—   71   -
V slovenskih zadevah.
v
Gosp. V. Ricci daje, kakor je znano, v Špital u na zgornjim Koroškim nemški mesečni časopis na svitlo. Njegovo hvale vredno vodilo v narodskih rečeh je „vsakimu svoje" dati; kakor rojen Nemec se potegovati za pravice nemški g a naroda v Avstrii sploh in posamezno na Koroškim, zraven tega pa tudi pravic Slov ene o v ne žaliti, ampak jih očitno spoznati in braniti- To vodilo je na celo svojiga časnika postavil in v 5. zvezku se je v nekim sostavku iskreno tudi za pravice Slovencov potegnil. Na to je dobil silno borno pismo brez podpisa iz spodnjigaKoroškiga, ktero ga zmerja, de hoče izdajavec nemške reči postati, in de še clo zagovarja tiste draživce in nepokojneže (^Slovence), čez ktere se že celi svet togoti, in de njih za-verženo obnašanje še clo z vstavnimi pravicami in dni-zimi čenčami opravičuje i. t. d. Na dalje mu žuga, če bo tako naprej ravnal, s zgubo naročnikov na njegov časnik, in se poslednjič od njega, namest „z Bo-gam" s togotno besedo ^Poboljšajte se!" poslovi.
Gosp. Ricci je dal celo pismo v poslednjim zvez-
—   72   —
ku natisniti in je pristavil prav mirno, pa možko raz-jasnjenje, v kterirn dokaže v narodskih rečeh svoje rav-nopravno ravnanje, ter pravi, de se bo nedostojnim terjatvam Slovencov vselej krepko zoperstavljal, njih pravice pa ravno tako krepko branil. ;,Le z dovolitvijo tega — pravi on — kar Slovanam po pravici gre, jih zamoremo vstaviti, de ne segajo delj, kakor smejo. Ne dopusti svojimu nasprotniku nikdar pravične pritožbe zoper sebe: to je po mojih mislih nar boljši politika, zakaj — pravica je umnost.-—"
To pismo, ki ga je g. Ricci prejel, je žalosten do-kazek, de nekteri Nemci (čast tistim svobodoljubnim, ki niso taki!) še zmirej nočejo drugim narodam njih pravice privošiti, in de vsaciga pošteniga moža, ki se za pravice Slovanov poteguje, berž pitajo z ;?Wiihler, Hetzer, Unruhestifter, Panslavist" i. t. d!
Ce pomislimo pravice, ki jih Slovenci v narodskih rečeh dosihmal v resnici vživajo, ne moremo po branju omenjeniga dopisa nič druziga storiti, kakor zdihnuti: ;?Oče nebeški, odpusti jim; sej ne vejo, kaj delajola