Ishsja vsak dan razen aobot, nedalj 1 to prualkor . PROSVETA 1 I Uredniški in uprsvnlškl prostori: SQS7 South Lswndsl« Ava. Issued dally except Saturdays, I Sundays and Holidays m «m w 9 v £i a GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE --- -Ï ' Office of Publicstlon: f 2057 South Lawndale Ave. 1 Telephone, Rockwell 4S04 LETO—YEAR XL Cena lista j« 984» at minois. TSaTFcSJS}« il£cr?.lffi? CHICA0° 23> 1LL" PONDELJEK. 8. MARCA (MARCH I). 1848 Subscription 88.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 47 Acceptance (or mailing st special rate of postage provided (or la section 1103, Act of Oct 9. 1017, authorized on June 4. 1011 gasca II I as ,=S—EgBSa B— I .1 I Ameriški dolarji ne bodo ustavili pohoda komunizma General Wedemeyer predlagal vojaško pomoč zapadni Evropi in Kitajski Washington, D. C« 6. marca.— . Marshallov načrt, ki predvideva potrošnjo sedemnajst milijard dolarjev za ekonomsko okreva-' nje in rehabilitacijo zapadne Evrope, ne bo ustavil pohodaj komunizma, komunistične agresije in raztegnit ve sovjetskega vpliva, ako ne bo podprt z vojaško silo. Ta argument se je slišal v teku ostre debate o načrtu v senatu in pred člani odseka za zunanje zadeve nižje kongresne zbornice. "% / . M . . '• • - f General Albert Wedemeyer, bivši poveljnik ameriških čet na Kitajskem, je dejal pred člani odseka, uda bomo morali plačati ceho s krvjo, ako ne bodo storjeni koraki za ustavitev pohoda komunizma. Ekonomska pomoč zapadni Evropi in Kitajski ne bo zadostovala, ker je potrebna tudi vojaška pomoč. Ne verjamem, da bi mogli ameriški dolarji ustaviti pohod komunizma kjerkoli na svetu. Ceno bo treba plačati s krvjo." Wedemeyer se je obotavljal kot priča pred kongresnim odsekom. Zavedal se je, da lahko spravi v zagato predsednika Tru-mana in obrambnega tajnika FQjp-estala,. svpje&d pcsdstajni-ka, ki trdita, da j« Marshallov načrt edina alternativa za od-vrnitev izbruha vojne. Priporočal je objavo svojega poročila I o situaciji na Kitajskem', katero. _\_l Attleefrazsekal9 korenine komunizma Sistem je prekucnjen carizem London, 6. marca — Premier Clement Attlee je dejal, "da je komunizem prekucnjen carizem, ki je obrnil hrbet civilizaciji." On je govoril pred profesorji in dijaki univerze Oxford, Orisal je kontrast med komunizmom in demokratičnim krščanskim socializmom britskega tipa. "Komunizetn se je skotil na evropskem kontinentu v atmosferi totalitarstva," j« rekel Attlee. "Polje mu je pognojil ruski carizem. Socializem v zapadni Evropi ima svoje koienine v evropski civilizaciji, človečan-stvu in kričsnstvu. v Veliki Britaniji pa v njeni zgodovini. Med komunistično in socialistično filozofijo je globok prepad Ta razlika je temeljna na svetu sedaj. Mi smo bili vzgojeni v civilizaciji, katere kprenlne drže v davno prošlost. Na drugi strani je komunizem, ki nima korenin v prošloiti, skuša uničiti prošlost in skotil se je v Rusiji." Attlee je dslje rtkel, ds je upsl na hiter razvoj v Rusiji. Iz-rszil Je obialovsnje, ker razvoja ni. Carlzeni je bil «trmoglav-ljen v Rusiji, loda oblike je ostala s razliko, da je sedaj drugi rszred ns krmilu Attlee je svojem govoru poveličeval svojo delavsko stranko in vlado in zanikal trditve o razkolu v stranki Dejal je, da je dane« bolj združena nego j« bila kdaj prej "Vedno smo naglašali. ako bodo nastala nasilja, ne bodo prišla z naše strani, tem vet s strani opozicije." )f dej si "Ako se izsili sprememba s revolverji in bombami. )e težko odkuiti bi »m m iwvlv*j*." je študiral kot posebni Truma-nov odposlanec zadnjo jesen. Objavo poročila sta preprečila Truman in državni tajnik Marshall. "Ne verjamem, da bi morali mi ustvariti politično in eko-nomsko moč kjer koli na svetu, ako je ne bomo podprli in zaščitili z oboroženo silo," je dejal Wedemeyer. "Ekonomska pomoč Kitajski pred dvema letoma bi bila podprla Kaišekov^ vlado, toda taka pomoč sedaj ne bi zadostovala. Opozicija proti tej vladi med Kitajci se je povečala." ' Na vprašanje kongresnika Mundta, ali je komunistična nevarnost večja v Aziji nego v Evropi, je general dejal, da bi lahko dal odgovor na tajni, ne na odprti seji. "Truman in Marshall sta nam pred enim letom pripovedovala, da bo ekonomska in vojaška pomoč $300,000,000 Grčiji zadostovala," je rekel Mundt. "Ge-rilci pod vodstvom komunistov bodo odložili orožje in se podali. To se ni zgodilo. Marshall je predlagal dodatno vojaško pomoč Grčiji. Vse kaže, da je bil denar vržen v podganjo luknjo." _ V višji kongresni zbornici je kritiziral Marshallov načrt senator Wherry, republikanec iz Nebraska. Omenil je preobrst v Čehoslovakiji, kjer so komunisti dobili vso oblast, da je sedaj na vrsti Finska, potem pa pride na vrsto Italija in morda tudi Francija. Komunisti v Italiji in Fraiv ciji predstavljajo mogočno silo, s katero mora Amerika računati. Senator Malone, repuolikanec iz Nevade, je dejal, "da je Marshallov načrt v bistvu skema za zapravljanje ameriškega bogastva po vsem svetu. Posledice bo padec ameriškega življen-skega standarda na stopnjo standarda v Evropi in Aziji." Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad je zadnje dni obiskal John Matekovich ml. iz Gowande, N. Y., ki je prišel v Chicago, da se izuči televizije. On je veteran zadnje vojne. Nov grob v Penal Forest City, Pa.—Dne 11. febr. je umrl Louis Kres, star 70 let, samski, doma iz Gornjega Loga pri Litiji, v Ameriki od 1894, ves čas v tej naselbini. V Ameriki zapušča dve nečakinji, tukaj Milko Kres, v Vermontu pa Dorothy McGuire. Is Clevelanda Cleveland.—Po daljši bolezni je v Euclidu umrl Fi*ank Kučar, star 54 let, doma iz Sendolja, fara Storje, v Ameriki 35 let, član društva 5 SNPJ, kuharske unije ADF in delničar SND na St. Clairju. Tukaj zapušča ženo, dve hčeri in dva vnuka, v starem kraju pa polsestro.—Pri družini Ernie in Ann Urbas v Euclidu so se oglasile rojenice in pustile drugorojenčka. — V Euclidu nameravajo zgraditi nov Narodni dom. MacVeagh imenovan za poslanika v Lizboni Washington, D. C., 6. msres,— Predsednik Truman je imenoval Lincolna MacVeagha, sedanjega poslanika v Gr&ji, za poslanika v Lizboni, Portugalska. Nasledil bo Johna C. Wileyja, ki je resigniral. Poročilo pravi, da ne bo imenovsn nov poslanik is Grčijo, dokler se bo tam mudil bwight Griswold, načelnik a-meriške pomožne misije. Mac-Veagh je zadnji teden dospel v Washington iz Grčije. Truman naj odstavi dva generala Senator Taylor naslovil pismo predsedniku Washington. D. C*. 6. marca.— Senator Taylor, demokrat iz Idaha, je pozval predsednika Trumana, naj odstfvi generala Douglasa MacArthurja, poveljnika okupacijskih sil na Japonskem in generala A. C. Wede-myerja, ker sta demonstrirala, ds se ne strinjata z zunanjo po litiko administracije. Taylor je naslovil pismu Tru-manu z opozorilom, da sta generala zavzela slično stališče kot ga je Henry A. Wallace, ko je bil trgovinski tajnik. Kakor Wallace, sta tudi generala kriv tizirala zunanjo politiko administracije. Wallace je bil odstavljen kot trgovinski tajnik, ker je obsodil politiko trde pesti proti Sovjetski uniji Tsylor je dejsl, da bi moral Truman, če je dosleden, odstaviti tudi MacArthurja in Wedemeyerja. Senator pravi v pismu, da sta MacArthur in Wedfmeyer priporočala kongresu, iiaj sankcionira tudi vojaško pomoč vladi kitajskega diktatorja C1 a n g a Kaišeka, čigar armada je zavo-jevana v vojni s komunističnimi silami. To je v nasprotju s politiko Trumanove administracije, ki je predlagala le ekonom sko pomoč Kaišekovi vladi. Taylor je nedavno naznanil, da je kandidat za podpredsednika Združenih držav na listi tretje stranke, katere nosilec je Wallace. Mihael se je moral odpovedati prestolu London, 6. marca. — Bivši ru-muAski kralj Mihael je izjavil pred časnikarji, da se je moral odpovedati prestolu 30. decembra. Člani rumunske vlade so ga opozorili, da bo on odgovo- Predsednik Truman posegel v konflikt Key West, Fla., 6. marca. — Predsednik Truman je posegel v konflikt, da prepreči oklic stavke delavcev v tovarni atomske energije v Oak Ridgu, Tenn. Naznanil je, da bo Izdal dekret na podlagi provizije Taft^ Hartleyevega zakona in Imenoval preiskovalni odbor, ki bo skušal rešiti konflikt. ren za prelivanje krvi, ce ne bo takoj abdiciral. Mihael je podal izjavo pred odhodom v Ameriko. PRITISK ZA SPREJETJE NAČRTA . OBVEZNEGA VOJAŠKEGA VEŽBANJA Washington. D. C.. 6 marca,— Pritisk ns kongres za s, rejetje načrta obvezne vojaške službe in vežbsnja se je povečal kot posledica svetovnih dogodkov, Državni tajnik George C. Mar shall se je sestal s člani senatnega odseka za vojaške zadeve in jih urgiral, naj pospešijo akcijo 0 načrtu. Marshall je opozoril čisne od« seka ns preobrat v Čehoslovakiji. kjer so komunisti prišli na krmilo. Vznemirile so jih što vilke o stroških obvezne vojaški« službe in vežbanjs. Ti bi zns šali čez dvsjset milijard v petih letih Prej so se lestsii z Marshal* lom senatorji Chan • Gurney, Styles Bridges, Edward V. Roberteon. Leverett Halt/mat II. Harry F Bvrd in Luter Hill Slika, katero je državni tajnik «»risal ns sestanku, je bila temna. Senatorjem je povedal, ds 1 ¿¿vseli** glede vojaškega vezbu nja lato stališče sedaj, kot ga jc, ko je bil šef generalnega štaba Nove komplikacije so nastale zaradi opozicije proti obvezni vojaški službi v mirnem času. Zadevni načrt jp obtičal v nena-tu in nižji zbornici. Obrambni tajnik Forrestal stalno nsglaša. da mors Amerika, čeprsv Ima stomske bombe, vzdrževati mogočno oboroženo silo in biti pripravljena ns vse evcntuslnosti. On ima oporo pri Trumanovi administraciji in ¿lenih generalnega štaba Forrestal je dejal, da je Amerika že dolgo v "mrzli" vojni s Sovjetsko unijo. Iz te se lahko razvije "vroča" vojna IznSjde-na so orožjs masnegs Uničevanja "Naše me|« so žive." jt rekel Forrestal. "Prvič v zgodovini eo izpostavljen« napadu Oboroze* valna tekma je v razmahu In svetovna situacija je nspete. Amerika iooui biti pripravljen* na vi»e. kal laiil-o pitde. Svet zavrgel ameriški predlog Posvetovanje glede situacije v Palestini Lske Success. N. Y.. 6. marca — Varnostni svet Združenih narodov je zavrgel ameriški predlog glede sprejetja zaključka generalne skupščine o razdelitvi Palestine na dve državi, sprejol pa ameriško-ruskl predlog, da se vrše posvetovanja o situaciji v Palestini med petimi stalnimi člani sveta. Amerika je predlagali sprejetje zaključku, ne da bi se ob vezala /.a izvedbo s pomočjo o-borožene mednarodne sile. Pred log je bil poražen s sedmimi pro ti petim glasovom Amerika, Ru-sija, Ukrajina, Francija In Bel gija so glasovale za predlog, Ve lika Britanija, Kitajska. Sirija, Kanado, Argentina in Col'*mbi ja pa so se vzdržale glasovanja*. Andrej A. Gromi ko, ruski delegat, je dejal, da bi moral var nostni svet upoštevali poročilo komisijo za Palestino, Ha se /a ključek glede razdelitve Palestine ne more uveljaviti brez po moči mednarodne oborožene sile. BRIDGES ODSTAV-UEN KOT KRAJEVNI DIREKTOR aO Uprl se je zahtevi ekse* kutivnega odbora FLYNN IZBRAN ZA NASLEDNIKA Washlngtoa. D. C.. 0. marca.— Harry Bridges je bil odstavljen kot krajevni direktor Kongresa industrijskih organizacij v severni Čaliforniji, ker podpira gibanje za ustanovitev tretje politične stranke in Henryja A. Wallacea, kandidata za predsednika Združenih držav. Odstavitev je naznanil Allan S. Haywood, podpredsednik CIO in organizacijski direktor. V pismu Bridgesu je naglasil, da njegovo stališče o tretji stranki je vzrok odstsvltve. Pismo je bilo v bistvu ultimat z zahtevo naj takoj preneha s kampanjo v prilog, Wallaceu in proti Mar-shallovemu načrtu, ali pa reslg nirs kot direktor CIO. Členi eksekutivnega odbora CIO so se izrekli proti ustanovitvi tretje stranke in Wallaceu kot predsedniškemu kandidatu. Bridges jc takrat izjavil, da so ne bo pokoril zaključku odbora. Pozicija krajevnega direktorja je imenovalna. Bridges je predsednik mednarodne unije prists-niščnih in skladišnčih delavcev in to pozicijo bo obdržal, ker je bil izvoljen za predsednika ns konvenciji unije. Philip Murray, predsednik CIO, je Imenoval za krajevnega direktorja CIO v severni Call* forniji Tirna Flynna, bivšega člana eksekutivnega odbora u* nije mornarskih in Isdjegrsdnl-ških delavcev. Haywood je dejsl, ds se Bridges ni držal zaključku In smernic, katere je začrtal eksekutivni odbor CIO na svoji seji. Ssa Frsnclsco. Csl., 6. marca. — Hairy Bridges, ki je bil odstavljen kot krajevni direktor CIO, je spet predmet preiskave federalne imigracijske in natu-ralizacijske službe, pravi (tikaj* šnjl list Call Bulletin, Federalni jjustični tajnik Clark je poslal v San Fruricisco Johna Phillip-sa, ki bo storil koruke zu depor-tscijo Bridgesu, ki je bil rojen v Avstraliji. Prvi poiikuH zu ilepoi tacijo Bridgesu letu I (MM se je izjalovil, ker niso bili predloženi dokazi, du je bil član komunistične Strünke v čusu /.asllšuvanja. Pozneje je kongres sprejel zakon, du se vuik tujec luhko deporli- Čistka v čeho-slovaški armadi? Zunanji minister Masaryk odstranil dvome Praga. Čchoalovaklla. ti. marca. — List Pravo Lidu, glasilo stranke socialnih demokratov, piše, du je bila odrejena čistku v čehoslovaški armadi. Vsi nelojalni elementi bodo odstranjeni. Drugi viri še niso potrdili poročila o čistki. Vodstvo čistke je baje prevzel Rudolf Slansky, tajnik komunistične stranke. Naznanilo pravi, da so akcijski odbori na delu. Vlada premeirja Klcmentu Gottwalda je naznanila zvišanje odmerkov kruha in drugih živil. Izjavila je, da je zvišanje odmerkov pmogočil dotok pšenice in drugega iita is Rusije v Če-hoslovakijo. Gottwald je ponovno poudaril, da so vladno krizo povzročili protlkomunlstlč-ni ministri. Pričskovali so, da bodo zmagali s pomočjo zuna nje reakcije, a so se prevsrili. Ljudstvo je podprlo prerojeno narodno fronto. Gottwald je odločno zanikal trditve in obdol iitve Amerike, Velike Britanije in Francije, da Je Sovjetska unija s svojim pritiskom povzročila preobrat v Čehoslovskiji. Dejsl je, da bodo vsi reskcionsrji v zunsnji diplomstični službi odstavljeni, da ne bodo metali blats ns čehoslovaško republiko. Jan Masaryk, sin ustsnovite-Ija čehoslovsške republike in prvega njenega predsedniku, je odstrsnil vse dvome, kje stoji. On je zunanji minister. Pred vojaškimi častniki je dejal: "Jaz sem eden izmed vss. VI se Ishko zsnsšste nsme. Dospeli smo v novo fazo naše zgo dovine. Veseli me, ker Je So-vjetsks unijs na naši strani." Pet duhovnikov. pred sodiščem Belgrad, ti. marca. — Oblasti poročajo, da je pet duhovnikov pred sodiščem v Bujah v Jugo slovanski coni Svobodnega trža škega ozemlja. Obtoženi so, dit so pošiljali živila in denar v Itu lijo. Štirje duhovniki so pri znuli krivdo. ra, ako se mu dokaže, da Je bil član komunistične strsnke. Dru go zaslišanje Brldgesa Je bilo odlejeno J. UMI. Rezultiralo je v odloku, da mora biti deporti ran. Brldges je potem tiral zu devo pred federalno vrhovno sodišče, ki je razveljavilo odlok. ARABSKA SILA PRODIRA V SMERI PALESTINE Straža zidovih« milica napadena iz zatmd* BRITSKE ČETE SLE V AKCIJO « Damask. Sirija, ti. marca. — Arabska oborožena sila |x>d poveljstvom Fawzija Kaukljlja je začela prodirati proti Palestini. Gibanje se je pričelo po «aklju-čenju seje članov eksekutivnega odbora Arabske lige, ki repre-zentira sedem arabskih detel. Poročilo pravi, da je arabska sila opremljena z modernim o-rožjem. Prodiranje tt sile pomeni, ds bo Arabska lige skušala uresničiti svojo grožnjo, da bo preprečila razdelitev Palestine na dve državi s oboroženo slip. Jerusalem, Pslseilaa. 0. marca. — Arabci so nspadll stražo židovske milice is zasede pri Hamallahu. Poročilo pravi, da e bilo 17 židovskih miličnikov ubitih in veliko število ranjenih. Bitka je trajala dve uri. Koliko Arsbcev je bilo ubitih In ranjenih, poročilo ne omenja. Napad Je bil izvršen, ko so nekateri člani komisije Združenih narodov dospeli v Jerusalem. Nalogs komisije je Izvedba načrte glede razdelitve Palestine ns dve držsvi, ki Je bil sprejet ns zborovanju generalne skup-ilčine Združenih narodov v New Yorku 20. novembra. Cests pri Ramallahu je edini ishod Is severnegs In zapadnegs dels Jeruzslems, Kontrolirajo Jo srsbske oborožene sila. Hritske čete so Šle v akcijo v Jeruzalemu, ko so se spopsdll žldje in Arabci. Htreljsle so na obe grupi Dvs Arsbca In trije žldje so bili ubiti, Arabci so u-prizorili napjide na židovske pozicije v Jeruzalemu, a so bili vrženi nazaj, Arubci so sinoči na vsilil ns jiolicijsko post u jo v Hsjfl. V bitki, ki je sledila, je bilo ensjst Arabcev in pet policajev ubitih. DISKUZUE 0 FORMIRANJU VOJAŠKE IN EKONOMSKE ZVEZE V BRUSLJU Samo socialistična stranka ie za mir? i j Albuny, N. Y., « marcu. -Norman Thomas, vodja soctalj-stične stranke, je dejal, ds je sa-| mo njegova stranka za mir. V svojem govofu je udrihal po Trumanovi administraciji in Henrvju A. Walleceu, ksndlda • tu za predsednika Združenih držav. Ilejal je. da Je Wallace o-rodje komunistov, Trumana pa je obsojal, ker je natrpsl svoj » administracijo z mllitaristi. Železniška nesreča v juini Belgiji Bruselj. Belglju, 4, marca — ttovet o*eb )e bilo ubitih in <»-sem ranjenih v kolizijl dveh' I vlakov Neareča ae je pripetila ]v fo«ti ii»#tii |#ii j;oi*1m*- u, ju)-IM V* Liju. Brusel), Belgija. (1. marca —■ Formiranje vojaške, ekonomske in politične zveze je predmet diskuzij nu seji reprezenluntov Vilike Britanije, Francije, Belgije, llolundije in Luksertihur ške, Dve vu/ni 1»x ki stu m- Izluščili iz dlaku/.i|. Zavržena je bila pretveza, du lahko jM*ia/enu Nemčija ponovno jioslane agresivna si Is, Kusiia pu oznsčena za nevarnost. Stoijeni bodo poskusi, du se "obrambni" /.ve/i dr/ev zapadne Kvrope pridruži Amerika. Države nuj bi i/enačile orožje in opiemo nu ameriških linijuh. Velika Biltafilju je Že'udoptl lala vojaško opiemo ameriškega tipa in Fianclja ji bo sledila. Pričakuje se, da bodo vse drža-ve, ki bodo dobile ameriško po-| moč ns podlagi Marshallovegs načrt«, če ga bo kongres odobril, osvojile |itogrum Keprezententi Belgije, llolan-d i je In Lukaemburške ao oporo-lili Veliko Britiiriljo jn Fnimijo, d«i po^AiO* vzajemne voj*»W« pomoči, katero stu jiodpiauli pred enim letom v Dunkirku, je zaatsrels. Takrat sta videli Nemčijo kot sovražnico, daet ho na tleh še mnogo let. Dokler bo ra/.kosunu nu cone, se ne bo dvignila na noge kot industrij aku in voju&ku šilu ter ogrožala mir. Dlekuzijc v Bruslju detnoi strirajo, da zaupanje Kvrojie v organi/aeijo Združenih narodov kot zaščltnico miru stulno pada Dalje so «demonstrirale, da ru padna Kvrope ne vidi nevarno sti agresije s stisni Nemčije tem vi V- a strani lluslje Udele/ba Amerike v vojaški /ve/l te ne pilčakuje pred voli t vami v prihodnjem novembru Mnenje pievlsduje, du bo mo rsls Amerika končno stoilti vojaške korake v Interesu eko nomske in finančne pomoči, ka ters Je predvidevana v Marshal lovem načrtu, /epu«Kvropi Amerika In Velika Britanija sta ¿e formslno /ugotovili Franciji besedo v administraciji Porui ju iieinak« industrijske piovmee Zahteva slovanskih držav zavrnjena Državni department dostavil note poslanikom Waahlngton, D. C.. 0. marca,— Amerika je odločno savrnlla zahtevo Jugoslavije, Čehoslova-kije in Poljske, naj se posvetuje z njuni glede njenih smernic in jMtlitike v Nemčiji, Zahtevo slovanakih držav Je podprla Sovjetska unija. Državni podtajnik Lovett Je dostavil Identične note poslanikom Jugoslsvije, Cehoelovsklje in Boljske v Wahhlngtonu, vse- bujoee /«vrnitev /ah t eve. O zavrnitvi je Lovett Informiral tudi ruskega poalanlku. Nsglasil je, du Ameriku ne m Are upoštevati /uiiteve. Zahteva Je ostiovens na resoluciji, ki je bila sprejeta na konferenci zunanjih ministrov treh »lovanskih držav v Pragi 18. februarja. Ta je uključevala tudi Mt.fr o obaodbo ameriške, brltske in francoske polllike v vpadni Nemčiji, Note državnega departmenta to bile dostavljene Jugoslovanskemu poslsnlku Kosanoviču, ieltoelovaškemu poslsnlku Sla-viku in oprsvniku poslov polj-skega poslaništva Rojnglnske mu Sluvik Je reaignlral, preden mu je bila nota dostavljene, j v znsk protests proti preobrstu J v Čehoslovakiji, kjer ao komu-liuti dobili vso oblast. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASXLO a LASntlWA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Cook Co.. m pol tota, 12.00 m ietrt lota; ae Chicago i« okottM sa ceta tata. $4.71 sa pol tata; M laosemst»o 9UJ9. ratasi for tke U sitad Stota« (except Chicago) sad ar year, Chicago aad Cook County 91 JO por year. •11.00 per year. bi —tajo. Rokopisi Üierarae vsebine (értke, poeeoti tod.) ae vrneta pošiljatelju ta v «lotaju. ta |e prttaftU AdearIlatag ralee ea agrooment^— Manuscripts of com id anaoltaltad «x tlelo« wiU not be returned. Other «torta«, play«, poem«, eta* win be returned to leader only pealad by «olf-eddreeeed end ilawipeá ea ni aa vea. kar laaa itft s PROSVETA M So. Ltwndale Ava^ Chicago 21, PONDELJEK, 8. MARCA 1948 $ia&ovL fy naâJJv noMlbitt uMrzl(f vojna in Čehoslovaška—IH Da ameriška reakcija z lažiliberald vred danes toliko rohni proti zadnjim dogodkom na Čehoslovaškem, je več razlogov. Eden teh tazlogov je, ker je zdaj izgubljeno vse upanje, da bi ae Čehoslo-vaika odtujila od Moskve in se izneverila Rusiji. Za slednje v re slnosti v resnici ni bilo nobenega upanja, odkar so bili Čehi in Slovaki tako nesramno prodani Hitlerju po zapadnih "damokraci jah". Vsekakor pa so v zapadnem svetu nekateri politični krogi gojili upanje, da bodo dogodki, posebno pa Marshallov načrt, zrah Ijali vezi med Moskvo in Prago in da se bo slednja začela bolj in bol) nagibati proti Zapauu. Vsa povojna čehoslovpška politiku jtf namreč stremela za tem, posebno pa ie politika predsednika Be-neša in zunanjega ministra Masgryka, da Čehoslovaška postane kulturno, gospodarsko in politično mostišče med Sovjetsko Rusijo in Zapadom. Da ni prišlo do tega, odnosno da se je ta politika izjalovila, je glavna zasluga Trumanove zunanje politike. Ko je leta 1946 čeho slovaška vJuda vprašala Ameriko za večje posojilo (90 milijonov za rekonstrukcijske svrhe, je v Washingtonu naletela na—Železni zastor Po večmesečnem pogajanju in političnem barantanju se je državni department toliko omehčal, da je Pragi obljubil poso jilo, pozneje se je pa premislil in obljubo preklical. Na Prago je gledal bolj in bolj mrko, hladno in prezirljivo. Vse zato, kar je s podržavljenjem zadala smrtni udarec velekapitalizmu. Tega Waahingtonu in Wall Streetu niso mogli pozabiti in na Prago bolj in bolj pritiskali, da mora takoj ali čim prej plačati odškodnino za ameriiko podržavljeno imetje. Seveda po taki ceni kakor so jo v Wushingtonu določili. Odgovor Prage je bil, da morajo te vrste "upniki" počakati, da se dežela postavi na noge, poleg tega pa je tudi ugovarjala zahtevani, to je pretirani odikodntni za po državljena podjetja, v katere je bil zainteresiran ameriiki kapital. Z drugo besedo: Washington ni hotel dati Čehoslovaški le posojila, da bi se gospodarsko čim prej postavila na noge, marveč jo je pestil za čim hitrejše izplačilo mastne odškodnine za podržavljena podjetja. Na drugi strani pa za podpiranje reakcionarnih režimov križem sveta in za obnovo francoskega ter holandskego imperializma v Indoneziji in Indokini razmetavajo milijarde dolarjev iz javne blagajne. Vse to je bilo znano češkemu delavstvu, ki se je bolj in bolj oklevalo komunistične stranke in bolj in bolj gledalo na Moskvo. Tega je kriva v veliki meri stupidna ameriška politika, ki je ves čas po vojni odbijala Cehoslovaško, na mest j da bi ji nudila prijateljsko roko. * Drugi razlog, da ameriška reakcija danes toliko grmi proti preobratu na Čehoslovaškem, je v tem, ker se boji, da bi se ksj slič nega ne dogodilo tudi v Italiji ln Franciji. "Če pride do tega, smo izgubljeni." pravijo danes v Washingtonu in izven njega. V tej krizi so čehoslovaiki komunisti namreč pokazali ne samo veliko drznost, marveč tudi veliko iznajdljivost v področju tevolu-cionarne taktike. In sicer taktiki», ki se v podobni sftuaciji da aplicirati tudi v Italiji in Franciji za zasego oblasti. V Italiji in Franciji .komunisti danes seveda nimajo te možnosti, toda nihče ne ve, ksi se zgrnil jutri ali pojutrišnjem. V tej kratki revoluciji so «e na Cehoslovsikem izkazali kot najbolj efektivno orodje revolucionarni delavski akcijski odbori, ki so bili ustanovljeni čeg noč ln prevzeli vse krajevne vlade in ludl vse industrije v *\t>je roke. Kaj takega se seveda more /goditi le v deželi, ki se znajde v revolucionarni situaciji. Do take situacije bo prej ali slej prišlo tudi v Italiji in Franciji, ki sta najbolj godni za preobrat. Tega se zaveda tudi ameriška reakcija, ki hoče ta razvoj preprečiti s Marshallovim načrtom, ker ga s Trumanovo doktrino ne more. Da je Matkhallov načrt več ali manj vplival tudi na razvoj vladne krize na Čehoslovaškem, skoraj ni dvoma. Kot znano, je čehoalovaška vlada prvotno soglasno sklenila, da je pripravljena uidelovuti v Marshallovem načrtu Na pojasnilo Moskve, da smatra te načrt za bič proti Rusiji, se je čehoalovaška vlada potem so glasno umaknila iz Marshallovega načrta Kmalu potem pa se je začelo notranje trenje meti desničarji in levičarji In zadnjič končno prišlo do vrhunca. Marsikdo si je namreč tudi na Čeho-rlovsikem poželo! — ameriških milijard, ameriške "pomoči" . . . To je bilo znano tudi gotovim silam, ki so začele usmerjati tok vohunov v to deželo, da Jo "omehčajo" in |M»magaJo čehoslovaškim desničarjem do irbrrnjenja 'komunistov iz vlade . . . Enako kakor se je lani zgodilo v Italiji In Franciji. Če hi ae bila ta skema posrečila, tedaj bi reakcija metala klobuke v trak oh praznovanju svoje rmage * Ampak na Čehoalovaškem se ta «kema ni posrečila. Voditelji desničstsklh strank, ki so to kilzo tnacentrall g namenom, da ae irnebe levičarjev pri prihodnjih volitvah pa jih porazijo, se danea nahajajo na ce«ti in nekateri tudi v zaporu. Toda nova vlada nI totalitarska. marveč še vedno koalicijska. Upamo, da tudi oata-ne, kajti Čehoslovaška si bo le na ta način «»hranila demokracijo. V tej krm so Čehi in Slovaki v t ranici |mka/ali veliko politično rrelost Posebno pa je pokazal van politično «relust predsednik ReneA. od kateiega je bila odvisna taneiilev krite Kot človek z globokim demokratičnim prept usnjem, ki veruje v parlamentarno formo vlade in civilne avobodščine ter evolucionaran ao iializem. )e bil postavljen pred težko vprašanje, kar |e prisnal tudi komunistični premier Oottwakl Koliko >e slednjemu verjel, ko ga je zagotovil, d« bo nova vlada parlamentarna in demokratična, nt znano, toda lahko je imel pomisleke, Ako bi jih ne imel, bi bil demisijo ministrov desnuarskth strank sprejel tako) prvi ali drugi dan, Tudi naša žel »a je. da bo I nova čehoalovaška vlada demokratična kak«u je bila zadnja V njej res ni desničarjev, loda to te i.e pomeni, da levičarska vlada ne mane biti demokratična V današnji politični «ituactji, prepojeni r mednarodnimi intrigami in Kako je bilo v ujetništvu v Rusiji Arras, B. C., Kanada. — Na kratko bom opisal, kako sem prišel v rusko ujetništvo. Meseca junija 1. 1914 sem delal pri Kriaflkm v Smartnem pri Litij L Bil aem vesel in zadovoljen in nisem nič slabega slutil. Kot dober kristjan sem bil prepričan, da nas bo vsemogočni Bog obvaroval vseh nadlog. V cerkev sem hodil poslušat božjo besedo, svoj vsakdanji kruh pa sem si služil s poštenim delom —nič manj kot deset ur trdega dela na dan! Niti sanjalo se mi ni, da bom moral v vojno še isto leto. Avstrija je napovedala vojno Srbiji in v nekaj tednih je bila že vsa Evropa v ognju. Vae za dom in ceaarja! Prijaviti sem se moral takoj. Ko aem prišel v Ljubljano, aa me takpj odde- ! lili k 17, peš polku. Nekaj tednov so nas podili okrog Ljubljane, rtato pa marš na fronto v Galicijo. Okrog sredi novembra I, 1014 smo bili že tam. Moja prrfra služba je bilo stra-ženje. S prijateljem svu se me njala, eden je spal, drugi pa stra-žil, toda ne Ruse, ampak našo patrolo. Držal sem se naukov,' da ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe in nikar pa ne ubijaj, posebho ne ljudi, ki ti niso še nikdar v življenju ničesar žale-ga storili. Seve, tedaj io nas učili, da so na bojišču odprta vrata v nebesa. Mraz je z vsakim dnevom bolj pritiskal, mi pa smo večinoma IWMiffjWPJM Pogled na slovenske Alpe. Turška gora, Brans, J armen ova vrata In Planjava s Krvavca. sel nad race. Dal mi jo je rade parja, bi pa rekli: "Saj vemo, volje, tako da sem imel prav I tukaj ni bil ^a delo, prav tako imenitno zabavo ves tisti dan. ne v Ameriki." Pozneje sem se prijavil za delo v Uralu. Delo ni bity težko in hrana dobra. Bili pa so tudi ujetniki, ki se nikakor niso mogli razumeti z Rusi in jim kradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Končno pa je prišlo do revo» lucije. Ljudstvo res ni imelo drugega izhoda. Vasi so se zme- . . raj bolj praznile, tako da so spali na prostem, tako rekoč V 0Ktale doma le žene in otroci. V lisičjih luknjah. Meni so kmalu ozeble noge in začele otekati, če mur se ni bilo čuditi, kajti naša obleka je bita lahka, prav tako čevlji. Sel sem k zdravniku, da bi mi dal malo odpočitka kje na toplem, on pa me je napodil. Namesto zdravil so me poslali na patrolo. Bilo nas je osem. Sam pri sebi sem si mislil, fant, v takem stanju ne boš Ruse lovil, pač pa Rusi tebe. Bila je že tema, ko smo naleteli nanje. Naenkrat smo slišali povelje, naj odložimo orožje in dvignemo roke, kar smo takoj storili. Malo nas Je skrbelo, kaj bodo storili z nami, a kmalu smo uvideli, da ne bo ni^ hudega. Stre livo in orožje so ni^m pobrali, druge malenkosti pa pustili. Nato so nam takoj preskrbeli večerjo. Čudili so se nam, ker smo tako olabo izgledali. Vatikanska vojska je bila revna in lačna, umazana in ušiva. Ruski vojaki so nam segli v roke ln preskrbeli, da smo spali na toplem. Sedaj pa vas vprašam, kako je mogoče sovražiti take ljudi? Jaz Jih ne bom nikoli! V sredi januarja 1. 1913 se Je naš transport pomikal proti Sibiriji- Bila Je huda zima, toda v vagonih smo imeli peči in jih kurili z drvmi, katerih Je bilo doati. Kjer koli se Je ustavil vlak, sin«> šli lahko ven in ai kaj kupili ali kakšno stvar zamenjali. Rusi niso pokazali najmanj šega sovraštva do nas. daalravno smo bili različnih narodnostih. Od začetka smo Imeli dovolj hrane Končno urno le prišli v Sibirijo, in sicer v mesto Marinsk. Tam so nas oddelili po vaaeh. Na postaji so nas že čakali mu-žiki in nss oblekli v težke ko-iuhe in volenke ali škornje. V vaat so nss zopet sprejeli zelo prijazna Jaz sem bil bolehen ln aem se držal največ gorke peči, kadsr pa sem mogel, sem jim pa malo (»omagal. Prvo zimo. 1 1914 1913, Je vsak ujetnik dobil pet rubliev na mesec ta hrano, Ts denar aem dajal gospodarju. da sem se hitreje /dri-vil Spomladi aem šel malo na o-koli In prišel do jezera, na ka- vasi niso prihajale druge novice, kakor ta je bil ubit, oni ranjen itd. Ako se ne bi Rusi uprli, jih bi pobili še več, kajti naduta in ošabna gospoda se ne briga za življenje ljudske pare. Naj še pristavim, da sem rad poslušal rusko petje, posebno pa re volucioname pesmi. Zaključujem in prilagam $2 za obrambo našega tiska. V, Brelc. Se nekoliko o davkih v Jugoslaviji Bellingham, Waah.—Zdi se mi potrebno napisati nekaj stavkov glede davkov v Jugoalaviji, ki so tukaj vzbudili malo dvoma. V P ros ve t i pa je bil objavljen članek, ki je jasna izpričal o nerodnosti plačevanja davkov. Jaz sem napisal dotični dopis na podlagi pisma mojega sina. kateri mi je potožil o velikih davkih. Naložili so mu 33,000 dinarjev davkov za dve leti, 1946 in 1947. Izračunali so, da je imel 70,000 dohodkov, zato tako visoki davki. Resnica namreč je. da jg sin Gust prodal vino, ker ima nekaj vinograda. Med vojno so kme^ t je zalagali vojake z živežem in jim je bilo obljubljeno, da se jim bo po vojni pri davkih povrnilo. In res so nekateri dobili popust, piše sin, drugi pa ne. Pravi, da tinti, ki bi morali dobiti povrnjene večje zneske, niso dobili pičesar. "Jaz bi moral dobiti nszaj 20,000 dinarjev, pa nisem dobil ničesar, ker najbrže smatrajo, da piše sin. Moje mnenje pa je. da ga izrabljajo tudi zato, češ. on ima "bogateKu" očeta v Ame Zdaj pa poglejmo na drugo stran te slike, pa bomo videli kaj je "namalanega". Ta stran kaže ni>vo Jugoslavijo, na novo zgrajene železnice, tovarne, ljudska stanovanja, odpravo črne borze, seve, nekaj je še "črne ga", ampak glavni črni trgi so zajezeni. Dalje odpiranje novih rudnikov, premogovnikov ter graditev novih električnih central, zaeno pa odprava brezposelnosti. Odprli so tudi veliko novih strokovnih šol, na primer za inženirstvo, agrikulturo in druge znanstvene zavode. Ta slika je zelo lepa in vse kaže, da je tudi živa. Torej komunizem ni tako slab, kot ga kaže sprednja stran slike. Priznati moramo tudi dejstvo, da to, kar se je razvilo v Jugoslaviji, ne glede, kako se imenuje, je posledica posebnih razmer ali izrednih dogodkov—se je rodilo iz nujnosti in potrebe. Ljudstvo v Jugdslaviji ni imelo nobene druge izbire. To se Jasno zrcali na Grškem. V Jugoslaviji bi ne bilo nič boljše kot na Grškem, ako bi ljudstvu vsilili kralja. Primerjajmo Francijo ali Anglijo ali katero koli državo z Jugoslavijo, pa bomo videli, da se ona najlepše razvija kljub zapletenosti davčne mere. Upam, da bodo pravilno rešili tudi to zadevo ozir. zamotanost. V Jugoslaviji ni bil uveden komunizem radi kakšne politike, ampak zaradi potrebe. Če bi se Amerika znašla v podobnih raz merah, bi ljudstvo prav gotovo storilo isto. Graditi industrijo . v tako velikopoteznem načrtu, ' kot si ga je nadela nova Jugoslavija, zahteva tudi veliko žrtvovanja in velike davke. Tako velika podjetja, kot jih danes grade v Jugoslaviji, se ne da zgraditi čez noč. Sad tega dela morda ne bodo uživali sedanji družinski očetje, uživali pa ga bodo gotovo njihovi otroci. In tako sem jaz odpisal sinu, da ne potrebujem," K« potolažim. Seve, on ima vso pravico zahtevati plačo za svoje delo in le kadar se odštejejo vsi izdatki od dohodkov, se vidi ko-riki, pa mu naj pomaga. Tam: ^ čistega dohodka Vsak je namred splošno znano, da IndustrUakl delavec je plačan, ima «»četa y Ameriki, kateri mu ,m* tudi kmet pravico za± je prepustil goapodarstvo in se htevnti plačo. pt*ebno še. ako odpovedal "kotu", poleg tega pa' družno, ki je nesposobna sem mu c4 časa do caaa poslal za Krosnjarjenje z demokracijo Pony, Moni.—Mi, Amerikanci, hočemo s pomočjo Angležev rešiti demokracijo za ves svet, posebno pa §e za Kitajsko in Turčijo. Toda za enkrat je to delo precej težavno, kajti drugi narodi ne kažejo nobene prave na vdušenosti za našo demokracijo. V Španiji vlada "dobra duša" general Franco. On bo že gledal, da se v njegovi državi ne pripeti demokraciji kaj hudega. Enako na Portugalskem. Ustava Zedinjenih držav se prav prijetno sliši na papirju. Boljše ustave ni kot je naša, na žalost pa se je ne držimo tudi dejansko. Nekateri sicer trdijo, da imamo v tej deželi pravo demokracijo, zopet drugi pa so ihnenja, da prave svobode sploh ni v tej deželi. S temi se strinja tudi pisec teh vrst. Simbol naše svobode je $. Veliko $$$—veliko svobode! Nič Í—nič svobode! Vsak zase, hudič naj vzame druge! Nekdo je zapisal, da mi, ki smo prišli iz stare domovine, nismo bili vajeni svobode in demokracije, vendar pa smo vedeli, da živimo in delamo za kapitalizem in nihče ni skušal natvezavati delavcem, da delajo in žive v demokratični deželi, kakor se to dogaja tukaj vsak dan. Da, prava demokracija je nekaj svetega za delavca, prav tako kot je kapitalizem nekaj svetega za vse o-ne, ki so že od nekdaj razkošno živeli na račun delavskih žuljev. Volilna pravica je bistvo demokracije, toda narod ne zna rabiti tega bistva. Ko bi fjud-stvo izrabilo volilno pravico, bi danes lastovalo to deželo, tako pa nekaj tisoč oseb lastuje vse bogastvo, milijone državljanov pa ne lastuje ničesar. Demokracija je zvišen ideal, toda treba jo je izvajati tudi v praksi za vse ljudi in ne samo za nekaj izvoljencev. Prilagam $5 za obrambo našega naprednega tiska John Tokin. tudi denar. Toref so najbrže te okoliščine povzročile, da mora plačati tulil davek V stari domovini so imeli te od nekdaj »apečno mnenje in sliko o ameriških Slovencih. Ali si bil nevredne*" aH pa "bole rem je bilo polno divjih rac/gat". Taka «o tudi najbrže o Drugi dan aem gospodarja vpra meni sodili, ds imam "dosti de-šal, ak<> bi mi dal puško, da bi narja". Ce pa ne bi pošiljal de- "mr«lo" vojno, je vsaka demokratična država tudi na Čehoslova-tkem pttsiljens patiti na resknjo in jI stopiti na prste Če b« ne bilo teh intiig in te * mrtle" vojne bi na čehoalovaškem sploh ne btlo pililo do zadnje revolucije, ki je najbolj značilna v tem, da se je igvršila bra« vsakega prelivanja krvi. Upamo, da bo ta revoluciji tkorakala po tej poti brez prelivanja krvi tn terorja, kar pa ne bo ml v lino asm«» «»d vlsde. marveč tudi od opozicije in zunanjih intrig « Davčni odbor preceni pridelke kot čisti dohodek, kar pa je zmotno Pridelki ao kmetova pJača za delo. ne čisti dohodki. Če bi bil jaz na mestu mojega sina v staiem kraju, bi zaraču nal moje delovne ure In taks svota te nai bi odštela od vrednosti prdelka. pa se bi potem izračunali koliki so prebitki Poleg dela pa so zvegani s pridelkom tudi drugi stroški Davčne fcnmtslje najbrif delajo pomote, ker najbrže ne «Milo stroškov kmeta, ampak tfdijo le dohodke. ki na niso dohodki" pač pa le plača za delo. Iti pa je četrto Iz dežele mormoncev Salt Laka City. Utah.—Naj tudi jaz spregovorim nekaj besedi v našem delavskem listu Pros vet i. lx*tos bomo irmii glavne volitve in dolžnost slehernega naprednega delavca, prav /a prav vseh delavcev je, da oddamo •vnje qlasove za delavsko kamii date Za Hrnrvja Wallacea bi »e morali zanimati še posebno vojni veterani Potrebno bi bilo. da bi se oprijeli tega gesla: Kdor hoče iti v vojno, naj voli tepublikanie in demokrate, kdor pa ne mara vojne, naj voli za Henry ja Wallaces in druge kandidate tretje stranke." Tako nazadnjaških ljudi le ni-•em nikjer videl kot m» nekate ri mormonci Pravijo, ako bo pri prihodnlih volitvah Izvoljen govora in tudi mormonska cerkev bo propadla. Med mormonci je nekaj tudi takih, ki ne dajo dosti na vero, torej sa izobraženi, na drugi strani pa bi nekateri ae vedno radi prakticiraii mnogožeostva Zadnje leto je bila ta zadeva pred vrhovnim sodiščem, ker#so nekateri mormonci hoteli imeti več žena, toda*zvezni zakon jim je prekrižal račune. Neki atari mormonec, ki ie bil z menoj v sobi, mi ja večkrat dejali da se ne bi smela vJada vtikati v mormonske običaje, čeS naj imajo toliko žena. kolikor jih morejo preživljati. Mnogim mormoncem je še se-,daj Roosevelt na potu in pravijo, da je hotel podariti A lusko Stalinu, če pa bo izvoljen Wallace za predsednika, bo pa Stalin dobil vso Ameriko in Evropo. Kar se mene tiče, se Stalina nič ne bojim, prav tako mi ne krati spanja Wallace. Mormonci tudi krivijo ino-zemce, da je delavstvo organizirano v državi Utah. To pa verjamem. Ako ne bi bilo inozem-cev, bi bile v državi Utah še vedno odprte delavnice. Meni je ta država dobro znana, saj sem delal v premogovnikih nad 15 let. Delavske razmere niso bile slabe, vendar pa mi je delo najbolj ugajalo v državi Monta-ni in Washingtonu. Za danes končam, ob priliki se bom pa zopet oglasil, če mi bo zdravje dopuščalo. Moja bolezen se ni zboljšala. Sedaj sem popolnoma nezmožen za vsako delo. Mislim, da ne bo dolgo, ko bo prišel vrag po svoje . . . Tu imamo sedaj prav lepo vreme; ni dosti mraza in ne snega. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, kakor tudi mojega sina, ki študira na univerzi v Los Angelesu, prav tako družino Billa Grusonika v Red Wood Cityju in mojo .ženo, ki živi isto tam. V. Rsunlksr. krst manjša kot plača tovarni- delsvAi kandtdst. ho dal Ame-ikega delavca Ssi tako se me- riko Stalinu in ds bomo vse ir-nl vidi Caorfe Gornik. Igubili, to je svobodo trnka S pota - Letos je prestopno leto. Ne vem, kaj je vzrok, da ima moj patron sv. Matija svoj imendan na 25. februarja, drugače pa na 24. Morda zato, ker je bil izvoljen potem, ko se je Juda Iškarijot radi sramu obesil, ker je izdal svojega učenika za 30 srebernikov. . Da, Judež se je obesil, dandanes pa imamo veliko drugih Judežev, ki Boga zatajujejo in prodajajo kar naprej, toda jih ni nič sram. Vendar pa naj ti Judeži pe mislijo, da ne bodo prejeli plačila. Bog sicer ne plačuje vsako soboto, toda plačuje po zasluženju. Božji mlini me-ljejo počasi, a gotovo. Ob mojem 80. rojstnem dnevu mi misli poletavajo v moj rojstni kraj in k moji blagi materi, ko mi je za moj god prinesla v Planino štrukeljček. Tega se tako dobro spominjam, kakor da bi se bilo zgodilo včeraj. Dobro se tudi spominjam očetove smrti. kajti tedaj mi je bilo že 18 let. Pred smrtjo je kom^j govoril in bridko mu je bilo, ker ga je mučil župnik z neko opa-sko. Ker je bil zelo slaboten, ni mogel več povedati, kakšna je bila tista opazka. Farizeji se zaganjajo tudi va- , me že mnogo let. Naj pa pristavim, da ti farizeji nimajo tistega sramu, radi katerega se je obesil Judež Iškarijot. Ob pri liki mojega rojstnega dne sem prejel mnogo čestitk in daril, za katera se prav lepo zahvaljujem. Matija Pogorele. lice nečakinjo South W«1 lina ton. B. C.. Kanada.-Rad bi izvedH. kje živi moja nečakinja Johana Janež. Pred leti je bila v Clevelandu. O. (v Collinwoodu). Doma Je iz vasi Bukovira. Babno polje, No-tranjsko Prt hiši so rekli pri Klemenu. Prosim jo. da bi se javila me ni. njenemu stricu Za njo imam va>ne novice. Če pa kdo drugi ve zanjo, ga prosim, da mi po-*l)e njm naslov. Moj naslov Anton Turk, South Wellinfton, B. C.. Canada. Anton Turk. PONDELJEK, 8. MARCA 1ti Japoncem, dejansko pa je stremel, da podjarmi vse ljudstvo in se bori proti silam osvobojenega ozemlja, medtem ko je sklepal sporazume z Japonci." Tako je odgovoril predsednik sindikalne organizacije osvobojenega kitajskega ozemlja Liu Ning Yi, ko je lani obiskal Jugoslavijo Čangkajšek je po japonski kapi tulaciji pozval japonske čete, da se ne predajo demokratični armadi, temveč da počakajo prihoda njegovih čet. Američani so v ta namen prepeljali z avi-oni in ladjami Čangkajškove čete v Severno Kitajsko in Južno Mandžurijo, zaradi česar dolguje Čangkajšek Amerikancem 380 milijonov dolarjev. Čangkajšek je pozval v svoj glavni štab komandanta japonskih čet v Srednji Kitajski, da uvrsti v Kuomintangovo vojsko 22,000 japonskih ujetnikov kot oficirje Prav tako je v tvojo vojsko spre jel 84.000 vojakov, kvizlinšk« vlade. Izdajalski in nizkotn značaj tega imperialističnega ge nerala je spoznalo kitamko ljud stvo že let« 1936 natančneje, ko jc ČangkajSka ujela demokrati čna armada in ga izpustila potem ko ie Čangkajšek dal sve dano obljUbo. da br. vodil borb»; preiti Japoncem, kar M* J* da takoj zopet prekršil. 4 Demokratična aimada je, če orav ie poznala izdajalsko poli 11 ko Cangkajška. vendar skuta la doseči zdruHtev vseh sil v borbi proti japonskim imperia listom Tudi po japonski kapi tulaciji si Je prizadevala spora rumrti se s Kuommtaneoni Za komunistične stranke Kitajske, Kuomintanga . in Demokratične lige. Čangkajšek pa je kmalu prelomil tudi ta sporazum in izvedel nenadne, bratomorne o-fenzive na osvobojeno ozemlje. Medtem je načrt o "pomoči" Kitajski, načrt znanega ameriškega vojnega hujskača Bullita vedno bolj dobival konkretne oblike. MarshalL, specialist za Kitdjsko, je priporočal kongresu ZDA vedno nova milijonska posojila za "v vojni opustošeno Kitajsko". Wedemayerjeva misija na Kitajskem je prinesla nove dolarje Čangkajšku, pa tudi nove delnice in letaska oporišča Amerikancem. "Štiri velike dru-žineiU«-£angkajšek, T. V. Lung, H. H. Kung in bratje Chen—»o medtem obogatele na 10 milijard ameriških dolarjev; pohlep ameriških mbriopolistov in mi» litarjstPV jq prav tako £raatel: <50 Milijonov sužnjev, ogromne množine surovin, volframa, an tirnima ter dragocena krzna, svila, volna, riž in čaj bi bile več ko bogato plačilo za vloženi kapital v kitajsko pustolovščino. Število, ki govori o višini a-meriške pomoči Čangkajškovi oligarhični vladavini, obtožuje vlado ZDA dovolj jasno, da nosi polno odgovornost pri preli vanju krvi na Kitajskem. Samo zaradi materialne in politične podpore iz ZDA je Čangkajšek kršil sporazume z demokratično armado; le ob vzpodbudi in vzgledu imperialističnih gospodarjev so rastli Čangkajškov pohlep in diktatorske želje. Čangkajšek je do sedaj dobil od ZDA naslednje vsote: vojni presežek iz cone Burma-Indija v znesku 500 milijonov dolarjev, po zakonu o posojilu in najemu od japonske kapitulacije pa do danes 758 milij. dolarjev, UNRRA-ino •'pomoč'' (med vojno) v znesku 675 milij. dolarjev, kot povojno UNRRA-ino "pomoč" pa 35 milijonov dolarjev, posojilo za nakup bombaža v znesku 67 milijonov dolarjev, vojni material za 825 milijonov dolarjev (vreden sicer dve milijardi), za modernizacijo vojaških pristanišč 15 milijonov dolarjev—kar znaša skupno 4 milijarde dolarjev. Poleg tega je dobil Čangkajšek od ZDA 271 vojnih ladij, ameriške baze v Nankingu, Sangha ju itd., ameriške instalacije v Tsingtau. ZDA so dalje izvež-vale devet Kuomintangovih armad za Severno Kitajsko in Mandžurijo; oborožile, opremile in izučile so 90 Kuomintangovih divizij, vzdrževale so tretjo in osmo kitajsko zrakoplovno skupino—da ne vštejemo sem razne prevoze Kuomintangovih čet, vzdrževanje skladišč in oskrbovanje raznih ameriških misij in specialistov. Pred kratkim je Marshall zahteval, da kongres odobri novo dolarsko posojilo Kitajski, novo "pomoč" Kou-mintangovim plačancem v borbi proti kitajskemu ljudstvu. To dejstvo je prisiljen priznati celo I •New York Herald Tribune":; 'Kitajske demokratične sile se vedno bolj krepe kljub temu. da Washington in Wall Street vodijo politiko podpiranja Kuo-mintangove Kitajske Za vso to dolarsko "pomoč" zahtevajo ameriški monopolisti 'nekatere" protiusluge in jam stva Ze leta 1945 so ameriški kartell sklenili pogodbe za gra-( iitev taznih velikih industrij-stal splošno priljubljen in se izvaja po vsem osvo bojenem ozemlju. Program obsega 11 točk in določa med drugim, du mora iineti vsaka družina rezervo Jlta za leto dni, vsaka vas mora iineti svoje statve za tkanje in kovačnico, V vsakem okraju morajo odpreti dve šoli in ustanoviti drumsko skupino. Vsako okrožja mora imeli bolnišnico. Vsak Kitajec se mora naučiti MMMJ znakov ki tujske abecede. Na osvobojenem ozemlju si ljudstvo z veliko vztrajnostjo u-rejuje svoje življenje in odnose po načelih nove. resnične demokracije. Na ozemlju nankinške uzurpatorske vladavine pa zloglasni Čangkajšek v senci ameriških bajonetov izdaja interese kitajskega ljudstva in skuša še tesneje stisniti fevdalne dolar ske okove okoli teles i/žeteg*a ljudstva. Vendar zadnje zmagovite ofenzive demokratične armade predstavljajo prelomnico v osvobodilni borbi kitajskega ljudstva. Rezultati razvoja in lasti osvobodilne borbe na Kitajskem bodo pomembni za vse demokrutične narode. Skoraj četrtina človeštva bo z dokončno zmago demokiutične armade odvrgla suženjski fevdalizem in jvignala s svoje zemlje ameriške inter vente. M. V. Ljubljana.- Podologi so nuno sili v Kmetijski znanstveni zavod stotine vrečk zemlje. Na mizi v laboratoriju je preko'200 majhnih predalčkov, p o l n I h /emlje. To je Gorenjska. To o vzorci vseh zemlja po C Jo lenjski. V sosednem laboratoriju je dolgu miza «iblo/.enu s pločevinastimi škutljicnmi, polnimi zemlje. Izvrtali so jih v Belt Ktajiai. Škutljie je pieko 200. Vsa tla luboratoriju so pokri-tu s kupčki zemlje. Ta zemlja je z Dravskega polju. Nekate-te so pepelnato sivo, druge črne, tietje rumene; nekatere so težke, druge |>e$čene, tretje Hov nate. Neštet Ovseni so izkopali pedo-lc gi po vseh naših krajih. Lotili so se težavne naloge, raziskovanja tal, da bi nu podlagi teh raziskovanj ob koncu leta nari- irbcijšul svojo težko zemljo. Nekje na koncu njive je imel drobno apneno kamenje. To ku-men je s^je nehote pomešalo z njivsko zemljo. Kmet je opazil, da so pridelik na tistem koncu njive posebno lopi. Začel je ifzvažati upneno kamenje |k> v sej njivi. Sprva ni bilo nobene i/pihmmbo. Sele po dveh, treh letih so mo zaceli pridelki bolj-šuvati, Zdiij, po pelih letih, ko se je apnenec že docela razkro jil, ima kmet krasu» uspehe. Toda naša remiju je polna skrivnosti, ki jih bodo morali pedologi šele odkriti in spo*nu-ti. Bili ko n. pr< v Zupoguh nu Iforenjskenv Tam so tla izrazito kislu. Kljub temu so pridelki i*mino lepi, tako lepi, d* so jih pedologi z občudovanjem ogledovali. Nu pustih površinah Preger-akega polja so tu^|>a tam še vid sali vsaj prvo grobo pedološko ni sledovi njiv. Nekdaj pred karto. i leti, so kmetje to zemljo orali. Brez pedološke knvto ugrofio Skušali so na njej pridelati vsaj mi no morejo Uvesti pravilno nekaj živeža. Vozili su nanjo j j Ssi Lihi ar i» ^ ^. li iff ^ A m t» bs^ - m ^ a ¡m 1 . * ...... %> 'VÉL lis- 1 V laboratorijih kmetijskega snsnstvsnegs savoda preizkušalo naši strokovnjaki svojstva nsše semlje. dragocen hlevski gnoj. Orali so jo, branall, ji gnojili pridelki pa so postujuli iz leta v leto slab ši, munj vredni, Na/.udnje so morali opustiti obdelovanje.' Bodeče grmičevje je preraslo te nekduiije njive, kakor pretašču vso ostulo površino. Ob robovih pušnikov, ob mejuh, raste črnu julša. Tu zemlja kriči po apnu. Ko so šli pedologi po Ptujskem polju, so se t. runlmuhjem ustavljali' ob jutuuh, iz katerih odvažajo kmetje gramoz. Te jame kažejo vso zgodovino in sestavo tal. V teh Jamuh so našli (sileg kremenu tui^ precej apnenca. Ljudje na Ptujskem polju pravijo, du ni nikjer v bližini up nema, Pedologi so jih poslu šuli in isločuaiio iskuli v tleh. Rast na Ptujskem polju je sploš 110 sluhu. J.e od Ptuju proti Vurborgu so našli pus izredno dobre zemlje, luigate na apuu Tam so ruslc sončnice, visoke de Alirl metre. Take koruze kol tam niso nikjer srečali. Turu stu hodilu jiedolng in predsednik osojnlške zadruge, Sla s sla Iz fitukov proti Oreiju, Nekje stu se ustavila rib preseku tal. Opa-zovalu sta plasti zemlje, Se o proizvodnji žil« Pogled ns Kamniške Alpe. rajonizacije kmetijskih kultur. Pedologi raziskujejo tla, da bi s svojim delom podprli ostale u-gronome, ki uvajajo načrtnost v kmetijsko proizvodnjo. V kratkem čusu so pedologi obšli vso Gorenisko, raziskali so Ptujsko-pragersko polje, izkopali so pedološke jame v Prekmur-ju, v Beli Krajini. .Int. Marija Kodričeva. ki su je pravkar vrnila iz Bete Kraji ne, pripoveduje: "Krasne profile smo našli tum! Ponekod Je orna zemlja do 8 m globoka! Po ni življenja v njej! Nima maščobe, pravijo kmetje. In res je — davno nI vldolu gnoja, Našli smo tum neko posebno lueerno, vsu Jo kosmata, Nu primer pri Kani-žurici! Prej je bil tam gozd, ne-kuj te zemlje so preoi ull. Strašno pusta zemlju je tum! Posejali so nunjo oves, ni uspeval. Brez življenja je tu zemlja. Nobene strukture nima, Tum, kjer so jo pognojili s čilskim solitiom, dobro uspeva tobak. Tum raste po vseh vrtovih tobak. Tum je okrog 800 hektarjev stelnikov. Skoraj vse tiuše /eni IJe so že po naravi siromašne, najsi so podzol uli naplavine rek Ob vseh rekuh so zemlje plitve, peščene, pravijo pedolo gi. Tako na Ptujskem kakor tu-1 di nu Prekmurskem polju je [v Sovjetski zvezi rodni sloj zemlje globok komaj j |iro,/Vodi^u žita v ZSSR sv je 15 do 35 cm. Skoraj vsem nu-L, (>Mm,.n , |t.t„Večal Celo ljubljansko polje je gru-1 lUfJj Mrj(je|«k sladkorne pese moz, brez upnu Isto velja za j krompirja in drugih kmetijskih Ptujsko j »olje. V dolljil Phofilee proizvodov ter živine. K sploš n pr je tipičen podzol, tam je j nemu dvigu lailjr-delstva so zris voda izpralu vse upno iz zemlje j trio pripomogle strojnolraktoi • Na jiotl |hi (»orenjski so šli i ske poslale, ki so lani obdelsh pedologi sko/i vu» Zagorico j kolhozom za 37 milijonov bek-Tum no nušli kmetu, ki si je sam: larjev zemlje' ver kakor leta j 1948. Kolhozi so presegli jesen I ski setveni načrt za 3'«. Ti us |K?I|| so posliMllcu delovnega ns vdiiMii)u kolhoznlkov in velike : :>u polel i v siK'lall*U« nem tek ' iiiovuti|Ui kakor tudi poveeane »ki bi 4n pomoči, ki sta ju dali i komunistična stranka in sovjet I ska vladu. i Kollioznl kimtie »majo vsi ' I ogr.ji-, da spiemenijo leto T94U I V leto novega močiiefa dviga j MM-iallstiem gu (Milji delstva Ureditev splitakefm pristaolšču To prlstaiiiši-e y bilo med vojno večkiat liorribai dii;ino Slsli matično so ga IS celi obnavljati lita 1948 Zdaj i /akljur ujejo obnovitvena d# na Stalinovi obali, Prihodnje dni ho prtptaniš/* pridobilo na diiljnjlh 150 m operativne obšle V novem letu bodo uredili še dokončno pomol ter ga po daljšali. "Ali je to glina?" sta spraševala drug drugega. Pedolog je imel pri sebi stekleničko solne kisline. Kanit je ns zemljo nekaj kapljic. Tnkoj so se pokazale pene. V zemlji je lapor! Mnogo laporja je tam naokoli. Našli so lapor v Ptujski gori. Našli so ga v &t. Vidu, na Bor lu in V mnogih drugih krajih. Nekje so našli apneni pesek. Nu Ptujskem polju ne, primanjkuje upnenoa, s katerim lakho temeljito izboljšamo zemljo. Zlasti je potrebna.apnenjo spodnja leiuaa Dravskega polja, ki je mivkusi« in docela ne- , plodna. t Na Pulfrihovem fotometru, po fizikalnih metodah .preiskujejo V znanstvenem zavodu zemlje z ozimni nu kalij, dušik in druga rastlinam poUebna hraniva. Preiskujejo serijsko, po 100 na dan. Mod tem ko kemiki anali-ura jo vzorec aa, vzorcem; pre is k ujejo kislost jioaameznih vzorcev, piesedijo po ure in ure su aprati, prihajajo pedologi z novimi vzorci zemlje, t novimi izkušnjami in spoznanji, » (Poslano Sansu) Konferenca zadružnikov okraja Tolmin Tolmin.—Dne 4. Januarja so se v Tolminu zbrali zastopniki vseh zadrug tolminskega okraju, zastopniki oblasti in političnih organizacij, da določijo nove smernice glede zadružništva, gradhj* zadružnih domov, kakor tudi glede ustanavljanja novih enotnih kmečkih zadrug. Po referatih predstavnikov OPZ, OLO in IOOOF se Je ras-vila živahna razprava, med katero je delegat kmečke zadruge Livek—Idrijsko, ki Je bila usta-novljenu I, januarja t. I„ poročal o velikem zadovoljstvu članov z ustanovitvijo te enotne kmečke zadruge. Delegat is Za-tolinltiu je predlagal, da bi tudi pri njih ustanovili enotno kmečko zadrugo, kar so vsi prisotni »dobrili. Delegat zadruge v Ponikvah |tr v kratkih besedah opisal to vas in prikazal težkoče, ki jih ima tamkajšnje prebivalstvo. Vas Šteje 108 hiš In ima okoli 100 prebiva les v, Vaščani so ¿is ni petih zadrug, obenem pa tudi Člani enega ull drugega uprav-iegu. odnosno nadzornega odbora, tako da bo kmalu vsaka hiša Imata svojega predsednika xa- ii uge. 2o sumu v tej vasici de-'ijo otrobe 4 zudruge, med njl- iii '.! mlekarski, ki bi morali le 'hirati mleko in ga predelovati v sir, skuto In maslo. Takih xa-Irug Jo v vsem okra|u okrog BO, 'sto so sklenili, du se rdrulijo v enotno zadrugo, ' V v ust Zatolmln so na množičnem sestanku sklenili, da bo tala v suka družina 1 kub. meter, irv, izkupiček ps se bo porabil '.a gradnjo zsdrutnegs doms. Po končsnl diskusiji so bili meri drugim sprejeti nssledn|i sklepi: da se tskoj začne z decentralizacijo tet se vse vrste 'adrug dotičnega okoliša spoje v enotno kmečko zadrugo; ds bodo kmečke zsdruge ustanovile vse odseke, ki so potrebni t ozirom ns gospodsrstvo okolice; zadrt^ge so odgovorne, ds bodo izvedene vse obveznosti do skup nosti: zadružniki bodo z vsemi sredstvi sodelovali pri gradnji zadružnih domov, pri čemer si bor I o zsdruge medsebojno pomagale. Tolmlncl pozdravljajo združitev vseh panog goapodsrstvs v enotni zadrugi, ker se zavedajo, ds bodo le ns tak nsčin dosegli nrsvl uspeh v razvoju in dvigu kmečke pmdukcile. Razširitev velikega istrskega vodovode V Hutrtu ie bilo obnovljeno isti» sko vodovodno podjetje, ki imu i dogo ds 1 ->krbi Številne krs)e v Istri s pitno voA0." Zs črpanje v orle so uporsbljsli električno energijo od bldrocentrsl na Soči. Flekti urna Je ps bila med vojno uničena ter so jo ftels nada vno obnovili, fttevilnl kraji v Istri so še vedno bret dobre v orle. Za začasno rešitev tega Vprašanja so *ač*ll graditi v mnogih krajih velike vodnjske, pozneje bodo pa lazšir^i vodovodno omiežje tako da bpdo prejemali dobro vodo po vodovodu povsod, kjer je ša zdaj nI* majo. Š I sta asročeal m dnevnik rroavsis r • «»opirBFfe sve) len PROS-V IT A PONDELJEK, 8. MARCA 1948 (Nadaljevanje) Ustavila oe je «redi čakalnice, pogledala naokoli s svojimi bleščečimi očmi, zamahnila nekajkrat z rokami proti gruči na klopi in začela silovito kričati: "Svinje ste! Za ženskami lazite; v tem ste junaki, če srečate Nemca, pa bežite kot zajci. Ste videli, kaj je napravil moj Mile? Ta je junak! Deset jih je pobil; l'an jen je streljal nanje, dokler ga niso ujeli. Ko ni mogel drugega, je grize!, pljuval, preklinjal. Ni se jim dal kar tako. Z dvojno verigo so mu zvezali roke in noge. Ko so ga gnali skozi vas, ste vi gledali in molčali. Zajci! Moj Mile Se ni bal nikogar Streljali so nanj, on pa je vzklikal: 'Dol s tirani! Živela svoboda! Živel Tito!' Vi pa ste tiščali roke v žep in pustili, da je padel največji junak. Strahopetci?" Zajela je sspe. V svoji jezi in bolečini je bila lepa. Vse nas je še enkrat objela s plamenečimi očmi in krlk-nila na ves glas: "Strahopetci, svinje!" In pognala se je proti vratom. V čakalnici je vladala nekaj časa votla tišina, le polagoma in stežka se je pogovor oživljal. Fantje na klopi ao se v zadregi presedali. "Kaj je s to ženo?" sem vprašal starejšega kmetiča na sosednjem sodčku. "Ali ne vidiš, da je reva blazna?" "Blazna?" sem se zavzel. "Od kdaj?" "Moj Bog, kdo je še pameten v teh časih!" Je vzkliknil očanec. "fte leto, dve naj traja vojna, pa bomo ponoreli vsi, kolikor nas ne bodo pobili!* Fant, ki je stal ob strani, pa mi je povedal, da so Nemci njenega moža, ki je bil vodja manjšega partizanskega oddelka, pomladi ujeli in ga ustrelili s petimi tovariši uredi vasi. Streljanje ae je izvršilo v prisotnosti vaščanov, tudi njegove žene. Mile je padel poslednji z vzkliki na ustih. Ko je utihnil, se je njegova žena pognala z dvignjeno pestjo proti vojakom. Nekaj udarcev je dobila že kar tam, kaj so pozneje napravili z njo, nihče ne ve. Tudi ona ni povedala, kajti čez nekaj dni se je vrnila z nemške komande blazna. Od tedaj hodi iz vasi v vas, posebno rada zabaja na postaje, trge, sejmišča, povaod tja, kjer so zbrani ljudje. Nekaj časa dovoljuje, da delajo z njo, kar hočejo, potem pa izbruhne kakor malo prej, Tudi če so Nemci prisotni. Zato so jo že nekajkrat zaprli in pretepli. Medtem ko mi je fant ra/lagul usodo nesrečne mtfide žene, je pr istopilo nekaj potuikuv, večinoma kmetov. Pogovor ae je nadaljeval. Od ženine nesreče smo prišli na še večja zla, ki jih je prinesla okupacija. "Nemci so zveri," je začel stasit kmet. "Lanske jeseni so pridrveli nenadoma v našo vas. Od vseh strani kamioni. Jaz sem jih opazil šele, ko so bili pri sosedu. Takoj sem vedel, du niso prinesli sreče. Poklical sem ženo in zbral otroke. Pobegnili smo v sadovnjak, da bi, če bo treba, dosegli od lam stransko cesto, ki je peljala lz vasi. Toda tudi ta je bila polna vojakov. Videli amo, kako ženejo po vasi nekaj uklenjenih mož in celo dve ženi, ki sta obupno jokati. Tedaj je nekdo /drvel mimo po cesti in zakllcal: "Miša, beži, kazenska eks|>cdicija, ker siiH) podpirali partizane!" "V koruznjak!" sem zakllcal in potegnil s seboj ženo in otroke. V tem se je zaslišalo streljanje od vseh struni. Komaj sem umiril uboge otroke. Videl sem, kako ao pri sosedovih odganjali živino in svinje ter odnašali perutnino in žito. So*ed sam je moral dvigati težke vreče na avtomobil. Mojih volov ni bilo doma, naistarejši sin je z njimi orsl, tudi svinj in ovac ne. Toda kašte so bile polne Hotel sem iz koruznjaka, da branim svoje, a žena in otroci so me zadržali. Naj odnesejo vse, samo da nam ti ostaneš!' Že so bili pri nas. Kričali so in streljali skozi okna v hišo. Potem so vdrli vanjo in začeli odnašati vreče, loviti po dvorišču gosi in race. Žena in otroci so se spustili v pritajen jok. Štel sem vreče, štel perutnino. Kri mi je zastajala v žilah. Odšli so. Na vasi je vik in krik naraščal, tudi streljanje je postalo ostrejše. Avtomobili so drveli sem ter tja Niti na fronti ni bilo tako Nato prva ekspedicija, druga. Se malo in sredi vasi se je pokazal tudi ogenj. Tedaj sem z grozo opazil, da zažigajo hiše in kopice s slamo. Dim je prihajal bliže in bliže. Že je gorela sosedova hiša. Pridrveli so vojaki, zažgali še moje stoge slame in koruzovjne, vrgli v hišo zažigalno bombo in odšli dalje ... V trenutku je bilo vse v plamenu. Pokalo je in prasketalo, gost dim se Je valil po sadovnjaku.. Dušilo na« je. Morali smo iz koruznjaka. Prebijali smo se med slivami, podirali plotove. Okoli na« je vse gorelo in se rušilo. Slednjič smo «e le prebili v polje. Legli smo na zemljo in jokali. Nikoli nisem jokal, tudi kot deček ne, toda tedaj nisem mogel zadržati solz." Kmet, visok, lepo zraičen in zdrav, se je zravnal, v očeh so se mu svetile'solze. "Kaj takega niso delali niti Turki!" x . "Strašno je, strašno!" so pritrdili nekateri. "Vendar z menoj ni bilo najslabše," «e je kmet spet oglasil. "Ostala mi je vsaj živina. Mnogi so izgubili vse. Kakih petdeset moških so odvedli in nismo jih več videli. Nekateri pravijo, d# so jih ustrelili, drugi mislijo, da so jih odpeljali v Nemčijo na delo." "Toda tudi zanje bo prišel dan plačila," je vzkliknil človek v kmečki obleki, a h kapo na glavi. "Že pol leta ne gre nikamor." Pogovor Je krenil na vojne dogodke. O njih smo se pogovarjali, kakor bi bili znanci in bi sedeli kje za zaklenjenimi brati. Največ je vedel človek a kapo. Izčrpno je poročal o nemških /.gubah na vzhodu, zahodu in jugu. Kmetje so poslušali z odprtimi usti. Prišli smo tudi na uspehe partizanske vojske v raznih krajih okupirane Srbije. Spet je vedel največ človek « čepico. # Kmalu sm<* *e oglasili tudi drugi. "Nam v IJoru pa je totovcc govoril čisto drugače," Je dejal že na Pogled bolehen kmet. "Kaj vam je govoril?" Kmet je najprej povedal, da je že štiri mesece na delu v Boru, da je bil zdaj tri dni domu in pokopal očeta in du se vrača na delo, čeprav ni moškega pri hiši, a nič ne pomaga, moru odslužiti šest mesecev. Delo je težko, juunu slaba, u prva dva mesecu je bilo še slubše, ker so imeli za paznika totovcu. pravega vraga. Z bičem jih je priganjal k delu in jih za vsako malenkost pošiljal v posebno kazensko taborišče. Ob nedeljah pa je «klical svojo četo in ji govoril o velikih nemških uspehih. Govoril je slabo srbski, komaj so ga razumeli. "Po njegovem pripovedovanju Nemci samo zmagmejo," je kmet pripovedoval. "Imajo več topov in tankov kot vsi. zavezniki skupaj, letal toliko, da zasenčijo nebo, vojake pu kot listja in trave. (Dalje prihodnjič.) Sej, kmetic, seji France Borko Vaški Ltobiiar je v sončno ju tro porožljal na bobnič pied hišo ljud odbore, Bilo je ob ja-ri setvi. Kukavica je pozdrav* Ijala iz brsteeega bukovja. Mar sikatera ženica si je ob njenem kukanju segela v iu/|M>tck svoje Janke, kar neki pride v jmštev pri denarni sreči Ves vaški kot se je pieseneče-no zganil ob Inihoanju Sepavi In /a šale neugnutu vaški Fian-cel J je kar dalje udatjal s tol-kečem po oglodani k»<>» bobna Hotel je priveblti čitn več ljudi Sosedu Bogšu je ropot že šel skozi kocinaata ušeau Poveznil si je pokvečeni škilial} s preluknjam» tulovko, oslinil hi viseče brke in stopil z dvorišča s potrto vrtno ograjo Pri občinski hiši so /ujele t! I k* /«•nskr roke v pti o roko ko lu/njak . . . Bogšu je brez besede potegnil bobnurju iz žepu moleči Itat in gu preletel i očmi. FrancelJ je še bolj tolkel. Ženske ao od ne-počakunostl /a vreščale, naj že vendar neha In tudi njim prebere. kur Jim dajejo na znanje. Doma jih vendar čakajo delo, živi-nu, |miIji* , . . K«-1c zdaj se je bobnar Fran-celj unesel in se vdal godrnja nju. Zataknil ai je palčki v u-snjeno ŠUko na bobniču, obliz-ml prste, poškilil po navzočih in |NH'asi la/grntl list. Začel je prebirati črke. kakor bi v gu-l>e /le/la tiogomolka prebirala jagode na minem vencu Včasih. %r je Franceljnu jezik zapletel, ob kakšni daljši l>e*edl zataknil, da ga je komaj izvle-i/ /agute katere so poalanjele ob \elikih viatlh, na katerih je kri« al le pek, ves preplan in ra/cclian Otroci eo alopicali večinoma !*»• si z račje rdečimi no/u .uni m »vericami p..d noaom . . . Mrd|,,|,r*v )«* "apel «P"»* tr» P°v« Mimo jp pridrčal težak kamion z gramozom, da ae Je tresla i«*l¿i |hh| njim Franceljev votli H'Uk je v io|x»tu in prahu oglu-šel Samega sebe nI razumel, Govoru je bilo o sejanju «lad-korne pese . . . Ljudje «o prisluhnili. Vsukdo ai je hotel {'im bolj zapomniti in vtisniti v spomin, du bo vedel doma povedati, kako je bilo piHano. Danda nes je drugače kakor vča«ih, ko ti je šlo pri enem ušesu noter pri drugem ven. Kmet več ne more brezbrižno zamahniti, češ. ptii me v uho ... ti govori tuko, jaz bom storil |m> svoje . . . Zdaj je treba uiavnavati vse delo po načrtu' , . Tudi sejali bodo poljedelci tako kakor določa petletno načrtno gospodarstvo. V razglasu je bilo rečeno, ol," je kmetu pritegnil Ferdinantek, ki mu je pred leti mlatilnica zmečkala prste na roki . . . Tedaj da je «lužil pri Šalamunu in krave so vso zimo pitali s cukarico . . . Dajale so mleka, da so ga vlivali prašičkom, mačkom in psom. Medtem je vaški bobnar žc zginil nekam pod breg na drugi konec vasi. Vsi zbrani poslušul-ci so se že razšli in doma pripovedovali, kaj jim je razbobnal vaški Francelj . . . Samo Bogsu in vdova Matjušička sta še venomer govorila pred občinsko hišo, ki je bila tudi spravišče gasilnega orodja . . . Novi ukrep o nejonju sladkorne pese jima ni šel iz glave . . . Še isti teden je hodil po vasi od hiše do hiše krajevni ljudski odbor in po svoji uvidevnosti ob-mcril posameznikom repnegu posevu . . . Nekateri so se šli sami posvetovat z odborniki. Tqm ni bilo trebu nositi odločitve na dom . . . Večinoma so gospodarji po daljšem ali krajšem obotavljanju in nugovarjanju, da bodo že ob prvem okupanju pese dobili od države prvi obrok sladkorja, na namig gospodinj pritrdili odmeri. Ni bila samo Ma-tja.šička, ki je pristala celo na več arov sludkorne pese, kakor jI je bilo predpisano . . . Sladkor je omamljal kmetice, da se niso strašile okapanja . . . Spomladansko delo se je od prlo na veliko po polju . .. Nihče tjl držal rok križem. Kmet je pograbil plug, naprcgcl konje in se zasadil do vratu v zemljo. Zima je spočila polje in težaške mišice. Zimščine so obetale kljub vodi, ki je ob odjugi stala po njivah, oblino ¿etev . . . Samo če ne bo suše ... V žitu «e je ob Jurjevem že lahko skril zajec. ... Kmetje in kravarji so že pra šili njive, ki ao si jih pustili za novo rastlino in s katero je načrtno kmetijstvo letos v različ nih krajih poskušalo njeno rast HELP IN DISASTER TImw hurricane *eUim, an* a cripple, the ether Injured when dehr.« Strack him, ere eaplaJnine their needs lo a Rod OU worker. ARC 110,000,000 fee rrs RED CROSS TIMS! V r I. V > njimi ee je motal kodrast pea Ut str igel Z uhlji, kakor da bi Jih tudi on hotel nasta\iti la/gla- do ptftkajoèr hieščečno- t«- "Kal pa Uko rogovih* kakor! k da je vse *elo naptodaj*" slirkal Ko¿ a, ko se je j med ljudi Razmaknili i mu in mu naredili pot. \«~taOt ao ha po. mili k n»ovoljne..!, k1 Ji Viaaili «t je vrinil do nkiat nam prel>eri To menila Vidovicka s kan je v njej prtneala m Irk..« w vaške postaje . . , es se )iin je zdel tojlko o «eI pometi.!« », tU m Va/alo pn vezati |m.u na rep Bobnar jim * ee J ga jo U eokret od začetka raz iv*a| lovilo puuUJ f z t-v V* ■ . ' v rf in uspevanje . . . Obdravsko polje menda ne bo odpovedalo, kali? . . 'Saj je zmerom priraslo toliko, da so ljudje imeli za domači del in še za prodajo, tako pšenice, koruze kakor krompirja. Zadnje sušno leto je res prekrižalo kmečke račune, da kak šne prodnate zemlje niso vrnile niti semena ... Toda kmet je vselej jpoln pričakovanja in^upa-nja, da ga polj^ in podnebje ne bosta pustila na cedilu ... Zanaša se na svoje žulje, da so vredni plačila ... Bil je že zadnji čas za sejanje sladkorne repe. Gnoj pod broz-dami je od pomladi že strohnel. Ljudje so se spraševali, kje je obljubljeno seme sladkorne pese . . . Mar bi posejali lan, bi imeli vsaj kakšno korist! Tako pa so si zavrgli zemljo, da leži v prahu in plevelu . . . Krave se pasejo po repišču. . . . Vaški samogoltneži Bogševe Vrste so se rogali in posmehova-11, češ, kako so spet nasedli oblasti .. . Saj jim je pravil že vnaprej, da bo tako . . . Ob takem podpihovanju jih je mnogo že zdvajalo nad obljubo ljudske oblasti . .. Toda tedaj je prispelo na vozove semena slad korne pese. Spet je Franceljev boben pel po vasi gor in dol« . Vaščani so razgrabili vse seme nje. Posejali so njive, čeprav je primanjkovalo moče. Drug drugemu «o dajali vzpodbude "Poskusimo!" so govorili . "Mogoče nam obrodi . . . Ce ne bo za drugo bo pa za pokladanje živini . . ." Seme je bilo v zemlji . . . Povsod je deževalo, samo na Ptujskem polju je padlo nekaj zlatih kapljic, da je seme vzklilo. Potlej pa ni bilo nad polje pod Humom več oblaka . . . Ljudje so verjeli, da so temu žalostnemu stanju vzrok posekane grofov ske Koračice, ki so prejšnja leta s svojimi gozdovi ustavljale oblake, da polje ni bilo žejno . . Babice so vedele pripovedovati da je včasih bilo dežja še preveč . . . Humski zvonovi so mo ruli mursikdaj razganjati megle ki so se v pasjih dneh kopičile nad poljem. Kolikokrat je po-čeglcstila toča zorečo pšenico ki se je zibala in valovila prec očmi kot morje .. . Toda zdaj ni več toče ne dežja . . . Šolski o-troci so sicer spomladi zasadili neke posekane predele z boro vimi in smrekovimi sadilkami toda ta mladoles še ne pritegne nase oblakov . . . Tako je suša pulila njive in travnike. Studenci so sahniH. Sušili so se potoki in struga reke Drave . . . Sladkorni pesi ps je sonce prijalo kakor goricam. Kljub suši je poganjsla jn zelenela, da so pastirjem uhajate krave vanjo in delale kvar. Celo gabez, lapuh ln drug plevo! ao med pe so bujno poganjali % .. Bilo ae je bati. da bo ta posiltiiv zadušil koreninice pese . . 7 f*e«o je bilo čaa ofcapati. Mo žakarji oo ženskam sklepali in nabrusill motike . . . Dekleta in žene so si pljunile v dlani. Začele ao pletj dračje med poeeJano peso. ki je bila goeU kot le-stiče. Kopočice ao s* sklanjale k vroči zemlji, (»kable traVo ln obirale sosede . . . "Pu in^am ee je oglasila s ogonov peeem. Šale. smeh ... • • Vdova Mat iasK luasi je sa oka> panje napnv tla /eftske. de eo Ji okopale veliko njivo aladkorne pete Ko te som e pregnalo rahlo m*o, jr prišla t njimi na p>-IJ v, s« umUo sklonila, kakoi de je plevicam pokazala, kako se sladkorni pesi streže, i>otem pa jo je na mah v križu nekaj tako vsekalo, da se več ni mogla pri-pogniti . .. Mimo po meji je prineslo Bogševega skoropitca s kosiščem na rami. "Roza, kaj so ti že doli prvi obrok sladkorja, da si pričela s prvim okapanjem?" se je ponor-čeval kmet iz nje ... "Meni še zanj ni sile!" se je odrezala hudomušna Matjašička. Podražila je Bogšo, da ga še njemu lahko da naposodo, če ga morda nima . . . Skrben gospodar se založi z vsem vnaprej . . . Bogša je čutil, da ga je Matjašička spet pičila s svojim ostrim jezikom, pomagale so ji tudi druge ženske, da so ugnale Bogšo, ki jih je izzival, da menda delajo udarniško ali kaj, ko se tolikanj ženejo ... Po sladkorju se jim bodo lahko samo cedile sline . . . Država jim ga je tako obljubila, kakor obljubiš deci češnje za Nikolovo. "Vi, dedec, pa ste saharin kupovali že tedaj, ko je bilo sladkorja nozvoljo!" mu je posvetila Ftičarjeva Zinka in z vso močjo zamahnila z motiko, da se je prst zaprašila . . . Vse okopačice so se zakroho-tale, kakor bi vsul orehe v leseno nečjco... In Bogša je šel dalje na svojo njivo, da bi pogledal, če bi se le splačalo tudi njemu okopati peso, ali bi spustil nanjo krave, ki se itak nimajo kje napasti . . . Vsi travniki so suhi, da niso niti kosilili . . . V treh dneh so štiri ženske Matjašičkino njivo sladkorne pese okopale. Za likof jim je gospodinja naredila pšenične zlevenke, pomazane s sirom in smetano . . . Tudi liter vina je postavila pred nje ... (Konec prihodnjič.) Tovarna polivinil- klorida v Kaštel Sačurcu — ena prvih na svetu. To tovarno, ki ao jo začeli graditi lani in ki se bo imenovala "Jugovinil", bodo zgradili med petletko. Z njo bomo dobili tovarno umetnega kavčuka, Id bo med prvimi na svetu uporabljala morsko vodo kot surovino. Deloma bo začela obratovati že letos. Osnovni surovini za predelavo v tej tovarni bosta karbid in morska sol. Iz morske soli bodo z elektrolizo pridobivali klor in vodik. Med nadaljnjim, procesom bodo dobivali kloro-vodikovo kislino, iz nje pa spojino z acetilenom vi-nil-klorid. Po dodatku nekaterih kemičnih sredstev, po polimer izaci j i, bo postal vinil-klorid prožen ter se bo spremenil v po-livinil-klorid. Iz polivinil-klori-da bodo izdelovali nešteto raz-, ličnih izdelkov za obutveno industrijo (podplate), elektrotehniko (izolacijska sredstva), za tekstilno industrijo (tehnična vlakna) itd. NAZNANILO: Ker nas je že več ljudi naprosilo za naslove jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy. 1520 — 18th St. N. W. Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanske ga konzula pa se glasi: Yugoslav Consuls te Oenoral. 745 — 5th Avenue. Now York 22. N. Y. in Yugoslav Consulate General 188 West Randolph Street Chicago 2. Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku. Slovene Records 10-lack records 70c COO. ples poeUz« C-400 Meja baba Je piiana, polka Ke pridem skozi log, valček C-400 Lubca polka Planinca ftlka C-410 Pomladanski polka Bele rele. valček C-412 Teldetbva teira, rsUek Veeeli tovariši, polka Kuaar's orchestra C-41S Detrotiaka polka Dlasjr dar potka C-414 Treba in. treba ai, polka Herkulovic, waits , C-41» Moje tenke flaa Na leva, na desno, polka C-410 Moje dekle Dekle, kdo bo If be troital Frank Yankovic and his oreh. B-00S Po tirni pa roiice ne creto, vel. Veeeli lovec, polka B-404 Odpiraj dekle kamrica, polka Gor čas jesere, valser J. Pluth and his oreh. Write ' »r fr«y catalogue of ell new SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S 5J6 8. Clark Street, Chicago 5, UL enenMN "PROSVETA" 2057 B. LAWNDALE AVE. Chicago 23, lib_______________________-_____1®... Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem--------- V slučaju, da Je od strani upravnlitva kakšna pomota« nas tskoj obvestite, da eo Ista popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" 7 10 4.70 040 CENE LISTU SOt Za Zdruš dr še ve in Kenedo OSJO Za Chicaoo In okolloo Je. 1 tednik ln ___________________ 0.00 1 tednik in_______ 2 tednika In.................... i.00 t tednika ln_______ 3 tednike In__________ 4 40 3 tednike In.. 4 tednike in________________ 3.20 4 tednike In » tednikov in..............SJ0 i tednikov in Ze Evropo Je____________41140 Ispolnlte spodnji kupon, priloiite potrebno vooto denarja alt Moner Order v pismu In si naročite Proeveto. list ki Je veio lastnine, -- Prišteti se smo le eno člane is druiine. ki le dovolijo ta ki šive aH stanujejo na enem in istem naslovu V nobenem slučaju ne ve4 kot I tednikov Pojeaniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prlMeU, preneha biti član SNPJ. ali če se preeeli proč od druiine ln bo zehteval sam svoj list tednik, bode moral tisti ¿lan ls dotične druiine. ki Je tako skupno naročena na dnevnik Proeveto. to takoj naznaniti upravniitvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo in I lat i datum za to vsoto naročniku ali pe usta vi U dnevnik. PftOSVCTJL IffPJ. 2017 g. Laamdale A ve. Chlcepe 23. PzUsšsnn potil jam naročnine ee Uat Pzoovolo II Ime ČL društva it Mealov U ate vi te tednik in ve prtplšils k meji naročnini «d lieds tik členov aon drutina ČL Koder ee prva*lite vaelej seeeef>ss»