Razne stvari. Iz domačih krajev. (Cesarski manevri) bodo letos na Koroškem med Gornjim Dravogradom in Celovcem. Glavni stan bo v Celovcu. Praviio, da pridejo k njim tudi ruski car, nemški cesar in prestolonaslednik italijanski. (Nove posojilnice) se snujejo na Planini in v Središču. (Smrtna kosa) Dne 4. aprila t. 1. je umrl v Gorici naš rojak, g. Ludovik Vrbnjak, c. kr. suplent na ondotni realki, star komaj 28 let. Pokojnik je bil štajerski Slovenec, doma od Sv. Nikolaja pri Ormožu. (Nove knjige.) Ravnokar so izšle v Ljubljani v Katoliški tiskarni «Nove lurške Šmarnice>, francoski spisal H. Lasserre, poslovenil Jt.n. Godec. Knjiga ima 300 strani in stane vezana pol usnje 90 kr., usnje 1 gld., usnje z zlato obrezo 1 gld. 20 kr., za pošto se naj dodene po 5 kr. Častilcem majniške kraljice bo knjiga dobro došla. — V Goriški tiskarni A. Gabrš6eka je izSel roman «BenHur». Angleški spisal Ludovik Wallace. Cena 1 gld. 20 kr. Na to delo opozarjamo posebno bralna društva. (Mutska šola.) Za mutsko Solo so mariborski bogoslovci darovali družbi sv. Cirila in Metoda 40 K. Mladim rodoljubom vsa 6ast! Da bi našli po celem Štajarskem mnogo, mnogo posnemovalcev. (Slovenske tiskovine). C. kr. okrajno glavarstvo v Slovengradcu je dvojezi6ne spiske za 6etrtletne izkaze o ljudskem gibanju sedaj poslalo tistim župnijskim uradom, ki so take zahtevali. Ergo! (V Slovengradcn) je notar Tomšek odložil mestno županstvo; njegova zvezda je že poprej zatemnela. Za župana so izvolili krčmarja in poštarja Goll-a. Neljub je eden ko drugi. Slovengraški hajlovci se tudi grozijo, da bodo pristopili k luteranski veri. Martin Luter bi se lepo zahvalil za tako tovaršijo. (V kozjanski občinski odbor) še je bil izvoljen iz III. razreda g. Mihael Volavšek, iskren rodoljub, kar je bilo po pomoti poročeval6evi v zadnji štev. izostalo. (Iz Ormoža) se nam brzojavno poro6a: V na6elstvo okrajnega zastopa so bili danes 5. aprila skoraj enoglasno izvoljeni gospodje dr. Ivan Omulec na6elnikom, Ivan Ko6evar namestnikom, Gomzi Franc, Kuhari6 Florijan, Alojz Mikl, Lavoslav Petovar in Makso Robi6 odbornikom. Nemci so se med volitvijo odstranili. (Iz šole.) Gosp. Pahar se od Sv. Kunigunde na Pohorji preseli kot učitelj pri Sv. Katarini v Trebovljah, pri Sv. Kunigundi postal je učitelj-voditelj gsp. Mo6nik s Skomarja, na Skomarje pride začasno gospod Šnuderl iz Zre6, a namesto njega bo v Zre6ah za6asno u6iteljevala gd6. Roza Rossmann. (Za srednje šole) dobimo na Štajarskem neki novega deželnega nadzornika v osebi blg. g. dr. Petra Stornika, sedanjega ravnatelja na mariborskera gimnaziju. Dosedanji nadzornik g. Zindler stopi v pokoj na veselje vseh Slovencev. Predno pa odide, ho6e še menda Slovence malo podražiti. Kajti pred kratkim je prišel nenadoma nadzorovat slovenskih paralelk v Mariboru in Celju. Izbral je po katalogu najslabše u6ence ter jih izpraševal iz nemš6ine. O6ito je hotel z najslabširai učenci dokazati neugodne uspehe slovenskih paralelk. Plemenito ravnanje! (Iz Celja.) V gostilni J. Kronavettra v glediški ulici sprli so se na veliko nedeljo znani celjski Nemci z nekim gostom. Ko je slednji videl, da mu gre za kožo, skril se je pod postelj. Poživinjena druhal pa ga je privlekla ven in ga tako z noži razmesarila, da je 6ez nekaj ur umrl. Na velikono6no nedeljo ubijati, ostudnejšega in strašnejšega dela si za ta dan ne moremo misliti! (Nesreča.) Pri streljanju s topiči ponesre6il se je na Teharjih kmetski fant; nabasan topi6 se je namre6 nepri6akovano sprožil in pognal vso vsebino neprevidnežu v obraz. Prepeljali so ga v bolnišnico v Celje. (Imetje kmečkih poslov.) V našem deželnem zboru se je stavil predlog, po katerem bi se naj uvedlo prisilno zavarovanje imetja kme6kih poslov proti ognju. Polovico zavarovalnine bi pla6evali gospodarji, polovico pa zavarovanci sami. Predlog nam ne ugaja, ker ima premalo prakti6ne vrednosti. Posli bi ne imeli od zavarovanja skoro nobenega dobi6ka, pa6 pa s kmeti vred nove stroške, a ve6ino denarja, ki bi se v to svrho vpla6al, poželi bi zopet mnogobrojni uradniki zavarovalnega aparata. (Cerkvene novice.) V rogaški župni cerkvi je počil veliki zvon, da ni ve6 za rabo. To je od oktobra min. leta v Rogatcu že drug slučaj. Na sre6o sta bila oba zvona zavarovana. (Umrl je) dne 31. marca v Mariboru goienec diiaškega semeniš6a in u6enec III. gimnazijskega razreda Fr. Bezjak za vnetjem možganov, ki se je pojavilo kot nasledek influence. Pokopan je bil na Veliko soboto na mestnem pokopaliS6u. Nadarjenemu in pridnemu mladeni6u svetila ve6na Iu6! (Nesreča na železnici.) V petek, dne 26. marca, blizo polnoči povozil je tovorni vlak na progi Pragersko-Sternthal večletnega železniškega delavca Franca Gajzerja. Pil ie zve6er v Cirkovcah v gostilni g. Koržeta žganje in se okoli pol desete ure vrnil domu k svojemu svaku in železniškemu 6uvaju. Ker pa je bilo povsod s snegom zametano, porabil je nesre6než železnično tir kot pot in tako naSel žalostno smrt tam, kjer si je s potom obraza že ve6 let služil suhega kruha. Gajzer je bil samec, nenavadne telesne mo6i, toda žalibog preve6 udan prenesre6nemu žganju. N. p. v m. (Slovenski kmetje, plačajte!) Ze mnogokrat smo rekli, da ima štajarski deželni odbor le za Nemce srce, a za Slovence le šibo. Donesimo zopet dokaz! Da se število u6encev na celjski gimnaziji ne zniža, hoče dežela gmotno podpirati dijake. Toda kako? Deželni odbor je mnenja, naj se v nemškem »Studentenheimu« ustanovijo nekateri brezpla6ni prostori, ali kakor predlaga c. kr. ravnatelj državne gimnazije v Celju, Peter Kon6nik, naj se diiaki v nemškem »Studentenheimu« podpirajo pn pla6evanju z deželnimi prispevki. A kaj se naj stori za slovenske dijake? Nič, ti naj stra- dajo, naj umirajo gladu saj so otroci slovenskega kmeta, kojega pozna nemški deželni odbor le pri pla6evanju, le pri denarju. Zdaj boste k Vašim starim pla6ilom še dobili tudi to, da, pla6ujete nemškim otrokom štipendije za »Studentenheim«. V Celju boste pla6evali nemške dijake, doma pa plačujete njih nemške oeete, ki Vas izsesavajo kot advokati, zdravniki, trgovci itd.! Slovenski kmetje, kako dale6 sega Vaša potrpežljivost ? Vzdramite se vendar enkrat ter zahtevajte na ves glas: »Pro6 od Gradea, pro6 od Nemcev!« (Iz Rajhenbnrga) se nam piše: Veliki teden je bil tudi za nas nesre6en. Veliki 6etrtek, ko imamo semenj, pobodli so voli tri ženske, jedna }e ranjena smrtno. Veliki 6etrtek je pa gorelo v trgu. K sre6i so pa omejili ogenj. Pogorel je hlev gospodarju g. Medvedš6eku. Nevarnost je bila velika, ker je pihal mo6en veter, in ker so v bližini poslopja krita s slamo. (Osebne vesti.) Sodni tajnik v Mariboru g. dr. Gustav Wokaun je imenovan državnega pravnika namestnikom za Maribor. Deželnosodnima svetnikoma in predstojnikoma okrajnih sodiš6 sta imenovana gg. dr. Josip Fraidl za Ptuj in dr. Karol Gelingsheim za Kozje. Deželnosodni svetnik v Ljubljani g. Karol Ekl je imenovan državnim pravdnikom v Celju in avskultant g. dr. Valentin Flerin sodnim pristavom v Senože6ah. (Proč od Rima!) Množice, toliko pričakovane za prestop v luteransko cerkev, se sicer niso oglasile in hujskači protestantizma so se lepo osramotili, toda minolega petka je prestopil vendarle glasoviti Woll z rodbino. Da-li je luteranska eerkev innogo pridobila s tem odpadnikom ? Rekli bi, da ne! V Lincu je prestopilo te velikono6ne praznike 7 oseb. Ti posamezni slu6aji kažejo še le, kako malo vle6eta Wolf in Schonerer. V Mariboru je najavil prestop razven nekaterih drugih še tudi znani kmetski prijatelj dr. Edvard Glantschnigg. (Konjiška železnica.) Da ne bi kdo krivo razumel naše zadnje opombe o konjiški železnici, pristaviti moramo, da je samo pri prometu bilo 1. 1897 izgube 3202 gl. 30 kr. A k temu se mora še prišteti za obresti in povra6ilo glavnice 14.505 gl. 12 kr. Ves primanjkljaj znaša torej 17.707 gld. 42 kr. ki se poravna tako, da pla6a konjiški okraj garantirano svoto s 6300 gld., dežela pa ostali jsnesek 11.407 gld. 42 kr. (Živela svoboda!) Katoliško narodna stranka na Kranjskera je napovedala za danes shod, na katerem bi se naj razpravljalo o razli6nih gospodarskih zadrugah. Toda vlada je prepovedala shod, ker je svobodomiselni župan ljubljanski vladi naznanil, da se je bati nereda in nemira. Uvažujemo zasluge sedanjega ljubljanskega župana za zunanji razvoj mesta, toda kakor velik je v tem oziru, tako majhen, otro6ji in smešen je v svojem nasprotovanju katoliško narodni stranki. Niti 6etrtleta ne more preiti, da bi pri županu ne bruhnilo na dan z elementarno silo pomanjkanje višje izobrazbe in nadstrankarskega presojevanja 6asovnih vprašanj. Do6im se namre6 katoliško-narodni stranki prepoveduje zborovanje, dovoljuje se pa svobodomiselni stranki, katera ho6e danes nastopiti proti svobodi, vsled katere se smejo kmetie združevati v razli6ne zadruge. Katoliška stranka pa bo vkljub temu zborovala, 6e ne javno, pa vsaj zaupno v smislu § 2. zborovalnih zakonov. (Duhovniške spremembe.) Župnijo Sv. Ožbalta v dravski dolini je dobil župnik razborSki, 6. g. Franc Klepa6. Zupnija Razborje je razpisana do 16 maja. Umrl je v Slov. Bistrici dne 7. aprila zlatoraašnik 6. g. Franc Rath, bivši župnik pri Svetem Lovrencu na drav. polju. Prestavljen je 6. g. Ferdinand Ciuha s Pilštajna v Bu6e. Novomašnik minoritski o. Norbert Povoden je nastavljen kot kapelan pri Sv. Trojici v Halozah, dosedanji kapelan o. Franc Kukec je priSel v Gradec. (Učiteljske plače.) NaSi čitatelji še se gotovo spominjajo, da smo v predzadnji štev. pisali v uvodnem 6lanku o u6iteljskih pla6ah. Pisali smo tako mirno, stvarno, in u6iteljskim zahtevam prijazno, da bi tudi noben učiteljski list ne mogel pisati boljše. Toda v 73. st. »Slov. Nar.« se nek dopisnik vkljub temu huduje nad nami ter prinaša med drugim tudi naslednjo velikansko laž: >Dasi nenaprošen, postavi se »Slovenski Gospodar« pred naš stan liki skopuh na pragu svoje hiše napram bera6u. Dobro mu nabere ušesa, obudi mu skomine, a kon6no ga mrzlo in škodoželjno odpravi, 6eš, da ga bo vsejedno priporo6il kakemu sosedu!« Mi pišemo za u6iteljske težnje, a »Narodov« dopisnik je tako drzen, da si upa lagati ter poro6ati, da mi mrzlo in škodoželjno, kakor skopuhi odklanjamo u6iteljske težnje. To je skrajno podlo ravnanje! Prepri6ani smo, da vsi dobromisle6i u6iteljski krogi obsojajo tako neresni6no pisavo, katera ima samo namen, nahujskati u6itelje proti naSi odlo6no katoliški politični smeri. Iz drugih krajev. (Deželni glavar za Goriško) še ni imenovan, da-si je sestanek deželnega zbora že pred durmi. To zavla6evanje in cincanje je najbolji dokaz o zadregi, v kateri se nahaja vlada. No, dolgo ne bo mogla ve6 6akati. Kakor jej je težko, trenotek je že tu, ko se mora odločiti ali na slovensko stran ali pa na italijansko. Mi se bojimo, da se zopet odlo6i za kakega Italijana, ker se vlada preve6 boji Nemcev in Italijanov, ne pa Slovanov. (General konjice zblaznel.) Na vojaškem ogledovanju minole nedelje se je dogodil v Pragi mu6en prizor, ki je napravil bolesten utis na vse vojaštvo. General konjice, grof Griinne, je kar nkratu za6el po6enjati raznib neumnih stvari. Mnogim vojakom je podajal roko, povpraševaje jih, h kateremu polku da pripadajo, potem je objel kapelnika godbe. Le z velikim naporom so spravili generala na voz, v katerem so ga odpeljali domov. Zdravniki so izjavili, da je general težko obolel na umu. (Nadvojvoda Ernst.) Dne 4. aprila je umrl v Arki najstarejši 6lan naše vladarske hiše, nadvojvoda Ernst. Pokojnik je bil drugi sin nadvojvode Reinerja, bivSega podkralja Lombardije. Rodil se je leta 1824 v Milanu. Boril se je s feldmaršalom Radeckyjem proti Italijanom. Avstrijski narodi žalujejo s svojo vladarsko hišo vsled britke izgube. (Junaški duhovnik.) Nedavno ie bil odlikovan od cesarja z zaslužnim križcem s krono, župnik Jan Svozil v Jestrabici na Moravskem, kjer \e rešil dvoje otrok iz ognja. Župnik je bil v šoli, kjer je nadomestoval učitelja, kar v bližnji hiši izbruhne ogenj. V hiši je bilo zaprtih dvoje nedoraslih otrok. Na krik vaS6anov, ki so opazili ogenj, odpravil se ie župnik naenkrat h gore6i hiši, odprl siloma vrata in v dimu ter plamenu je iskal v sobi otroka, ki sta že brezzavestna ležala na tleh. Zupnik vzdigne otroka, ter jih izro6i skozi okno zunaj stoje6im gledalcem. Potem se sam reši iz ognja. Že prej je župnik Svozil rešil enkrat dva otroka iz vode. (Največje češko mesto) je Dunaj, kajti v tem mestu stanuje najve6 Čehov, namre6 okoli 100 tiso6. Toda pravi6ni Nemci jim ne dovolijo niti ene ljudske šole. Neraci postajajo barbarski. (Stekleno oko) ni razlog za Io6itev zakona. V Ohiju \e mož vložil prošnjo, naj se sodnijsko Io6i njegov zakon, ker ima žena stekleno oko. Mož steklenega o6esa pred poroko ni zapazil, tako skrbno je bilo narejeno, a soproga sama mu tega tudi ni povedala. Zdaj pa je spoznal stekleno oko in posledica je, da ne mara ve6 žene s sleparskim o6esom. Sodnik pa ie moža zavrnil, da je njegova žena s steklenim o6esom ravno tako lepa, kakor bi bila s pravim očesom in da torej mož še lahko nadalje ž njo v mirnem zakonu živi. Društvene zadeve. CDelavsko podporno društvo) — otvorilo je 1. aprila t. 1. v Celji v kovaški ulici št. 11. svojo društveno gostilno. Vsi udje glavnega društva kakor tudi udje podružnic v Polj6anah in Laporji se opozarjajo, da le takrat dobijo piti, 6e se izkažejo z društveno izkaznico t. j. z vsprejemnico, da so resni6no udje društva ali podružnice, kajti neudje ne dobijo ničesar.