 kaznencev iz Anglije v Avstrali jo. Seveda ni b^la sama na tem del p. Anglija je imela celo floto ta)dh nporskih p&lov, toda "Success" Aha to "časr, da je bU prva in zadnja ladja, ki je opravljala sramotno službo najbarba-ričnejftega kazenskega sistema v 19. stoletju. Ko je nchsla vozili Človeško blago, je ostala še ksr kih deset let v Avstraliji, kjer je služila kot jsčs v luki najprej za molke, pato za ženske in nazadnje še zk .dečke. Potem so jo kakih deset let pomikali semin-tja kqt najbolj zaničevano sta rino In eventtielno so jo rabili za skladišče municije. Leta 1885. so pa razkačeni Avstralci ladjo na-vrtali in potopili v pristanišču Sydneya. S tem so hoteli zabrisati zadnjo sled za morsko poklen sko luknjo. Cez pet let so ladjo dvignili na površje z velikim .stroški. To aek> so izvršili Ameri ksnei, ki znajo tako spretno Izrabiti vsako stvsr sa business Od tistega časa potuje po vodsh vsega svetV kot muzej. Zanimi vo je to, da ladja plove s svojim lastnim! jadram! kakor je plula nekoč med Anglijo in Avstralijo Ko je phila v Ameriko, je potrebovala 96 dni časa. Prišla je leta 1912. ravno ob času, ko se je "Tltanfc" potopil. Danes uživa Še to čast, da je najstarejša ladja na svetu, ki še lahko sama plove. To je en del njene zgodovin«*. Drugega dela pa n! mogoče opisati« Moreš ga samo čutiti. Pazniki in predavatelji na ladji ti povedo, da je tam vse še tako kakor je bilo ,samo jetnikov fn njihovega trpljenja ni več. Jetnikov in trpljenja nI več, ampak vsak proatorček In vsak predmet, ki ga vidiš, te tako prevzame, da V duhu gloda* nosr^no ljudi in slišiš njihovo tuljenje ter ječanje med mučenjem. Ne-srsčni ljudje so bili kasnenci. Pojasniti pa je treba, da je Anglija še pred 76 leti kaznovala ljudi s smrtjo, dosmrtno jeCo In z dolgim zaporom sa mal<*nko«ti, ki ee danee kaznujejo k večjemu t denarno globo Ce je otrok u-kradel "pej*\ vreden dva penija, je Ml zaprt več let Kdor je let zapora, je moral v 1*. MAJA. žarkomet Zgodilo kje s «3Te, 1 Oh, ljebezea danska, kjJ da ženska u Sheboygana--ni se podpisala — uči fanatike pri franči4kan-l skem revolverlistu kričanakel ljubezni. Lepo lekcijo, dobr«, ,jri I digo jim je naredila. Dobra ženska p^e med dru-gim: "Kakor vemo, smo > jeni s to ali ono napako ali nlabo lastnostjo. Krščanska ljul^en zahteva, da milo govprimo o i,a-pa^ah drugih, ako mislim,., (ia ne moremo sami sebi nič oatatt Največkrat se pa zgodi, da nosi J mo veliko butaro lastnih grehov in napak na rami, katere ne vidimo, ker smo preveč zaposleni z Sapakami in pregreški drugih Ns<|alje piše: "Zakaj se tu in tam sliši govorica, da vera pela? I Vzrok je, ker nam manjkaj ■kMAUA ll —Jt jt Jfc mm »I« ■ 1 * - - t- . • |f prave KrscasrtHte ljubezni. Frančiškanski urednik jc Ic-veda posluhnll ta dober nauk V isti številki in na isti strani je nagnal nekega rojaka z dihur, jem urednika Prosvete jdvakrst Zafrknikom in socialiste trikrat z lumpi! ■ Zastonj se trudifi, dobra ženska 1 * • • Kje je Nga narodov? Francija ln Španija sta zapleteni v vojno v Maroku. Nihče ju ne moti. WUson, oče lige narodov ! Srečen si, ker tvoje očesne Žleze ne morejo več proizvajati solz! Na ulični fronti. "Tribune" piše, da vsak bedak lahko goni avtomobil. Res je, ni pa bedak oni, ki dan za dnevom odnaša zdravo kožo. / ' \ b črnega PitUburgha. Cenieni K. T. B.! Naznanim ti, da imamo pri nas preveč Hvale in premalo časti. Poglej z Zarkometom, kje" imajo preveč Časti in premalo Hvale. Pripravljeni smo zamenjati ali kupiti za primerno vsoto. Ponudbe naj se naslovijo: J. B., Črna hiša, Zamazana ulica, Zakajeno mesto, P<^lav*Pr • ♦ • • Pertinentna vprašanja. Kje so duše vseh onih, ki po bili med vojno eivilno pokopani ms frontij — Unljski debvec, s e e Cegava je pa ta zarota? Dnevna rešt: Francijs posU- ]a od dne do dne bolj rdeča. » * » Dogodek št. 72." Pred dvajsetimi leti je na Slovenskem precej cvetela trgovina s porcelanastimi križi in podobno ropotijo. Tud! v naš! vasi se jfr enkrat oglasil kramar, kf je prodajal Kristuse, križe z muziko, posode za Žegnano vodo |td. Ko je izvedel, da je naš oče umrl v Ameriki, je rekel, da bodo v Ri-, mu brale maše zanj in sam ps-pež bo molil za njegovo dušo, če kupimo križ. Ker ni dal miru, se je mati odločila kupiti križ. Cena je bila 17 kron. To je bil zad nji denar, ki ga je imela mati pri hiš!. Mo) starejši brat, ki jc takrat že čital "Svobodno misel", je rekel materi, Čemu daje West Prankfert Bt — Zvezna senatorja države Illinois sta: Charles 8. Deneen in William B. McK!nley. V državi Illinois je bilo pri zadnjllr pfeds volitvah devetindvajset elektorjev. — Po-v! LISTNICA UREDNIŠTVA Oeveland, Okle. — Za stvar ijO b*W prinHknl dokaal. Kaj e moremo priobčiti, si-u nas tvrdka . «_ zadnje krajcarje za razpelo, ko| pa še za sOl nima. Agent je gr do gledal brata, toda mati je lr šla po denar. Clm še je mati odstranila, je brat ukazal agentu, naj se pobere iz hiše. "Fsnt, boj se Boga!" je odgovoril agent in ni se ganil. Tedaj se je brat rsr-togotil in prijel poroslanasti križ, ki je stal na mizi ter ga gnal za vrata, da ze je zdrobil na drobne kosce, nato pa je odprl kramarju vrata. Mož je grozil z "božjo žtrafengo" in zaporom in odšel. Mati je jokala, brat je klel, sestra je pa pometla osUn ke križa in jih vrgla na smet. šče. Agent je ras naznMflIbljU oblastem ln bfl j« zaprt 90 dm radi "bogoskrunstvs . PnreeU nas tega križa pa menda Šs dan, ni v naši hiši. Tskrst sem tud. jaz začel Čitati "Svobodno ro> sel", odkraja s strahom, pozn, pa s veseljem. — m. C„ Arro« K.T. B. razne vesti m '^j^jsttflrmmji m^ami »•V HMMVtRlb. O arji m napravi M»lMlh, HUm Uh val IteMm HMiMN^iV« Jt Ml. iMlMf «a | 14 to I «• MkNi | dni. N ** » IT. O ■( varali u kurili (Mutapt lltk i|Mf%lllfllM • HlHufl r..*r»vDa 1» »k k,- M akui»*i M. W F.MVIHACO CfcDAlf NAIMOS, IOVVA DAMA S PSIČKOM PdVest. Spisal Anton Cehov. KONEC, naznanilo. ] Potrtega srca naznanjamo J rodnikom, znancem in Pri;J jem žalostno vest, da nami kruta smrt pobrala ljubljeno J progo in mater Mre. PRANK B. PLE&O Umrla je dne 6. maja 1995 Memorial Hoapital v N0rwJ Ohio. V bolnišnici se je nahaid dva tedna, kjer je srečno J stala nevarno operacijo, toiaise»ss|s Uk« djjej, eUrob^. n#mlrwmu .panju in pemeajkanju moH.-^m Jdroborje, »rodi ek^pt fthree m pometa ledvicam la jetrem, da bolje delujejo. Sprem«.! vrne teko, de ee počutite pepoteome pre-nieaege. V^eineet tega edrarila al prav nekoaa Skrivno^, geetevljene je Is caaeUra esgrada. lubje, kor«