LETO LX Poštnina plačana v gotovini štev. 2v) v^eiia Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za mserote; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Pruca-Dunaj 24.797 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdttja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. b/lll Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ?0hntijkl1nddanne/aJUPloraPJ;aS Štiris totetnica Letos bo preteklo tristo in osemdeset let, odkar jc izšla prva knjiga v slovenskem jeziku, katekizem Primoža Trubarja, ki sc jo skrival za imenom »ilirskega domoljuba«. In v resnici ni bila samo verska gorečnost, ki jo kmetskemu sinu iz Rašice narekovala lo delo, ampak obenem gorko rodoljubje. Sam pravi, Kako je hotel pokazati, do jezik njegovih rojakov ni tako surov in barbarski, da bi se ne mogel pisali in brati, kakor se je splošno mislilo. Trubar so je tudi zavedal, da ustvarja — boljše rečeno — k novemu življenju zbuja jezik, ki jc last vsega slovenskega rodu, tako du bi ga razumeli vsi njegovi sinovi, naj govorijo katerokoli narečje, ter ga je obenem ostro ločeval od vseh drugih slovanskih jezikov, pazeč, da ne bi mu primešal hrvatskih besedi (Predgovor k Prvemu delu novega testamenta; 1557). In kdor ve, koliko ljubezni iu truda je noš' prvi knjigopisec položil v svoje največje življenjsko delo, koliko je zaradi njega prestal trpljenja in s kakšnim idealizmom mu je svoje moči žrtvoval. I a razume, kako so mogle lo iz najprislnejše privezanosti do rodnega bitja in žitja vznikniti Trubarjeve besede: Ljubi Slovenci! Mi smo se, Bog ve, dosti trudili, kako bi našo besedo prav zapisali. (Uvod k evangeliju Sv. Matevža; 1555). Naše prve knjige so sad naše prave narodne zavesti, izraz naše omike in žilavega narodnega življenja, ki ga kljub naši malo-štovilnosti, neugodnemu geografičnemu položaju in številnim nasprotnikom, naj so bili kulturni narodi ali mongolski barbari, ni mogla zatreti nobena sila. Zalo si je slovenski genij ustvaril književni jezik več slo let prej nego mnogi bolj številni narodi, slovanski ali neslovanski. Štiristolet-ni jubilej prvega slovenskega književnega dela je praznik časti in ponosa malega, a duševno boga-lega naroda. Ni pa ta jezik, kakor sploh noben jezik ne, samo mehanično sredstvo, da se posreduje širšemu krogu enako govorečih ta ali ona misel, ni samo golo občilo za praktično življenje, ampak izraz, forma, skrivnosten vir novih tvornih sil in nadaljnjega izpopolnjevanja narodne samobilne kulture in duševnosti. Zato je tak kulturen jezik nenadomestljiva samovrednola, za kar smo ga Slo-ve-nci vedno imeli in ga zato skrbno hranili in Itkali do one stopnje, na kateri se nam predstavlja danes v naši bogati književnosti. Koliko del lepega slovstva nam je na primer zopet letos podaril naš književni Irg kljub veliki gospodarski sfcskil Pri tem mislimo zlasti na neko prevodno delo, s katerim nam je prevajalec podal proizvod modernega francoskega duha z dovršenostjo, ki je mogla vzklili samo iz najintimnejše dubovne sorodnosti. To je delo najtanjše krščanske miselnosti in čustvovanja, za kalero je prcvajnlee našel v slovenskem jeziku v njega reznosti, trpkosti in poduhovljenosti enako voljan in adekvaten izraz, kakor ga je Francoz imel na razpolago v svoji materinščini; in malokoteri drugi slovanski jezik bi bil lako sposoben zu podajanje misli in čustev, Vi so plod izredno visoke duševne kulture. Pa to je samo en primer izmed mnogih. Da — naš jezik je izraz naše, samo nam svojske, vseskozi izdelane kulture, ki je tudi tuje elemente sebi na svoj način lako prisvojila in s svojim duhom prešinila, da je obogatila sebe in tuje povzdignila. Našo slovensko duševnost je kakor naš jezik iz naših pristnih rodnih sil izraslla in je od lujega vse, kar je dobro in vredno, svoji naravi primerno priličila; v noši duševnosti, v naši omiki in duhovnem ustvarjanju ni ničesar lujega, kar ne bi bilo obenem tudi čisto naše. Iu \ se, kar smo kot člani velikega krščanskega kulturnega občestvu zapada sprejeli, ni nili malo izbrisalo tistega pristno slovanskega narodnega duha. tistega prav Slovencem lastnega čutenja, ki ga na nas lujci iz distauce boljše prepoznavajo nego mi sami (Beri Gurnilzerjnt od Nemkr Do-lores Vieser). V naši kulturni biti se krščanski zapodili elementi s slovanskimi prešiiijajo v uso-bilo enoto; našo katoliška krščanska nravstvena •iniika s svojo strogostjo, treznostjo in jasnostjo se v našem jeziku izraža z isto silo kakor mehkoba, vsprejemljivosl, širokosl pa obenem žilavosl slovanske duševnosti. Katoliški in slovanski značaj slovenskega rodu sla enako vredni, pozitivni vrednoti. ki druga drugo Izpopolnjujeta in podpirala. Te misli nam prihajajo ob spominu no nošo prvo knjigo. Saj jo ludi Trubar kljub svojemu zmotnemu nauku bil po svoje borec zu krščanske nravstvene vrednote na tem koščku zemlje, ogroženem od izlama. Obenem pa je poznal našo sorodnost z ostalimi južnimi Slovani in se prizadeval tudi za srbohrvatsko knjigo. Slutil je pač. kakšno važno mesto zavzema mali slovenski rod v skupini južnih Slovanov kot posredovalec med dvetna enako vrednima kulturama, ki morata obe ostali \ svoji pristnosti in nezninenljlvosli samosvoji, obenem pa se harmonično do-polnili v višjo sintezo. To je zgodovinski narodni in kulturni program jugoslovanslvo, v katerem slovenska kultura, naša religiozna in nravstvena bil in naš jezik, vsi skupaj, zavzemajo svoje prevozno mesto. F. 1. Konferenca M A Ženeva, 30. januarja. /. Konferenca Male anlaule je sklicana za ponedeljek v Monlreux. Češkoslovaški, jugoslovanski in romunski zunanji minister bodo razpravljali o skupnem stališču male anlante za razorožitveno konferenco. Pred tem vprašanjem bodo razpravljali še diplomatska in politična vprašanja, ki so v zvezi s parafiranjem rttsko-poljskega napadalnega pakta. Kitaislm napovedala volno Krvavi hoji za Šanghaj London, 30. januarja, tg. Kitajska vlada jc v Nankingu sklenila, da napove Japonski vojno. To je sklenil centralni izvršilni odbor Kuomin-tankang. Kitajska vlada je mobilizirala že vse svoje armade in bivši predsednik Čaugkajšek je pozval j vse kitajske generale, da zagrabijo za orožje proti japonskim vsiljevcem. Poveljniki vojaških edinic | so dobili povelje, da čim najhitreje pošljejo svoje čete v Šanghaj. Čete 19. armade so že zapustile Nanking v smeri proti Šanghaju. V Nankingu so ogromne demonstracije, v katerih nosijo množice velike napise: >Postavi(e se proti vsiljivcem in držite Šanghaj za vsako ceno!« Tudi Nanking sam sc z naglico utrjuje. Kitajska vlada je izdala manifest, v katerem izjavlja, da je napad Japoncev na Šanghaj nezakonit, in poživlja države, naj ukrenejo učinkovite korake, da sc pravičnost in mednarodne obveznosti ne bodo gazile po japonskem militarizmu. Ameriški generalni konzul v Nankingu je pozval vse Američane, naj sc pripravijo, da v potrebi lahko v dveh urah zapustijo mesto. V šanghaju sc žc pojavlja pomanjkanje živil. Mesa imajo samo še za tri dni in vse cene so poskočile za 40 odstotkov. V tujskem delu mesta je zelo depri-mirujoče učinkoval sklep kitajske vlade, da napove vojno, ker imajo japonci pravico tam izkrce-vat: svoje čele, radi česar bodo večji boji neizogibni. V Šanghaj so dospeli še trije japonski ru-šilci in štiri križarke, ki lahko izkrcajo 5.000 vojakov. V nedeljo pričakujejo še tudi prihod japonske ladje-matice za letala. Pričakuje se tudi prihod štirih ameriških rušilcev iz Manille. Dalje je dospel v tujsko naselbino angleški bataljon 750 mož iz Egipta, štiri angleški rušilci pa so pripravljeni v Sitigapcrti. Tudi ameriška flota v Havaju je pripravljena na odhod. London,. 30. jan. Ig. Kakor javljajo posebna poročala iz šanghaja, so .laponci, preden so zasedli I . mesto, vprizorili pravi peklenski hoj za mesto. Vsake pol ure so grmele bombe z letal na gosto naseljeno mesto. Sedaj se ni mogoče prešteti žrtev tega bombardiranja. Rombe so padale tudi v mednarodni del mesta in so ubile več oseb, vendar pa nobenega Evropejca. Povsod so bombe povzročile požar, .aponci so s streljanjem skoro popolnoma uničili in požgali severni kolodvor. Tudi po sklenitvi premirja je trajal boj še vso noč. Šanghaj, 30. jan. tg. Oh 8.30 vzhodnoazijskega časa (1.3(1 srednjeevropskega časa) je bilo 12 urno premirje končano. Japonce je napadlo 20.000 vojakov redne kitajske vojske z artiljerijo. Japonci, katerih jc bilo 100(1 mož. so sc morali umakniti proli severu. Domneva sc, da jc došlo iz Nankinga lO.(HH) mež ki ajskih čet. Glavni boji sc vršijo za severni kot mednarodne naselbine, kjer jc eksplodiralo žc več bomb. Japonci so poslali v hoj 35 bombnih letal. Več bomb jc padlo (udi v mednarodno naselbino. Mofcno jc. bil poškodovan budistični tempel in poslopje lista »Nichi« ter poslopje šunghajske telefonske družbe. Okoli 10 jc kitajska infanterija s topovi in cklopnimi avtomobili prodirala proti glavnemu stanu japonske mornarice v mednarodni naselbini. Pariz. 30. jan. AA. Iz Šonghojo poročajo, da jc bilo mesto Čapej davi ob pol 0 podobno velikanskemu pogorišču. Plameni so ponekod švigali 30 m visoko in vse je kazalo, da se ogenj širi proti mednarodni koncesiji. Ogenj v Čapeju razsvetljuje ves Šanghaj. V mestu se neprestano čuje pokanje strojnic. Singapur. 30. joti. AA. Štirje angleški tor-pedni rušilci, ki bi morali odpluti iz kitajskih vod in se vrniti v Anglijo, so dobili zapoved, da od-gode svoj odhod. San Pcdro (Kalifornija), 30. jan. AA. Admiral Leigh je dol zapoved ameriški eskadri v havajskih vodah, da mora biti v nedeljo opolnoči pripravljena na odhod. ZN ima paragrafe na izbiro Japonci lahko mirno prodirajo dalje Ženeva, 30. januarja. Svet Zveze narodov je že pripravil posebno izjavo o mandžurskem sporu, s katero je hotel stopiti na dan v javni seji včeraj. Izjava bi bila podana v imenu članov sveta, ki niso prizadeti v sporu, to je brez predstavnikov Kitajske in Japonske. Kakor v Parizu lako se svet tudi v Ženevi ni mogel odločiti za določen sklep o tem vprašanju, temveč se je hotel omejiti samo ua inedto izjavo- h kateri bi se pozneje lahko pridružili tudi Kitajska in Japonska. Medtem so se dogodki na Daljnem vzhodu pričeli razvijati z nenavadno hitrostjo in Japonci so zasedli Šanghaj. Tudi pravno je danes stanje matidžtirskcga spora za Zve/o narodov povsem drugačno, ker je včeraj kitajski delegat Jen s posebno vlogo na Svet zahteval, da se uporabita pri reševanju spora člena 10 in 15. Kitajska vlada sc jc odločila za ta sklep še preden so Japonci zasedli Šanghaj. Kitajski delegat se radi novih dogodkov in krvavih spopadov v Mandžuriji ne razburja mnogo in je v svojih nastopih pred Svetom. kakor tudi pred časnikarji povsem miren. Ako se Kitajska sklicuje na člene 10 iu 15 pravil Zveze narodov, hoče s (cm izzvati odločnejši poseg Zveze narodov v mandžurski spor. S sklicevanjem na člen 10 je Kitajska hotela poudariti, da gre v resnici za kršenje teritorialne nedotakljivosti iu politične neodvisnosti, o katerih govorijo pravila Zveze narodov. Z zasedbo Mandžurije ie Japonska prekršila suverenost kitajskega cesarstva. Člen 15 pooblašča generalnega tajnika Zveze narodov, da ukrene vse potrebno v primeru, da grozi nevarnost preloma diplomatskih odnošajev med dvema državama in da izvede takoj preiskavo v zadevi. Ako sc Zvezi nc posreči poravnali spora, tedaj objavi Svet poročilo o vprašanju. Ako za to poročilo glasujejo vsi člani Sveta razen prizadetih — v tem primeru gre za kitajskega iu japonskega delegata — tedaj se ne sme no- ben član Zveze narodov vojevati proti tistemu članu, ki se je uklonil zahtevam Zveze narodov. Konkretno je položaj naslednji; Kitajska, ki se je vselej sklicevala na Zvezo narodov in se pokorila njenim navodilom, bi pravno zmagala proti Ja-l>onski, ki bi se po takšnem sklepu, kakor ga predvideva člen 15, ne smela več vojevati s Kitajsko; v nasprotnem primeru bi nehala biti član Zveze narodov. Očividno so Kitajci imeli namen izzvati jasno in definitivno odločitev Zveze narodov. Po tej novi intervenciji Kitajske, namerava Svet izdati preiskovalni komisiji, ki raziskuje spor v Mandžuriji, nova navodila. V smislu člena 15 i se bo njena koitipetenca razširila. Spor se bo očividno nadalje zavlačeval, po-j sebno ker ne namerava niti Amerika, na kalero so Kitajci polagali vse upe, nič konkretnega ukreniti. Saj je ameriška vlada takoj, ko je odposlala svoje ladje pred Šanghaj, izjavila, da to ne pomeni nikak afront proti Japonski. Pariz, 30. januarja, ž. V tukajšnjih merodaj-n i h političnih krogih se smatrajo vsi dogodki v ! Šanghaju kot lokalna zadeva Japoncev in Kitajcev. I S službenih strani se v vsakem oziru podpira stališče Japonske. Združenim državam pa se priporoča. da se nc vmešavajo v japonsko-kitajski spor. ZN pošilja komisije Ženevo, 80. jan. tg. Generalni tajnik Zveze narodov bo danes predlagal Svetu Zveze narodov, do sestavi posebno preiskovalno komisijo za šanghaj izmed diplomatskih zastopnikov, to je iz zastopnikov Francije, Anglije, Nemčije. Italije. Norveške in Španije. Sir Erik Drumond se prizadeva, da bi pripravil tudi ameriške Združene države do sodelovanju. To komisija ima nalog, da Svetu Zveze narodov čim najhitreje poroča o dejanskih dogodkih na Kitajskem. Tudi Amerika ne poseže v spor Nobena država noče risktraii spoea s Japonsko Nevvjork, 30. jan. A A. Ves!, da sla Angli jo in Amerika izdali analogne ukrepe glede na položaj v šanghaju, je v Združenih državah nalelela na splošno odobravanje. Kakor poročajo posebni dopisniki tujih listov v \Vashingionu, se je ameriško vlada, kakor se zdi, pod vplivom stališča, ki ga je zavzela Anglija, odločila za politiko abstinence nasproti Kitajski in Japonski in pozorne čuječnosti. Slini,son je v 24 urah prisilil k molku vse alarmifite in odstranil v*a nesoglasja, ki .so vladala v kabinetu. •Newyork Tribune piše. da je lloovrov kabinet tako nastopil, da se je izognil vsakega incidenta, ki bi mogel povzročiti reane mednarodne komplikacije. Ne samo da je zunanje ministrstvo včeraj odklonilo misel o bojkotu, o katerem so razpravljali v krogih lega ministrstva, nego je St itnson celo dosegel o,I kongresa, do je opustil misel no kakršnekoli zakonodajne odredbe proli Japonski, kakor n. pr. zaprtje pristanišč pred japonskimi ladjami, ker bi to samo. kompliciralo diplomatska pogajanja. Vsi nevvvorški listi se zgražajo nad masakri-raujeni Kitajcev ki s o jih Japonci bombardirali iz zraka, in nad pokol j i v Čapeju. Nevvvork i'i- j nies piše o držanju Anglije nasproti kitajsko-japonskemu sporu. Anglija, piše lisi, hoče počakali in prepustili ameriškim Združenim državam , inicijativo. Zdi se, da si hoče MacDonald, preden bi angažiral Anglijo za resnejšo intervencijo, od i kolere bi utegnila biti odvisna mir ali vojna nn Daljnem vzhodu, zagotovili podporo ameriške jav-! nosi i. Kaj misli MacDonald London, 30. jan. /,. Ministrski predsednik se je v svojem snoenjem govoru dotaknil tudi dogodkov v Šonghoju. Govoril je v svojem volivnem okraju. MacDonald je izjavil, do je o položaju na Daljnem vzhodu poučen le iz časopisnih |>oročil. Rekel je, da se ne morejo niti iz koga norčevali, niti se vmešavali v kitojsko-japonski spor, kar bi storil , vsak drugi. Imamo namreč zelo slaba izkusiva z ozirom na napore, ki so jih napravile vlade velesil, da vijiostavijo red iu mir. Vsi smo podpisali Kel-logov pakt in vsi pripadamo Zvezi narodov. Zagrebška vremenska napoved: Ponoči lilad- i no. Podnevi loplo. Japonsko pojasnilo v Moskvi Tokio, 30. jan. ž. Odnošaji med Japonsko in Sovjetsko Rusijo postajajo vedno bolj resni. Iz Ilarbina poročajo, da sc jc 3000 ruskih železniških nameščencev oborožilo. Kitajski vrhovni poveljnik Činsao je pozval ruskega ravnatelja, naj zapove sovjetskim četam, da pohitijo v Harbin. Moskva, 30. jan. ž. V zvezi s položajem v Mandžuriji jo tukajšnji japonski poslanik Hirota obvestil po naredbi svoje vlade namestnika komisarja Karahona, du je bila japonska vlada prisiljeno zaradi kitajskih izgredov, da pošlje vojaštvo v Harbin, kjer živi 10.000 japonskih državljanov, katerih življenje in premoženje je v nevarnosti. Japonska poudarja, da la akcijo nima nobenega drugega cilju kakor samo zaščilo njenih državljanov, in nima nili najmanjšega namenu, da pregazi interese vzhodnokitajsko železnice. Vendar pa je ta železnica odbila, da bi vršila japonski vojaški transport, zo katerega bi Japonska plačala vse stroške. Uprava vzhodnokitajsko železnice gotovo ni bila poučena, vsled česar je smatrala japonska vlada za svojo dolžnost, da to vprašanje objasni sovjetski vladi. Karahan je nato obvestil japonskega poslaniku, da jo ravno način japonske akcije v področju Ilarbina povzročil ta nesporazum. Poveljstvo japonske vojske je prosilo za dovoljenje od uprave železnice zo prevoz čet, loda žc dvanajst ur nato so se začele japonske čele s silo vkreavati in odpošiljali svoje čete proti severu. Ta postopek se naravno ne more smatrati za korekten. Kar se tiče položaja čel no področju Ilarbina pri odpremi z železnico, lo ni odvisno od ruskih, temveč v prvi vrsti («1 kitajskih oblasti, ki skupno s Sovjeti upravljajo to železnico. Pri tem se ne sme pozabili, da vodi vzhodnokitaisku železnica preko kitajskega ozemlja, če kitajske oblasti dovolijo transport japonske vojske ua področju Ilarbina, je popolnoma naravno, da tudi Sovjeti n* boda imeli ničesar proti temu, da bi sp transnort izvršil. Seveda ne smeio pri tern trpeti mlrmi vzhodnokitajsko železnice V tem smislu so bile 28. t. m. poslane instrukcije upravi železnice. Japonski poslanik je izjavil, da bo stalitče Karahan« brzojavno sporočil svoji vladi, in je ponovno poudaril, da japonska vlada želi rdinolc ■ ščilo inle-reaov svojih državljanov ter up da bo našlo povsod razumevanje. Dogodfoi v Mandžuriji Mc.skva, 30. jan. Službeno javljajo iz lVkin du je kitajsko vojno poveljstvo pognalo v /rak > - c mostove vzhodnokilajske železnice. Ruski name ščenci, ki so bili proti temu postopanju kitajsk-go vojaštva, >o bili aretirani iu pošteno pretepeni cd Kitajcev. Kitajskes potrpežljivost ima tudi meie Izjava kitajskega podanika za Slovenca«. Kukurešt, 30. jan. 1. Vaš dopisnik je obiskal kitajskega poslanika v Bukareštu, ki zastopa svojo državo obenem tudi na belgrajskem dvoru iu ga vprašal, če ima kakšno izjavo glede Ifeuterjeve ve--!i, da je Kitajsko napovedalo vojno Japonski. Poslanik je odgovoril, da mu manjkajo še vsa podrobna poročila svoje vlade glede resničnosti vojne napovedi. V -stvori sami bi po vojno napoved ne spremenila ničesar, kajti Japonska žc več mesecev protipravno vodi vojno na kitajskem ozemlju, bombardira mosta, zaseda cele pokrajine, rekvirira med narodom itd. Dejansko vojna traja torej že delj časa. Kitajsko vlado je vedno mislila, da bodo vele->ile. ki so članice Zveze narodov, posegle vmes in izvajale posledice, katere predvideva pakt Zveze narodov za slučaj vojne iu ki govorijo v prilog napadenim članicam Zveze narodov. Nič se ni storilo, jc rekel kitajski poslanik, japonske čete nadaljujejo okupacijo in širijo grozodejstva med kitajskim prebivalstvom. Zadnje tedne so japonske čete nadaljevale svoje pohode tudi proti jugu in deloma celo zasedle meslo Šanghaj. Kitajska potrpežljivost, ki je priznano velika, ima tudi svoje meje. Vse naile v pomoč Zveze narodov so bilo zaman. Kai pa preostaja drugega kitajski vladi, kakor du ponore svoj narod, naj gre branit svojo po nedolžnem napadeno zemljo. Mi se bomo morali boriti, čeprav -mo se hoteli izogniti vojni nevarnosti in delali proti temu dolgo mesece. Kitajska vlado je morala pozvati torej svoj narod, da stori svojo dollnosl. Premagala ho tudi še nadaljnje preizkušnje, (oda kot rečeno, manjkajo pozitivne vesti, zato mi ni mogoče prejudicirati- korakov, ki jih hoče v obrambo države ukreniti moja vlado. Aretacije v Istri Trst, 30. jan. ž. Te dni je bilo v Istri aretiranih okrog 40 dijakov in dva profesorju, ki so jih lošislične oblasti osumile, da so komunisti. V Istri so se zopet začele aretacije Slovencev in Hrvatov v mnogih vaseh. Tako sla bila v vasi Voliciiii-i aretirano Anton Blogovič in Celestiu Motičič. V drugih vaseh je bilo aretiranih II Hrvatov. V Svetem Ivanu pri Trstu sla bila aretirana Ljubo Ko-vačie in Ciril Martelaiie. Vse aretacije je izvršilo lajna fašistična policija OVRA SI ran 2 j »SLOVENEC , dno 31. januarja 1032. t?tov. "-'.J. O naši lesni krizi Brezdvomno je sedanja svetova« kriza zadela t največji meri lesno stroko in z njo pretežni del našega prebivalstva. Današnje nevzdržno stanje, ko sloji ta nekdaj cvetoča veja našega narodnega gospodarstva svojemu nevzdržnemu propadu nasproti, nam razgalja v drastični luči vse dosedanje pregrešite in posebno pomanjkanje organizacije, stanovske zavednosti, skupnosti in medsebojnega spoznavanja. Tako moramo danes žal ugotoviti, da je ta panoga prepuščena — le malo organizirana — sama sebi in se ne more uveljaviti dovolj po svoji važnosti, nttt doma pri kompetentnih faktorjih, uiti na inozemskem trgu zaradi svoje razcepljenosti. Vse lo pa zaradi pomanjkanja organizaotricno avtoritativnega skupnega nastopa, bodisi pri naših ob-lastvih, da pomorejo, kjer je pomoč nujna iu možna, pri iskanju primernih tržišč za naše blago itd. Kdor pa ve ceniti važnost lesne stroke, posebno za pretežno gozdnate banovine, si bo na Jasnem, da je tu pomoč nujna in da ne smemo prepustiti te panoge svoji usodi iu propasti, ker jo iu investiranega preveč domačega kapitala in podjetnosti in ker Iii •/. njo nastopilo tudi splošno obubožan je in bi bila spodrezaua prosperiteta celokupnega prebivalstva. Stoletna domena skoraj izključno domačega prebivalstva, njegove marljivosti, podjetnosti in scilldnosti bi postala ob splošni ob-ubožanosti le plen velekopitala in bojimo se v tej stroki prav lahko italijanskega kapitala. Težko, naravnost nevzdržno stanje razvldimo iz nastale sedanje situacije na naših tržiščih: Madjarska ie popolnoma zaprta. Samo za les ima Dravska dolina okrog 12 milijonov dinarjev terjatev in se bori že več mesecev brezuspešno zaradi izplačila te, v današnjih časih ogromne vsote. Zaradi deviznih predpisov in neurejenih razmer je vsako trgovsko poslovanje nemogoče in obstoja zato nevarnost, da nam ta zlasti za Štajersko najvažnejši trg prevzame Avstrija in Romunija. Italija daje vtis, da je sploh pred polomom. Konzum je skrčen na minimum in še ta je pod vplivom ruskega Juntpinga. Nerazpoloženje v vodilnih krogih je nasprotno našemu uvozu in nacionalistična propaganda je .-talno na delu v tem prHVcu. (irško, kjer smo si priborili kljub občutili romunski konkurenci dobro tržišče, nam zapira v veliki meri iastim konkurenca državnih podjetij. V zadnjem času so pa tudi devizne naredbe, ki onemogočajo trgovsko poslovanje. Francija, ki jo uvoz kontingentirala za Francijo. kakor tudi za Alžir, je za nas praktično brez pomena zaradi bosanske lesne industrije, ki nam ne le odvzema kontingent, marveč tudi ne moremo slediti nizkim cenam. .litina Amerika je bila še pred dvema letoma naš veliki odjemalec. Danes ne krije več potrebe pri nas. Španija nam je taktično tudi zaprta. Perspektiva je tedaj obupna. Vso države, v katere smo izvažali, kontingentirajo uvoz in kaj to pomeni specielno za nas, nam predočUje razdelitev kontingenta za Francijo, kjpr je bila /a področje Zbornice za TOl v Ljubljani priznanih le dobra 1 10 celokupnega kontingenta. Končno pa naj konkretne številke pokažejo, da je naša lesna trgovina življenja in Upoštevanja potrebna. I/, uradnih podatkov za leto 1929 vidimo, da imamo na področju Zbornice za TOl v Ljubljani 43% celokupne produkcije mehkega lesa, medtem ko jo odpade ua področje sa . jevske Zbornice le 30%. V naši banovini ie UM) polnojarmonikov (v Bosni le 280), okrog 2000 samic — vodnih žag (v Bosni le 179). Na naš1 m področju imamo 139 000. gozdnih pose -lev, ;-:ialno večji 1 tni prirastek, kakor n. pr. Besna. Vendar pa moramo konstatlrati, da se nas nikjer ne vidi in nikjer ne upošteva, dasiravno vrši pri nas lesna trgovina In industrija veliko večjo etično in .-orinlno nalogo, kakor pa n. pr. Bosna z nekoliko velepodjetji, ki so državna ali pa v rokah tujcev. v Ako vse to upoštevamo, uvidimo, da pride naša moč in naša veljava do izraza le v organizaciji. Le s prizadevanjem jakih organizacij bodo morali končno prej ali slej pristopiti k sanaciji te važne stroke. V preteklem letu zaznamujemo v organizato-ričnem pokretu vsekakor razveseljiv korak naprti, posebno z ustanovitvijo sckcij lesnih trgovcev pri trgovskih gremijih, teli pomembnih celicah našega trgovskega organizatoričnega gibanja. Delo teh gromi,jalnili sakcij se osredočuje pri Osrednji sekciji lesnih Irgovcov pri Zvezi trgovskih gretnljev kol osrednji predstavnici naeega celokupnega trgovskega gibanja. Osrednja sc-kcija jo ona, ki deluje na izboljšanju nevzdržnih prilik in smotreno deluje tudi na ureditvi izvoza lesa. Večja lesno-indr,-Irij-k:t podjetja so organizirana v lesnem oddelku Zvez e iudustrijcev in naši gozdni posestniki imajo svoje šumsko udruženje. Vse te organizacije, ki delujejo na ohranitvi iu razvoju našega gozdne/a in lesnega gospodarstva pa tvorijo -Gozdno gospodarsko eks^kulivo . ki naj bo glasnik in prepagntor teženj našega celokupnega prizadevanja ter borec za pravice iti upoštevanje te važne gospodarske stroke. To kritično stiinjp. ki ga preživljamo, in ki grozi s popolnim upropaščenjem našega lesnega gospodarstva, mora vzbuditi v naših lesnih trgovcih zavest, da morajo združili vse svoje sile v gremi-jalni organizaciji, dvigniti in ojačiti delo v gretni-jalnilt sekcijah in podpirati stremljenja Osrednje sekcije, ki -e kot neločljiv drl Zveze trgovskih gre-mijev odločno zavzema za kopati te važne panoge. Gozdno gospodarska < ks' kotiva poživlja zaradi tega vse gozdne posestnike, cia prijavijo svoj pristop podružnici gozdarskega združenja t; r da osnujejo gozdarske krožke v svojem okolišu; vse lesne industrijalce, da vstopijo v lesni odsek Zv -že iudustrijcev. Vse lesno Irgovstvo pa, da vneto sodeluje v pristojnih gremijih in njih sekcijah jiod okriljem Zveze trgovskih gremijav. »Oozdno-gospndar- ka eksekutiva v Ljubljenk. 6el?»rat.s?t«» vesti Belgrad, 30. .jan. 1. Snoči ie bil sprejet proračun belgtajske občine. Stroški znašajo 353 mil. 391.548 Din, dohodki 353,560,372 Din. Belgrad, 30. jan. 1. D ruš Ivo sodnikov kraljevine Jugoslavije je imelo svojo redno odborovo sejo. na kateri je da Kravina releriral o potrebi sprememb v u-adniškem zakonu ter »lavi! tudi konkretne predloge. Odbor je predloge sprejel in sklenil, da v teku lega tedna ukrene pri pravosodnem ministrstvu potrebne korake, da se zahtevane reforme tudi izvršijo. Belgrad, 30. jan, I. Upokojena sta bila Viljem Novak. prof. r,a učiteljišču v Gospiču Be'grad, 30. jan. AA. Na podlagi člena 5 točke 5 zakona o taksah, je finančni minister oprostil plačevanja taks iz št. 1 taksne tarife, rusko cerkveno občino v Belgradu in podporno društvo za gluhonemo deco v Ljubljani, za vse vloge in prošnje, ki jih pošljejo državnim obta-civom, izvzemši take, ki jih pošljejo v civilnih pravdah. Dunajska vremenska napoved: V nedeljo bo v največjem delu Avstrije še nespremenjeno vreme. V severnem delu Alp .jo verjetno, da lepo vreme ne bo več trajalo dolgo. Argetoianu - Jorgov naslednik Likvidacija Jorgovega režima ne gre od rok — Nove volitve hodo razpisali Bukarešt, 30. januarja. Spričo najnovejših avdijenc pri kralju, spričo jiovralka finančnega ministra Argetoiana s svojega potovanja v inozemstvu in spričo bližnjega sestanka poslanske zbornice, se zopet širijo glasovi, da se pripravljajo važne spremembe v vladi in celo pojiolna izpremembi! Jorgovega režima. Argetoianovo po tovanje v Rim, Pariz in London je izzvalo vse polno političnih kombinacij 1» časopisju. olltič-ninii strankami, je zelo verjetno, da bo tudi po teli novih kraljevih poizkusih ostalo vse pri starem. Opozicija računu ua nesoglasju med Jorgom m Argetoianoni in upa. da bo energični Argetoianu izzval končni jmdec vlade ali vsaj njeno rekonstrukcijo. Argetoianu pri kralju Bukarešt, HO. jan. ž. Finančni minister Argetoianu, ki se je predvčerajšnjim vrnil v Bukarešt po enomesečnem dopustu, v katerem času se jo mudil v inozemstvu, je bil sprejet pri kralju v avdienco. Argetoianu je Izčrpno poročal o rezultatu svojih pogajanj v Parizu, Rimu iu Londonu. Nato je obiskal ministrskega predsednika, profesorja Jorgo, kateremu je istotako referlral. Danes bo seja ministrskega sveta, na kateri bo Argetoianu obvestil svoje tovariše o rezultatu pogajanj v inozemstvu. aCuventul, javlja, da je. predsednik Jorga izjavil v krogu svojih prijateljev, da bo ]>o razgovorih, ki jih Je imel 24. t. m. s kraljem, moral demi-siotiirati. V vseh političnih krogih mislijo, da bo Argetoianu sestavil novo vlado, no vo pa se, ali bo to koncentracijska vlada ali vlada narodne zveze. Španija in Rusija Priprave za trgovsko pogodbo vlada je sovjetom stavila predlog za sklenitev trgovske pogodbe. Politbureau komunistične stranke je sklenil, da naroči komisarijatu za zunanje zadeve in komisarijatu za zunanjo trgovino, naj izdelala načrt za trgovinsko pogodbo med sovjeti in Španijo. Po dosedanjih predlogih naj bi Španija za sovjete zgradila nekaj večjih trgovskih ladij, obratno pa je španska vlada pripravljena, da poslej kupuje nafto v Rusiji. Pri leni gre izključno za državno trgovino in ne za odnose privatnih španskih trgovskih firm s sovjetsko državo. Omeniti je treba, da je eksekutiva komunistične internacionale že izdelala listo oseb, ki pridejo v pošlev kot nastavljene! v različnih sovjetskih trgovskih komisijah, zastopstvih in delegacijah. Njihova naloga bo da razvijejo v Španiji revolucionarno propagando. Število teh »nftstavl.jen-cpv znaša 120 do 130. Središče in izhodišče komunistične propagande ostane slejkoprej Bareefona, kamor kominterna pošilja tudi denar za lirripa-gando in sicer preko Pariza. Zlasii je treba poudariti, da je kom. inter-nacionala tokrat odbrala 30 »strokovnjakov za širjenje brezboštva«, ki bodo dodeljeni sovjetski trgov--ki misiji. V Moskvi smatrajo, da je najprej Ifpba v Španiji zrušiti Cerkev, ki jo smatrajo še vedno za največjo in odločilno moč v državi. Raz-ven tega upajo sovjeti, da bo v doglednem času mogoče s ponovnimi štrajki in jioliodi proti cerkvam in samostanom stališče sedanje vlade do- Kovno, 30. jan. Iz Moskve poročajo: Španska ' cela podkopati in jo z revolucionarno razpolože- ' nimi sindikati in komunističnim delavstvom vreči ter proglasti sovjetsko diktaturo. Ugovor jezuitov proti razpustu njihovega reda Madrid, 30. Jan. V zbornici se je izvedla interpelacija radi razpusta jezuitskega reda. Radikalni socialist Batlella je obžaloval, da cerkve in verska poslopja, ki so pripadala jezuitom, niso prešle v lasi države v javne svrhe. Battella se je skliceval na ustavo in zahteval, da se razpuste tudi drugi verski redovi. Protestiral je tudi proti temu, da nekateri kongreganisti privatno poučujejo verouk. Naučili minister Jo v svojem odgovoru omenil, da bo tozadevno zakonodajo treba še »spo-polnili , o ostalem pa da naj se ne pritiska na vlado, ki bo že storila svojo dolžnost. Jezuiti so pri civilnem sodišču vložili pritožbo proti dekretu, ki razpušča njihov red. Vloga zahteva, da naj se dekret toliko časa ne izvaja, dokler ne bo najvišje državno sodišče formuliralo svojih sklepov. Madrid, 30. jan. tg. Španski jezuiti so sicer protestirali pri vrhovnem upravnem sodišču proti razpustitvi svojega reda, vendar pa že zapuščajo svoje samostane in šole. Večina se izseljuje v inozemstvo, oni pa, ki bodo stanovali v Španiji, bodo stanovali posamezno in privatno. Zahteve mlmaršev Belgrad, 30. januarja. AA Na državni konferenci zastopnikov mlinske intiust ije, trgovskih mlinov in mlinov na merico, ki so zastopani v Jugoslovanski zvezi mlinov, so bili sprejeti sklepi: 1. Svobodna trgovina s pšenico in pšenlčno moko v Jugoslaviji naj stopi v veljavo najkasneje do 15 februarja 1932. Z uveljavljenjem svobodne trgovine se morajo odškodovatt mlini za vse liste zaloge, za katere so prej plačali odškodnino. 2. Monoj:ol izvoza pšenice in moko naj ostane v veljavi do konca le kampanje, lo je do 30. junija 1932. 3. Za pokritje izgube pri izvozu naj država jiobere od mlinov: n) določen odstotek prodajne reite vseh vr°t moke kot izredni davek na niletev I do 30. junija 1992, ali pa h) nai pavšalno obreine-j ni vse milne p«) njihovi tehnični kapaciteti in j>o določeni lestvici. Obenem se naproša kraljevska vlada, da se pozovejo k Privilegirani delniški izvozni družbi | nn stalno sodelovanje zastopniki mlinske indu-j atrije. PoUt cea kmetijska razstava Belgrad, 30. januarja. A A. Kmetijska potujoča razstava in šola, ki jo organizira kmetijsko ministrstvo skupno s prometnim ministrstvom, je končam. Vsa dela pri ureditvi 23 vagonov so so izvršila v železniški delavnici v Stnederevu. V ponedeljek 1. februarja bo garnitura vlaka izročeno ' upravi razstave, ki bo skupno s strokovnimi referenti takoj začela intenzivno delo za notranjo ureditev razstavljali!ih vagonov in ureditev razstavljenih jiredmetov po posameznih kmetijskih panogah. Ta dela bodo končana do 12. februarja. Svečana otvoritev kmetijske potujoče razstave in šole bo m nedeljo 14. februarja ob 10 dopoldne na železniški postaji v Belgradu. Razstava bo odprta dva dni in leda.i bodo imeli ne samo belgrajski meščani, nego ludi kmetje iz okoliških vasi priliko ogledati si to veliko razstavo, ki je prva te : vrste v naši kraljevini. Nato bo razstavljalo i vlak krenil po programu 1 nn vožnjo v vardarsko in moravsko banovino. Vsi razstavljeni predmeti, ki so dozdaj pri-! javljenl potujoči kmetijski razstavi, morajo iiiti v i Smederevu najkasneje do 8. februarja in se na . poznejše pošiljke ne bo moglo več ozirali. | Češkoslovaški poslanik obolel Belgrad. 30. jan. I. Iz češkoslovaškega posla-I ništva poročajo, da je češkoslovaški poslanik dr. ! i lieder nevarno obolel. Temperatura je že nekoliko dni stalno zelo visoka. Vsi Belgrajčani gojijo velike simpatije do priljubljenega poslanika. Nj. Vel. kralj je naročil, da se mu dnevno poroča o ' zdravstvenem stanju dr. ITiederja. Pogreb Joanoviča Belgrad. 30. jan. I. Danes je bil pogreb profesorja dr. Joanoviča. ki je tragično končal svoje življenje pred dvemi dnevi. Pogreba so je udeležil kraljev zastopnik, nadalje zastopniki vseli številnih vojaških in univerzitetnih oblasli ler tisoči akademikov in svečeništva. Ob odprtem grobu so se poslovili od rajnega domači in inozemski učenjaki. Do solz je ganil vse prisotne poslovilni govor dijaka Pavleta Trbinca, ki se je v imenu akademikov poslovil od lega nepozabnega ljubitelja mladine. Velika zmaga kršč. so c. delavstva v Vevčah Vevče, 30. jart. Ob splošnem zanimanju vsega papirniškega delavstva so se danes vršile volitve obratnih zaupnikov. Pričakovala se Je že poprej velika zmaga knSčansko-socialnega delavstva, organiziranega v Jugoslovanski strokovni zvezi, vendar je le malokdo pričakoval tako visokega številčnega razmerja in da se bo elruga lista morala zadovoljiti le a količnikom. Umevno je torej, dn je skoraj vse delavstvo sprejelo izid z velikanskim navdušenjem. Od 503 volivcev se je volitev udeležilo 4-10. Prva lista Jugoslovanske strokovne zveze jo dobila 380 glasov in 7 mandatov, druga lista Narodne strokovne zveze pa je dobila 49 glasov in (s količnikom) 1 mandat. Izvoljeni zaupniki so: s prve liste: Karol Pinler, Henrik Zotler, Avgust Govše, Edvard Rešek, Ivan Pangeršič, Jakob Kukovica in Alojzija Oevirk. Z druge liste pa je izvoljen Jakob Žulovee. Ko je delavstvo zvečer izvedelo za izid volitev, je Izbruhnilo med njimi veliko veselje in delavstvo je z velikim navdušenjem izražalo svojo voljo po složnosti v skupnem nastopu ztt skupne pravice delavstva. Zagonetna smrt Slovenke Belgrad, 30. jan. 1. Danes so našli mrtvo v svojem stanovanju Slovenko Milico Kralj. Policijske poizvedbe niso mogle ugotovili, če je dekle, ki jo bilo delj časa brezposelno, umrlo nasilne smrti, iz lastne volje ali po tuji roki. Policija je nocoj prišla na sled nekemu misterioznemu gespo-du, katerega aretacija se bo kmalu izvršila. Slovenke, cslanite doma! Priprave za pravniški kongres Belgrad, 30. jan. 1. Jutri se vrši sestanek pri-pravljalnega odbora za kongres jugoslov. pravnikov in za vseslovanski pravniški kongres. Jugoslovanski pravniki, ki dokazujejo zelo živahno gibanje, so izrazili željo, da se naj bodoči kongres vrši v Splitu ali pa v Dubrovniku. Sestanka se bo udeležil ludi češkoslovaški odposlanec, in sicer z namenom, da se pripravi sporazum za bodoči vseslovanski kongres pravnikov, ki bo v Bratislavi. Predsednik pripravljalnega odbora je dr. Kumanudi, podpredsednik pa Jugoslovan dr. Arangjelovič. V odboru so še sledeči jugoslovanski pravniki: dr. Porič, dr. Po-liteo, dr. Lnpajne, dr. Subotič, dr. Urban in pa dr. Fonigsberger. KITAJSKO-JAPONSKA VOJNA Zadnje vesti Angleži v precepu London. 30. jan. Ig. Angleška vlada še ni zavzela stališča k sklepu kitajske vlade, ki je napovedala vojno Japonski, ker se MacDonald še nahaja na Škotskem. Odločitev MacOonalda, da so še Britanski in ameriški generalni konzul v Šanghaju se zelo trudita, da bi spravila oba nasprotnika. Pariz. 30. jan. tg. V pariških uradnih krogih se potrjuje, da je Kitajska napovedala Japonski vojno. Uradnih vesti o tem pa šo ni. Kitajska dele- nocoj vrtm v London, pomeni, da je vest izredno gacija pri Svetu Zveze narodov je sicer denianti- aiarmirujoča. London ki finančni svet presoja po ložaj Izredno pesimistično, ker je pričakovati težkih motenj angleških interesov na Daljnem vzhodu. Anglija je investirala v šanghaju 250 milijonov funtov, tam se nahajajo Velike angleške banke, angleška parohrodna društva in velike trgovine, razen tega pa imajo angleški državljani ogromna posestva v Šanghaju. Vsa javna prometna sredstva, vodovod, elektrika, plin in drugo je financirano z angleškim denarjem. V Londonu smatrajo, da je kitajska voina napoved čin obupa, da ga ttiso dobro premislili, ker je Kitajska s leni kršila pravice iz Kellogovega pakta, na katere se je sklicevala. Japonski vojaški ataše .ie izjavil, da more Japonska v najkrajšem času prepeljati na Kitajsko 200 000 mož in da se sedaj nahaja na Kitajskem 50.000 japonskih vojakov. Kitajci se mrzlično organizirajo London, 30. jan. A A. ftenter poroča iz Nan-kinga, da tam vznemirjenje čedalje bolj raste. Vinki polni vojakov in okrašeni z narodnimi zastavami vozijo iz Nankingu v šangliaj ob velikanskem navdušenju ljudstva. Znani general iu bivši predsednik vlade ( ang-kajšek, ki je izdal proglas vsemu kitajskemu narodu. naj vstane k orožju, je danes odpoloval v družbi predsednika vlade Vangčingvaja neznano kani. — Doznava se, da sklep o proglasitvi vojne Japonski ne bo objavljen pred jutrišnjim dnem. rala, v Parizu pa smatrajo, da je demanti samo formalen. Pariški diplomatski krogi presojajo položaj zelo resno. šangliaj, 30. jan. tg. Kitajci so danes streljali s topovi na japonske položaje v okolici severnega kolodvora na japonski glavni stan, nakar so bili Japonci prisiljeni k umiku. Moskva, 30. jan. A A. Ugotovljeno je, da so se japonske čete na lastno inicijativo vkrcale v vlake nn postaji Kuangčenče iti da so se odpeljale po progi vzhodne kitajsko železnice proti severu. Naravno je, da takega ravnanja japonskih oblasli ni moči smatrati za pravilno. Šuitghnj, 30. jan. AA. Tukajšnja trgovinska zbornica iu društvo kitajskih bankirjev sta izdali apel nn ves svet, v katerem prosijo pomoči proti japonskemu nasilju. V apelu omenjeni društvi trdita, da hočejo Japonci zagospodariti nad vso Kitajsko. Newyork, 30. jan. AA. Azijsko brodovje ameriških Združenih držav .je dobilo zapoved, naj bo pripravljeno, da če bo treba pomaga pri evakuaciji in zaščiti ameriških državljanov na Kitajskem. šangliaj, lit), jan. AA. Davi ob 7.3(1 se je tu čulo naglo topovsko streljanje iz smeri kitajskega mesta Nantao juKno-francoske koncesije. Tudi v f'apeju se je ponovno začelo topovsko streljanje. Ilelsingfors. 30. jan. AA. Krnski parlament jo .'•prejel s 120 glasovi proti 45 uvedbo državnega monopola na uvoz iu prodajo alkoholnih pijač. 30 letnica salezijanskega zavoda na Rakovniku Ljubljana, 30. januarja. Skromni so bili začetki salezijanskega zavoda na Rakovniku. Dne 23. novembra 1901. so se pripeljali iz Turina v Ljubljano prvi salezijanci; en duhovnik in dva klerika v spremstvu provincijala benečanske province. Na kolodvoru sta jih čakala katehet, poznejši opat Janez Smrekar in g. Bra-daška, blagajnik »Društva za zgradbo zavetišča«, ki je kupilo Rakovnik in ga izročilo salezijancem. Rakovnik je bil tedaj majhen, skromen gradič, ki so ga obdajala razpadajoča gospodarska poslopja. Novo bivališče salezijaneev je bilo ob njihovem prihodu še pusto in prazno. Manjkalo je vsega: miz, stolov, postelj. V naglici so še tisti večer pripeljali iz Ljubljane najpotrebnejše. Prav po zgledu bi. Janeza Bosca, ustanovnika salezijanske družbe. Tudi on je začel svoja dela z najskromnej-šimi sredstvi in čakal, da mu božja previdnost pride na pomoč za nadaljnji razvoj. Danes je preteklo od skromnih začetkov že 30 let. Bila je to doba bojev, težav in velikega truda. Don Boscovo delo na slovenski zemlji je počasi rastlo- se stopnjema razvijalo iu utiralo pot v boljšo bodočnost. V začetku je tupatam kdo zmajeval z glavo, češ, ali so salezijanci res potrebni v Ljubljani in sploh na Slovenskem? Pa časi se spreminjajo in s časi tudi razmere. Vedno bolj je rastlo spoznanje, kako velikega pomena so salezijanske naprave za današnje razmere. Danes jc jasno: mladina potrebuje vodstva, nege, ljubezni. Drugače bo izgubljena. Tudi v naši domovini. Ne samo po mestih, tudi po deželi. — Don Bosco je bil velik duh: V svoji ljubezni do človeštva sploh je gledal v bodočnost in videl vse to, kar mi sedaj doživljamo. Zato je svoje ustanove prilagodil modernim potrebam, sodobnemu človeku, sodobni mladini. Bil je apostol — prerok. In to kaže na veličino njegovega duha. Danes so salezijanske naprave v razširjene med Slovenci in Hrvati. Med "Slovenci je šest naselbin (Rakovnik in Kodeljevo v Ljubljani, Radna, Veržej, Murska Sobota. Razkrižje), med Hrvati pa dve (Vlaška ulica in Knežija v Zagrebu). Salezijanci vzgajajo mladino po smernicah, ki jih je dal Don Bosco svojim sinovom: 1 Slika nam kaže drznega plezalca po ledenem pre-vesu, ki si dela sedež na cepinu. Ljubljana, 30. januarja. Mladi monakovslri alpinist llans Krti bo v četrtek 4. februarja ob 20 v dvorani Delavske zbornice predaval o najmodernejši tehniki plezanja po snegu in ledu ter o svojih neverjetno težkih turah, posebno nam opiše pristop po severni steni naj- hočejo dati Cerkvi verne katoličane, domovini pa zveste državljane, ki ljubijo red in spoštujejo zakone. Koristnost salezijanskih naprav je pri nas danes že splošno priznana, don Boscovo delo uživa pri vseh slojih brez razlike strank iskrene simpatije. Težave, ki so vedno spremljale to delo, še danes niso minile in so se deloma še stopnjevale, toda božje delo ne kloni pred težavami. Rakovnik je močno razvil svoje delovanje: danes ima lepo urejene obrtne šole s pravico javnosti, dijaški koncikt za tiste, ki ne zmorejo pre-: velikih mesečnim, in pa bogoslovnico za salezijan-■ ski duhovniški naraščaj. Ta bogoslovnica ima skoro tnedslovanski značaj, ker se v njej pripravlja za duhovski poklic tudi več Slovakov in Cehov. Posebno lepo se razvija oratorij, ki sprejema v svoje okrilje zlasti ob nedeljah olooličansko mladino, katera se skupno udeležuje službe božje in zabava pod skrbnim nadzorstvom, s čimer se odtegne nevarnostim ulice. Oratorij ima še poseben pomen sedaj, ko se je v neposredni bližini razvila kolonija barak na Galjevici, radi katere se je število prebivalstva podvojilo. V lepi, na novo poslikani cerkvi se vrši redna služba božji ne samo za notranje gojence, ampak tudi za sosednje prebivalstvo, za katero je tako v dušnem oziru dobro preskrbljeno. Ob nedeljah popoldne pa prihaja h krščanskemu nauku mnogo meščanov, ki s tem zadostijo svojemu hrepenenju po Bogu, po svežem zraku, po solncu in potrebnem oddihu. leve severne stene v Ljubljani Predavanje Hansa Brtla 4. februarja višje gore bivše Avstrije, Ortler (3903 m). Ertl je bil rojen 21. februarja 1908, torej ni še star 24 let, in je sedaj slušatelj visoke šole za trgovinske znanosti v Monakovem. Iz mladega je po očetu dobil veselje za alpinistiko in zgodaj se je jel pripravljati za vedno težje ture, obenem pa proučeval plezalno tehniko. Iznašel je zadnja leta sam tako zvani sedež na cepinu, s katerim se omogoči plezanje celo po ledenih prevesah. Pri predavanju pokaže z različnimi slikami uporabo moderne tehnike ter prednese prizore, ki se človeku zde neverjetni. S premišljenim trainingom je svoje sile stopnjeval od leta do leta ter zadnja leta zmagoval različne do takrat nepreplezane stene, lako: severozahodno steno VViesbachhorna in severno steno Mant d'tlerens, Konigspitze in končno Ortlerja. — liane Ertl je tudi že znan in priljubljen predavatelj, ki z živo besedo opisuje svoje najtežje ture, povsodi vzbuja največje zanimanje in občudovanje. Plezalne slike Ertla kažejo višek človeške sile, vztrajnosti in energije do meje človeškega napora. Podrobnejše opiše svojo plezalno turo na Ortler. To najvišjo goro nekdanje avstrijske carevine je zmagal prvič leta 1804 tirolski lovec na gamse, Jožef Pichler. Le malokdo mu je poznejša leta sledil. Bolj znan je jiostal Ortler e pristopom in opisom ture na vrh po znanih angleških alpinistih Buxton in Tuckett. Ortlerjeva severna stena pa je še vedno ostala nepremagana. šele lansko poletje sta to steno preplezala Hans Ertl in Franc Schmid, oba iz Monakovega. Severna stena Ortlerja meri 1400 m direktne višine (je torej le nekoliko višja od čiste Triglavske stene), je pa skoraj docela zledonela, ima 80 stopinj naklo-nine in silne prevese. Plezanje je trajalo 17 ur, od lega 11 ur brez počitka. Hans Ertl nam 4. februarja opiše z živo besedo ter pokaže s krasnimi diapozitivi to svojo do 6edaj najtežjo turo. Njegovo predavanje bo zanimivo ne lo za izurjene plezalce in znane alpiniste, odpre nam tudi pogled na veličastvo in strahote ledenikov in snežišč najvišjih vrhov Alp. I I Z zob zavedno izgine kamen, j če jemlješ dnevno KA10 D 0 NT Sargov Kalodontje edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulforicinoleat po Dr.Braunlichu). Proti zobnemu kamnu Treznostnni kongres Napovedano je že bilo, da bo v nedeljo, 21. februarja v Ljubljani slovenski treznostni kongres. Medsebojno klanje in pobijanje v pijanosti, ki ga noče in noče biti konec — saj beremo o njem še in le še, teden za tednom — nas izziva k odporu. Te sramoto mora biti konecl Kri umorjenih vpije k Bogu za maščevanje. Ti zločini kličejo jezo božjo nad ves narod. Zato konec tem morijam, konec! Ta glas mora iti po celi Sloveniji! Treznostni kongres bodi slovesna otvoritev novega napora in boja zoper nesrečno strast, ki narod ponižuje in uničuje. Boja in napora, ki ga ne smo biti konec, dokler so ne doseže cilj: vsesplošna treznost! Kongres obeta biti jako lep. Upamo, da bo tudi lepo obiskan. Polovična voznina po železnici za udeležence z dežele je zaprošena, in ni dvomiti, da bi ne bila dovoljena. Odzovejo naj se posebno našo prosvetne organizacije. Posebnost kongresa bo ta, da bo nastopilo mnogo govornikov, zastopnikov raznih stanov in j struj, s kratkimi govori. Zato zborovanje, četudi | precej dolgo, ne bo dolgočasno in utrudljivo, am-1 pak zaradi obilne razlike zanimivo. Pri tem delu, | če hočemo doseči kaj uspeha, morajo sodelovati vsi stanovi in vse struje. Stvar je občenarodna, vseslovenska. Govorilo bo 25 govornikov in govornic, med njimi tudi ena kmečka žena in en šolarčekomlad junak«. Posebej bo govoril zastopnik »Štajercev«. Prišli bodo ludi zastopniki Hrvatov in Srbov ln bo od vsakih po eden govoril; slednji v imenu »Saveza trezvene mladeži«. Najoddaljenejši udeleženec pa pride iz Berlina: vodja protialkohol-nega pokreta v Nemčiji. Ta bo imel v ponedeljek za posebne interesente še posebna predavauja. Na predvečer bo treznostna akademija, ki jo priredi dijaštvo z delavsko mladino vred. V nedeljo zvečer po zborovanju se bo igrala dnevu primerna gledališka igra. S kongresom bo združena tudi protialkoholna razstava. Materijal za razstavo bo dal deloma >Ju-goslovenski Savez trezvenosti«, ki ima svoj sedež v Zagrebu, deloma ljubljanski Higienski zavod Razstava bo lepa in jako poučna Da bo pa šel glas: konec klanju, konec pijanski surovosti in razuzdanosti po celi Sloveniji, bo la nedelja z odobreujem in odredbo obeh škofijskih ordinariatov, lavantinskega kakor ljubljanskega, treznostna nedelja za obe škofiji. Povsod naj bi se ta dan govorilo o treznosti in ustanovila ali pa obnovila in poživila cerkvena družba »Treznost« z novimi, bolj konkretnimi pravili od dosedanjih. Župni uradi bodo uradnim potom dobili tozadevno potrebna navodila. Treba je enkrat začeti delo za streznenje ljudstva in odpravo divjaških navad res na celi črti in z vso resnobo. Irska nam bodi zgled! Ce so tam pijansko strast ukrotili in narod streznili, ga moramo tudi pri nas! Strašno delanje zakonskega moža Svojo ženo zadavil menda v duševni zmedi - Temne siutnje so sc uresničile 'ji pozeir v 12 dneh Metlika, 30. januarja. DaJies ob 7 so se oglasili zvonovi pri Treh farah in naznanili, da se je spet nekdo poslovil od nas. Toda kdo? Nihče ni bil v tej soseski nevarno bolan. Pa smo kmalu zvedeli strašno novico. Jožef V. iz Svirkovega vrha je zadavil svojo ženo Angelo. Kaj naj sodimo o strašnem dejanju? Mož ni bil slab človek. Saj je užival spoštovanje in je celo občinski odbornik. Zadnje čase pa so začeli opažati na njem neke spremembe. Čudno mrk in zamišljen je postal in žena je s skrbjo zasledovala to spreminjanje. Vedno je slutila in se bala nc- ŠinaTje pri Sevnici, 29. januarja. Dane6 ob pol 14 je naenkrat izbruhnil požar v Šmarju pri Sevnici. Gorel je hlev Antona Kusarja. Ljudje so začeli takoj gasiti in tudi brizgalnica tovarne Winkle je bila hitro na mestu. V teku pol ure je bilo pogašeno. Prihiteli so tudi v jako kratkem času gasilci iz Sevnice in Boštanja, iz česar se vidi, da imamo vrle sosede. V Šmarju je vso zelo razburjeno. Vsekakor je pa le čudno, odkod ogenj sredi dneva. Splošno sumijo. da je požigalec domačin, ki dobro ve, da je ponoči Šmarje dobr00 mož, dohajajo pa vedno novi usta-ii. Ravno toliko jih bo pri Vpitji. V torek. 24. januarja 1S82 Listek: Književno jedinstvo v Jugoslaviji. Ko je slavni Gaj razobesil svojo ilirsko zastavo, začeli so se Jugoslovani spogledovati... Tudi od Slovencev so nekateri prisegli na to zastavo, dočim so k njej istokrvni Srbi skoro po vsem hladni ostali. Pa bili so tudi še drugi, kateri so volili vendar še nadalje Slovenci ostati. Prešern je ostal na svojem domačem polji, in kdo ve, če bi si bil toliko slave pridobil, ako bi bil stopil na strun Vraza, kajti znal je, da k narodni zavesti se prebujajoč narod mora se vneti k ljubezni do domačega jezika. V tem mu pa moramo, se ve da, tudi hvaležni biti, kajti kdo ve, koliko Slovencev bi bilo že več ponemčenih ali polah on jenih, ia so v nemar pustili narodni jezik ter se poprijeti »ilirščine«. V četrtek 2G. januarja 1882 Politični pregled: Pret. g. Anton Jeglič, doktor bogoslovja in semeniški podvodja, odbornik Slov. j Malice in družbe Katoliške itd., imenovan sa kuno- i n ika nadškofije Vrhbosenske, odrine v že prihodnji j teden v Serajevo. Kranjska zgubi učenega, poboi- j nega, ponižnega duhovna, pravi biser. Bosna ga dobi. ! Izvirni dopisi: Z Dunaja: Vstaja v ller- I ce g o v ini se čedalje bolj razširja in poroča se, j da so sim ter Ije po deželi raztresene vstaike trume po 150 do 300 mož, ki imajo nekleri čisto nove an- j gleške puške. Tudi Krivošijanci so začeli prijemati naše vojake, ki bodo imeli dokaj opraviti, preden taduše vstajo... Srbska in črnogorska vlada ne podpirate vstajnikov, pač pa omladinski srbslci listi zanje pišejo. V soboto. 28. januarja 1882 Izvirni dopisi: Motnik: Mislim da je pravi čas, ako kažem, da razgtaševanje postav in druzih vrad-niških pisem v slovenskem jeziku ni nova reč. Tega s« lahko prepričamo, ako pogledamo v stare arhive. Nekaj takih slovenskih postav ali razglasov sem pred 7 leti iz tukajšniga trškega arhiva odbral, kterih še posamno nobena slovenska bibliografija ne omenja, in menda ravno za to naši nasprotniki menijo, da se nekdaj ni nič slovenskega črhnilo pri viii kakor pri niži gosposki: a Razglas cesarja Jožefa 1787, 20. septembra; poselski red na kmetih, b) 1784, 5, maja na Dunaju, na novo razglašen v Ljubljani 1886; ... d) o odpravi kufrastign drobiža (soldov) v primorskih deželah, samo slovensko ... (našteva 7 razglasov). Predno so 180!) okoli 1. avgusta pridrli Francozi v te kraje, bilo je več razglasov samo v slovenskem jeziku razglašenih od avstrijske vlade. Domače novice: O naših vojnih porotnih. Potrebno se nam zdi, naznanili, našim bralcem, da smo dobili od višega policiskega komisarja prepoved, da ne smemo nic poročali o premikanji naše vojne v Dalmaciji, Ilosni in Hercegovini... Naši bralci bodo ledij vedeli, sukaj bodo naša poročila o vojski le bolj kratka in pomanjkljiva. — Kuga med raki. »Novicami se piše iz Kostanjevice, da je prišla huda bolezen med krike rake in da lako ginejo, da se je bati popolnega pogina teh za Kranjsko znamenitih živalic, ker so krški raki kot najboljši po celem svetu sloveli. Bolezen je bojda razširjena po celi Krki. V torek, 31. januarja 1882 Politični pregled: Na interpelacijo naših poslancev v zadevah koroških Slovencev, ki tako jasno osvetljuje trpljenje naših bratov v Gorotanu. ne j vedo nemški listi nič druzega odgovoriti, ko da se. kranjski poslanci nimajo pravice vtikati v koroške zadeve. Zakaj pa se nemški poslanci vedno vtikajo v naše zadeve? Kdo pa je kriv, da koroški Slovenci nimajo svojega poslanca?... Kadar pride sprememba volilnega reda na razgovor, tačas bo pač treba zahtevati, naj se na Koroškem slovenski okraji vkup zlože, da bodo vsaj enega poslanca v državnem zboru imeli. Dobri pastir HI. zvezek. Premišljevanja o našem Gospodu Jezusu Kristusu. Spisal dr. Oiril Potočnik, semeniški spiritual v Ljubljani. V nekaj dneh bo izšel 3. Jtveaek prvih slovenskih premišljevanj. Obsega zadnje dneve Gospodovega življenja, trpljenja in poveličanja. Posebno opozarjamo na to knjižno novost vse preč. gg. duhovnike, samostanske predstojnike in predstojnice, pa tudi dobre laike, da si pravočasno preskrbe za postni čas tako primerno premišljevalno knjigo. Knjiga obsega skoraj 400 strani in stane broš. Din 40 v pol platno vez. 52 Din, eleg. vez. 64 Din. Po pošti 2 Din več. Da jo boste pravočasno dobili, pišite takoj na naslov založnice: Prodajalna KTD (prej H. Nič- man), Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Ljubljana Zopet vlom pri belem dnevu Ljubljana, 30. jan. I Danes opoldne se jc na Dunajski cesti pri-| petil zopet eden takih vlomov, kakršen se je zgodil pred kratkim v Krisperjevo trgovino, ko je neznan vlomilec odnesel ročno blagajno z večjo i vsoto denarja Opoldanski odmor med 12 in 14 je danes uporabil neznan vlomilec, ki je vdrl v trgovino »Jugomaterral« in odnesel neopaženo ročno dnevno blagajno, v kateri je bilo 7 do 8000 Din de- narja. Vlomilec ije prišel v trgovino na ta način, da je s ponarejenim ključem odprl vrata in tako neovirano lahko dospel v notranjost trgovine. l'am je pograbil blagajno in z njo izginil. Policija se je trudila danes vse popoldne, I da bi vlomilca, morda jih je bilo tudi več, izsledila aH pa vsaj našla kakšno sled za njim. Dosedaj se ji to še ni posrečilo. Številni kriminalni slučaji in tatvine zadnjega časa kažejo, da jc zopet pričelo v našem mestu delati in krasti več nevarnih zločinskih tolp. Večer slovenskih humoristov Prosvetna zveza želi vsako leto med svoje prosvetne večere uvrstiti vsaj en literarni večer, na katerem bero naši pisatelji samo svoja dela. Minuli petek je napolnila predavalno dvorano v Unionu novica, da bo bral iz svojih spisov pisatelj Fran Milčinskii. Gospod pisatelj je najprej ugotovil, da ob večeru slovenskih humoristov ne smemo pozabiti našega največjega humorista, to je naš narod sam, ki nam je prepletel vso našo zemljo s svojimi šalami. Nato je bral nekaj zgodb o Bu-talcih, ki so se skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, ne pa pamet. Višek večera pa je tvoril doslej nenatisnjen humorističen spis, ki ga je posvetil Milčinski — svoji smrti, starosti in umiranju. O tem predmetu je pisalo glede sebe pač malo humoristov; kočljivi snovi je kos samo resničen humorist, ki je obenem mož horacovske življenjske modrosti in mu vodi njegov mirni, neskaljeni pogled na resno in na šaljivo plat življenja zdrava duša v zdravem telesni kljub morebitni mimogre-doči telesni obolelosti. Sledilo je predavanje prof. Koblarja o humorju in o zgodovini slovenske hu-moristične literature. Ob sklepu nam je predstavil član ljubljanske drame gosp. Lipah še Alešovca s času primerno humoristi-čno označbo hišnega posestnika in Rada Murnika z njegovim Prisiljenim zeljem. Ta prosvetni večer bo ohranilo občinstvo, ki' letos v posebno razveseljivem številu obiskuje te prireditve, v prav prijetnem spominu. Specijalist za ušesa, nos in grlo dr. Janko Hafner se je preselil na Resljevo cesto 9/1 ord. 10-12, 3-5. ~ Telefon 30-12, Kranj Veliko sreče. Danes se poročita na Brezjah I gdč. Marija Hribar, pisarniška uslužbenka pri tvrdki Kocbek in g. Viljem Tomat, trgovski pomočnik j pri tvrdki Merkur. Nevesti, ki je članica Prosvet- ; nega društva in se je pridno udejstvovala pri pev- j skem odseku, so v sredo zvečer zapele podoknico dekleta, snoči pa fantje-pevci Prosvetnega društva. j Obilo solnčnih dni v novem življenju) Današnje prireditve. Ob 1 popoldne nogometna tekma na Farovški loki. Igrata SK ?>Dunav iz Ljubljane in SOPD »Triglav« iz Kranja. — Ob 3 (»opoldne bo v Ljudskem domu druga repriza ko- I medije - Beneški trojčki«, ki je pri prvih dveh pred- ! »Lavah dosegla višek uspeha. Domžale Licitacija poštne vožnje Domžale—Lukovica in Lukovica—Domžale ali posamič ali skupno se bo vršila na dan 4. februarja t. L v pisarni tukajšnjega županstva. Godbeno društvo v Domžalah v-prizori danes ob 15 v svojem domu »Dobri vojak Švejk in njegove pustolovščine«, veseloigiro v 14 sliknh Pri prire.litvi sodeluje društveni orkester. Občni zbor SK Diska se vrši danes ob pol 2 popoldne v prostorih gostilne Fr. JanuSa na Stari pošti Ktah elektroinženjerjev v Liablfani Pretekli torek se je ustanovil Klub elektroinženjerjev pod okriljem ljubljanske sekcije Ud.ru-ženja jugoslovanskih inženje.rjev in arhitektov. Potreba po tej organizaciji je obstojala že dolgo časa in se je občutila zlasti ob raznih prilikah, ko je moralo Udruženje sklepati o vprašanjih iz področja elektrotehnike, kar je bilo združeno mnogokrat z neprilikam-i, ker združuje Udruženje inže-njerje vseh strok. Ideja je počasi dozorevala. Radi vedno večje specijalizacije v inženjenskih strokah in z ozirom na izkustva v drugih državah je gosp. univ. docent ing. Venče Koželj, predsednik pripravljalnega odbora predlagal, da se naj ustanovi Klub elektroinženjerjev, ki se naj bavi edino z vprašanji iz elektrotehnike. Predsednik U druženj a jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov gosp. inž. Janko Mačkovšek, ki se je sestanka udeležil, je v imenu sekcije toplo pozdravil ustanovitev Kluba elektroinženjerjev. V svojem govoru je omenil, da bo novi klub sigurno mnogo pripomogel do uspešnejšega strokovnega delovanja Udruženja. Nato so se vršile volitve za odbor kluba. Za častnega predsednika je bil izvoljen gosp. univ. profesor dr. ing. Milan Vidmar, za predsednika g. univ. prof. ing. Juro Horvat, za I. tajnika inž. Drago Mattanovich, za II. tajnika ing. Branko Vajda, za blagajnika ing. Franc Štrajnar. Nov oizvoljeni predsednik je v svojem govoru opisal pomen in naloge novoustanovljenega kluba, ki so zelo različne. Mlada naša industrija zahteva z ene strani normalizacijo in racionalizacijo produkcije. Elektrifikacija države, katera se nahaja šele v razvoju, zahteva zavestno in vsestransko proučavanje tega zelo važnega narodnogospodarskega problema in to tem bolj, ker so naša sredstva jako omejena in jih je treba radi tega čimbolj izkoristiti. Ravno v tem pogledu so elektr-oin-ženjerji odgovorni, ker njihovo delovanje daje smer bodočemu razvoju. Stanovska vprašanja in vprašanje vzgoje elektrotehniškega naraščaja je velike važnosti, posebno v današnjih težkih časih. Nezaposlenost velikega števila naših mladih elektroinženjerjev ni utemeljena. Danes še ne more biti govora o hiper-produkciji. Vzrok nezaposlenosti je v večini slučajev nerazumevanje posameznikov, ki deloma mislijo, da so tuji iinženjerji strokovno bolje izobraženi, kakor domači, deloma pa postavljajo na odgovorna mesta strokovno ne zadostno izobražene moča, kjer bi bili mladi elektroinženjerji na mestu in prinesli gotovo veliko koristi. Ti posamezniki ne upoštevajo, da gleda inženjer svoje naloge z višjega stališča in da jih zato lažje pravilno reši. Izbran je tudi poseben odbor pod predsedstvom ravnatelja Kranjskih deželnih elektrarn, g. ing. Frana Miklavca, ki naj proučuje vprašanje nezaposlenosti. Klub namerava prirejati redne sestanke, na katerih se bodo strokovna vprašanja skupno reševala. Namerava tudi prirediti predavanja, pospeševal bo izdajo strokovne literature, sodeloval pri sestavljanju varnostnih predpisov, normalizaciji, sestavi elektrotehniške terminologije itd. Sodeloval bo tudi z ostalimi strokovnimi klubi, ki so se že osnovali ali se še bodo v drugih mestih naše države. Kal bo danes Cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku. Ob pol 10 govor g. dr. Tomaža Klinarja, kanonika in stol. župnika. Nato slovesna sv. maša. — Popoldne ob pol 4 govor prevzvišenega gospoda škofa dr. Gregorija Itožmana, nato slovesni blagoslov. — Ob 5 v gledališki dvorani krasna igra: »Valovi strasti in ljubezni«. Drama: Ob 15: »Zapravljivem. Izven. Znižane cene. Ob 20: 'Revna kot cerkvena miš'. Izven. Znižane cene. Opera: Ob 15: »Viktorija iu njen huzar«. Izven, /.nižane cene. Ob 20: »Triie mušketirji«. Izven Prosvetno društvo Trnovo ob 8 zvečer: »Lurn-pacij vagabund«, burka v treh dejanjih. Kino Kodeljevo: Ob pol 4, pol 6 in 8 »Pazi, Haroldl« Ljudski kino Vič-Glince olb 4, 6 in 8. »Živ mrlič«, drama, John Oilibert Renee AdoTee. »Zvezda«: Ob 20: Predavanje Češkoslovaške obci. Predava ga. Ružena Cernd: »Žena v narodnem gospodarstvu«. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohiuec ded., Rimska c. 25. in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. KAJ BO JUTRI? Drama: »Cvrček za pečjo«. Red A. Opera: Zaprta. »šišenska prosveta«. Ob 8 zvečer skioptično predavanje dr. Valterja Bohinca o ognejenikih naše zemlje. Kino Kodeljevo: Ob 8 zvečer Rihard Taubcr v zvočnem filmu »Ne verujem več nobeni ženski«. Ljudski kino Vič-Glince. Ob 8 »Pravica močnejšega«, drama. Nočno službo imata lekarni. Mr. Piccoli, Dunajska c.6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. 0 Bela vrana. Nad kakovostjo filmov, ki prihajajo k nam, je bilo že toliko pritožb, da se v tem sploh ne splača več govoriti. V tem oziru je Ljubljana pod najbolj zagamano vzhodnoprusko provinco. Včasih pa se le pripeti, da pride k nam | film nadpovprečne kvalitete. Tak slučaj vedno zelo spominja na pregovor o slepi kuri in zrnu. Te dni smo imeli v Ljubljani priliko videti film »Aleksandrov trg«. Sicer ni bilo v njem bogve kaj in pisatelj Alfred Doblin gotovo nt bil preveč vesel take filmske uprizoritve svojega romana, nekaj umetniške ambicije pa je film le imel. In koliko dni so vrteli ta film, najboljši, kar smo jih zadnje mesece imeli priliko videti v Ljubljani? Dva dni! Pomisliti je treba, da pogosto kakšen neumen operetni kič in šund vrte cel teden in če je treba še več. Občinstvo je sicer za film pokazalo dokaj razumevanja in bi ga mogli vrteti brez skrbi še nekaj dni. Vendar daje ta slučaj zelo laskavo spričevalo naših kinopodjetjem, pa tudi okusu širokega občinstva, obenem pa točno dokazuje, da film ne sme biti ne umetniški, ne kulturen, niti nadpovprečen, če hoče imeti velik uspeh. Film je le sredstvo za j poneumnevanje in kvarjenje okusa množic. © Misijonsko predavanje za učiteljstvo. V torek, dne 2. februarja bo inisijonsko-etnološko predavanje za učiteljstvo v beli dvorani hotela Union ob 11 uri. Ob 10 uri bo praktično poučno predavanje o kulturnem pomenu slov. misijonarja Barage v 4. meščanski šoli pri Urštilinkah. — j Učiteljstvo prijazno vabljeno. Misijonstvo postaja tako važno za civilizacijo in znanstvo, da mora mladina biti o tem poučena. I © Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani sporoča, da s 1. februarjem t. 1. preneha obratovanje z avtobusi na progi Ljubljana—Ježica —Črnuče. Promet na tej progi bo vršilo odslej avtobusno podjetje Jože Magister, ki bo obdržalo dosedanji vozni red in cene. Avtobusno podjetje Magister preneha obratovati s 1. februarjem t. 1. z avtobusi na progi Ljubljana—Št. Vid. in bodo vozili avtobusi samo od Št. Vida dalje proti Tacnu, Gameljem, Mednem in Medvodam in sicer tako, da bodo imeli v Št. Vidu zvezo s tramvajem. Avtobusni vozni red od Št. Vida dalje je razobešen v tramvajskih vozovih © Pevcem »Ljubljane«. V ponedeljek, dne 1. februarja ne bo pevske vaje. — Pevovodja. © Gospe in gospode obveščamo, da ima »Po-selska zveza« na razpolago vsakovrstna dekleta. Kdor rabi služkinjo, naj.se obrne na naslov: >Po-selska zveza«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1, Delavska zbornica. Kdor pismeno išče služkinjo, naj natančno opiše, koliko članov družine je, Koliko goveje živine, prašičev itd., kakšno delo in koliko plače. So nekatere služkinje, ki bi rade šle na deželo, pa pridejo dopisi brez navedenih podatkov in si nobena služkinja ne upa prevzeti, ker dekleta nimajo denarja na razpolago, da bi zastonj izdajale denar za vožnjo. — »Poselska zveza«. © Služkinjam! Danes 31. t. m. točno ob 5 popoldne bo v >Služkinjskem domu«, K rižev ni ika ulica št. 2 predavanje. Predaval bo g. župnik p. dr. Angelik Tominec o strokovni organizaciji .n o nesocijalnih razmerah služkinj. Vabijo se vse služkinje brez razlike, četudi ni3o članice »Poselske zveze«. Pripeljejo naj s seboj vse svoje tovariš i ;'e in prijateljice. — >Pf;selska zveza«. 0 Oh priliki smrti gosj>e Marije Ravnikarje-ve so darovale uradnice Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, Din 187 šentpeterski Eli-zabetni konferenci v Ljubljani. © Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Na Svečnieo dne 2. februarja bo priredilo rokodelsko društvo gledališko predstavo. Igralci bodo vprizorili pod režijo g. J. Novaka priljubljeno burko s petjem Lumpacij vagabund. Vsiopnice se dobivajo v predprodaji jutri zvečer od 0 do 8 :n na praznik od 10 do 12 ure v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Pričetek predstave je ob pol 8 zvečer. © Občni zbor društva za ustanovitev župnije in zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu v Ljubljani se vrši danes ob pol 11 v dvorani prosvetnega društva pri Sv. Krištofu. © Predavanje v Rokodelskem domu. V sredo, dne 3. februarja bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. ravnatelj Franc Gabrovšek o koloni jaln i razstavi v Parizu 1. 1931. Mnogoštevilne ski-optične slike bodo pokazale zanimive predmete, ki so bili zbrani na razstavi iz vseh delov sveta. Pričetek predavanja je ob 8 zvečer. © Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V ponedeljek, dne 1. februarja vaja ob 18K ženski zbor, ob 20 moški zbor. Nekdanji člani zbora vabljeni. Nov program. — Odbor. © Šenlpctersko prosvetno društvo naznanja svojim članom, da bo v ponedeljek zvečer ob 8 predavanje s skioptičnimi slikami, ki ga bo imel c. kanonik Iv. Sušnik o vulkanih. Vstop prost. © Redni občni sslior Filharmoničnc družbe v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 15. februarja ob 18 v poslopju Glasbene Matice z običajnim dnevnim redom iu volitvami KO KUPUJETE RADIO, MISLITE U KVALITETO! APARATI ZNAMKE »RADIONE« SO ŠE ZMERAJ NEPREKOSLJIVI! TROELEKTRONSKI APARAT »RADIONE« TIPE W F 3 ZA PRIKLJUČEK NA IZMENIČNI TOK Z VISOKOFREKVENČNO STOPNJO; IZREDNA SELEKTIVNOST, JAKOST IN ČISTOST GLASU. CENA Z ELEKTRONKAMI VRED . . DIN 3160— MIKLOŠIČEVA C E S T A 5 © »šišenska prosveta« priredi na Svečnieo ob 8 zvečer v samostanski dvorani dobrodelno akademijo s pestrim sporedom. Ciani in prijatelji vljudno vabljeni. © Mizar, večletni delovodja, prevzame vsakovrstna popravila in gre tudi na 'dom. Izvrstno politira. Ker je brezi>ose!n z družino, ga toplo priporočamo. Naslov v uredništvu »Slovenca«. © Ljudski dom v Mostah. > rvi prosvetni večer bo drevi ob 8. Predava ravnatelj Zadružne zveze g. Franc Gabrovšek, o kolonialni razstavi v Parizu. Predavanje bodo pojasnjevale krasne skioptične slike. Vstopnina nizka. Pridite! © Kino Kodelievo predvaja dane6 ob pol 4 pol 6 in S Harolda Lloyda v filmu »Pazi, Haroldl« Vstopnina 8, 6, 5 in 4 Din. © Podpornemu družlvn za gluhonemo mladino v Ljubliani sta darovala gosp. Vilko Senica, trgovec v Žalcu 1000 Din, gosp. Ciril Si.tar, tiskar-nar v Ljubliani pa o priliki bož.ičnice 100 Din. Najlepša hvala! © Registracija motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani opozarja one lastnike motornih vozil. ki še niso prijavili svojih motornih vozil in prosili za dodelitev novih evidenčnih tablic, naj 'o ne-i niudoma store. Prošnjo je vložiti po predpisanih obrazcih, ki se dobe pri upravi policije v Ljubljani, soba štev. 16-11. Proti zamudnikom se bo policijsko kazensko postopalo in se bo odvzelo evidenčne tablice iz leta 1931. KINO KOPEL 1 E V O Danes ob 1/2 4, >/26 in 8 H^rolii Ulo^^i v zvočnem filmu »PAZI, HAROLO!" Vstopnina samo Din 8, 6, 5 in 4. © Ljubljanska megla. 2e nekaj dni sem uživamo Ljubljančani vse čare —- megla ima namreč tudi dosti lepote v sebi — in neprijetnosti tipične ljubljanske zimske megle. Le okoli poldne se ta megla nekoliko razkadi, da prisije solnce. Pred-snoenjim je nastopila v mestu tako gosta megla, da so ljudje na cestah komaj mogli videti nekaj korakov predse. Megla pa jc ležala zelo nizko, saj so se videle zvezde. Včeraj okoli poldne pa je solnce pregnalo meglo in nastalo je krasno solnčno popoldne, tako da so bolj priletni Ljubljančani iskali prisojnih krajev, kjer so sc veselili solnčnih ur. Oživeli so po dolgem času parki in sprehajališča. Da bi le bilo tako še prihodnje dni, so si želeli ti sprehajalci. Zimski športniki so bili drugih misli. © Umrli so v Ljubljani od 23, do 28. januarja 1932: Pavlin Marija, 82 let, zasebnica, Ižanska cesta 75. — Šmalc Marija, roj. Pakiž, 42 let, zasebnica, Pražakova ulica 11. — Erman Zofija, roj. Ven-celj, 35 let, žena delavca, Zalo.karjeva ulica. — Globelnik Leopoldina, 4 mesece, hči krojaškega pomočnika, Ižanska ccsta. — Miklavčiič Marija, roj. Vampi, 71 let, občinska uboga, Vidovdansika cesta št. 9. — Kašman Matija, 74 let, mestni revež, Japljeva ulica 2. — Tejkal Miroslav, 26 let, sin železnisikega uradnika, Vidovdanska cesta. — Mež-nar Karel, 26 let, čevljarski pomočnik, Podlimbar-skega ulica 20. — Jeršin Ana, 8 ur, hči posestnika in delavca, Črna vas 58. — V ljubljanskih bolnišnicah: Brtoncelj Jožef, 24 let, hlapec, Martin vrh pri Žel ezaikih. — Pctelinkar Franc, 15 let, ključavničarski vajenec, Žbilje pri Medvodah. — Rcpas Flo-■rijan, 9 mesecev, sin str-ojnika, Mežica, — Tavčar Ivan, 2 mcseca, sin železničarja, Kapiteljska ulica. — Fenčič Hel ena, roj. Parkclj, 31 le.t, žena trgovca, Jevnica pri Kresnicah. — Senica Alojzija, 49 let, žena paznika trb. premog, družbe, Trbovlje. — Koder Marija, 4 dni, hči iov. delavca, Slap pri Kranju. — Peternelj Ana, 64 let, užitikarica, Žiri. — Popit Anton, 31 let, sin posestnika, Lesno brdo. — Dralc-sler Matija, 23 let, sin hišarja, Spodnja Hrušica. — Zajec Ana, 4 mesece, hči železničarja. Zgornja Šiška, — Ilojan Marija, roj. Kovarik, 27 let, žena knjigovodje, Cegnarjeva ulica 10. — Parfant Adela, 8 ie.t, hči delavca, Zlata vas. — Šegovič Jakob, 6 mesece, sin barvarja, Radovljica. © Prosv. društvo pri Sv. Krištofu priredi danes 111 na Svečnieo obakrat ob .'-l!20 Hi.nstovo šalo-igro v treh dejanjih »Teta na konju«. Režiser Ča-mernik Anton. Zasedba vlog je prvovrstna. Kdor se hoče od srca nasmejati in dobre volje biti, ga najvljudneje vabimo. © Sobotni živilski trg je bil razmeroma do-uro založen z vsem, kar rabijo ljubljanske gospodinje za kuhinjo, Vedno več prihaja na trg nove zelenjave, zlasti motovilca ter radiča; merico prodajajo po 1.50 Din. Krompirja skoraj ni na trgu, Kakšno košaro ga prinese katera izmed okoliških kmexic ter ga prodaja po 1.25 Din kilogram. V«C P" je zeljnatih glav, ki so po veEkoati od 50 par do dinarja ena. Karfijole je bilo oa trgu malo ter se zaradi tega cena nekoliko dviga. Včeraj »o jih prodajali po 6 Din kilogram. Kislo zeljo je po 3, kisla repa po 2 Din. Trnovski »eljanji drže ceno za spoznanje višje kakor kmetice. To razmerje, ki navadno obsega 1 Din razlike-, je že stalno ter ga Trnovčani zagovarjajo z boljšo kvaliteto ter i. večjo režijo. Za Jugoslovansko knjigarno eo zdaj na prodaj večinoma le jabolka slabših vrst, od 2 do 4 Din kg. Lepa štajerska jabolka po 5 Din je na svoji stojnici prodajala »Proda«. Na tej stojnici so zdaj stalno na razpolago zali lani piščanci iu purani. Včeraj je tega blaga, ki se prodaja po 18 Din kilogram, kmalu zmanjkalo. — Žive perutnine je bilo na trgu jedva 10 kurnikov. Lepe kokoši so nudile potovke od 18 do 25 Din eno. Jajc pa je na trgu zdaj dovolj ter so sc njih cene celo za spoznanje znižale: od 1.75 do 2.25 Din par. Zajci so po 15 Din eden. — Fižo-1 jc po 3 do 3.50 dinarjev liter, ajdova moka po 4 Din, koruzna po 1.50 Din, pšeno po 3,50 Din liter. Orehovi jedrci so po 14 do 15 Din kilogram, prodajajo jih večjidel hrvatske kmetice iz okolice Karlovca. Kine suhe hruške »o po 5 Din kilogram. — Vrhniška in šenčurski sir je po 24 Dim kilogram. Živahni fant z očali in lepo povhovko je menda edini na trgu, ki vsaj v bese dah ne občuti nobene krize. Trdi namreč, da je »kšefta« vedno dovolj, da ljudje sir vedno bolj obrajtajo ter ga gospodinje pridno kupujejo nc lc za peteik, marveč tudi druge dneve. 0 Stanje Meterca neizpremenjeno resno. V včerajšnji številki srno poročali o grozni nesreči, ki je predvčerajšnjim zadela posestnika Jožeta Meterca iz Begunj pri Lescah. Kakor smo se informirali v bolnišnici, je njegovo stanje še vedno neizpremenjeno resno. Meterc se niti do snoči ni zavedel ter še vedno bruha kri. Zelo malo upanja je, da bi okreval. 0 Novec je pogoltnil. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 8 letnega Ermana Godunca, sinčka preimogarja z Brunske gore, v občini Radeče pri Zidanem mostu. Erman je med igro pogoltnil 10 pariški novec, ki se mu je zataknil v grlu. Potrebna je bila nujna operacija. — Razen njega je bolnišnica sprejela še dva nadaljnja ponesrečenca. Posestnikov sin Josip Detelja k iz Slivnice je padel tako nesrečno, da ei ije zlomil desno nogo. — Tretji ponesrečenec je 31 letni posestnikov sin Jože Škraba iz Tirnave, ki je padel s konja in sc močno potolkel po glarvi. O Razne tatvine. V Rožni dolini se je neznan tat splazil v stanovanje polirja Valentina Battelina in mu ukradel 1500 Din vredno moško obleko in 300 Din vredno, že potrošeno suknjo. — Francu Bizjanu je nekdo te dni ukradel v neki gostilni na Poljanski cesti iz žepa listnico, v kateri je bilo 2080 Din. — Prav tako neznan je tudi tretji tat, ki se je v petek popoldne splazil v stanovanje gostilničarja g. Miha Majcna na Ižanski cesti in odnesel sinu Stanku 1000 Din vredno obleko modre barve, dalje srebrno damsko uro in uro budilko v vrednosti 1000 Din. Prijavljenih je še nekaj manjših tatvin v vrednosti do 200 Din. 0 Komično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica 8. Vital Vodušelc: Nedeljske misli Aia drugo predpostno nedeljo razmišljamo Je-tusovo priliko o sejavcu, ki je iel seme se jat. Nekaj ga padlo poleg pota — ptice so ga pozobale; nekaj na skalo — kmalu je usahnilo; nekaj med trnje — zadušilo ga je; nekaj na dobro zemljo — in lo je zrastlo in obrodilo stoteren sad. Učenci so Jezusa vprašali, kaj pomeni ta prilika. On jim jc rekel: Seme je božja beseda, ki pada v človeške duše. In nekatere so kakor pot, nekatere kakor skala, ali trnje, nekatere pa dobra zemlja. Kmalu bo spel pomlad in hodil bom po /ravnikih, poljih in gozdovih. Pa se mi bodo v medlem spominu današnje prilike vsiljevala vprašanja kakor so sc mi ze tolikokrat : Kaj pa je prav za prav pot? Kako, da iz onega koščka zemlje ni pognala roža? Ali niso Uštele skale kakor stražarji? Ali je pol kriva, da je pot? Ali je skala kriva svoje trdote? Ali ima dobra zemlja toliko plodnost iz sebe? Neštetokrat gledam v človeške duše. In neka-< rt so res stepene, shojene kakor poti. Vsi hodijo preko njih s trdimi koraki. Kakor da so samo za pot in za most, da vsi čezenj peljajo. In druge so trde. Vse življenje. Še v zadnjem hipu ne dahnejo mehke besede ljubezni. Morda nasmeh na izmučenem, zgubanem obrazu mrliča razodpne prvikrat: i jc moral imeli vendarle mehlco srce. Nekatere duše so lcakor trnjeve: in ranijo in nosijo rane in krvave, čeprav hrepene za rožami, čeprav bi rade trosile cvetje. Nekatere pa so bogate, bogate in dobre, da jih ne bi izmeril nikdar. Meni pa se zdi, da nekatere duše morajo biti shojene in trde in trnjeve; a niso same krive tega.. V te duše pada božja beseda. In d nekaterih zapoje, v nekaterih liho zazveni, v nekaterih umolkne. Zdi se mi, da Jezus ni vsega povedal v priliki in da je ni do konca razložil. Saj sva se pogovarjala zadnjič: za vsako Jezusovo besedo, kakor nam je izročena po evangelistih, golovo stoji silna vsebina, ki je ne bomo nikdar doumeli. V današnjem evangeliju nam je sam zatrdil: Vam — mojim učencem ~ je dano razumeli skrivnosti božjega kraljestva, drugim pa se daje v prilikah. Ali moremo pogledati za priliko o sejavcu. semenu in dušah v božjo skrivnost? Morda imaš ludi li večkrat občutek, da je v v sam stvari za zunanjo podobo tiha skrivnost, v vsakem življenju nekaj spečega, neprebujenega. Tako le ogovori včasih samotno drevo ob zapuščeni poti; ogovori te potok, roža, nebo, kamen, kos zidu. l\o ti spregovori. šele veš, da si dotlej poznal vse samo po zunanji podobi. Ali pa spel: pride hip, ko boš kakor prerojen zaživel s pomladjo, ko boš bral knjigo vse drugače kot dotlej, ko boš drugače govoril s prijateljem, drugače hodil samotna pota. A vendar se na zunaj ni nič spremenilo; le ono speče j i r jc prebudilo in se hipoma oglasilo v tvojem življenju. Na la občutek sem sc spomnil, ko tem bral 1 vstopno pesem današnje svete maše (nekaj mo- , (ločnega je moralo bili, ko so te besede pred stoletji :apele iz src vseh vernikov, ki so spremljali duhov- , lika pred oltar): Zbudi se! Zakaj spiš, o Gospod! Saj res: Gospod je včasih med nami in v nas, kakor bi spal. In če so duše shojene in stepene in 1 trnjeve, in ie božja beseda v njih usahne in se ! uduši in jo drugi odneso: vendarle je v dušah ne- i prebujena skrivnost — Gospod v njih spi. In če jc | naš čas bolan in trd in krivičen in ves k zemlji priklenjen — ali ne moremo pogledati za njegovo zunanjo podobo: v njem spi Gospod. Klilimo, dn bi se prebudil! Zadnja beseda vsake prilike je Bog; zadnji njen odmev — milost. Zalo ob koncu današnje pri- i like čutimo vedno bolj: lalco malo moremo govoriti o dušalt. Morda so pol, skala, trnje, bogata zemlja ... 0, da se le vsaj v zadnjem hipu prebudi njihova skrivnost, njihov Bog! Zakaj duša bo stala nekoč vred Njim, ki ve, za kakšno življenje jo je ustvaril. Metliške novice Kletarski tečaj v Metliki. 27. in 28. januarja se je vršil v Metliki po nalogu in s podporo banske uprave v Ljubljani dvadnevni kletarski tečaj, ki sta ga vodila g. Zupanič od banske uprave in g! Filipič od glavarstva v Novem mestu. Taka je bila sodba o naših ljudeh zapisana in izgovorjena, da se ne zanimajo za nobeno stvar. Morda je ta sodba v marsičem resnična, toda ta tečaj je pokazal, da se ta sodba ne sme posplošiti. Posebno privlačno je bilo to. da se je vršil tečaj v praksi, ne pri prazni dvorani, ampak pri polnih sodih. Vršil se je namreč v kleti vinarske zadruge. Tam je bila prilika, da se praktično pokaže in vse bolj zapomni, kako je treba ravnati z vinom in kako se uporabljajo razne priprave. Vemo pa tudi to, da je poln sod, posebno če je v njem dobra kapljica, čudovit magnet, kateri vleče nase vse, mlado in staro. No pa nočem reči, da so ravno te prijetne okoliščine privabile tečaju tako lepo udeležbo — bilo je vseh udeležencev do 100 marveč to je tisto, kar ljudi budi: skrb, kaj bo. Vsi čutimo, da je treba najti novih potov, ker je staro kar vse odpovedalo. Prav vinstvo pa jc pomenilo našo preteklost, in od vina si obetamo tudi prihodnjost. Kaj pravi letošnji »metličan«? Nekateri imajo veselje s tem, da obrekujejo našo pravično belo-kraujsko kapljico. Veselje jim radi pustimo, toda krivice ne bi radi trpeli. Zato pa naj govori pravična tehtnica, ki isto govori prodajalcu in kupcu. Ob priliki omenjenega kletarskega tečaja je bilo izmerjenih nekaj vin. Rezultat je tak, da daje čast letošnjemu »metličanm. Najboljše vino. pridelek p. Bajuka iz Drašič št.. 8, je pokazalo 14% alkonola. Povprečno pa je večina pokazala nad X2% Pa to nam še najbolj očitajo, da so naša vina kisla. Po- \6JuyW VaSč> s tem da uporabljate NI VE A CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne poslane hrapava. Nadrgnite Vašo kožo vsak večer, predenj greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, koža pa močna in proina. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. Nadrgniie pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema nam.eč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni »veži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremami Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Beloridort & Co. d. s. o. J., Maribor skusim merjenje pa je povedalo, da naša vina nimajo kisline čez S pro mile. Povprečno izkazujejo 7. Strokovnjaki pa pravijo, da so še vina z 0 prav dobra. Nihče torej ne more očitati, da so naša viua slaba, niti ne, da so prekisla. Zato pa pravim vsem, ki bodo tole brali: kdor hoče imeti dobrega, zdravega in stanovitnega vina, naj se oglasi pri nas. Tudi bo s tem najbolje pomagano Beli Krajini, ki je letos radi suše tako zelo prizadeta. Maribor Ureditev Aleksandrove ceste Pred začetkom tlakovalnih del - Zgraditev podzemskega stranišča pred kolodvorom Maribor, 30. januarja. Pretekle dni je mariborska občina razpisala I licitacijo za oddajo tlakovalnih del na cestah, ka-| terih tlakovanje je predvideno v letošnjem občinskem gradbenem programu. Med temi cestami je tudi Aleksandrova, ki bo s tlakanjem končnove-! ljavno urejena. Aleksandrova cesta je brez dvoma i najprometnejša in zlasti z vozovnim in avtomo-| bilskim prometom najbolj obtežena žila našega | mesta. Urejena pa je slabo ter nikakor ne odgo-! varja zahtevam tako velikega prometa, ki se razvija po njej. — Cesta je deloma tlakovana, od ko-i lodvora dalje pa le gramozna in zlasti ta del je bil | često predmet upravičenih pritožb javnosti, ker | so je nahajal kot državna cesta v oskrbi države ter je bil stalno zanemarjen. Cesta bo tlakovana z granitnimi kockami, kakor je Kopališka. Granitni tlak je sicer najdražji, toda v praksi se je doslej izkazal kot najtrajnejši in izredno praktičen tudi i za popravljanje. □ Mariborčani. Primorci! Danes ob 11 je v ; stolnici kakor smo že sporočili javnosti, maša za- dušnica za blagopokojnim goriškim metropolitom dr. Fr. Borg. Sedejem. Pomolimo za velikega nad-škofa-ni učenca! □ Organizacija smuških tekem zu prvenstvo države, ki bodo imele radi prijav iz inozemstva ; mednaroden pomen, je bila predmet seje Mariborskega zimsko-sporlnega podsaveza, ki se je vršila j pretekli petek zvečer. Tekme organizira JZS, ki je i kooptiral v odbor člane MZSP, radi česar pa so na-! stala nekatera uesporazumljenja, ki se bodo morala urediti. Tekmovalna proga bo trasirana tekom današnjega dne ler so bili poverjeni s tem odgovornim poslom gg. Roglič, Golubovič in Vetrih. Start in cilj se bo nahajal na Tržaški cesti pri go-: stilni Achtig, proga pa bo izpeljana deloma po ravnem terenu ter preko severnovzhodnih pobočij Pohorja. Za slučaj, da bi bile snežne razmere za tekmo nepovoljne, bodo tekmovanja preložena na poznejši termin ter bodo vsi prijavljeni tekmovalci o tem pravočasno brzojavno obveščeni. □ 50 letnica vrlega moža. Te dni praznuje svoj 50. rojstni dan ugledni in spoštovani mariborski obrtnik g. Blaž Serdinšek, posestnik in mesarski mojster. Rodom iz Rogaške Slatine iz ugledne rodbine, udejstvuje se pa v našem mestu že dolgo vrsto let ter si je pridobil v krogih svojih znancev spoštovanje in priljubljenost. Želimo našemu zvestemu naročniku še mnogo let v zdravju in veselju! □ Za mariborsko pomožno akcijo je darovala Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 1000 dinarjev. □ Gradba ceste na Kalvarijo, je naletela med prebivalstvom na protivljenje ter se je čulo v javnosti več protestov proti temu načrtu. Tudi v občinskem načelstvu samem se je več občinskih svetnikov izreklo proti nameravani graditvi ter predlagalo, da bi se na kak drug način skušale zaposliti brezposelne množice, ter jim tako pomagati. Kakor smo doznali, bo graditev ceste kljub tem ugovorom izvršena ter se prično gradbena dela že juitri. Cesta bo speljana tako, da bo šla po severnem pobočju do vrha ter bodo dosedanja pota, ki vodijo navzgor za pešce, povsem očuvana. Bojazen, da bi se dosedanji lepi dohodi na vrh grička uničili, je bila eden glavnih vzrokov bojazni pred to cesto in kakor je iz predsloje-čega razvidno, je bila ta bojazen neutemeljena. Z j zgradbo ceste pa se bodo odprle tudi druge mož- i nosti za našo lepo Kalvarijo. Vprašanje zgraditve ; restavracije bo sigurno zopet stopilo v ospredje. □ Seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila predvidoma dne 18. februarja. Na dnev- i nem redu bo poročilo predsedstva, predlogi in j vprašanja ter poročila odsekov, □ Razstavo važnejših letošnjih pridobitev priredi Muzejsko društvo v Mariboru v Študijski knjižnici v zvezi z društvenim občnim zborom, ki se bo vršil v nedeljo, 7. februarja t. 1. ob 10 dopoldne v čitalnici Študijske knjižnice. Na dnevnem redu občnega zbora je predavanje o letošnjih arheoloških najdbah v Mariboru, poročilo odbora, določitev članarine in slučajnosti. □ Posestno izpremembe. Ivan Pall v Krčc-vini, Praprotnikova ul. 220 je kupil hišo v Par-movi ulici 3 od Avg. in Marije Danko za 170.000 Din. — Kocbek Ignac in Julijana, Radvanjska ul. 0 sta kupila hišo v Koserjevi ulici 125 od Ivana Vesenjaka za 150.000 Din. — Razven tega jc kupila mestna občina dve parceli na Grajskem ma-rofu od Helene Baumkirchner za 233.530 Din in od Katar. Badl ter Adele Schaller za 156.850 Din. □ Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu se vrši v petek, dne 15. febr. t. l.v banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ler traja od 8—12 in od 14—18. □ Mariborčani pri tekmovanju za savsko prvenstvo. Današnjih smučarskih tekem za prvenstvo Savsko banovine se udeležila odlična mariborska smučarja Pinter in Neuman. □ Drovi oh 20 v dvorani Zadružno gospodarske banke rokoborba in boks. Nastopijo nai- Vzporedno s tlakanjem ceste se bo uredil tudi prostor pred kolodvorom in zgradilo javno podzemno stranišče. Prostor pred kolodvorom bo tlakovan, stranišče pa se bo gradilo tam, kjer sedaj vodijo stopnice izpred kolodvora na Aleksandrovo cesto. Stranišče se bo vkopalo v zemljo, ob straneh bodeta vhoda, po sredini bodo pa speljane stopnice s cesfe na ploščad pred kolodvorom. Zgoraj, ob zaključku stopnic bodeta stala dva paviljona s trafiko in prodajalnico. — Načrte za ureditev prostora pred kolodvorom je že zdavnaj izdelal gradbeni urad, toda čakati se je moralo na ureditev Aleksandrove ceste, da se izbegne dvojnemu delu. Gradbena svota za stranišče ter paviljona je že zasigurana, gradba sama pa se bo amortizirala z najemnino za paviljone. — Tako je upati, da bo prostor pred kolodvorom, ki jo vplival pusto in odbijajoče, dobil še tekom letošnjega leta prijaznejše lice ter bo končnoveljavno skupno z Aleksandrovo cesto urejen. boljši maratonski in zagrebški atleti. □ Redko slavnost zlate poroke obhajata te dni v Mariboru g. Fišer Blaž nočni čuvaj drž. žel. in njegova žena Jožefa, rojena Krojs. Pred 50 leti sta stopila pred oltar v Kamnici in od te dobe živita v tihi in srečni harmoniji. Bog jima je blagoslovil zakon s 8 otroci, od katerih še šti je živijo. K temu redkemu jubileju želimo še čvrstima zakoncema še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu! □ SSK Maraton. Plavalna sekcija. V torek j ni treninga; v sredo trening za dame. Točno, ker se radi koncerta trening predčasno zaključi. □ Minister dr. Frangeš predava. Ljudska univerza priredi v petek, dne 5. februarja, nedavno j preloženo predavanje bivšega ministra in sena-j torja dr. Frangeša iz Zagreba o socijalni in eko-' nomski krizi na Nemškem. □ Tiskovine za kuluk, ki jib potrebujejo ob-I čine za sestavo imenika vseh obvezancev, se dobijo I v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. □ Opozarjamo na današnji oglas v inserat-nem delu, mehanika Franca Kelbica v Mariboru, Vetrinjska 7. □ Ne verujte agentom! Te dni so se različne stranke zglasile pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in zahtevale velik stenski koledar, za katerega so že plačale inserate nekemu agentu, ki je trdil, da se je koledar tiskal v Tiskarni sv. Cirila. Ker se v omenjeni tiskarni ni tiskal noben tak koledar, je jasno, da je dotični inserent ljudi varal. Vsi slučaji nai se prijavijo orožniški postaji v Mariboru. Okoliškemu prebivalstvu svetujemo v vseh slišnih slučajih skrajno previdnost. □ Naboj smodnika fe dobil v obraz 20-letni zidar Franc Vrbnjak iz Grabšincev. Velike lesene klade, ki se ne dajo razbiti s sekiro, navadno n&bijejo s smodnikom, ki jih raznese na drobne kose. Tako klado je nalbijal poškodovani Vrbnjak; ko je vsipaval v izvrtano luknjo smodnik, se jc naboj nenadoma vnel ter mu pognal plamene v obraz. yrbnjak je zadobil hude opekline na licu ter sc je moral zateči po pomoč v mariborsko bolnišnico. □ Radi službene vneme ob nogo. Težka nesreča se je pripetila včeraj zjutraj na dravograjskem kolodvoru. Ko se je jel jutranji osebni vlak. ki odhaja proti Mariboru, že premikati, je sprevodnik Simon Blatnik iz Maribora, Koseskega ulica 47, pohitel pogledal k zadnjim 4 vagonom, ki gredo z garnituro prazni do postaje Ribnica-Brezno, če je parna kurjava zaprta. Pri tem se je zamudil, da je hitel k svojemu oddelku, ko je vlak že vozil. Na zmrzlih stopuicah pa mu je zdrsnilo ter je pri padcu zašel z desno nogo pod kolesa, ki so mu jo zdrobila v stopalu. Vsak so takoj ustavili ter ponesrečenca naložili ua vagon. Telefonično je bila obveščena rešilna postaja v Mariboru, ki je z avtomobilom prepeljala ponesrečenca iz postaje v bolnišnico. Želimo dobremu in spoštovanemu možu, da bi srečno okreval. □ Kako se Tarno naloži denar. Pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča sc ie vršila včeraj razprava proti Kristini Š. iz Maribora, katero obtožuje obtožnica državnega pravdni-štva utaje in sicer na sledeči način: Terezija Kranjc je služila v Osjeku ter si je od svoje plače vedno nekaj prihranila. Ker sc je bala, da bi denar v Osjeku kje slabo naložila, se je domenila z obtoženko, da bo pošiljala svoje prihranke v Maribor in tu jih bo ona nalagala v hranilnico, da bo ja denar varno naložen. Kranjčeva je tekom nekaj let pošiljala obtožeuki skupno 3520 Din in ko jo pred nekaj meneči prišla v Maribor na obisk, je seveda zahtevala, da ji pokaže hranilno knjižico, katere pa ni bilo. Osumljenka je denar sproti porabila zase, inesto da bi ga vlagala v hranilnico. Obsojena je bila na 4 mesece strogega zapora. Ali ste že poravnati naročnino? Ureditev avtobusnega prometa Ljubljana, 30. januarja. A A. Kr. banska upra-| va razglaša: Na osnovi §§ 1. in 12. zakona z dne 2. decembra 1930, Službeni list št. 55, iz 1931 in § 54 (obrtnega reda z dne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26) odrejam v cilju enotne ureditve avtobus-negga prometa iu v prometnovarnostnem oziru, kolikor »i to že določeno v pogojih posameznih koncesijskih odlokov — sledeče: 1. Podjetja, vršeča obrt občasnega prevažanja oseb z avtobusi, ne smejo v svoja vozila sprejemati več potnikov, kakor je v njih oblastveno dopuščenih mest. 2. Vstopanje in izstopanje potnikov se sine vršiti le na oblastveno ugotovljenih, iz voznih redov razvidnih in ob progi označenih postajališčih (stalnih in pogojnih) in ie postajanje avtobusov v ta namen med postajališči prepovedano. 3. Prevažanje tovorov in blaga, ki ni ročna prtljaga potnikov — izvzemši pošto — je z avtobusi prepovedano. Isfotako je prepovedano odvažati od oblastveno določenih stojišč v svrho prevzemanja in oddaje kakoršnckoli prtljage. Prestopki se kaznujejo po določilih obrtnega reda. Kazni so: a) ukor; b) globa; c) zapor; č) od-vzetje koncesije za določen čas ali za stalno. — Odredba stopi v veljavo tretji dan po objavi ^ Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine. Celje O Tujski promet v preteklem letn. Od 1. lan. do 31. dec. 193! je obiskalo Celje 11.4fi0 tujcev in sicer 8626 Jugoslovanov ter 2834 inozemcev. Med inozemci je bilo 1416 Avstrijcev, 412 Cehoslovakov, 399 Nemcev, 239 Italijanov, 119 Madžarov. 56 Rusov. 49 Švicarjev, 39 Poljakov, 37 Amerikmcev, 25 Francozov, 15 Angležev, 14 Kitajcev, 5 Grkov, 4 Romuni, 3 Danci, 3 Nizozemci, 2 Rolgarn, 2 Arabca, 1 Španec, 1 Portugalec, 1 Šved in 1 Turk. Poklicev je bilo zastopanih med njimi 4158 trnovskih potnikov. 1883 delavcev. 1903 uradnikov. 8R0 obrtnikov. 680 industrijcev, 596 dijakov. 232 zdruvni kov, 175 odvetnikov ter 1845 tp-ez poklica. ■0- Smrtna kosa. V čotr!"k 28. t. m. ;> nmrU na svoiem posestvu na Polulah št 18 poflo*tn:r« Marija Rezarjeva v starosti 66 let — V pet>k 29. t. m. jo umrla na svojem domu v 3absr.ii, Tovarniška ulica 4, v starosti 42 let Cecilija Levčeva, žena delavca mestnega mlina. — Is!i" dan je uinrts v javni bolnišnici vdova po davčnem slugi Helena Potoklepova iz Gaberja v visoki starosti 76 let. — Dušam pokojnih večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa nnše Iskreno sožalje. 0 Nočno lekarniško službo ima sedaj v prihodnjem tednu do vključno petka 5. p. m. lekarn* >Pri oriur na Glavnem trgu. Mestno gledališče. Reprza Mariše, ljudske drame s petjem v petih dejanjih, ki je pri premijeri v popolnoma razprodanem gledališču dosegla velik uspeli, bo na Svetnico ob 4 popoldne v Mestnem gledališču. Predprodnja vstopnic v knjigarni Goričar in Leskovšek na Kralja, Peira cesti, kjer so lahko naročajo vstopnice tudi po dopisnici na kar opozarjamo zlasti občinstvo iz oko i lice. & Trobentice v okolici Celja. Vpokojen" ka-! petan g. Andrej Kopinšek je te dni nabral v svo-■ jem vinogradu v Zvodnem pri Celju lep šopek eve-| žih trobentic. katerih je sedaj vse polno v njego-' vem vinogradu, kar se pač redko dogaja koncem : meseca januarja. & Občni zbor celjskem tra-silnega in roSeval-nega društva. Sinoči, soboto 30. t. m. ee je rt^H j v Gasilskem domu občni zbor gasilnega in pnše-| valnega društva. Društvo šteje danes 61 rednih | članov, ima mnogo podpornih in 6 častnih članov. Alarmirano je bilo društvo 25 krat za večje poža-[ re, 13 manjših, 7 krat eo se vnele saje. Razun tega jo bilo še 5 slepih alarmov, vsega 50 alarmov. Pri tem se je razvilo cevi v dolžini 4740 m in 379 mož je žrtvovalo 689 ur časa. Prevoženih je bilo več kol 1000 km in porabljenih nad GOO litrov bencina. Reševalni oddelek je prepeljal 370 ponesrečencev in bolnikov, avto pa je prevozil 2527 km. Odbor je dobil absolutorij. V novi odbor so bili izvoljeni kot načelnik častni poveljnik Jellenz Ivan. polec njega pa še Košir Franc. Kališnik Aloiz Berna Emericli, Prisloschek Jožef, Bandek Edmund ir Schloeser Bogomir. Slovenjgriscfec Zborovanja. Preteklo soboto in nedeljo je priredila tuk. mlekarska zadruga troje dobro uspelih zborovanj, katerih se je skupno udeležilo nitro-130 kmetov. Na vseh zborovanjih je govoril tajni i Cent. mlek. društva g. Benko iz Ljubljane o mle karski trgovini, konzumn, pridobivanju in prede!,, vanju mleka v mlečne izdelke sir, mns'o itd N.> men zborovanja je bil, zbuditi čim več zanimanje za tuk. mlekarsko zadrugo. Uspeh je bil ta da i< pristopilo precej novih članov. - V .iredo je imel v Zadružnem domu zadružni tečaj nadrcvizor Pn senjak, ki je v prav poljudnih besedah govori! r denarju, denarnih zavodih, toku denorja itd Šesttedenski kmetijski tečaj se prične mi hvečnico v Šmartnem pri Slovenjgradcu in v Čeli tele 4. februarja pri Sv. Mihaelu pri Šoštanju V Šmartnem se vršijo predavanja zaporedoma šest nedelj, pri Sv. Mihaelu pa zaporedoma šest četrtkov. Pri »Kapelici« je naslov igre, katero priredi gasilno društvo Stari trg v nedeljo 7. februarja v Karnarjevi dvorani v Starem trgu. Pri igri in pro sti zabavi sodeluje tamburaški zbor fantovskega odseka. Draiba za nabavo gramoza se vrši za slovenj graški okraj v ponedeljek, dne 8. februarja v Slovenjgradcu, za šoštanjski sodni okraj pa v četrtek, dne 11. februarja v Veleniu Dnevna Protestna izjava Ljubljana, 29. jan. Podpisanima dvema je dana sreča, da uam je Bog naše starše ohranil pri zdravju in življenju do visoke starosti. Oče Anton Puš v 80. lelu, in mati Marija v 77. letu, živita sama v Št. Vidu pri Stični na svojem domu. Z žalostjo in ogorčenjem smo njuni otroci izvedeli, da so ju nekateri tuji ljudje iz špekulacije, da bi prišli do denarja nn lahek način, zavarovali za večjo vsoto denarja, baje zn 600.000 Din. Ker je sedaj že potekel rok, ko bi špekulantje že dobili izplačano vso vsoto, ako bi nam umrla najin oče in mati, špekulantje žele skorajšnje smrti svojih »zavarovancev«:. Na razpolago so nam priče, kako so »zavarovalci« govorili, govoreč o smrti naših stnršev: »Vi boste jokali, mi so bomo pa smejali, ko bomo imeli polne žepe.« Tak način postopanja s starimi ljudmi, na katere smo kot njihovi otroci navezani z vsem srcem, se nam zdi nemoralen in vse obsodbo vreden! To, kar se godi z našimi stnrši, to se godi, kakor slišimo tudi z drugimi starčki po deželi. Javnost naj presodi, če je to človeka dostojuo in za kristjana vredno. Iz takih razmer se ne more roditi nič dobrega. Zato podpisani protestirava proti taki špekulaciji z življenjem naših starčkov in pozivljeva vso javnost, da proti temu nastopi. Upava, da bodo tudi merodajne oblasti storile proti temu nemoralnemu zlu vse, kar postava določa. Medve izjavljava od svoje strani, da se bova poslužili vseh pravnih sredstev, ki so nama na razpolago, da to nemoralno špekulacijo z življenjem svojih staršev preprečiva! Marija Puš, 1. r., Celestina Raztresen roj. Puš, 1. r. kronika Dr. STANISLAV Ž IT KO ODVETNIK V LJUBUANI vljudno naznanja, da s i febr. 1932 preseli svojo pisarno v palačo Vzajemne po-o.'ilnice na Miklošičevi cesti št 7, levi vho t 1. na.istr. (nad Oblačili.ico). Telefon št. 24 20. Koledar Nedelja, 31. januarja: (2. predpepelnična nedelja): Peter Nol., spoznavalec; Manala, vdova. Ta mesec je dan narastel za 1 uro in 1 minuto in je danes dolg 0 ur in 26 minut. Ponedeljek, 1. februarja: Ignacij (Ognjeslav), škof mučenec. Ta mesec naraste dan od 0 ur in 20 minut za 1 uro in 30 minut do 10 ur in 56 minut. Osebne vesli =r Šcsfdesetletnfco življenja je praznoval te dni gosp. Ivan Le vate k, trgovec v prijaznem trgu S odraz ic i na Dolenjskem. Slavljenec ima ze pet in trideset let trgovino, ki jo jc 6 svojo vzorno pridnostjo, trdim delom in bistrim umom zelo povzdignil. Gosp. Levstek, ki je vz£o,il isto-tako pridne sinove, kateri kot trgovci delajo naši slovenski podjetnosti čast, je zavzemal v našem trgu tudi ugledna javna mesta ter ga štejejo med tvoje darežljive dobrotnike cerkev, šola in gasilno društvo. Jubilant sc Marjan< poročnik fregate Fran Martinis; za vršilca dolžnosti prvega častnika kr. podmornice »Smeli« poročnik fregate Josip Saksida: za vršilca dolžnosti upravnika stroja kr. podmornice »Sme-li< strojni podporočnik Rikard Damiani in na eložbo na kr. brod iSokol« poročnik fregate Joža Kvac. = Upokojen je bivši narednik - godbenik I. razr. godbe dravske divizijske oblasti Viktor Kavčič s pokojnino, ki mu pripada po službenih letih po zakonu o preskrbi vojaških oseb prejšnje avstro-ogrske vojske. Kako poslanem dober godbenik To brezplačno knjižico pošlje tomrna glasbil Meinel odar Franc Rus je imel svoj delež pri glavi rojene živali. Zadovoljen je zrl po njej in se veselil dobre priredbe. Nnenlirat pa se je svinja zasukala, okrenila in hlastnila gospodarja naravnost v levo roko. Njen ostri čekan je predrl kožo, a zadel ob kost in tako izzval le majhno, neznatno rano, za katero se mladi mož niti zmenil ni. — Delo je šlo naprej svojo pot in proti večeru vse lepo izvršeno, vse urejeno v posodah in shrambah. Nasledil,j-ga dne pa je gospodar začutil neko toploto v levo roki .. neko kljuvanje in rahle bolečine. Stanje se je slabšalo... bolečine vedno huj. se. Roka je začela otekati, postajati modra in višnjevo zardela. Slabosti so ga obdajale, bolečine segale prav do srca ... Šel je k zdravniku in ta je ugotovil zastruplje-nje krvi. Še malo naj bi bil zamudil, pa bi bil dobri mož izgubil roko in morda celo življenje. Stanje bolnikovo se boljša sedaj, a še vedne mora hoditi k zdravniku. Prodal je j>rašiča doma iu ves denar je že šel v ta namen. Poleg tega pa trpe tudi gospodarski posli, ker mož Sp vedno pestuje bolno levico in niknkoga dela opravljati ne more — Naj bi skoro ozdravel! Ptujski obrtnik! m trgovci za skupne zbornice Ptuj, 30. jan. Za 29. januarja zvečer je sklicalo obrtno društvo v Ptuj u zborovanje, na katerem se je zbralo iziedno mnogo obrtnikov in trgovcev, da je bila zborovalna dvorana Narodnega doma do zadnjega kotička napoin;ena. Na zborovanju, ka-; teremu je predsedoval načelnik društva g. Merlič, | je obrazložil obrtni nadzornik g. Založnik v nad-enournem predavanju najzanimivejše odločbe novega obilnega zakona. Zborovalci so zasledovali predavanje izredno pazljivo ter stavili številna vprašanja, katera je predavatelj razlagal v podrobnostih. Sledila je še kratka razprava o socialnih bremenih, nakar je bila med navdušenjem sprejeta resolucija, s katero se ptuj. ko obrtništvo izreka odločno za skupne »rgovsko-obrtne in industrijske zbornice in zavrača škodljivo hujskanja za ločene zbornice po neodgovornih osebah posebno sedaj v času, ko bi razdvojenost prinesla lahko usodne posledice. V drugi resoluciji prinaša obrtnišivo zahtevo no olajšanju socialnih bremen z odiravo Osrednjega urada za zavarovanja delavcev, ki se naj nadomesti s posebnim odsekem v ministrstvu socialne politike, ki vrši nadzorstvo nad izvajanjem dehvskega zavarova-nja. V resoluciij se zahteva popolna avtonomija in finančna samostojnost okrožnih uradov. Fhtj ! Umrla, sta Franc Slavič, trgovec, rodom iz Ljutomera, v 56. letu starosti, iu Jožef Ffirbas, ekonom iz Ptuja, v 27. letu starosti. Prizadetim nase sožalje! Poročila sta se Franc Ožinger, posestnik \ I tboleih, m Julijana Jurešič, služkinja v .ptujski proetiji. Bog daj' srečo! Tatvina kftlesa. Jožef Rojs, posestnik od Sv Urbana, je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel kolo iz veže gostilno Zupančič. Kolo je znamke »Rekord - in vredno 1000 Din. Mazaštvo. Policija je po naključju izsledila neko žensko, ki se bavi z mnzaatvom. Pri hišni preiskavi ji je bila zaplenjena kompletna >lekarna) z raznimi zdravili. Prijavljena je sodišču. Litija Sejem. Pretekli ponedeljek se je vršil v Litiji tretjič na novo vpeljani živinski sejem, na katerega so živinorejci to pot prignali mnogo živine, nad 300 glav. Tudi kupcev — ljubljanskih mesarjev — ni manjkalo, Ie cene niso bile kaj prida. Nekaj parov najboljših volov je bilo prodanih "kj; žive teže po Din 5.—, nekaj po Din 4.30, večina pa po 3 do 4 dinarje. Mnogi kmetje niti toliko ne skupijo za svojo živino, kolikor so svoječasno dali zanjo ob nakupu. Cena prašičem se je pa zadnje tedne nekaj ustalila, plačujejo izpitane za špeh do Din 0— za kg, okoli 100 kg težke Din 8.—. Nekateri pa si nabavijo iz Ljubljane hrvaške pra-šiče-špeharje, katere kupijo kg po Din 7.—, ter imajo okoli 75 odstotkov špeha, tako pridejo ce*-neje do domače zabele. Litijski mesarji prodajajo špeh kg po Din 13.—. Smrtna kosa. V ljubljanski bolnišnici je po kratki mučni bolezni umrl dolgoletni preddelavec v litijski topilnici g. Martin Potokar, star 58 let. Kdo ga ni poznal, močan ko hrust, pri tem prijazen in uslužen vsakomur. I'o napornem delu v topilnici je namesto počitka delal doma in si tako s pridnostjo pred par leti postavil na občinskem zemljišču lastno domačo streho. Zadnja leta, !oo se je obrat v topilnici popolnoma ustavil, je vršil službo nočnega čuvaja in bi moral sedaj biti upokojen, česar pa ni dočakal. Zapušča vdovo in pet otrok, katere vse je spravil k poštenemu delu. — Pokojnika prepeljejo iz Ljubljane domov, odkodet se vrši njegova zadnja pot v ponedeljek popoldne na litijsko pokopališče. Žalujočim naše iskreno sožalje, njegovi duši pa mir in pokoj. Samostan sv. Bernarda Nedavno je večje število menihov in bratov iz znamenitega samostana Sv. Bernarda, o katerem čitamo v starih potopisih toliko ganljivih opisov, odpotovalo v Tibet, kjer so si v divjem in skoro neprehodnem visokem gorovju postavili nov samostan. Seboj so vzeli tudi več psov, s katerimi bodo v novem bivališču izvrševali človekoljubno in požrtvovalno delo. V samostanu sp ostali samo profesorji. Samostan sv. Bernarda stoji na obmejni točki na zgodovinskem prehodu Sv. Gotharda preko Alp, ki delijo Švico in Italijo. Preko tega prehoda je Caesar s svojo vojsko vdrl v današnjo Aktivnost Heimvvehra. Zadnje dni je časopisje zopet pisalo o pripravah avstrijskega Heimvvehra, da povzroči nov prevrat. Voditelja" Heimvvehra knez Riidiger Starhemberg (v sredi) in major Papst (levo od kneza) sta se mudila v Berlinu, kjer sta se pogajala s Hitlerjem o skupnem nastopu. Francijo in pozneje Napoleon na svojem zmagovitem pohodu v Italijo in ilirske pokrajine. Samostan je že 900 let star, in imajo menihi slejkoprej kot glavno dolžnost pomoč v sili potnikom, ki so namenjeni iz Italije v Švico. Sedanja tehnika je še izboljšala na temelju dolgih izkušenj vzorno urejeno rešilno službo. Samostanski čuvaji noč in dan bdijo po malih zavetiščih ob cesti. Čim zapiha veter in prične snežiti, obvesti menih na slemenu ostale so-brate, ki potem posvarijo potnike in jih opozarjajo na življenjsko nevarnost. Dolenje švicarske in italijanske vasi na isti način redno naznanjajo samostanu vsakega potnika, ki ob slabem vremenu odhaja navzgor. Menili v spremstvu psa takoj nato odrine potniku naproti. Samostan je tudi opremil vse nevarne kraje z žično vrvjo in koli, ki kažejo pravilno smer. Plazovi, ki redno zasujejo ozke soteske na švicarski strani poti, pomenijo največjo nevarnost. Samo s. bernardski psi ji lahko kljubujejo. Samostanska reja zdaj šteje 17 izurjenih psov, vodnikov in več mladičev. Bernardinski psi so veliki, krotki in močni, a dokaj omejeni. Ni tako lahko izuriti psa te pasme za vodnika. To zahteva veliko časa in vztrajnosti. A menihi imajo posebna prastara dragocena učna načela in dosežejo prave čudeže na tem področju. Dokler še ni bilo telefo i, so odhajali psi iskat onemogle potnike na jiovclje menihov sami. Slejkoprej nosi vsak pes na vratu vrečico z živežem in leseno posodo z vinom v obliki malega sodčka. Čc je potnik samo zgrešil pot ali onemogel, mu kaže pes pravilno smer in ga pripelje v samostan, čc pa leži potnik brez zavesti ali če je celo zmrznil, takoj steče pes po menihe z nosilnicanti in jim naznanja ponesrečenca s posebnim presekanim lajanjem. Barry, s častnim priimkom Rešitelj, je bil najboljši izmed vseh bernardincev. Otel jc 40 človeških življenj in tragično poginil leta 1810. Štirideset prvi potnik ga je smatral v metežu za divjo zver in zabodel. Našopan Barry stoji v bernskem mestnem muzeju. Od tedaj ima najboljši samostanski pes vedno isto ime Barry. Njegova žalostna usoda jc splošno poznana, a neštevilo njegovih prednikov in potomcev je postalo žrtev plazov, pod snegom nevidnih prepadov ali burje, ne da bi kdo vedel, kje in kako so sc ponesrečili. Zato je umljiva ona ganljiva ljubezen, ki io izkazujejo menihi njih »mlajšim bratom«, kakor imenujejo zveste pse. Mučenišlto življenje misijonarjev v Kini Iz šanghaja jc došlo na Agcntia Fides meseca dcc. telegramsko sporočilo o smrti Mgr. ' Ricci-ja in o oprostitvi p. Lazzeri-ja. Oba misijonarja (ital. frančiškana) so ujeli meseca maja 1931 razbojniki z ostalimi 3 njunimi sobrati v semenišču v m. Chayuen-Cheou. Od teh ne-srečnežev sta 2 umrla v ujetništvu in sicer pp. Santini in Checcacci; dva sta bila pa sedaj spuščena na svobodo, to sta pp. Maggini in Lazzeri. Mgr. Ricci-ja so spustili pred 2 mesecema, a je zaradi 4 mesečnega ujetništva in zaradi surovega ravnanja tako oslabel, da ni bilo nobenega upanja na zopetno okrevanje. Mgr. Ricci je bil šele 45 let star. •Tako žal mi je, gospod profesor, da nisem mogla priti na vaše predavanje o pegah na solncu?« 'Saj vas to vendar ne more ravno posebno zanimati.« »Nasprotno, saj veste, da dobim vsako poletje solnčne pege. Pogled na trgovski del Šanghaja, ki so ga zasedli Japonci Učinkovita reklama V službi javnosti Se na nekaj zelo važnega je opozoril Michligk: Najprvo mora delati založnik reklamo zase. On vendar hoče, da mu bo podjetje procvitalo, zaslužili hoče z listom, hoče pa si tudi preskrbeti sredstev, da bo povečal svoj list in da bo tako mogel z njim kar najbolj služiti javnim interesom. Pasivnost v tem pogledu je popolnoma napačna. Moderno življenje je spremenilo temeljne tendence gospodarstva in jih deloma preokrenilo. Skoro na vseh področjih gospodarstva imamo nekakšen »preveč«, ki išče povsod ventilov. Enega najpomembnejših ventilov gospodarstva moramo gle- NOVC slike o nemirih v Španiji. Demonstranti so obkolili jetnišnico v mestu Bilbao in zahtevajo izpustitev jetnikov. Vojaške čete so jih zadržale in ravnatelj jetnišnice svari demonstrante pred nasilnimi dejanji, ces, da bosta vojaštvo in policija nastopila z orožjem. Kljub temu opozorilu je prišlo do krvavih spopadov. dati prav v reklami. Ce torej nobeno področje gospodarskega življenja ne more biti brez reklame, zakaj naj bi bilo edino časopisje? Ali ni prav časopisje kot najbolj obsežen in s tem najbolj važen reklamni nosilec naravnost poklicano in moralno prisiljeno, da dela reklamo zase? Zakaj se zdi marsikateremu založniku boljše, da ne dela reklame zase, na drugi strani pa daje na razpolago svoj list kot reklamnega nosilca vsem drugim podjetjem? Ce jc list tukaj kot reklamni nosilec, naj bo pravilen in smotren — in kar je smotreno, je v smislu gospodarstva tudi »boljše«, naj sc izdaja za to, kar predstavlja in naj ne posluša, da skrije eno svojih najvažnejših nalog za prvimi stranmi, takoj za uvodnikom in feljtonom. Naj sc skromnost ne razumeva napačno in naj se ne bo nepravičen proti samemu sebi. • 'ogostokrat naletimo na ugovor, da je zgrešeno kot založnik trditi, da je inserat najučinkovitejše reklamno sredstvo. Samo onim, ki niso v zvezi s časopisom, verjamemo tako trditev. Ta argument je skoz in skoz napačen. Vsak, ki dela reklamo, hvali vendar svoje blago in trdi o njem, da je dobro in da ga moramo kupiti. To je vendar bistvo reklame, postaviti prednosti določenega blaga, določene storitve v pravo luč. In temu značaju- reklame se založnik tudi zase ne more izogniti.-Tudi za njegovo reklamo je važno in potrebno, da jasno pove: Inserat je najboljše, najcenejše, najdragocenejše, najuspešnejše in v vsakem oziru neprekosljivejše reklamni) sredstvo. Odločilno je tukaj kakor pri vsaki reklami: pravilno, t. j. na dober in prepričevalen način delati reklamo. Založnik pa ne dela reklame le zase, če hvali inserat in njegove prednosti in če zlasti tudi — prepričan o uspehih svojega lista — predstavlja svoj lastni list vedno znova kot najbolj učinkovit insercijski organ. Založnik zgubi za inserente, za gospodarstvo vobče in s tem za ves narod, ko oglaša inserat. Kajti on služi javnosti s tem, ko jo prepričuje, naj v svojem lastnem interesu inserira. On služi vsemu narodu, ko ga poučuje, katero je resnično učinkovito reklamno sredstvo. Tako služi tkz. dastna reklama« časopisnega založnika v največji meri napredku. Kdo plačuje reklamo? Neki švicarski list je zaprosil več veletrgov-cev. ki mnogo inserirajo, da bi mu odgovorili na pereče vprašanje: Kdo plača časopisno reklamo? Vsi veletrgovci so bili soglasnega mnenja, da jc zmotno naziranje, da plačajo reklamo konzu-menti. Iz dokaznega materijala je bilo razvidno, da mora biti eno in isto blago pri majhnem prometu dražje kot pa pri velikem. Ker pa se brez reklame nikdar ne da doseči prometa v isti višini kakor z reklamo, je značilen učinek reklame ta, da se sama sebe plačuje, da, da celo več prinaša, kot pa stane. Ce bi ne bilo reklame in bi ne bilo občinstvo opozorjeno na praktično uporabo mnogih predmetov, bi bil konsum teh predmetov manjši in obtežitev (consumenta primerno večja. | Popolnoma napačno je tedaj, zavesti sc od velikih številk in trditi: Ljudje dajejo celo premoženje za reklamo. Kako poceni bi lahko bilo blago, če ne bi delali reklame in bi se cena za znesek za reklamo znižala. Žal, se ne da to tako lahko izvršiti, kajti promet in reklama sta v istem razmerju nad seboj kot učinek in vzrok in če vzamemo proč ! vzrok, izostane tudi učinek. Meni je znana — je pisal neki veletrgovec — cela vrsta veletrgovcev, j ki so se upropastili samo radi tega, ker so tvegali i samomorilni poskus, prihraniti propagandne stroš-; ke. Spomin občinstva je kratek, konkurenca pa : nikdar ne spi. Samo od sebe govori občinstvo le 1 izjemoma o tem ali onem produktu, če ga propaganda vedno znova ne spominja nanj. Posebno to-j varnar. ki računa s produkcijo v masah in s pro-' dajo v masah, se nc sme zanesti na 5% konsu-inentov, ki mu ostanejo zvesti, ko so preizkusili ; blago, temveč mora računati s pozabljivostjo in površnim ocenjevanjem privlačne moči vsega novega in skrbeli, da ljudje vedno znova bero o njc-| govem produktu. Seveda velja to le /a dobro reklamo za do bro blago. Radi slabe reklame ali reklame za slabo i blago je /e marsikatera trgovina propadla, kjer pa je podana kvaliteta v vsakem oziru, pa nima ) dobička iz reklame le trgovec, temveč tudi konsu-, ment. ki dobi boljše blago za manjšo ceno. Mandžarski konflikt pred Zvezo narodov. V Ženevi zboruje Svet Zveze narodov in se na tajnih sejah posvetuje o vojni na Daljnem vzhodu. Na levi: kitajski delegat Jen, na desni japonski delegat Sato. »S podjetnikom sva se danes sporazumela glede povišanja plače. »In — kako?« »Ostane vse pri starem.« Ameriški bogataš je v Londonu v gostih. Prijatelj ga pelje zvečer v gledališče na predstavo Hamleta«, l o predstavi ga vpraša: 'Kako se vam je kaj dopadlo?« Precej dobra stvar. Vendar ste vi v Londonu precej zaostali. Mi smo »Hamleta« v Nevvvorku dajali že pred petimi leti!« .1. Piber: Nehal spominov n.a 1901—1905. (Konec.) Ccconi kot dobrotnik župne cerkve. Ko se je naselil Ceconi kot podjetnik na Bistrici, pride v župnišče s svojim uradnikom ter pove župniku, da bi rad cerkvi kaj daroval, češ, da mu bo dobri Bog dal pri nevarnem in truda-polnem delu zgradbo predora svoj blagoslov. Omenil je še, dobro se spominjam, nihče ne vidi v notranjost teh gora, nihče nevarnosti iu težkoč, ki nas čakajo pri tem trudajiolnem delu. S seboj je prinesel cenilnik znane firme z Dunaja »Krikek s pripombo, naj si župnik izbere kak primeren plašč. Z vso hvaležnostjo je župnik pregledal vsebino, toda pristavil je, bel ali rdeč tnašni plašč je samo za gotove praznike svetnikov ali svetnic. Ž a vse velike praznike in godove pa je mašna obleka v zlatem brokatu pripravna. Seveda za veliko mašo so potrebne tudi leviti in vesperale. S smehljajočim obrazom odgovori Čeconi, oprostite, jaz se res premalo spoznam, prosim Vas, kar sami naročite, kakor veste, da je prav. Župnik jo torej imel polno oblast in naročil na Čeconijev račun krasno inašno obleko, vso v zlatem brokatu. Tudi jo oskrbel novo dragoceno svetil,jko za večno luč pri velikem oltarju, nadalje farno bandero s podobama sv. Nikolaja in sv. Jakoba. S svojo družino je bival ves čas zgradbe nn Boh; Bistrici. Sezidal si .je dve vili. Imel je blago družico. Prav za prav Slovenko po rodu, rojeno Novak. Ista še sedaj živi na rojstnem kraju njenega umrlega moža v 1'ielungo. Imel je tri otroke: dečka Hortenza, hčerki: Marijo in Magdo. Srčno je ljubil svojo soprogo in otroke. Nekoč mi je pokazal otroke ter rekel: ti otroci imajo mater, drugi je niso imeli. Vzgoja z guvernantami ni zanič. In ta gospa je bila in je še sedaj globoko verna. Kolikokrat je pripeljala svoje otroke tja pred Marijin oltar v župno cerkev, ter z njimi molila za dobrega očeta in otroke. Za vse lo je vedel soprog, zato jo je tembolj spoštoval in ljubil. Ganljivo je bilo videti, kako so ti takratni malčki hiteli nasproti svojemu očetu, ki se je utrujen vrnil okrog 12 k svoji družini. Njegov družabnik je bil Franc L u s s e r , Švicar iz mesta Zug. Znamenit mož! Za časa kralja Milana je bil nekak železniški minister v Srbiji. Delal i u izvršil je več železnic v Srbiji. Dobro se je priučil srbščine, ter že ondaj hvalil srčnost in delavnost Srbov. Da, prerokoval jim je že lakrat bodočnost kot žilavemu narodu. Z vso družino je živel, če se prav spominjam v Nišu, oziroma v Kragujevcu. Tam se mu jo rodilo več otrok. Enemu so dali pri krstu ime Milan. Ker pa inženerju Lusserju ni ugajala državna služab, ker je kot Švicar ljubil prostost, se je po dovršenem delu železnice v Srbiji vrnil na svoj dom. Kot družabnik Če-conijev je prevzel razna dela. Tudi pri Albertskem predoru jo ž njim delal. S Čeeonijem je prevzel IK> tem tudi veliko zgradbo Boh. predora. Bil jo globoko umen in veren Švicar. Večkrat sva debatirala tudi o verskih vprašanjih, pa ie bil tako jiodkovan, da sem bih včasih komaj kos. In ko sem ga spremljal Čez Bačo v Podbrdo, sva navkreber molila rožni venec.. Preje ni govoril, dokler ni opravil svoj penzum. Mesio Zug in sploh ves kanton je mešan, katoliški in kalvinski, zato se le versko ločijo pa tudi utrjrjujejo v verskih vpra- šanjih in idejah v nasprotju s kolvlnisti. In ravno di užina Lnsserjeva se je morda najbolj odlikovala v tem boju. Gospa Roza, visoko nadarjena je v verskem duhu vzgojila vse otroke. Ena hčerka je še dandanes uradnica katol. sSchvveizerzeitungi:. Njen brat se je poročil s Čeconijevo hčerko grofico Marijo. Drugi brat je v samostanu, eden pri sodišču v Altdorfu Tako so vsi preskrbljeni. Kako stroga verska vzgoja je vladala v tej družini, še tael dokaz: njegov najmanji sin je imel pristopiti k prvemu sv. obhajilu. Oče ni strpel na Bistrici, gnala ga je očetovska ljubezen do svojega sina prvoobhajanca. da se je prav v la namen odpeljal k slavju prvega sv. obhajila na dom k svojemu sinu. Ta mv Švici je prvobbajanec — slavljenec — listi da nprvn oseba. Sedi pri mizi na prvem mestu s šopkom, če je deklica z belim vencem, češ, prinesel vam je danes Zveličarja prvič med nas. Veseli se vsa družina, za vse člane družine je ta dan največji praznik kakor pri nas slavje novo-mašnika. Vrnivši se od tega slavja je samo še nekaj časa bival v Bistrici, potem je odšel v Podbrdo, kjer je na južni strani vodli vse tamošnje delo v predoru. Po dovršitvi jiredora se je vrnil na svoj dom. Seveda ni miroval. Bil je izvoljen v zvezni svet kantona Zug. Žal, čez nekaj časa ga j ezadela kap in tako je kot 70-lctnik umrl v naročju svojo žene iu molitvi svojih otrok. Veliko sem so od njega naučil in sem mu hvaležen. Omenim še nekatere druge, ki so bili zaposleni pri Boh. predoru. Najpreje domačine pred-delavce: Mihaela Ropreta iz Šenčurja, Kotnika iz Trzina in Habata. Vse tri je Čeconi spoznal že pri Albergu. Ti trije so kot akordanti zvesto služili svojemu gospodu, zalo jim je zaupal in tudi povsod odlikoval. Vodili so delo in nadzorovali največ na prostoru zunaj predora. Znotraj v predoru pa sta nadzorovala delavce nečak Čecoriljev Dominiko | Ceconi in Rrock, ki je vpisoval dnine. Inženerjl so bili: Ilosch iz Tržiča, Andreossi, uiadnik Kadunc Pollak, Perko vodja v predoru in Sacceti. Državni zastopniki oziroma vodstvo so bili: inšpektor Fritz pristen Tirolec, inžener vitez Maks pl Klodič Molke, Zajček in šuber. Inžener Klodič je danes v Jugoslaviji znani graditelj raznih železnic ter podravnatelj drž. železnic v Sloveniji. Omeniti moram še prijatelja Antona Strossa, ki je bil pri zgradbi zn|>oslen kot delovodja v zaseki potem figurant pri državni železnici in slednjič kot delovodja celih 29 let. Sedaj uživa spoštovani posest nik pri Stari Fužini svoj zasluženi pokoj. Nad vse slovesno se je vršila otvoritev opisano zelezmee 1. marca l(X)5- K tej so prišli razni zastopniki države in deželo. Iz Trsta je bil navzoč takratni namestnik, rekli so mu »rdeči princ llo-henlohe-, ljubljanski deželni predsednik llein deželni odbor jia je zastopal dr. Lampe in še razni drugi javni funkcijonarji. Vrstile so se pomenljive napitnice. Najbolj mi je ostala v spominu dr. Lam-petova, ki je nekako z vzvišenim glasom orisal kulturni jiomen nove železnice sploh, ki naj veže sever z jugom in kaže tujcem lepoto naše lojie domovine. Ilohenlohe pa je napil Čeconiju kot kralju delavstva. Pa vse je minulo. Kako hitro beži cas in danes je že mnogo let, odkar nam je nenasitni Lah odvzel toliko lepega sveta, po katerem vodi zgrajena železnica, ("'asi se spreminjajo. Boh. predor je dolg 6336 m, dvotiren, smer inu je ravna, le na južni strani proti Podbrdu se zaokroži proti Bači. Od severne strani se dviguje 2.5% in v daljavi 2643 m proti Podbrdu ima deset cm padca. N aBistrici je višina 525 m, Podbrdon. pa 508 m K Jesenice »Mulo pevko«, ljudsko igro s petjem vprizori drevi KPD. Vstopnina je skrajno nizka. Avtobusnim podjetnikom v opozorilo. Na Jesenicah so dani pogoji, da bi se vpeljal avtobusni promet po mestnem teritoriju. Vozovi bi vozili s Save do Plavža, včasi z Javornikn do Hrušice ali celo z Žirovnice do Dovjega. O zadevi naj premišljujejo avtobusni podjetniki in jim je rade volje ,v tej zadevi na razpolago Olepševalno društvo na Jesenicah. Občni zbor Olepševalnega društva na Jesenicah bo v sredo, 3. februarja t. I. zvečer ob t9>j v osnovnošolski risalnici. Movo mesto Skioptično predavanje o »Ognjenikih zemlje« se vrši danes popoldne ob -l v Prosvetnem domu v Novem mestu. Predaval bo g. prof. dr. Valter Bohinjec. Na Svečnico bo istotako v Prosvetnem do:nu ob 4 popoldne skioptično predavanje: Severno-apneniške Alpe od Lnndecka do Salzburga. Predava znani humorist in hribolazec g. profesor Janko Mlakar. Ruše Dobrodelnost. Kar dve dobrodelni akciji delujeta pri nas. Protituber.kulozna liga .skrbi za slabotne in k jetiki nagnjene otroke s tem, da dobi vsak gotovo količino mleka in žemlio v šolskem odmoru ob 10. Kako lepo je gledati teh 65 otrok, ki veselih obrazov hitijo vsak dan no svoje mleko in zemljo. Toda liga se ima zahvaliti raznim dobrim srcem, da more tako skrbeti za res potrebne otroke. Sai pa tudi nekateri dobrotniki pošiljajo zastonj mleko v ta namen. — Odbor za brezposelne pa tudi deluje s polno paro. Vsak četrtek deli živila najpotrebnejšim. Odborniki akcijskega odbora so si delo razdelili Fden zapisuje, drugi deli, tretji nakupuje krompir po Selnici in drugod, četrti se je podal z veliko košaro v Maribor na trg po slanino itd. Pa tudi vsi ostali R.u-šani delujejo pri tej akciji, kolikor jim je to mo-oče. Vsak po svojih močeh daruje za brezposelne, udi naši trgovci so se izkazali vsi do zadnjega. »Ženitev«. Naše kat. prosvetno društvo priredi 7. februarja t. 1. zvečer Gogoljevo: »Ženitev«-Zanimivo pri celi stvari bo pač to, da je menda tudi kriza vzrok, da se odbrani ženin umakne zakonskim sladkostim skozi okno. Pri vsem tem bo pa smeha na cente. Zato Rušam ne zamudite prilike, da se nasmejete. Velika zaspanost bi vladala v Konjicah, ako bi ne bilo delavnega Katoliškega izobraževalnega društva. Poročali smo nedavno, s kakim lepim uspehom so njegovi člani uprizorili težko rimsko igro >Quo vadis?< Ni še en mesec od zadnje predstave, pa nam bo isto društvo nudilo že novo igro. Na Svečnico 2. februarja t. 1. bomo imeli priliko videti v Katoliškem prosvetnem domu krasno ljudsko igro s petjem »Revček Andrejček«. Igra je povsod imela velik uspeh. Zato bo tudi v Konjicah gotovo dobro obiskana. Posebej opozarjamo na to, da se i:>ra niti enkrat ne bo ponavljala. Kdor hoče imeti lep užitek, naj pride na Svečnico v Katoliški društveni dom. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Valenča-kovi trgovini. Danes, v nedeljo se vrši v Kat. društvenem domu zad ružno-gospoi I n rsk i tečaj. Predavala bosta g. nadrevizor Vlado Pušenjak in znani, splošno priljubljeni kmetijski referent g. Zupane. — Opozarjamo na ta zanimivi tečaj vse kmetovalce, da se ga zaradi lastne koristi v velikem številu udeleže. Umrla je v trgu splošno priljubljena gospa Vilhelmina Rest. Pokojnina je bila globoko verna žena. Dosegla je starost 70 let. Za vse, kar je dobrega storila, nai ji bo Bog milostni plačnik. Ošpice so silno razširjene med tukajšnjo deco. Iz raznih krajev Gorje pri Bledu. Kam pa danes? Na Solno-graško bomo romali, kamor nas bo popeljal priljubljeni predavatelj gosp. 'prof. Janko Mlakar. Pokazal nam bo krasne skiontiine »like najlepših delov Salzkammerguta: čudovith gorskih jc-zer in sinjih planin. Zato Gorjanci ne bomo zamudili ugodne prilike, marveč bomo vsi do zadnjega napolnili prostrani gorjanski dom, saj vemo, da bo tudi za smeh dobro poskrbljeno. Bohinjska Bistrica. Prvih 9 mest niso zasedli člani tukajšnjega prosvetnega drušLva, kakor smo zadnjič pomotoma poročali, pač pa člani Smuške-ga kluba Bohinj. Sodelujoči člani-tekmovalci namreč n»o mogli startati za katerikoli klub ali društvo, ampak samo za Smuški klub Bohin , ne glede na to, da so tekmovalci tudi člani drugih društev. Jakob Žen ni prevozil proge v 54 min. 4 sek., ampak v 59 min. 4 sek., ter • tem postal za to sezono prvak kluba. Preska in Medvod«. Tudi letos je odensko življenje Kat. prosvetnega društva zelo živahno. V nedeljo, 31. januarja ob 3 popoldne »e uprizori že osma predstava v tej sezoni in sicer veseloigra »Poslednji mož«, ki so jo gledalci pri premijeri navdušeno sprejeli, in burka »Čevljarjeva Marta«, ki se tokrat uprizori prvič. Cene so znižane. Da pa se kakovost oderskega udejstvovanja še bolj dvigne, je Katoliško prosvetno društvo na občnem zboru dne 20. decembra p. 1. ustanovilo dramatiki odsek, čigar člani bodo imeli na štirinajst dni poučne sestanke z govori, deklamacijarni, kratkimi nastopi itd. Odsek vodi delavna gdč. učiteljica Marinkova, sodeluje več znanih režiserjev. — V Medvodah pa je — kakor pretekle zimske sezone — lepo zaživel šahovski klub, ki je bil prvi klub te vrste na Gorenjskem. Na programu ima več riternih prireditev in par medklubskih matehev. Škoda, da se kmetiška in delavska mladina boli ne ogreje za to lepo m duhovito igro in s tem koristno naloži prosti čas v nedeljah in praznikih popoldne. Dol pri Ljubljani. Na pustno nedeljo popoldne ob 3 vprizorijo člani katol. prosvetnega društva Nestrovo burko »Utopljenca«. Središče ob Dravi. Na Svečnico se uprizori v Društvenem domu ob 7 zvečer veseloigra v treh dejanjih »Teta na konju«. Ista igra se ponovi v Ormožu v Katoliškem domu dne 7. februarja ob pol 4 popoldne. Vstopnina 5 in 3 Din. Pridite! — Dn« 2. februarja ob pol 3 se zaključi tudi pouk na gospodinijeko-naduljevaln.i šoli v Obrežu s kratko zaključno prireditvijo. Gospodinjska razstava bo pa danes ves dan vsakomur brezplačno na ogled. Kdor se zanima, česa so se kmetska de-deta učila tekom zime, naj si razstavo ogleda. Nova cerkev. V petek smo pokopali 66 letno posestnieo v Malih dolah, Marijo Kovač. Zadela jo je kap in je bila 5 let in 7 mesecev priklenjena na bolniško posteljo. Svojo dolgotrajno bolezen je [»renašala zelo potrpežljivo. Ob odprtem grobu ji e v slovo spregovoril g. kanonik m dekan Pavel Žagar, ki je tudi vodil pogreb. Rajni naj bo Vsemogočni milostliivi sodnik. Žalujočim naše so-Žalief Kamnik ! »Sveta si zemlja slovenskafc Našemu gasilnemu društvu se je posrečilo dobiti v predvajanje t prvi slovenski film »V kraljestvu Zlatoroea«. Film se predvaja samo danes popoldne in zvečer. Iz športnega gibanja. Kamniško drsališče je zopet odprto. V mrazu, ki je pritisnil z'adnje dni, se je napravil trden led. Drsalci so poiskali že pozabljene drsalke in prav pridno drsajo, športniki pa se poizkušajo v hockey-u. Sedaj so dobili nove palice, katere je napravila tovarna 'inec na Duplici. Vomik ! Umrl je v Skoplju vojak, 22 letni Štefan Bre-zovšek. Udaril ga je konj s kopitom s tako silo, da je podlegel poškodbam. Pokojni Brezovšek ie bil vnet delavec Prosvetnega društva. K gledališkim vajam je hodil nad uro daleč, ne meneč se za mraz ali dež. Bil je vzoren krščanski mladenič- in so ga imeli radi vsi, ki so ga poznali. Za njim žalujejo starši, trije bratje in dve sestri. Rajnemu svetila eečna žalujočim pa naše iskreno sožalje! Živinski in kramarski sejem se vrši v ponedeljek, 1. februarja. Cerkveni vestnih Kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani ima na Svečnico ob pol sedmih zjutraj skupno sv. obhajilo, popoldne ob petih skupno s kongregacijo za učiteljice misijonsko predavanje, kakor stoji v včerajšnjem »Slovencu«. V ponedeljek, Ine 1. febiuarja ni shoda. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek dne 4. februarja v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in po pridigi bo ob šesti uri sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vse častilce sv. Rešnjega Telesa vabimo, da se udeleže evharistične pobožnosti v ur-šu!in-ki cerkvi. Križanska moška Marijina družba ima na Svečnico 2. februarja redni cerkveni shod. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno sv. obhajilo, zvečer po lita-nijah blagoslov sv. Blaža. Nočni častilci najsvet. Zakramenta imajo v februarju dvakrat celonočno češčenje, in sicer prvič v noči na prvi petek tod 4. na 5. februarja) in drugič v noči od 8. do 9. februarja. Pri .prvem nočnem češčenju bomo molili 8. uro: češčenje prebl. Dev Marije, pri drugem pa 30. uro: Spravne molitve. — Možje in mladeniči! Zadostujno v teh dveh nočeh presv. Srcu Jezusovemu za premnoga žaljenja v sf.oanjih dneh! Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek oh 20 Nedelja. 31. januarja: Ob 15: ZAPRA VLJIVEC. Izven. Znižane cene. — Ob 20: REVNA KOT CERKVENA MIŠ. Izven. Znižnne cene. Ponedeljek, L februarja: CVRČEK ZA PEČJO. Red A. Torek, 2. februarja ob 15: JURCEK. Izven. Znižane cene. Ob 20: VZROK. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20 Nedelja. 31. januarja: Ob 15: VIKTORIJA IN NJEN HliZAR. Izven. Znižane cene. — Ob 20: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven. Ponedeljek. 1. februarja: Zaprto. Torek, 2. februarja: ob 15: RIGOI.ETTO. Izven. Zn;žane cene. Ob 20: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja. 31. lanuarja ob 15: »ŽENITEV«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: »ZEMLJA SMEH-UAJA«. Ponedeljek. 1. februarja: Zaprto. Torek. 2. februarja ob 15: -RDEČA KAPICA«. Otroška predstava. — Ob 20; -VIKTORIJA IN NJEN IIUZAR«. z življenjem Lahko bi skoro rekli, da je vsako zavarovanje špekulacija z življenjem in smrtjo. Vendar pn zavarovanje samo, kot smo ga bili dosedaj vajeni, ni prineslo s seboj izrastkov, da se tako izrazimo, ki bi kompromitirali to idejo. Pred nedavnim so se začele ustanavljati po svetu pomožne blagajne in cela vrsta društev je uvedla za svoje člane posmrtninsko zavarovanje na podlagi vzajemne pomoči. Princip, na podlagi katerega so začele poslovati, je bil dober in posebno so se le vrste zavarovanja oprijeli mali ljudje. Posmrlninska društva so imela prav kmalu veliko število članov, ki so morali za vsak smrtni slučaj med njimi plačati določen znesek, katerega so dobili dediči umrlega. Seveda se je marsikdaj zgodilo, da člani niso popolnoma in točno izpolnjevali svojih obveznosti, kar je seveda povzročilo, da dediči niso dobili onih vsot, ki bi jih morali dobiti na podlagi števila članov. V najnovejšem času pa so se začele ustanavljati po Evropi ludi ustanove, ki so nekako kombinirale prejšnje principe zavarovanja s principi samopomoči. Poslovanje pri takih ustanovah je za člane bolj komplicirano in jim ne daje prave slike o njihovih obveznostih ter dajatvah, na katere računajo. Ne da bi se hoteli s tem podrobneje pečati, ugotavljamo, da naj bi banslca uprava, kjer pri nas tako zavarovanje obstoji, strogo pazila na to, kakšne so računske osnove pri teh ustanovah, ter s primernim in stalnim strogim nadzorstvom pazila, da ne bi člani utrpeli škode. To je popolnoma umestna zahteva in se take ustanove, če so zasnovane na zdravi podlagi, strožje kontrole nimajo bati. Potrebna pa je zato, da se prepreči že vnaprej morebitna škoda, ki lahko nastane za člane. Na drugi strani pa moramo opozoriti na nov pojav, ki je nastal v zvezi z uvajanjem teh novih načinov zavarovanja. Ker so zneski, ki jih je plačevati, nizki, na drugi strani pa se obeta velika Uvoz v letu t93i Včeraj smo priobčili sumarične podatke o našem uvozu v pret. letu. Sedaj so nam na razpolago detajlni podatki za december in s tem za vse leto 1931. Glavni predmeti našega uvoza so bili v decembru naslednji (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za november): Sirov bombaž 11.2 (8.8), bombažno predivo 18.8 (19), bombažne tkauine 17.4 (19.0), nepredelano železo 4.8 (5.9), pločevina 7.5 (6.2), razni izdelki železa 18.4 (19.7), volna 0.9 (1.5), volneno predivo 5.1 (5.5), volnene tkanine 6.8 (12.8), svilene tkanine 16.4 (2.4), svileno predivo 6 (5.5), kava 5.3 (5.9), nepredelane kože domače živali 7.2 (6.7), oluščen riž 3.9 (3.7). premog 7.4 (11.), oljnati plodovi, semena itd. 3.6 (1.8), limone in pomaranče 4.4 (2.0). stroji, orodje in aparati 17.0 (13.4), elektrotehnični predmeti 16.1 (17.8). prevozna sredstva 2.6 (3.6). rotacijski papir 3.6 (2.9). V naslednjem navajamo glavne predmete našega uvoza v zadnjih dveh letih: Radio Količina Vrednost tis. Ion milj. Din 1930 1931 1930 1931 Bombaž 8.8 8.1 168.8 112.4 Bomb. predivo 13.1 11.9 497.9 338.6 Bomb. tkuniue 10.2 9.7 648.3 398.5 Volna 3.5 3.1 89.2 60.7 Volneno predivo 1.5 1.0 101.9 67.0 Volnene tkanine 2.2 1.5 337.4 228.6 Svileno predivo 1.0 1.0 67.6 63.3 Svilene tkanine 0.3 0.2 119.7 86.6 Nepred. železo 57.9 39.0 120.9 75.5 Pločevina 300 24.0 104.4 76.5 Cevi 10.5 8.7 60.3 50.5 Razni žel. predmeti 31.5 41.8 342.0 266.7 Nepredelane kože 11.6 9.4 197.5 120.9 Nafta 149.3 57.1 152.8 35.1 Kava 9.1 8.9 132.5 91.2 Premog 583.7 450.2 198.1 136.8 Olj. plod., semena itd. 20.9 15.6 100.2 66.1 Stroji 29.0 18.7 466.0 296.3 Elektrotehn. predmeti 4.2 4.8 201.4 185.8 Prevozna sredstva 14.8 10.0 172.2 165.3 Rotacijski papir 9.2 9.6 40.9 47.2 I'rrniram1 Kidio I -»thKfinm Nedelja, 31. januarja: 8.00 Ing. Zidanšek: Živinoreja. — 9.00 1 sperantsko predavanje (Herkov) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 P, dr. Roman Tominec: Galerija slovečih konvertitov. 10.30 Dr. P. Breznik: Umetnost in znanost pri Ligi narodov. — 11.C0 Salonski kvintet: — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15.00 »Darinka«, spevoigra v proslavo duh. svetn. Lavtižarja. — 17.00 Magistrov šramel kvartet. — 21.00 Muzika 40. p. p. Triglavskega. — 21.C0 Poročilo o rezultatih eksperimentalne ga fonetičnega studila (dr. Fr. Veber) 22.15 Čas in poročila. — 22.30 Plošče (plesna glasba). Ponedeljek, 1. februaria. 12.15 Plošče. - 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 r"rof. Fr. Pengov: Lakota. — 19.00 Dr. I. Burian: Čefčina. — 19.30 Zdravstvena ura. — 20.00 Samospevi ge. Gertrud Schieck-Konig iz Tržič?.. — 21.00 Salonski kvintet. — 22.00 Čas in poročila. Torek, 2. febiuarja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 Versko predavanje. — 10.30 A. Zupane: Izseljevanje Belokiraiincev. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, vesti, plošče. — 15.00 Viktor Pirnat: Dolenjski šaljivec po Šiempiharje-vih. — 15.30 Dekliška ura: Kristus in žena (gdč. Lebar). — 16.00 Slovenske narodne s salonskim kvintetom pojejo gdč. Korenčan in gg. Jelačin in Žagar. — 17.00 Meti: Igra z apostoli (Ljudski oder). — 20.00 Dr. Veber: Eksperimentalno fonetični študij. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila. Drugi program« » Ponedeljek, 1. iebruarja. Belgrad: 12.05 Radio orkester. 20.00 Radio orkester. 21.00 Komedija, 21.30 Vokalni koncert. 22.45 Jazz. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Prenos iz kina. 20.30 Klavirski koncert. —■ Budapest: 12.05 Ciganska glasha. 17.30 Nabožna glasba. 19.30 Koncert opernega orkestra. 21.45 Lahka glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 20 00 Iz me-moirov gramofona. 21.00 Plesna glasba. — Rim: 17.30 Prenos iz rimske akademije. — 21 Vokalni in orkestralni koncert. — Stuttgart: 12.35 Zabavna glasba. — 20.20 Koncert. — 22,30 Reparacije. — Berlin: 19.10 Plesi zadnjih dveh stoletij. — 21 Komična opera. — 23 Plesna glasba. — Barcelona: 21.05 Radio-orkeste-r, — 22 Španska glasba. — 23.?0 Lahka glasba. — Praga: 19.20 Pesmi. — 19.55 Instrumentalni koncert. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. — 20 Plošče. — 22 Nočni koncert. — Toulouse: 19.45 Koncert vojaške godbe. — 21 Violinski koncert. — 21.45 Operne pesmi. — Trst: 13 Pestra glasba. — 19.05 Radio-kvin.tet. — 21 Vokalni in simfonični koncert Denarns irg vsota denarja v slučaju smrti, so pač to težnjo in ta moment uporabile nekatere nove ustanove ler sprejele v svoja pravila določbe, ki omogočajo, da so zavarujejo ljudje, ki niti ne vedo, da so zavarovani. Pa tudi, če vedo za to, da so jih zavarovali drugi, jim gotovo ni ugodno pri srcu, ko vidijo, da drugi računajo z njihovim življenjem in smrtjo. Popolnoma razumljivo se nam zdi, če se posamezniki zavarujejo za slučaj smrti, kur jo pravilen princip zavarovanja. Za netimestno pa smatramo, če se ne zavarujejo svojci, pač pa osebe, od katerih smrti bodo imeli dobiček oni, ki prav za prav niso njihovi upravičeni dediči. Zadnje čase smo culi o več slučajih takih zavarovanj, ki jih v naslednjem navajamo v premislek merodajnim faktorjem. Zavarujejo se zlasti starejši ljudje, katerih življenjska doba se nagiba h kraju. Dogaja se celo, da skrbe na vse načine ljudje, ki so zavarovali dotičnika, v času karenčne dobe, da se jim „godi dobro in da ne uinro pred polekom karenčne dobe. Ko pa je ta doba pri kraju, tedaj vse čaka smrti dotičnika. Da tako zavarovanje ni umestno in so upira pijeteti, je popolnoma razumljivo, zlasti tudi zato, ker se lahko zavarujejo popolnoma tuji ljudje, ki nimajo z ljudmi, ki so jih zavarovali, nobenih družinskih stikov. Kako more biti pri srcu človeku, katerega zavarujejo popolnoma tuji ljudje samo zato, da bi imeli od njegove smrti korist, si je lahko misliti. Saj lahko vidi, kako svet sodi, da je zapisan smrti, katero nestrpno čakajo. Poleg tega pa ve, da njegova smrt ne bo prinesla ničesar njegovim ljudem, pač pa popolnoma tujim. Ne odgovarja našim nravstvenim pojmom, če se naravnost tehnično računa na .smrt tujih ljudi, kajti če tisti, ki so zavarovali kakega človeka, nimajo na njeni drugega interesa, kakor to, da uinre i nda jim tako pomaga hitro do velikega denarja, je podana nevarnost, da se kaj napačnega zgodi. Mi smo mnenja, da naj se taka zavarovanja prepovedo, ker niso v skladu z našimi moralnimi pojmi. Denarni trg zadobiva vedno večjo likvidnost; denarno poslovanje prehaja v običajni tok. Gotovinski promet za januarski ultimo, ki je bil vsled zapadlosti najemnin dosti večji kot druge mesece, je pri naših denarnih zavodih gladko (»otekel. Vse denarne zahteve so bile z lahkoto zadovoljene. Vidi se, da nekateri zavodi razpolagajo že z obilno li-kviditetno rezervo. Po vseh znakih se poslovanje pri denarnih zavodih normalizira in je že kar dobro ustaljeno. Dvigi vlog se gibljejo le v okviru dejanskih potreb. Denarne zahteve brez potrebe ali iz strahu se ne pojavljajo več. Obtok bankovcev je sicer še vedno precej visok, kar pomeni, da ves gotov denar se ni v prometu. marveč da ga nekateri še skrivajo doma iz njim samim najbrž nepoznanih razlogov. Pričakovati je. da bodo tudi ti prej ali pozneje uvideli, da s tem škodujejo ne samo sebi, temveč tudi skupnosti. Prav razveseljivo je dejstvo, da se naše pode-želsko ljudstvo zopet s polnim zaupanjem obrača na svoje hranilnice in posojilnice in da imajo mnoge «1 njih prav živahen dotok novih vlog, zlasti v zvezi z zamenjavo tisočakov. Zadružni denarni zavodi in sploh celotna zadružna organizacija je tekom sedanje denarne krize še jirav posebno dokazala vse svoje dobre struni. Mnogi kraji spričo brezhibnega poslovanja hranilnic in posojilnic posledic, ki so nastale vsled ovir in omejitev denarnega prometa ili povzročile težkoče, sploh niso občutili ali le malo, ker je večina teh zavodov ludi tekom zadnjih mesecev v največji denarni krizi izvrševala izplačila in svoje vlagatelje popolnoma zadovoljevala. Brezdvonmo bo zadružništvo izšlo iz sedanje krize — ne samo pri nas, temveč kakor vidimo tudi v naših sosednjih državah — preizkušeno in oboroženo z novimi silami, tako da se mu bo morala v bližnji bodočnosti priznati še večja vrednost, da bo posebno naše zadružništvo zadobilo še večjo moč in bo tedaj še tembolj moglo svoje delovanje razviti v prid skupnosti držeč se priznanih načel samopomoči in varčevanja. doče opravljali naravnost med strankami samimi. Ustavljeno je poslovanje v aranžmnnu, kliringu in položniško jiosredniški promet. Zavarovanje in likvidacija terminskih poslov, odnosno depot efektov bo nadalje vodila likvidacijska blagajna borze. Nove telefonske zveze. S 1. februarjem se otvori telefonski promet med Ljubljano ter Sofijo. Plovdivom, Ruščukom, Varno, Burgasom in St Zagora. Konkurz je razglašen o imovini Lavtarja Fr., prot. trgovca v Ljubljani, Sv. Petra cesta 42; roki: 6. febr., 5. iu 12. marca. Poravnalna postopanja so uvedena o imovini: Mravlje Anton, posestnik in trgovec v Podpeči 13 (roka: 27. febr. in 3. marca), nadalje o imovini Divjaka Josipa, neprot. trgovca v Ribnici (roka: 29. febr. in 5. marca), nadalje o imovini Berp-harda Gustava, trgovca s steklom v Mariboru (roka: 9. in 14. marca), nadalje o imovini Kolbezen Franca, trgovca v Celju (roka: 18. in 20. marca, nudi -10%) in o imovini Suša Franca, trg. v Sroni-Ijah (roka: 18. in 21. marca, kvota 40%). Potrjeni poravnavi: Maks Stossl, trgovec z us njem v Celju za 10% v 11 meseč. obrokih, Turk Vlado, trgovec v Ljubljani, Streliška ulica za 50% v 40 obrokih. Borzo Dne 30. januarja. Denar Ta teden je bil devizni promet znatnejši kot prejšnji: znašal je 14.25 milj. Din v primeri z 11.66, 6.3. 5 in 8.2 milj. Din v prejšnjih tednih. Skupno je znašal devizni promet v mesecu januarju 45.4 milj. Diu. Curih. Belgrad 9.05. Pariz 20.17025, London 17.73, Newyork 512.50. Bruselj 71.50, Milan 25.04, Madrid 42.20. Amsterdam 206.25, Berlin 121.25, Stoekholm 99, Oslo 96.50, Kopenhagen 97.50, Sofija 3.71, Praga 15.1750, Varšava 57.35, Atene 6.45 Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.75. Žilni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 81 vagonov. Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: omt jen. Pšenica: marec 12.77—12.90, zaklj. 12.81—12.83, maj 18.50—18.64, zaklj. 13.59—13.00. Rž: marec zaklj. 14.70—14.75. Koruza: maj 14.77—14.81. zaklj. 14.76—14.78. Winni(M'g (začetni tečaji). Pšenica: maj 64.50 julij 65.625, oktober 66.75. Živina Mariborski sejem. Na svinjski sejem 29. junii-arja je bilo pripeljanih 105 svinj; cene so bile sledeče (za komad): Mladi prašiči 7—9 tednov (K) do 90 Din, 3- 4 mesece stari 150 250 Din, 5—7 mesecev stari 350—400 Din. 8—10 mesecev stari 450—500 Din, 1 leto stari 800—1400 Din; 1 kg žive teže 6.50 7 Din. 1 kg mrtve teže 8—9.51 Din. Prodanih je bilo 60 glav. A 10 vagonov lepih, suhih bukovih cepanih — nudim franko vagon — klaftra po 300 Din. Naslov v upravi -Slovenca« v Mariboru. Naša pšenica za Avstrijo. Kakor poročajo z Dunaja, se pogaja avstrijska vlada z našo Privilegirano izvozno družbo glede znižanja carine ca 5000 ton naše pšenice, in sicer od 10 na 6.80 šilinga. Tako bi se za našo izvozno družbo povišala cena pšenice od 17 na 21 šilingov. Redukcija poslovanja obračunskega zavoda zagrebške borze. Zaradi izpremenjenih razmer je vodslvo zagrebške borze za blago in vrednote sklenilo zaenkrat reducirati poslovanje obračunskega -uvoda borze. Kasapolsi v efektih se bodo v bo- ZAHVAL A za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam dosli ob nenadomestljivi iz-gtrbi našega dobrega očeta, brata, starega ata in tasta, gospoda Jfuneza Drnovška posestnika in gostilničarja kakor tudi za krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gospodu zdravniku dr. Neubauerju za nu-deno prvo pomoč, prečastiti duhovščini in zlasti preč. g. svetniku župniku Ga-špariču za tolažilne besede ob grobu; Gostilničarski zadrugi in njenemu predsedniku g. Dolinšku za lep nagrobni govor. Končno naša topla zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokjnika v tako častnem š-tevilu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem, prav vsem: Bog povrnil Hrastnik, dne 30. januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Jb Princeska na graha Živela je kraljica, ki je imela sina. Ko je bil sin velik in močan, mu je kraljica dejala: »Sinko, zdaj si star dovolj, pojdi in poišči si ženo! Toda zapomni si: biti mora prava princeska!« In princ je odpotoval v širni svet, da bi si poiskal nevesto. Princes je bilo po svetu dovolj, toda če so bile prave princese, tega princ ni mogel dognati. Razočaran se je vrnil domov in je bil ves žalosten, kajti tako srčno si je želel pravo princesko za ženo. Nekega večera je nastala grozovita nevihta. Bliskalo sc je in grmelo je kakor da se bliža sodni dan. Pa je sredi te strašne nevihte nenadoma nekdo potrkal na vrata palače. Vratar je šel odpirat in se je silno začudil, ko je zagledal neznano lepo deklico na pragu. Vprašal jo je: »Kdo pa si ti?« »Jaz sem princeska, prava, pristna princeska,« mu je deklica odgovorila. Vratar jo je šel javit kraljici, ki je dejala: »Spusti jo noter in privedi jo k meni. Sc tiom že prepričala, če je res prava princeska.« Na te besede je kraljica odšla v spalnico, položila na dno postelje grahovo zrno in nanj ie dvajset blazin. Na tej postelji ie morala delt-;ica ležati vso noč. Zjutraj jo je kraljica po->arala: »No, princeska, kako si spala pri nas?« »Ah, zelo slabo,« ji je potožila deklica. »Vso noč sem se premetavala po blazinah. Bog-ve, kaj je ležalo v postelji. Vse telo me boli, tako me je ves čas nekaj tiščalo...« »Ti si v resnici princeska!« sta radostno vzkliknila kraljica in njen sin. »Skozi dvajset blazin si čutila drobno grahovo zrno. Tako nežno in občutljivo telo imajo samo prave princeske.« In jo je princ vzel za ženo in je bil srečen i njo, če smemo verjeti onemu, ki nam je to storijo pripovedoval. Kajti je hudomušne/ na soncu s sumljivo resnim obrazom pripomnil še to, da so ono grahovo zrno dali v muzej, kjer da ga še danes vsakdo lahko vidi, če ga niso nedtern izgubili... Svinjski pastir Je živel princ, ki je imel luido majhno kraljestvo. Bilo je zato zelo drzno od njega, da si je zaželel za ženo hčerko imenitnega cesarja; kajti ni bila ta samo najlepša, ampak tudi najbogatejša deklica daleč naokoli in je že nešteto odličnih snubcev zavrnila. Princ pa si s tem ni bogve kako belil glave. Samozavestno se je napotil v deželo, kjer je ošabna princeska živela. Kot darilo zanjo je vzel s seboj samo vrtnico in slavčka. Vrtnica je rastla na grobu njegovega očeta in zacvetela samo vsakih pet let enkrat; imela je tudi samo eno rožo, ki pa je dišala tako sladko, da je človek pozabil vse skrbi in bridkosti življenja, če jo je poduhal. Slavček pa je znal peti vse pesmi, katere si je človek zaželel. Ko je princ dospel v cesarsko mesto, je stopil v neko gostilno, kjer si je nadel prekrasno in imenitno obleko. Nato je šel z darovi, ki jih je položil v srebrno košarico, v palačo Cesar ga je prijazno sprejel in ga odvcdel v veliko dvorano, kjer se je princeska igrala s svojimi dvornimi damami. Ko je le-ta zagledala košarico v prinčevih rokah, je veselo plosknila z rokami in vzkliknila: »Ah, da bi bila v tej košarici srčkana mlada mucka!« Princ pa je vzel iz košarice najprej vrtnico. Vsi so občudovali njeno krasoto in ko so jo po vrsti poduhali, so pozabili vse križe in težave tega sveta, kajti vsak človek, tudi cesar in kralj, imata svoje skrbi... »Zdaj bi pa rade videle, kaj je še v ko-Sari,« so dejale dvorne dame. Princ je vzel iz košarice slavčka, ki je zapel tako ljubko in milo, da so pričeli jokati vsi — tudi cesar; samo princeskine oči so ostale suhe. Vprašala je mrzlo in neprijazno: »Ali je ta slavček živ, ali je ponarejen?« »Seveda je živ!« je odgovoril princ. »Potem ga pa spustite, naj zleti!« je ošabno dejala princeska, se obrnila na peti in je šla. Cesarja je hčerkina neprijaznost silno raz-togotila. Zarotil se je: »Dal jo bom za ženo onemu, katerega bo prostovoljno poljubila, pa naj bo to najnižji hlapec na svetu!« Ko je princ to slišal, je odšel nazaj v gostilno. Tam si ie namazal obraz z rjavo in črno barvo, se oblelfel v grdo, razcapano obleko in se vrnil v palačo. Vprašal jc tam nekega višjega služabnika, če bi mu mogel preskrbeti kakšno službo na cesarskem dvoru. »N._ "cm, kako bo, toliko jih dan za dnem hodi k nam z enakimi prošnjami. No, če hočeš čuvati svinje, lahko ostaneš.« Princ je bil zadovoljen — in postal je svinjski pastir. Za stanovanje so mu dali majhno sobo poleg svinjskega hleva, kjer je moral pre-čepeti vse dni in paziti na svinje. Pri tem pa princ ni lenaril prekrižanih rok. Na skrivaj je delal ves dan, in ko se je zvečerilo, je bilo njegovo delo gotovo: majhen, nizek lonec, ki je bil obrobljen s srebrnimi zvončki. Kakor hitro jc položil ta lonec na ognjišče iti začel kuhati, so zvončki jeli cingljati in so cingljali nepopisno lepo. Najčudovitejše pri tem loncu pa je bilo: kdor je pomolil prst v paro, ki se je lonca kadila, je pri priči zavohal vse, kar ; je kjerkoli kuhalo. V mraku je šla miino hleva česat ka s svojimi dvornimi damami. Zaslišala c o rele po cingljanje zvončkov okoli lonca i .■uročila je dvorni dami, naj pobara svinjskega pastirja, koliko bi zahteval za lonec. »Prav nič ne zahtevam zanj,« je odgovoril princ; »podarim ga princezi.« To je bilo veselo presenečenje za princesko! Ves večer je moral lonec kuhati in ni ga bilo ognjišča v mestu, za katerega ne bi vedeli, kaj se na njem kuha. »Zdaj vemo, kje bodo nocoj jedli najboljšo juho!« je dejala prva dvorna dama »Zdaj vemo, kje pečejo nocoj najboljše sladčice!« je dejala druga dvorna datna. In so vse dvorne dame jele veselo ploskati z rokami. Princ pa je vsak dan napravil kaj novega. Tako je izgotovil ogledalce, v katerem je človek, ki se je pogledal vanj, lahko videl vse, kar se je v mestu godilo. Ko je princeska izvedela za to ogledalce, je poslala k svinjskemu pastirju dvorno damo z ukazom, naj vpraša pastirja, koliko hoče za to čudežno ogledalce. »Pet poljubov,« jc odgovoril princ;» nič več in nič manj.« »Svinjski pastir je znorel!« se je zasmejala princeska in se je hotela z dvorno damo vrniti v palačo. Ko pa je napravila nekaj korakov, je obstala in dejala: »Ogledalce bi tako rada imela. če me ne boste izdali, mu bom dala zahtevanih pet poljubov. Za vse na svetu ne smete tega povedati mojemu očetu!« In je stopila k pastirju in le-ta jo je petkrat po vrsti poljubil. V tem hipu pa je pogledal cesar skozi okno palače in ko je to videl, je jadrno pohitel navzdol. »Zdaj moraš vzeti svinjskega pastirja za moža!« je dejal princeski; »ali se ne spominjaš, kako sem se takrat zarotil?« Princeska jc začela plakati in vse dvorne dame z njo; toda nič ni pomagalo; cesar jc trdo vztrajal pri svojem sklepu. »Ah, jaz neuinnica!« je zajavkala princeska. »Zakaj nisem vzela princa za moža! Joj, prejoj. kako sem zdaj nesrečna!« Svinjski pastir pa je medtem stopil za bližnje drevo, si obrisal obraz, se preoblekel v kraljevsko oblačilo in stopil pred princesko. Ko ga je ta zagledala, je bila na vso moč vesela in se je zahvalila ljubemu Bogu, da se je vse tako srečno končalo. Tudi cesar je bil vesel. Nemudoma so priredili imenitno svatbo, na kateri so peli in rajali tri dni in tri noči. Ce pa je princeska s svojim princem živela bolj srečno iu zadovoljno, kakor bi živela z navadnim svinjskim pastirjem — o tem pravljica molči. Cem&t lovšio hife? Polno neizmernega bogastva je morje. Ze vsak kit v njem predstavlja vrednost 2fi0.000 dinarjev. Nešteto ljudi živi samo od ubitih kitov. Skoraj vse truplo te ogromne morske ribe se da izkoristiti. Celo kosti imajo svojo vrednost. Zmeljejo jih in prodajajo za dokaj l visoke cene, ker vsebujejo mnogo fosforja. Odrasel kitje približno 20 ni dolg iu 90 i tisoč kg težak. Tretjina te teže je maščoba. Ze okoli 300 let vodi človek uničevalno vojno proti kitu. Holandci, Francozi in Danci pošiljajo svoje ladje kar pomnijo v bližino Spitzbergov in Gronlanda. Jeseni se vračajo z bogatim plenom domov. V prejšnjih časih je bil lov na kite zelo nevaren. Marsikatero ladjo je zajel morski or-i kan in jo potopil, Še več jih je pa bilo, ki so : postale žrtev ledenih gora in skritih morskih ! čeri. Mnogo ladij pa je ranjeni kit prevrnil n potegnil s seboj na morsko dno, ali pa jih "* r-i bil z udarci svojega orjaškega repa. Lov na kite je bil prav za prav tvegan dvoboj z njim; . nešteto hrabrih ribičev je pri tem našlo smrt. Dandanes lov na kite ni več tako nevaren. Majhni železni parniki z močnimi stroji režejo | gladino morja. Na krovu takega parnika je j pritrjen majhen top. Pri sproženju zleti s silo-! vito naglico in močjo iz njega jeklena harpuna, na katero je pritrjena dolga vrv. Ko harpuna doseže kita, eksplodira v njeni konici granata. , Pri tem se harpuna tako čvrsto zasadi v kitovo j telo, da je vse kitovo prizadevanje, rešiti se | tega strašnega morilnega orožja, zaman. Skoraj celo uro traja njegov smrtni boj. Kri mu v mogočnih curkih lije iz rane, da je morje daleč naokoli rdeče pobarvano. Potem ga potegnejo s seboj na bližnji otok, kjer ga raztelesijo. V letu 1932 pa bodo kitolovci privoščili • kitom nekoliko oddiha. Vse leto jim bodo prizanesli z lovom. Za bistre glave Rešitev zloženke L—oka a—loja ž—olna m—ati a—ngel k—onj r—iba a—v t—orek k—os t—nkral n—ož o—vca g—os e—na Pravilnih rešitev je bilo 88. Za nagrado izžrebana je bila V a 1 č i K i š e k , .učenka III. razreda v Hrastniku. Dobi knjigo »Mala trojka«. Zlogovnica Di — me — slo — ti — o — ve — ro — ma — slo — sta — ne — tem — ven —- la — je -slo — ti — ska — nec — nec — čem — ve — slo. Sestavite iz teh zlogov 10 besedi, s katerimi sc začne znana narodna pesem. lina od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 4. februarja t. I. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo "Slovenca* v Ljubljani. rw«mi Kralj Oh (Ruska pravljica. Poslovenil Mark.) Vsi golobi so zobati pšenico, samo eden je sedel osamljen ua hruški in se obiral. Tedaj je rekel kmet: >Ta je moj sin.« Oh je dejal: >Ugenil si, vzemi ga s seboj!« Spremenil je goloba v brhkega mladeniča, da mu ni bilo v deželi enakega. Oče ga je bil vesel in ga je objemal in poljuboval. Oba sta bila srečna. Pojdiva domovi« je dejal oče. Šla sta po poti in se pogovarjala. Oče je »praševal sina, kako e mu je godilo. Pripovedoval mu je, kako je doma in kako težko Jim gre. »Kaj hočeva sedaj, moj sin? Oba sva revna. Tri leta si služil, pa si nisi ničesar zaslužil.« »Nikar ne bodite žalostni, oče, vse bo še dobro. Poglejte, tam lovijo lovci lisice. Spremenil se bom v hrta in ujel lisico. Lovci me bodo hoteli kupiti, vi pa me ne dajte za manj, ko za 300 rabljev, mnpak brez ovratnika! Tako boste dobili denarja.« Ko sta prišla do lovcev, so psi pripodili iz goadn lisico, toda nobeden je ni mogel ujeti. Sin se je takoj spremenil v hrta, se zapodil za lisico in jo ujel. Lovci so prijezdili zraven in kmeta spraševali: »Ali je ta hrt tvoj?« »Moj je.« »Dober pes. prodaj nam ga! :>Kar kupite »o zlatega. Tukaj imaš 100 rubljev.« >Za 100 rubljev ga ne dam.< Našteli so mu slednjič 300 rubljev, psa vzeli s seboj in lovili dalje. Spustili so kupljenega hrta za lisico. Ko pa je ta prišel v gozd, se je spremenil v človeka in dohitel očeta. Ko sta hodila dalje, je dejal oče: »Kaj mi pomaga ta denar? S tem komaj kaj kupim družini Ln hišo popravim.« »Nikar ne skrbite, oče, boste dobili še več. Na polju love gospodje prepelice s sokoli. Spremenil se bom v sokola. Gospodje me bodo kupili. Vi me prodajte zopet za 300 rubljev, toda brez čepice.« Prišla sta na polje. Lovci so spustili sokole za prepelicami. Prepelice so se jim pa spretno skrivale. Ko je sin to videl, se je spremenil v sokola in takoj ujel prepelico. Lovci so to videli in vprašali krnela: >Ali je sokol tvoj?« »Moj.« »Koliko hočeš zanj?« Kralj Oh! »Dajte mi 300 rubljev, brez čepice!« »Naredili mu jo bomo iz brokata.« Lovci so sokola kttpfli in ga spustili nad prepelice. Sokol je letel daleč, nato se je pa spustil na tla in postal zopet človek. Potem se je pa odpravil za očetom. »Sedaj sem že bolj bogat,« jc dejal kmet, ko sta se s sinom sešla. (Dalje prih.) fL STR1ČKOV KOTIČEK V9. Predragi Kotičkov striček! Nas Prck-murcev gotovo nič ne poznaš. Pridi, če Ti je ljubo, nekega dne k nami Vodila Te boni po vsej Murski S'boti in Ti pokazala našo realno gimnazijo. Če loto slučajno imeli koline. Te bom jh>-vabila tuli na prekmurske koline in na bujto repo. Da boš vedel, kakšne imenitne koline in bujto repo imamo! Te prav prisrčno pozdravlja Zora Men-h a t' t, učenka I. razr. drž. real. gimnazije v Murski Soboti. Draga Zora! Kakšne so prekmurske koline .-i bujtn repa, me res silno zanima. Posebno še »bujta« repa! Kajti, da odkrito priznam, še nikoli nikjer nisem slišal, kakšna je >bujta« repa in sploh ne vem. kaj ta beseda pomeni. Najprej mi pojasni, kako in kaj je s to »bujto«, potem bova a dalje govorila. Torej na svidenje! — Kotič-o v striček. 247. Ljubi Kotičkov striček! — Prosim Te, ne vrzi me spat v svoj jiožrešni koš. Pri na.s imamo dve dobri stari tel ki, kateri imamo vsi zelo radi, ker znala toliko lepih stvari. Najmlajša je stara 76 let. Kadar dobimo »Slovenca«, jima moram vedno čitati Tvoj kotiček. Kako lepo bi bilo. ako bi mogla tudi Tvoje pisemce čitati! Prosim Te, striček, pridi nas kdaj obiskat. Pri nas je zelo lepo. Nekaj korakov od nas je Drava. Če Ti bo vroče, se boš lahko kopal. Nn podstrešju imamo sobico, v kateri boš lahko spal. Čez dan pa se boš lahko sprehajal, in če nisi lenuh, nam boš tudi pomagal pri delu. Prosim, objavi moje pisemce, pa Ti pošljem klobaso, kadar bomo kolinili. Sprejmi mnogo lepili pozdravov od Tvoj«. Milke Stangl, učenke V. razr. v Selnici ob Dravi. Draga Milka! — Ze zaradi tetk, ki tako rade poslušajo mojega peresa krivuljaste odgovore. Ti moram ustreči in Te v kotiček vreči... Vabiš me, naj se pridem kopat v Dravo. Zaenkrat še ne čutim lo potrebo. Ne rečem, da mi ni vroče. O ja, pa še prav pošteno vroče mi je ob misli, da bi se zdaj — sredi najhujše zime — kopal v ledenih valovih Drave... Brrr, kaj pa vendar misliš? Ali se Ti nič ne smili moja siva brada m moja plešasta glava? Kakor mi je torej žal — moram tudi Tvoje veleprijazno izvabilo hvaležno odklonili in Ti prijazno reči: >Adijo!< — Kotičkov striček. 240. Predragi Kotičkov striček! — Prvič Ti pišein danes, zato vem, da boš vesel mojega pisemca. Hodim v prvi razred in poznam že vse črke. Tudi čitam žc; malo bolj počasi še, pa bom kmalu bolj hitro, ker se vsak dan pridno učim. V šoli se imamo zelo prijetno. V soboto bomo dobili izkaze. Zelo težko že čakam. Te prav lepo pozdravlja Marija N a m o r s, učenka I. razr. v Lichtenth. zavodu v Ljubljani. Draga Marija! — Tvojega pisemca. Tvojega prvega pisemca sem bil res silno vesel. Kajti predobro vem, kako dragoceno je. Toliko truda, potrpežljivosti in dobre volje je v njem, da odtehta deset drugih pisem, ki jih spiše roka odrastlega. Saj pa tudi prav zares ni igrača — takile majhni drobni deklici, ki je komaj dobro čez plot domačega dvorišča pogledala, napisati prvo pisemce v življenju — in to celo tako skrbno in lepo! To je že važen in nad vse imeniten dogodek v Tvojem življenju, je velika reč, ki pač zasluži nekoliko laskavih be sedi in priznanja ... Izkaze ste medtem gotovo že dobili. Me nf. vso moč zanima, kakšen je tvoj izkaz. Ce si se dobro odrezala, Ti čestitam iz vsega srca in kličem: Le tako dalje, punčka, Ic tako dalje, da Tc bodo veseli vsi: očka. mama, šolske sestre in tud jaz — Kotičkov striček. 250. Preljubi striček! — Tudi jaz Ti danes pišem. Kakor veš, ljubi striček, je pisanje težka reč. Ni tako lahko napisati lepo pisemce, kakor bi si kdo mislil. V šoli pravijo, da mora biti vse, kar naredimo, lepo pravilno in snažno. Kaj pa Ti praviš, ljubi striček? Me vse te imamo rade, čeprav Te še ne poznamo. V šoli tudi čitarno Tvoje pravljice. Zelo všeč mi je bila tista o »modri roži«. Sem jo tudi doma mamici povedala. Lepo Te prosim, odpisi mi in sprejmi moje pozdrave! — J a kiča Accetto, učenka I. razreda v Lichtenth. zavodu v Ljubljani. Draga Jakica! — Da je pisanje težka reč. podpišem z obema rokama. Mi je še v živem sjx>-triinu, s kakšnim grozanskim trudom sem jaz, Kotičkov striček, pred mnogimi, mnogimi leti, ko sem bil še prav tak malič, kot si zdaj Ti, spisal svoje prvo pismo. Pisal sem ga mami za god. Takole se jc glasilo: »Draga mama! Za god Ti voščim, da bi me imela rada še sto let in da bi mi še dostikrat sladkorčkov kupila. Darila pa Ti ne morem nobenega dati, ko nič nimam. Ce pa hočeš, Ti dam pajaca. Kar vzemi ga, ljuba mama! Jaz ga itak ne maram več, odkar mu je kuža glavo odgriznil. Tozdravček in poljubček! Tvoj...« Skoraj tri ure sem v potu svojega obraza to pisemce sestavljal. Na koncu se mi je pa pripetila še ta grozovita nesreča, da sem ga vsega s črnilom polil. — V ostalem pa velja moj odgovor Tvoji sošolki Mariji Namorševi tudi Tebi. Kajti tudi Tvoje pisemce je tako lepo in snažno ter vrhu vsega še s pisanimi rožicami okrašeno, da zasluži vse priznanje in poklon. Bog Te živi! — Kotičkov striček. 251. Ljubi striček! Lepo Te prosim, ljubi striCek, še mene deni v svoj kotiček! Sedaj, ko čitati že znam. Tebe tudi že poznam. Zato Ti danes prvič bom pisala in bom gotovo Tvoj odgovor dočakala. Sprejmi košek najlepših pozdravčkov od P i k i ce Golobič, učenke I. razr. v Lichtenth. zavodu v Ljubljani. Draga Pikica! — Lej jo lej„ Ti si pa kar prelepo pesemeo sebi in meni na čast zložila. To je pa še večja umetnost, to! če boš že tako mlada začela pesniti, ni izključeno, da boš nekoč še slavna pesmica postala in boš celo Prešerna, ki je naš največji pesnik, in Župančiča, ki je slavnega Cicibana v življenje priklical, posekala. Samo hpjim se, draga moja, močno se bojim, da tc pesemca ni zrastla na Tvojem zelniku. Ce je, vsa čast in slava Ti, če pa ni, pa tudi ni tako hudo, da bi Tč moral okarati. Kajti mi bo vsak pameten človek pritrdil, da od takele miške, kot si Ti, pač šc ne morem: zahtevati, «la bi v resnici žc sama pesmice zlagala Saj Ti še pisanje dela takšne preglavice, d0 je ž. lo več kot dovolj, da si peseitico prepisala... i Pa mi še kaj piši in pevej! — Te let» tx>- I zdravlja Kotičkov striček. C i foteljem »Slovenca" za ne deli o i m ii iiMiiiitniiMfiiriBiMiiniTnriiii^ Bruno Frank- Zlatiček (Nadaljevanje.) 11. ivan Neprav je šel po predmestnih cestah proti središču, iščoč, na slepo. Obleka jc mahe drala na njem, samo čevlji so se mu zdeli težki. Klobuk mu je omahoval na gladko ostriženi glavi. V rokah je nesel majhen usnjen kovčeg. Bilo je lepo, jesensko jutro, in celo tu zunaj je imelo mesto prijazno lice. Ljudje so bili videti veseli in hrumeči vozovi električne železnice so jasno cingljali. Ze po par vogalih je Neprav menil, da je šel dovolj daleč in da tu pač nikdo ne bo več mislil na to, odkodi utegne prihajati. In ne da bi se odkril, je ustavil mladega človeka in ga vprašal, koliko je ura. »Morda bi mi povedali tudi današnji datum«, je tiše dodal. Oni je osupnil. »Devetindvajseti septembra je,« je dejal iti se podvizal dalje. Potemtakem so ga izpustili dva dni preje, nego mu je dotekla kazen. Prav za prav čuden dar po teh dveh letih, in zamišljen jc šel dalje. Naposled jc stal s svojim malim kovčegom, ki ga je stiskal k sebi, na sprednji ploščadi električnega voza. Ljudje so vstojiali in izstopali, nihče se ni zmenil zanj, cestni vrvež je bil vedno bodrejši in gostejši. Dolgo se je oziral na ročni voziček na nekem vogaiu, ki je bil do vrha poln Krasnih breskev. Vsak je mogel stopiti tja in si za majhen denar kupiti lepega sadja. Pogledal je v svojo denarnico, v kateri je imel precejšnjo vsoto v bankovcih. Dobro se je bil preskrbel — takrat. Morda je bil voz z breskvami vzrok, da je na velikem trgu izstopil in si najel v eni tamkajšnjih starih gostiln sobo. Šel je za domačim hlapcem po ozkih, zavitih stopnicah, kjer jc dišalo po zelenjavi in po razlitem slabem vinu, in se naposled znašel visoko gori, skoraj pod streho, v priprosti sobi. Še enkrat so ga motili. Bil je zopet domači hlapec, ki se je javil hropeč, z. zglasilnico v roki. Ivan Neprav jo je brez obotavljanja počasi izpolnil in se poslužil pri tem, ne cla bi premišljal, izmišljenega imena, nekega tujega mesta in drugih samovoljnih podatkov. Opazil je, kako so se mu črke v dveh letih odtujile. Nato je začel prazniti svoj kovčeg in bilo mu je čudno pri srcu, ko je jemal iz njega perilo, krtače, milo, glavnik, zrcalo in brivsko pripravo, kar je bilo vse skrbno zloženo, kakor pripravljeno za dvodnevno zabavno potovanje. Tamkaj mu niso bili ničesar pustili, kar je bil prinesel s seboj. Nedotaknjen je bil ležal kovčeg v shrambi sedemsto dni, opremljen z listkom, ki jc nosil številko celice in datum. \ omami prvega dne st mu je leno javila misel, kakor da ves ta čas ni ležal nekje v shrambi samo njegov kovčeg, marveč tudi on sam, kjer je samo čakal, ne živel, in kakor bi moralo biti sedaj mogoče, da naveže na taisti točki novo življenje. Ali jc bilo tako? Ne, temu ni bilo tako. 12. Stopil je k odprtemu oknu in se z obema rokama naslonil na nizko ograjo. Spodaj je veselo vrvelo barv in zvokov. Prostor med starim, nazobčanim rotovžem in neenako vrsto hiš, v katero je spadala njegova gostilna, jc bil ves pokrit z dirindajem tržnega dne. V hladu soln-čnega jesenskega dne so ljudje vedro hiteli po svojih opravkih; po vseh stojnicah je blestelo cvetje in sadje in zelenjava, povsodi radost, nobenega pomanjkanja, življenje se je zdelo lahko. Jasno in blizu je ležalo vse to pred Ne-pravom, a vendar zopet ločeno od njega, neotipljivo, ne kakor resničnost, ki jo je mogoče s par koraki doseči. To je bil svet, resnični svet, to je bilo človeško življenje, na katerem pa sam ni imel svojega deleža, še ne. Če bi šel po starih gostilniških stopnicah doli in stopil ven na ta od solnca ožarjeni trg, bi se gotovo vse to odmaknilo pred njim in v dalji bi se bodro vrvenje nadaljevalo. Bilo je mnogo lepega sadja; kakšno dobrotno, bogato delo je bilo izvršilo solnce, v tem, ko je bil on pregnan od njega. Vsak tak lep sadež je bil nakupičena, strnjena solnčna svetloba, tega si ni mogel kupiti — še ne! Tu je zopet stala košara z breskvami. Breskev, to ie bila dovršenost. Narava je hotela enkrat pokazati, kako velika in krasna je, in igraje je ustvarila najkrasnejše: breskev ali laboda ali kos rožnatega kristala. V šoli, nekoč, so ga učili, da ie breskev iz Perzije. Perzija! Njegove sanje o potovanju čez morje; tujina in južni žar so šle za koprenami mimo Neprava. Še ni smel stegniti rok, da bi kopreno odgrnil, toda ura je bila blizu. Postal je bodrejši; z večjo zbranostjo je motril razpostavljeno vedrost. Tedaj je opazil, kako se je prodajalec na eni izmed stojnic igral s svojim psom. Bil je to zdrav mož petdesetih let, v volnenem jopiču in z volneno čepico na glavi: pes je bil majhen, boder brusač, z mnogo prevelikimi, visečimi ušesi in predolgim repom. Vzpel se je ob zelenjadni košari in prodajalec ga je dražil s povezkom korenja. Črnko je šalo .imel ter se je vneto udeleževal; zdaj je dvignil levo zdaj desno šapico svojih kratkih sprednjih nog in na smešen način skušal z njo zadeti rumeni šop. Naenkrat pa je gospodar vrgel korenje iz rok, pograbil malega za ušesa in se mu čisto od blizu zarežal v njegov črni gobček. Pes se mu je iztrgal in začel, lajajoč in cvileč. objesten ples okrog stojnice. Tega Neprav že ni več videl. Ko je bil opazil, kako poigrava psiček s kratkimi prednjimi udi, se mu je naenkrat pretrgala kopre-na, ki mu je zastirala pogled; vedel je, kaj ga še loči od sveta in bodočnosti. Slišal je ono škripanje na kamenitih tleh, slišal tiste krute, neizrekljivo orostaške besede, vide! tiste žolte oči in tisti škorenj, kako sc je zasuknil. Svet je bil zopet poln kužne sape najzlobnejšega, naj-nizkotnejšega človeka in Nepravu je zopet za-plalo v krvi najstrahotnejše sovraštvo in ne-odoljivo koprnenje po maščevanju. Noben ugovor, noben prevdarek, nobena previdnost ni mogla obstati pred tem najmočnejšim, pred to neobhodnostjo. Preje bi bilo verjetno, da bi sc dalo morje zajeziti z razpeto vrvjo. »Ubijem ga«, je zamrmral. Prvič je izgovoril, kar je že mnogo tednov vedel in hotel. Previdno je zaprl okno in zapahnil duri, kakor da bi mogel kdo od zunaj vdreti v njegove misli. Potem je sredi izbe sedel za prazno mizo, si podprl glavo z roko in začel mirno, urejeno delati načrt. 13. Naslednji dan je imel obširen pogovor v izšel jeniškem uradu. Od tam je šel na konzulat neke južnoameriške države, v kateri se je nameraval naseliti. Vljudno so ga poučili v vsem. Potem si je kupil čezoceanski vozni listek za parnik, ki je imel v bližnjih dneh odpluti, in uredil vse potrebno tudi v skladišču, kjer je imel shranjeno svoje imetje. Zvečer je začel svoja poizvedovanja. A treba je bilo različnih in smotrnih pohodov, da bi svoje dejanje brez vsakega pogreška, nezmotljivo pripravil. Nedaleč od kaznilnice, zunaj ob predmestni cesti, se je nahajala krčma »Sloga«. Tu so se zbirali o prostem času kaznilniški pazniki. Tu so sedeli skupaj pri pivu in kartah, iz te nizke in smrdljive krčme, kjer so sc dobro počutili, so se vračali v službo, bodisi z namenom, da bi točno izpolnili svoje službene dolžnosti, bodisi, da bi na podel način stregli svojim zlem nagonom. Cele večere je lazil Neprav tod okrog, dvakrat je bil tudi v krčmi, pil nespoznan tiho svoje pivo in poslušal plehke pogovore jetni-čarjev. Sodeč po teh pogovorih, bf utegnili biti pravtako klobučarji ali davčni sluge ali karkoli drugega takega. Posebno skrbno je proučeval pot, ki je vodila iz krčme nazaj v kaznilnico. Nedaleč od krčme se je od ceste cepila na levo ozka ulica, ki je vodila med zunanjimi kaznilničnimi zidovi in dolgo, črno skladiščno lopo. Po tej poti so prihajali pazniki do vrat^ ki so v ozadju poslopja vodila v kaznilnico. Neprav je poznal hišni dnevni red, tudi spored, po katerem so prihajali pazniki na tisto večerno zabavo v krčmo, je hitro dognal; treba je bilo samo enega: naleteti na obsojenca brez spremstva. Da bi bil bolj gotov, ga je enkrat za poizkušnjo počakal. Proti devetim je bil v ulici. Stal je meci podboji skladiščnih vrat, se stiskal v temo in čakal. Nedaleč od njega je molela iz kaznilniš-kega zidu petrolejka in žalostno brlela. Vsakogar, ki se je približal s ceste, je bilo mogoče zanesljivo spoznati. Kmalu je prišel neki paznik, visok, suh mož: ko je stopal pod svetilko. je Neprav dobro razločil prijazni in resni izraz njegovega podolgastega obraza. Zakaj ni bil ta-le moj ječar, jc mirno pomislil Neprav, potem mi sedaj ne bi ležala na srcu strašna mora. — Mož je šel z enakomernim korakom mimo; dospevši do vhoda, je pozvonil, vrata so se odprla in za njim zopet zaprla. »Da, tega mi ne bi bilo treba ubijati,« si je dejal Neprav. Mislil je to s tihim obžalovanjem nad usodo, ki mu je bila naložena, toda brez vsakega usmiljenja do zavrženca. Kar je nameraval, ni bil kak sklep, ki bi se dal morda tudi izpremeniti; tu ni bilo izbire. Oni človek, neizrazljivo zli, je stal med Nepravom in svetom. Ni bilo mogoče napraviti le enega koraka ven v življenje, dokler ta stena ni bila porušena. Prav za prav niti ni stala zunaj ta stena, to ni bil kos zidu, ki bi se dvigal pod milim nebom, marveč je stala v njegovi krvi kakor strahotna kepa ali gomolj sovraštva in gnusa in zaničevanja. Bilo mu je vse te dni, kakor da živi samo pogojno, samo do nekega roka, kakor cla mu je ostalo le šc toliko moči, da izvrši to dejanje, in da bo mogel še-le potem, ko bo kepa zdrobljena ali odplavljena, zopet svobodno dihati in požirati in hoteti in ljubiti, kakor da bo njegova kri šele potem zopet mirno in milo krožila po njegovem telesu. Spomnil se je, kako je bil nekoč eden njegovih sošolcev hudo bolan; zdravnik jc govoril o zastrupljenju krvi in ie dečku napeljal po žilah raztopino srebra, tedaj je ozdravel. Neprav se je živo spominjal, kakšen vtis je tedaj to napravilo nanj; kako si je predstavljal motno-blestečo, hladečo srebrno reko, ki se je zlila onemu po žilah in milo odnesla s seboj vse strupene klice in jih uničila. Da, (ako se bo zgodilo tudi njemu, ko bo izvršil svoje dejanje. V lem trenutku je videl prihajati svojo žrtev. Kratki, topotajoči koraki so zavili v ulico, in že jc videl Neprav tam pod svetiljko, za trenutek z lučjo obliti prazni, prostaški obraz, oči, brke, čeljusti. Hitro je prihajal bliže, nič hudega sluteč, in popeval. Neprav je ujel besede prostaške poulične pesmi. Ob nezmiselnosti teh besed, ki jih je zlobni tepec gotovo še izpačil, je Neprava posilil smeh; poln poroga in sovraštva in zmagoslavne naslade se je zakrohotal, ker je šel oni v taki zadovoljni toposti z ramo tik ob rami svoje železne usode. Tam zadaj je zazvonilo, vrata so se odprla in z zamolklim treskom zopet zaprla. 14. Drugo jutro se je Ivan Neprav odpeljal z iialo železnico. Pot je vodila dobro uro po' prijazni, valoviti pokrajini. Zapustil jc vlak in korakal po deželni cesti proti H Valentin Katajev: Izpit čim je bil določen dan za obvezni izpit iz politične abecede, je pripravil blagajnik Diabetov drobno popisan listič in ga dva tedna neprenehoma imel pred očmi. Vedno zopet je na pamet ponavljal temeljna vprašanja, od katerih je bila odvisna vsa njegova uradniška bodočnost: >Kdo je naš veliki vodja?« Marks. — »Koga imenujemo socialne patriote?« Naše sovražnike, ki pod soc.inlistično krinko služijo buržuaziji. — »Kaj je značilno za kapitalizem?« Divje razbojništvo v duhu načel zasebne lastnine. — »Kako bomo izpeljali naše gospodarske načrte?« S pomočjo elektrifikacije sovjetskega ozemlja. — »Kje so bili prvič zastopani vsi svetovni narodi?« Samo na prvem kongresu II. Internaeionale v Parizu, dočim nima t. zv. Zveza narodov nobene pravice do tega naslova. — »Kaj vam je znano o kapitalizmu?« Razlikujemo premičnine in nepremičnine. — »Katero obliko bo imela idealna komunistična država v bodočnosti?« Ne vemo, to lx> določil njen razvoj sam. — »Kdo je izdajalec mednarodnega socializma?« Kautski. — >Kdo je kandidat za člana vodstva III. Inter- ' nacionnle?« La Follette. — »Kdo je gTobar za- l padnega socializma?« Scheidemann. — »Kdo je Abramovič?« (Vodja rus. soc. dem. menjševi- > kov v emigraciji. Op. prev.) Socialistični osel... osel ... Neutrudni Diabetov je stiskal listič ▼ roki in neprenehoma mrmral z napol zatisnjenimi očmi: — Oh, samo da se ne bi zmotil! Kdo je izdajalec? Kautski. — Kdo je grobar? Seheide-man. Kdo je kandidat? La Follette... ! Ko so poklicali Diabetora k izpitu, mn je , zastrla rdečkasta megla oči in zabobnalo je zvonenje v ušesih, čim je prestopil prag usodne sobe. Diabetov je obupno premagal grozo, ' stopil pred mizo in zatisnil oči. »Vaše ime, tovariš?« — ga je vprašal iz- i praševalec. »Marks,« je ušlo pridnemu blagajniku. »Poklic?« »Pod socialistično krinko služim buržu- : aziji.« Izpraševalec, ki se ni zmenil za prvi odgovor, je zdaj začudeno namrdnil obrvi: j »Hm ... Vi res izredno iskreno razodevate vaše prepričanje... A kako boste označili v tem primeru vaš službeni delokrog? Za kaj ga smatrate?« i »Za divje razbojništvo v dnhu načel za- 1 sebne lastnine.« »Ta-a-ko? Me jako veseli... A povejte, j kako se je vam [losrečilo priti v sovjetsko j službo?« »S [x>močjo elektrifikacijo sovjetskega ozemlja.« Izpraševalec je obmolknil in pomembno pogledal ostale navzoče dostojanstvenike. »Čujte, tovariš, kdaj ste zadnjič merili svojo temperaturo?« je previdno vprašal tajnik. »Snmo nn prvem kongresu TI. Internaeio- nale ▼ Parizu leta 1889,« je takoj brez pomislekov odvrnil Diabetov. »Čujte no, tovariš,« je krotko pripomnil izpraševalec, »zdi se mi, da imate motne oči?« »Lahko so premične ali nepremične,« je takoj pojasnil Diabetov. Srce mu je trepetalo od razburjenja in ponosa kakor ujetemu ptiču. Leva noga mu je bobnala po tleh in poudarjala vsako izgovorjeno besedo. Zobje so mu šklepetali, in prsti so stiskali v žepu neprecenljivi listič. »Jako dobro ... izvrstno ... izvrstno ... A pred vsem pomirite se, prosim, tovariš. Morebiti ste utrujeni? Sedite, — je prijazno rekel izpraševalec, ki je postajal plašen. Ponudil je Diabetovu stol, mu ostro pogledal naravnost v oči ter nenadno vprašal: »Povejte, katerega smo danes?« »Ne vemo, to bo določil razvoj sam!« je zmagovalno zavpil Diabetov in si obrisal potno čelo v zavesti, da bo kmalu premagal izpit. Vtis, ki ga je naredil ta zadnji odgovor, sc mu je zdel kakor zadnji odločilni udarec po sovražniku. Navzoči so razburjeno šepetali med seboj. Tajnik je po prstih smuknil iz sobe. »Izvrstno, tovariš,« je s hlinjenim navdušenjem zaklical izpraševalec. »Krasno, sijajno! A pred vsem, pomirite se, vam pravim! Poslali vas bomo na počitnice v Krim... recimo v Jalto. To vam bo dobro delo... Saj veste — morski zrak ... solnčno podnebje ... Vse bomo oskrbeli... Saino pomirite se, kaj bi se razburjali! Na svidenje, tovariš.« Diabetov je prožno stopil en korak nazaj od mize in z nekoliko hripnvim glasom odgovoril: »Samo iziprašujte me, prosim, do konca! Vse dobro vem! Kdo je izdajale?«? Kautski! Kdo je grobar? Scheidemann! Kdo je kandidat? La Follette!« »Pomirite se, tovariš!« je prijazno rekel izpraševalec in previdno zapustil svoj stol, da bi se nekoliko umaknil v ozadje. »Saj vidim, da ste dobro pripravljeni... Na svidenje, tovariš.« Diabetov se je blaženo nasmehnil, se priklonil, a pred vrati se zopet ozrl in se zasmejal: »Kdo je izdajalec? Kautski! Kdo je Abramovič?« • Za trenotek je učinkovito obmolknil, pomembno pomežikal in na ves glas zavpil: »Socialistični osel!!!« * Zunaj so obstopili Diabetova razburjeni uradniki: »No? Kaj? Kako je bilo?« »Vsem sem zaprl sapo. Stavili so osem vprašanj. Takoj sem na vse odgovoril, po še sam dodal deset po vrhu. Le pomislite — izpraševalec me je naposled debelo gledal. Naposled mi je naklonil odlikovanje — izlet v Krim. Takoj sem na vse odgovoril. Malenkost ...« John Galsworthy: 'Se enkrat Rahlo gibanje dojenčka jo je prebudilo; popravila je njegovo lego, da mu je bilo udobno na njenih grudih, potem pa zopet zastrinela v umazani strop nad seboj. Skozi okno, ki je bilo na spodnji polovici zastrto le s kosom razcefra-nega mezlana, je prihajal prvi svit marčevega jutra in medlo razsvetljeval mali prostor. Kakor iz vseh ostalih zakotnih izb na oni cesti je očividno tudi iz te zbežala vsaka radost jp vsaka nada. V njej tudi ni bilo nič lepega ali dragocenega, izvzemši preostale šopke vijolic v okrogli rjavi košari. Toplota materinih grudi in rok je dojenca znova uspavala; s svojim majhnim obrazkom se ji je stisnila pod brado, in nad njegovo glavico se je zdelo materino obličje kakor obličje sfinge. Pred dvema dnevoma jo je bil namreč zapustil njen mož in ji izjavil, da se več nc vrne; to Je pa ni bilo spravilo iz ravnotežja, kajti v čudni sposobnosti za slutnje, ki je lastna vsem tistim, katerih gorje se začenja že v mladosti, je bila že dolgo preje premislila vse možnosti z možem in brez njega. Oba sta prodajala cvetlice, a ona je zaslužila pri tem več nego on, ker ji je marsikateri elegantni gospod, katerega je bil ganil njen čedni, trudni obraz in mladostna postava, ki jo je otrokova teža nagibala postrani, plačal tod in tam posebno visoko ceno. Da, več denarja je morala dajati možu, nego je dajal on njej, in poleg tega jo je bil že dvakrat preje zapustil in se obakrat zopet vrnil. Kar je sedaj viharilo v njeni notranjosti, je bilo v zvezi s čisto novim odkritjem. Ko se je bila vračala zadnji večer do smrti utrujena proti domu, ga je bila videla v omni-busu; peljal se je v družbi z neko žensko, ki a'"»l" —.....uu.ai.mnwj mf umII II,MI»W»fcJinummiBmHM Jesensko rjava in zapuščena so ležala polja v jasnem ozračju; Nepravu je bilo skoraj prijetno, ko je korakal v svoji temni, topli obleki. Kmalu je bil na mestu, kjer se cesta cepi na H Tu je bilo, si jc mislil Neprav, in se ozrl na prazno, molčeče polje, na talni val, ki jc bil takrat pokrit z zrelim žitom in na katerem se je dopolnila njegova usoda. Ce bi bil šel samo urico kasneje tod mimo si jc mislil, pa se moje življenje ne bi bilo iz- i prcmentlo. Ali pa če bi bil krenil po kakem I drugem potu ali če bi bilo manj vroče ali če I bi bilo moralo dekletce pomagati doma materi Od takih okoliščin je včasih odvisno človeško ; življenje. Slučai vse skupaj, bodisi že dober i ali slab? I jo je objemal z eno roko. Ob tem pogledu je v njej vzplapolal plamen; z dojenčkom in košaro obremenjena je drvela za omnibusom, ki je pa prehitro vozil in jo kmalu pustil za seboj. In potem se je sključila ob ognju in dolgo ždela ob njem in neprestano je videla pred seboj moža z ono drugo. Ko je ogenj ugasnil, je zlezla v posteljo m je bde ležala, imejoč pred očmi še vedno taisto sliko, napeto prisluškujoč in tresoč se od mraza. Torej s to se vlači! Ali naj to še dalje prenaša? Tako je ležala in snovala in videla vedno le dejstvo, ne da bi se vdajala kakorsnimkoli iluzijam, tudi po svojem mišljenju sfinga. V izbi je postalo svetlo; vstala je, šla do majhnega, ubitega zrcala in dolgo motrila svoj obraz. Ah je sploh kdaj vedela, da je bila čedna? Življenje ob strani vse premladostnega moža, njegovo slabo ravnanje z njo, uborna obleka in neprestana beda so je te zavesti vsekakor popolnoma oropali. Ženska, kateri je bil okrog pasu položil roko, jc bila videti dobrorejena in na klobuku je imela peresa. In obupno je iskala v zrcalu, kar bi moglo posekati tista polna lica in tista peresa. A zdelo se ji je, da so je same velike oči, lica so bila bleda; čisto brezupna slika! Okrenila se jc od tega neprijetnega zrcala in napravila ogenj; potem je sedla z otrokom in ga dojila. Ko je stegnila noge proti ognju in čutila otrokove ustnice na svojih grudih, jo je prvič zopet, odkar je bil pnpeljal mimo nje omnibus, prevzelo čustvo toplote. Ne da bi se tega zavedala, si je naporno prizadevala nekaj najti, kar bi moglo njeno pekočo ljubosumnost utolažiti; tedaj ji je vstal skoraj prijeten spomin. Včeraj zvečer ji je bil dal neki eleganten Toda ko je tako premišljeval in se oziral po strniščih, je že vedel, da je nespametno govoriti o slučaju. Saj niti ni bilo mogoče, da bi bil oni dogodek v teku teh dveh let v mislih poravnal, izbrisal; njegova pot je bila magično usmerjena, magično upognjena, po temni, mogočni postavi. Ali mu je bilo sploh mogoče, da bi s/zelel ono, kar se je bilo zgodilo, drugače ali-fii tajen gon v njegovih prsih kot dobrodošlo sprejemal vsako izpremembo, vsako usodo? Ali ni mirno in pritrjevalno sprejel tudi svojega padca in svoje kazni, ječe in nove svobode, brezdomovinstva in pozdravov neznane bodočnosti? Dobrodošlo vse, kar prinaša življenje! ČNadaijevanje sledi.) gospod, predno je vstopil na svoj vrt, pol krone za en sam šopek vijolic. Zakaj se je smehljal in zakaj ji je dal pol krone? Z vsakim gibom otrokovih ust je rasel v njej čut toplote, toda obenem je rasla njena razdraženost. Gotovo je ne bi bil pogledal s tako dolgim pogledom, gotovo se ne bi bil smehljal, če se mu ne bi bila zdela čedna! Zdajci je otrok nehal piti; razdraženost je minila. Zavila je mali stvor v svoj šal in ga položila nazaj na posteljo; potem je segrela nekoliko vode in se začela z nenavadno skrbnostjo umivati. Strastno je želela, da bi bila lepša kakor tista ženska s peresi na klobuku. Tej se ne bi nasmehljal noben eleganten go-snod. čeprav ji ni bilo treba zastaviti svojih oblek kakor njej. Vsa prevzeta od ljubosumnosti in že čisto zmedena, je v mislih neprestano prebirala svoje obleka. Na dveh žebljih na steni je visela vša njena garderoba — raz-cefrano krilo, raztrgan svveater in črn slamnik. Oblekla je edino spodnje krilo, ki ga je imela, in šla k steni. Ko je videla to revščino obleke, se je nejasno zavedla ironije cele reči. Pred tremi tedni je bila zadavila svojo pražnjo obleko za štiri šilinge in b~st pens, da je obnovila cvetlično zalogo svojega moža, ki jo je bil uničil dež. Svoje najboljše stvari je zastavila, da je mogel letati za tisto onga! Vzela je iz skrivališča cel šop zastavnih listkov, izbrala izmed njih enega in ga vtaknila med zobe; potem je potegnila izpod cunj ubito čašico, v kateri je branila denar, in vzela iz nje pol krone, ki ji jo je bil dal elegantni gospod, in pa pet penijev. To je bilo vse, kar je imela, in pri tem najemnina za zadnji teden še ni bila plačana. Ozrla se je po sobi; odeje so bile v zastavljalnici; nič ji ni več ostalo kakor šal. To je bil gorak šal, lepo vreden svojih osemnajst pens. Tri pense pristojbine vzame zastavljalnica, tako, da so ji še vedno manjkale štiri pense, da bi mogla rešiti svojo obleko. Pogledala je v cvetlično košaro in dvignila kos umazane žakjjevine. Cvetlice so bile izsušene. V svoji-jezi in razburjenju jih je biia prejšnji večer pozabila poškropiti z vodo. Sedla je na posteljo in se celo četrt ure ni ganila. Tako je bolj nego kdaj prej sličila majhni sfingi — s svojim ozkim obrazom slonokoščene barve, črnimi očmi, ravnimi obrmi in zaprtimi, rdečimi ustnicami. Potem je nenadoma vstala, si slekla svoje spodnje krilo in ga skrbno pregledala. Nobenih lukenj še ni bilo v njem! Skrbno ga je zložila in zavila skupaj s šalom, si oblekla krilo in s\veater, si nadela na črne lase klobuk, vzela zastavne listke in denar ter odšla po umazanih stopnicah — ven v mraz. Krenila je v majhen lokal, ki je zanjo pomen'al središče sveta. Nikogar še ni bilo, ka-iti vrata so bili še le pravkar odprli. Negibno je čakala med neštetimi predmeti, katerih vsakega se ie clržal kos človeškega življenja. Kmalu naito jo je opazil lastnik skozi steklena notranja vrata. Bil je črnkast, krepak mož in njegov pogled, ki je izdajal klečeplazno uljudnost in trdost obenem, je takoj obstal na šalu. »Tega sem že enkrat imel, mislim, osemnajst pens nc res?« Potem le vzel spodnje lt-rilo in ga kritično prometni : bilo jc zelo priprosto, toplo, brez vseli okraskov, toda neverjetno novo. »: est pens; pol pense gre za pranje.« Potem je dodal, kakor da bi ga bilo pri tej kupčiji nekaj nenadoma omehčalo: »Pa naj bo, vam pa pranja ne bom zaračunal.« Molče mu je prožila svojo majhno, rankavo roko z denarjem in zastavnim listkom Oboje je pregledal in rekel: »Čisto prav; dobite šc dve pensi.« Z dvema pensama in obleko je odšla domov. Tu je oblekla pražnjo obleko kar čez delavno, ker je bilo mraz in ker je imela tista ženska tako nolna lica; potem si je nekaj minut gladila lase in drgnila obraz, na katerem je od mraza stala kurja polt. Otroka je pustila pri neki ženski v pritličju in odšla nato na ono cesto, po kateri je bil vozil omnibus. Koprnela jc, da bi srečala ono žensko in se maščevala nad njo in nad njim. Vse dopoldne je hodila gori in doli. Tod in tam se je ustavil pred njo kak mlad človek in skušal z njo začeti pogovor; a kmalu jc poizkus zoret opustil, kakor bi bilo v ženinem obrazu nekaj, kar je izpodbilo njegove dob'"e na- .ene. Kupila si je za dve pensi slabe klobase, jo pojedla, šla domov, podojila dete in zopet odšla. V tein je bilo prišlo že popoldne, ona pa je še vedno hodila gori in doli; neprestano jo je gnala ena sama želja in KAVARNA - RESTAVRACIJA »PROMENADA« Maribor, Krčevina, Tomšičev drevored, odprta do 2 ziutrai. Radio koncert, točna in cenena postrežba, prvovrstna vina, vedno gorka jedila. Se priporoča MAIIAJNC. SALDA-KONTE ŠTRACE - .JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUIH PO IZREDNO UGODNIH CENAH KM.sPGOvszrmA JUGOSLOVANSKE TISKARNE P KIS.! K. T. P, V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 ii NADSTROPJE i tod in tam se je nasmehnila kakemu moškemu. Kaj prav za prav je hotela doseči s tem nasmehom, bi bilo težko reči, kajti nihče ne bi bil mogel tega nasmeha vrniti, tako brezupen je bil; a vendar je čutila pri tem čudno odre-venelo veselje, kakor dn bi se tudi s tem maščevala. Močan veter je gnal oblake po iasnem, sinjem nebu in stresel še ne razcveti žafran. Ponekod so grulili golobje in zdelo se ji je, kakor da žene ljudi, ki so hiteli mimo nje, sama sreča. Pa mlada žerm ' i je hodila po dolgi cesti, no kateri je bi! nji večer vozil omnibus, navkbzno brez t-: ,, neprestano gori in doli, ni čutila bližajoče se pomladi. Ob petih popoldne je opustila svoje tekanje, in vdajajoč se drugemu temnemu čiišrvu maščevanja, je odšla v smeri proti beli h®, v katero je bil prejšnji večer krenil elegan vi go-spod. Dolgo se je obotavljala, predno je pozvonila; potem je ravnodušno zahtevala »gospoda«, in njen glas je zvenel nekoliko raskavo in hripavo od mnogih prehladov, ki si jih je bila nakopala nri prodajanju cveti' V tem, ko je odšla služkinja vprašat, če jo sprejmo, je ona čakala na hodniku. Tam je bilo ob steni zrcalo a ni se ozrla vanj, marveč je stala čisto negibno in povesila logied. Odvedli so jo v sobo, ki je bila svetlejša, toplejša in .nenvadnejša. nego je bila katerakoli soba, katero ie kdaj videla. In bilo ji je tako, kak or da bj bili postavili prednjo poln krožnik temnega težkega, nad vse okusnega božičnega pudinga: Stene in leseni opaž so bili belo pleskani, rjavi žametni zasiori'so krasili prostor in slike so bile v zlatih okvirjih. Ko je šla notri, se je smehljala, kakor se je bila nasmihala moškim na cesti. Pa smeh je takoj izginil z njenih usten. Na zofi je ležala gospa v beli obleki in ob njenem pogledu bi se bila žena najraje obrnila in hitro odšla, kaiti zazdelo se ii ie iznenada. kakor da vedo, tla pod svojo novo obleko nima nobenega perila. Gospod ji je velel, naj sede. Zato ;c sedla, in ker so jo vprašali, je povedala, da 'ii je zaloga cvetlic propadla, da je dolžna najemnino za zadnji teden, da je mož pustil njo in otroka na cedilu ! A že medtem, ko ie govorila, je jasno čutila, da je hotela prav za nrav nekai čisto drugega- reči. Zdelo se ji je, da jo vprašujejo vedno eno ter isto, kakor da je ne bi mogli razumeti. In naenkrat jim je tudi povedala, da je mož ušel z rln"iro! Ko je to rekla, je gospa sočutno tiho vzkliknila, kakor da bi stvar' razumela in b! se ji cvetličarka smilila. Ta pa je pripovedovala. kako sta se onadva peljala mimo nje v omniblisu, in pri tem se ie sama nri sebi čudila, kako lena, majhna ušesa je imela gospa na zofi. Gospod je menil, da žal ne ve, kaj bi se dalo zanjo storiti: »če hoče svojega moža zapustiti?« Hitro je odgovorila: »Sedaj ne morem z njim skupaj stanovati, seveda ne.« In gospa je zarmmrala: »Ne, ne; seveda nc.« »Kaj neki namerava?« je vprašal gospod. Strmela je v preprogo in molčala. Nenadoma se ji je zazdelo, kakor da mislijo: »Denarja hoče.« Gospod je zdajci vzel soveretgn (dvajset-šilingov) in rekel: »Morda si morete s tem kaj pomagati?« Naglo se ie priklonila, vzela sovereign in ga trdno stisnila v roki. Zdelo se ji je, da bi se >e radi znebili. Zato je vstala in šla proti vratom. Gospod jo je spremil in ko ji ie odprl vežna vrata, se je smehljal. Nasmeha ni vrnila, kajti spoznala je, da je bil tudi včerajšnii njegov nasmeh samo prijaznost. In to jo je pekio, kakor da bi jo bili nenadoma ogoltufali za del njenega maščevanja. Šla je domov, ne da bi bila menjala sovereign, ki ga ie še vedno tiščala v roki: bila ie tako slaba in revna, da je komaj mogla podo-jiti otroka. Napravila je ogenj in sedla poleg njega. Bilo je po šestih in že skoraj tema. Že dvakrat preje se je bil tretji dan ob tem času vrnil domov, če bi sedaj prišel! Splazila se je bliže k oknu. Stemnilo se je docela. Pogledala je po malem; zaspal je in si mali, skrčeni pestički pritiskal na lica. Popravila je ogenj in znova odšla na svojo stražo na cesti, po kateri je bil vozil omnibus . Dva ali trije moški so jo nagovorili, a ni se jim več nasmihala, zato je imela kmalu mir pred njimi. Nebo je bilo jasno in bilo je zelo mrzlo; a ona ni čutila mraza. Upirala je pogled na tiste velike vozove, polne toplote, na motorne omnibuse. Že dolgo preje, predno je Fr mačku Glisti ma beseda Astn. zdei se pa lohka troštama, dc u gespudarska griža hmal konc tizela. Sej jc pa tud že zada čas. Jest na vem kuku je tu, de tulk časa ni mogu nubedn ta prave ptigruntat. In tku ajnfoh je usa ta reč. Mi Iblaneani sma lohka zdej štole na ta tinta. Scer morma pa resnic ua lub prznat, de sma s velik przadjal in s glave belil, kuku b se dal ges darsk griž enkrt za useli urat zavit. No, nazadne sma pa le ta prava trufil. Pa na sinete mislt, de sc Cm jest zdaj iz tem pubahat in voda delat, kakor de mam jest zasluga, če bo u krafk-m prš!« gespudarska griža čict iz mode. Oh ne. Ampak zraun sm pa !e biu, ke sma ji cinklok zgunil. In tu je tud neki uredn. Zaiu prasni tistga, ke u eukat pisu zguduvina čez gespudarska griža, de na u puzabu na Oustlna. No, i 11 kuku je pršlu du tega? Zadnč, sej veste, ke sma mel najemnki tist shod u Unione, nas je pršlu tuli; skp, de b lohka cela Iblana ukul ubrnil, če b ja glih tli. Noja, pa mi sina se nazaj držal in sma s na tihem mislel: Iblana nej stuji tku, kokr je stala du zdej. Sej b tud čudn vn vidi, če b se kar naenkat znajdla Kurja vas ptid Rožn-poham. Ne, tu na gre. Iblana pestima pr gmah. Ampak iblanske hišne pusestnke pa dejma tku pranc-kastet, de uja ceu soj žeulejne pounel, kdaj sma mel najemnki shod. Noja, pa mi sma pametn Ide. Puleaji b šli tist večer lohka usi h zaslužnimi pučitke, ke na Iblana b ž« mi sami ahtal. Mi nisma zatu skp pršli, de b se raufal in sojmu bližnmu škoda delal. Mi sma se zatu lepu skp zbral, dc jaunast na usa usta puvema, de gespudarske griže sa sam hišn pusfstnki uržah. Ke gnarja mama zadost in zatu usak puvišajne plač, kar najudločnejš udklaj- kateri s svojo težo privozil mimo n;ie, so njeni pogledi iskali v njem. In šc dolgo potem," ko so oddrveli mimo, so njeni pogledi pod črnini slamnikom strmeli za njimi. Toda njih dveh, po katerih se je ozirala, ni bilo videti. Sredi hrupa in nenadne tišine, meteža in vrveža luči in sence, meteža, vrveža in teme v svojem srcu se je zdajci spomnila otroka in hitela domov. Se vedno je spal; tudi ogenj je še gorel. Ne da bi se siekla je vsa onemogla zlezla v posteljo. Če je bila že budna podobna majhni sfingi, je skrivnost sna ta vtis še okrepila, ko je ležala tako z napol odprtimi ustnami" in zaprtimi očmi, katerih trepalnice so počivale na licih. V sanjah je vila roke in ječala. Opolnoči se je prebudila. »r V svitu še vedno gorečega ognja je videla iti mimo vzno^a postelje svojega moža. Ni je ne ogovoril ne je pogledal, marveč je sedel pred ogenj in si začel sezuvati čevlje. Pogled na to vsakdanje opravilo je njen srd do skrajnosti podžgal. Tako je mogel torej priti domov, kadar se mu je zljubilo — potem, ko je bil tam-| kaj, potem ko se je tako obnašal, ta'...! Toda ; noben glas jeze ni prišel iz njenih ust; ni mogla j najti besede, ki bi bila dovolj za njegovo sra-| motno ravnanje. Po treh dnevih..." po tem, kar je bila videla ... po vsem čakanju ... po vsem letanju... po vsem trpljenju... je prišel domov in si sezuval čevlje! Kradoma sc je dvignila v postelji, da bi mogla bolje opazovati. Če bi bila odprla usta, bi bila morala zakričali tako se ji je stiskalo srce. In šc vedno ni govoril in ie tudi ne pogledal. Videla ga je, kako je zdrknil z lesene klopi, kakor da bi hotel zlezti naravnost v ogenj. In mislila je: »Zgori naj, ta...!« Prostaška beseda ji je bila na jeziku, a ni prišla iz njenih ust. Videla je ravno šc njegovo vase sesedlo telo in slišala, kako so mu šklepetali zobje; ta zvok ji je povzročal veselje. Potem je bil čisto tiho in tudi ona je pridržala dih. Ali je zaspal? Misel, da bi mogel spati, v tem, ko je njo dušila divja jeza, je bila zanjo preveč. Tiho je vzkriknila od srda. On ni dvignil pogleda, le njegova noga se je premaknila in iz kamina je padel košček žrjavice; potem nama. Ampak hišn pusestnki nej nkar na misija, de uma vs naš gnar dal nin za kvartir. Nak, tu pa na gre. In glih tu sma bli namenen hišnem pu-scslnkem puvedat. de tu na gre. Usak soje: hišn pusestnki nej maja soje hiše, mi pa soj gnar. Pa jc fertik. Tist je biu naumen, ke je reku, de morja hišn pusestnki ta nartnti za pedeset prucentu najemnina znižat. Se stu prucentu je premal. Kene, en moj žlahtnk je kronsk penzjunist, ke ma glih en dinar na dan penzjona, če ma mesec sam trideset dni, drgač pa še mal mn. Sam lebrurja mesca lohka dva dinarja u šparkasa nese, ke ma sam osemdvejst dni. Letaš u nesu pa sam enga, ke mama prestopn let. Ja, a če še tist dinar gespu-dari za kvartir u žrel uteknt. Kej tacga ja hišn pusestnki na morja pugervat Seveda, če sa tku pužrešn, ni čudn, de mama gespudarska griža. Ta penzjunist je tku naudešen apludiru, ke se je reki, de sma iz plačam cufridn in de na marama več, da sa se mu gvišn žuli na rukah naredi. Enga invalida brez rok tud puznam, k« hod u Trnou ze!e tlačt, kedr ga ribaja. Ta je biu tud na shode vs naudušen, sam apludirat ni mogu revež, kokr sma druh. Sploh je prenaumen, de morma kvartir plač-vat, sej kvartir ni za jest ne za pit. A ni zadost, de morma podn ribat, vokne pumivat, pajčune umetat in druge take putrebe zastonj upraulat? Oespudari nej uja vesel, de u hiš vornga delama. Ce b blu pu pravic, b mogl še gespudari nam enn prmerna udškudnina plačat, a ne? Noja, pa jest na vem, če sa gespudari tud našeh misl. Murde pa ta reč skus drgačne ipegle gledaja. Kulkr je men znan, mestna občina iblan-ska že na mis! tku, ket mi najemnki. Ona kar teb nč men nč najemnina pubera. Kdur vornk na plačuje, ga pa na Ift ilf-ra. Pa tu ni nč čudnega: kolkr glau tolk misl. Ce b mel mi najemnki usak soja hiša, b murde tud mi riajemnke udiral. Zato je še dobr, da nisma tudi mi pusestnki, de nam na more nubedn nč naprej metat. De sma le iz plačam in penzjonem cufriden, pa se gre lohka usa gespudarska griža farbat. f. a mamin ii m i mmmammmmmammmmmmm je bilo zopet vse tiho. Tiho se je pomaknila v vznožje postelje. Ko je sedela tamkaj sključena, držeč obraz med podprtimi rokami, se je nahajala tik nad njegovim sesedlim životom; mogla bi bila seči z roko in mu šiloma nagniti glavo nazaj. V mislili je to tudi že storila, približala svoje oči njegovim, mu zasadila v čelo zobe.. . tako živo si je vse predstavljala, da je že čutila v ustih okus po krvi. Zdajci pa se je prestrašena umaknila in skrila obraz v roke na raztrgani odeji. Tako je ostala nekaj minut, nrihuljeno, kakor divja mačka na drevesu. Bolestno, brezupno čustvo jo je prevzelo. Mislila je na prvo noč, ki sta jo prebila v tej sobi in kako jo je bil poljubljal, čutila je nekaj v grlu. Hrepenenje, da bi grizla ali kaj raztrgala, je popustilo in dvignila je glavo. Ni se bil ganil. Ravno je mer la se razločiti črto njegovega lica in brade: bil jc golobrad kakor deček — tako grozno tih, kakor da bi bil mrtev. Mrazilo jo je in strah jo je bilo. Kaj je pomenjal ta molk? Niti njegovega diha ni mogla slišati. Zdrknila je na tla. S široko odprtimi, brezbarvnimi očmi jc strmel v ugašajoči ogenj; njegova lica so bila votla in ustnice kakor brez krvi. A pre-gibale so se in bedno drhtele. Tak torej ni bil mrtev! Samo prernražen in sestradan, kakor se je bil že dvakrat vrnil k njej. Njen negibni obraz ni ničesar izdajal, kaj misli in kaj čuti, samo zobje so se jej zasajali v spodnjo ustnico. Tak tako se je torej zopet vrnil k njčj! Zadnje oglje na ražnju je nenadoma vzpla-polalo Obrnil je glavo proti njej. V slabem svitu ognja so bde njegove oči kakor oči njenega deteta; zdelo se je, da jo nečesa prosijo; tako brezpomočno so zrle; celo njegovo drhteče telo se je zdelo šibko in uborno. Mrmral je nekaj; a drhtenje je požrlo njegove besede, tako da je prodrl na njeno uho le zadušen glas, kakor ga je poznala pri svojem otroku. In ta glas je pretresel njeno notranjost; segla je po njegovi glavi in si jo z vso silo pritisnila na prsi. In ko je ogenj pošel, je še vedno objemalo njegovo glavo, jo zibala in ihtela in skušala da bi ga še enkrat ogrela na svojem srcu. I« štrftpaciravie nage je tepla kopelj, v k teri se poprej raztopi 1 žlico soli Sv. Roka. ravi užitek Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. glavna zaloga za Slovenijo: Drogerija Gre-sorič, Ljubljana, ali pri glavnem zastopniku drogerija »Nada< V. Gabrič, Subotica telefon 6-37. IztiBiujejose ua n .vejši medeli otroških in .igralnih vozičkov, triciktji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. —- Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LhiblittnR Karlorskn »esta št. 4. NAZNANILO! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški atelje iz Lepo-dvorske ulice v WoUovo ulico 10 ter bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od 250—300 Din. Točna in solidna izdelava! — Se priporoča LUDVIK LOGAR, modno krojaštvo, Wo!lova uL 10. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din. stenski prti,' rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Dia naprej, blazine milje etc. — Nori vzorci, čist tisk. dobro blago Matek A Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. perila, tnonogramov etc Entlanje. »Breda« žepni robci komad 2 Din Vezenje zaves, ažuriranje — Ženini - MKSta Najcenejše in najboljše: modroce, ototnane mreže, divane. feder modroce, fotel e in ear-niiure Vam uudi Ljubljena > Stari trg StcT. 6 Vsa tapetniška dela po nizki ceni. Naročajte .Slovenca*! n.m Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cemenl, premog itd. Prvovrstna mota iz mina for$oc$. oaCka Topola, fe slamo na zaiiogi. Družinska oratika 1932 Tudi v naši podružnici Ljnbljaaa, Miklošičeva cesta št, 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije - Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne m od 2 do 6 popoldne Telefonska štev 3030. Pridobivajte novih naročnikovi Naš v • zdravnik L C. L. Zabrekanje nog in goleni po sklepnem revmatizmu v gležnjih in nožnih sklepih je čisto navaden pojav, ki se s primernim ravnanjem (kopeli, obkladki in masaža so na mestu) porazgubi polagoma. Vendar bi trebalo tudi ugotoviti, če je srce ostalo pri revmatičnem napadu neprizadeto, zakaj prav slično otekanje dolenjih okončin je značilno za pešanje srca. Ta vrsta otekline se da kajpada odpraviti samo z okrcpljenjem srca. V. G. C. Proti izpadanju las da so koprive po mnenju starih ljudi izborno sredstvo? Vprašajte tiste ljudi, ki trde, kako to sredstvo pripravljajo in rabijo, jaz namreč tega ne vem, tudi ne najdem v novejših in starejših knjigah podatkov o učinkovitosti kopriv v tem pogledu. Nemarno uporabljanje koprivovili listov in stebel za draženje kože nad bolečimi deli telesa, zlasti nad vnetimi sklepi, je že opuščeno, ker so v rabi uspešnejša sredstva. Jaz uživam rad koprive zmešane med špinačo ali pa tudi same, napravljene kakor špi-nača. J. Z. T. Zoper razboljeno domišljijo in življenjsko naveličanost vam iz koledarjev in časopisov znana in našteta reklamna zdravila ne po-inorejo dosti, zato vam jih ne sveiujem. O utrjevanju živcev je bilo ua tem mestu pisano že dovolj. Vam priporočam premembo življenja: resnejše zaposlitve z odgovornim delom in več gibanja, zlasti v prosti naravi. Nekoč sem svetoval takemu človeku s podobnimi težkočami, naj se prične zanimati za življenje ubožcev svojega okoliša, uspeh je bil prav zadovoljiv za siromake, šc bolj pa zanj, ker je pri tej zaposlitvi sam ozdravel. Pa poskusite še vi kaj sličnegal F .K. Z. Kapavica danke ni tako redka bolezen, dokazati se da prava narava te okužbe le bak-teriologično, ker znaki kapavičnega vnetja se bistveno ne razlikujejo od mnogih drugovrstnih vnetij. M. B. Sv. L.Gnojno vnetje ušesa po škrlatici je, žal, pogostna komplikacija, ki sc ne da z gotovostjo preprečiti niti z začasnim niti najskrbnejšim zdravljenjem prvotne bolezni. Ker je bolezen že toliko zastarela in je čezdalje nadležnejša, izposlujte pri zdravniku OUZD, da vas pošljejo v svrho radikalnega zdravljenja v večjo bolnišnico (z c.idel-kom za ušesne bolezni) ali pa na kliniko n te bolezni vZagreb, ki menda ni rezervirana za imenitnike , samoplačnike. B. P. K. Luskavica je bržkone bolezen, ki jo Kratko omenjate bolj po krajih pojavljanja kakor po znakih. Ker ie ta bolezen zelo trdovratna in bo trebalo večkratnega stika z zdravnikom, odločite se sami za mesto, kamor vam bolje kaže, zdravni-kov-specialistov imate v obeh na izbiro. L. J. M. Sramežljivost je lepa in vsekakor potrebna in priporočljiva lastnost, zlasti dekletom, a zaradi sramežljivosti bolehati in trpeti vendar ni pametno. Brez zdravniškega pregleda ne pojde, ako nočete k zdravniku, pa pojdite h kateri zdrav- M. S. T. Ozebline na nogah, velike kosti na straneh, kurje oko, »in še kakšno«. Sv. Roka sol, tinkture in maže nič ne pomagajo, lepi novi čeveljčki se vam brž spakedrajo? Trpljenje in žalost, kaj ne? Vse vaše gorje izvira iz zmote, menite namreč, da je obuvalo, ki je lepo za vaše oči, tudi dobro in primerno za vaše noge, zato nosite lepe čeveljčke, narejene po kopitih jugoslovanskega ali češkega izvora. Ker se je tudi našim obutvenim umetnikom — po domače črevljarjem — zdravi zmisel za primerno obutev že zelo zameglil z ozirom na napredek v obuvalni svetski industriji, vam svetujem, da poiščete kakšnega starejšega mojstra te stroke in ga naprosite, naj poišče v svoji ropotarnici par starih kopit, podobnih človeški nogi in naj vam s pomočjo teh kopit in po vaši meri napravi obuvalo za vaši nogi. Če se vam posreči, da dobite tako uvidevnega in usmiljenega mojstra, bo vašega trpljenja konec, zakaj vse to, kar vas muči, izgine, ker je samo živ ugovor živega uda proti trpinčenju, utesnjevanju in nasilnemu spreminjevanju oblike. Vaš »lepotni« čut, ki jc prav za prav samo modni predsodek, ne pride do zadovoljitve, a kdaj bo volk sit in koza cela? S. J. V. 10 let star, 169 cm visok, 65 kg težek, fant cd farc in gotovo sposoben za vojaško službo in življenje! Pri odraslem človeku naj bo telesna teža tolika iu nekaj višja v kg, kakor višina v cm nad 1 m, pri vas je razmerje pravšno! Težo zvišate po opravljeni vojaški službi, prej je nc kaže, saj vam bodo dali, kar treba da nosite, dovolj! A. H. Lj. Nočni glavobol, ki mu sledi obilno slinjenje po dnevi, je zanimiv primer, ki se mu da dognati vzrok po temeljiti preiskavi in morda daljšem opazovanju. Pojdite v ambulatorij živčnega oddelka tukajšnje bolnice! A. P. M. Hripavost z bolečinami, ki se menja, menda nc bo naravnost v zvezi z nosečnostjo marveč pomeni bržkone samostojno bolezen grla ali sapnika. Zakaj sc nc posvetujete z zdravnikom, ki more ugotoviti dejansko stanje in nasvetovati primerno zdravljenje? A. G. T. Zlata žila ali hemeroidi je ime vaši nadlogi, ki vam provzroča mnogo skrbi —■ brez potrebe. Ce se je hočete znebiti, pojdite, kadar imate kaj časa — sile ni, kjer ni nevarnosti —- v bolnico, da vam nadlego odpravijo. Ce pa hočete trajno ozdraveti, treba marsikaj spremeniti na življenjskih navadah in razvadah glede hrane in telesnega gibanja. J. J. V. K. Izginotje moda (v trebušno duplino?) je vsekakor prečudna zadeva, ki bi vam jo mogel razjasniti zdravnik, ki vas preišče. Za tako ugotovitev se vendar izplača honorar za zdravnika! Ako je druga stvar v redu, potem se ni bati zlih posledic ne za vas ne za potomstvo. (Zdj se mi močno, da sem prav isto zadevo obravnaval 29. nov. na drugi naslov. Nekaj o vsakdanjem hnthu Konec. Pa boste morebiti rekli, da vendarle ne morebiti tako hudo, sicer bi bilo — bolno vse človeštvo, ker dandanes večinoma povsod uživajo bel kruh. Seveda, navidez ni tako hudo, ker ljudje k sreči ne jedo samega kruha, škoda, ki si jo prizadevajo s tem posameznim živilom, se vsaj deloma poravnava in popravlja z drugimi živili, v kolikor so prikladnejša nego bel kruh. Posledico uživanja belega kruha pa tudi niso tako očitne, da bi jih kav obtipali. Šele v ?adnjih desetletjih, ko je veda neovrž-tio dokazala pomanjkljivost bele moke in belega kruha, ko so zdravniki, kakor je bilo že rečeno, iz natančnih opazovanj dognali, da je poleg drugih motenj zlasti p r o p a d a n j' e zob in nevzdržno širjenje r a k a posledica uživanja belega kruha, se je začelo po vsem svetu gibanje proti belemu kruhu, gibanje za p o v r a t e k nazaj k p r i r o d i, u a z a j k n a r a v n e m u , popolne m u , črnemu, vsakdanjemu kruhu. Škoda pa ni samo zdravstvenega, ampak ludi eminentno gospodarskega značaja. Pomislimo vendar kaj to pomeni, če kmečko ljudstvo, fizični delavec, ki potrebuje tečne hrane, kupuje za drag denar živilo, 'ki malo zaleže iu ga je zato mnogo več treba, zameta pa edino primeren, tečen in redilen domač izdelek, ki je še vrhu tega cenejši. „Pek na kmetih, ki peče bele štruce, zemlje in kifelce, je nesreča za kmečki živel j. Kadar bo pekel kruh iz popolne, cele moke, tedaj bo dobrodošel, ker se preobremenjenim gospodinjam ne bo treba baviti s peko kruha. Prečudno se suče svet. Prvotno so jedli bel kruh izključno le bogatini in premožnejši meščanski sloji. Tekom zadnjih 10—20 let je prodrl že povsod na kmete, še celo v delavske vrste, ki so navezane na kupovanje vsakdanjega kruha od pekov. Vsi ti pa v svoji usodni zmoti mislijo in so trdno prepričani, da je to kulturna pridobitev, kulturni napre dek in višek dobrote. Kakor se je pa bel kruh pričel širiti od zgoraj, tako se je začelo jasniti tudi od zgoraj pri inteligenci. Nekatere je prignala do spoznanja sila (bolezen), drugi so spoznali zmoto slučajno na ta ali oni način. Ko je splošnost še dandanes v popolni zmoti in slavi bel kruh svoje slavije prav do zadnjega berača, so posamezniki že pred več nego pol stoletja spoznali malovrednost belega in važnost polnega, domačega kruha. Pomislimo samo na Kneippa! Koliko si je prizadeval vse življenje, da bi prepričal ljudi o -i a Pcravnava računa v bolnišnici. M. P. Vprašu- | fcfe. če jc uprava bolnišnice upravičena, t-irjati stroške od vas, ki so vam v bolnišnici nudili zdrav- \ nišlco |>omoč in ne od vašega ločenega moža, ki 1 je dolžan za vas plačevati alimente. — Ia ostanejo v veljavi. Ce po treh letih zavarovanja stornirate zavarovalno pogodbo, dobite povrnjen le že v naprej pogodbeno določeni del vplačanih premij, ne pa svoto vseli vplačanih premij. Skupen vodnjak. I. D. A. T. Pred nekaj leti de ■! sosedje sklenili napraviti nov vodnjak. Lastnik zemljišča naj bi prispeval jiolovico stroškov, ostali (rije skupaj pa drugo polovico. Glede po-pravil pa bi vsak prispeval četrtino stroškov. O tem ste napravili pismeno jiogodbo. Pred enim letom pa je lastnik zemljišča, kjer je vodnjak, prodal svoje posestvo, ne da bi svojemu nasledniku povedal o pogodbi glede vodnjaka. Vprašate, kako bi si v slučaju spora zavarovali pravico do vodnjaka. — Svetujemo vam, da se skupno z bivšim in sedanjim lastnikom zmenite glede skupnega uživanja vodnjaka. Najbrže bo sedanji kupec pristal, da vam ostanejo dosedanje pravice do vodnjaka. Vi pa si lakoj poskrbite, da bodo te pravice do vodnjaka vknjižene v korist vaših zemljišč. Ce jia sedanji lastnik vaših pravic ne bi hotel priznati, imale pravico do vodnjaka le, če ste že 30 let uživali vodo iz tega vodnjaka in ste si tako (o pravico priposestvovali. -— Sicer pa imate le odškod ninsko pravico do bivšega lastnika za škodo, ki vam je povzročena s tem, da ni novemu lastniku povedal vsebino skupnega dogovora glede vodnjaka. Bakrene in medene ali mesingaste jiosodc I so zato pripravne, ker se ne navzamejo nobenega j duha. V starih kuhinjah smo videli prejšnje čase ! precej te posode, ki so se svetlikale jx) kuhinjskih j stenah. Današnja doba pa iz higijenskih ozirov ne | jiriporoča te posode — ker se v (eh [»soclah tako , rad naredi zeleni volk in so se v prejšnjih časih j dogodila ludi zastrupljenja vsled neprevidnosti | kuharic. Vendar pa čc že imamo te vrste posodo, j naj bo znotraj prav dobro pocinjena. Bodimo pre-I vidni pri uporabljauju te vrste posode. Kosifrasla ali cinasta posoda sc za kuho navadno nc rabi, ker ne prenese velike vročine. Pač pa sc cin rabi za jKicinjenje železne jiločevinc. Posoda iz aluminija je lahka, lepa, ne rjavi, se dobro segreje in dobro snaži. Vsa jedila lahko kuhamo v njej — le beljakov sneg dobi v tej posodi sivo barvo. V novi aluminijasti posodi se napravijo v notrajnosti jjosode veliki madeži, katerih ni mogoče pri navadnem vsakdanjem snaženju od- , straniti, ti madeži se potem razširijo jx> vsej po- ! | sodi, ter tvorijo neko prevleko, ki pa posodo dalj časa ohrani. Ako hočemo, da se posoda tudi na znotraj lepo sveti in da se omenjena prevleka odstrani — kuhamo v nji jabolčne olupke ali kako drugo sadje. Vendar pa to ni potrebno, ker ta prevleka ni zdravju nič škodljiva. za (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 1. februarja. K os i 1 o : 1. Sadje. — 2. Kruhki s sirom (skuta). — 3: Dušeno korenje, makaroni z boli. sirom in solata. — 4. Zdrobovi j kolački z. malinovcem. — Večerja: Pečen krem-; pir in presno maslo. Mlečna čokoladna pijača. Torek, 2. iebruarja (Svečnica). Kosilo: 1. Sadje. — 2. Sirovi žličniki na kostni juhi. — 3. 1 Posiljeno zelje, prazen krompir in telečji zavitki. I — 4. Snežne kepe v mlečni vaniljni peni. Večerja: Rezančne klobase in solata (radič). Lijx>v čaj j in kolački. Sreda, .3. februarja. Kosilo: 1. Sadje. — j 2. Smetanova juha z opečenim kruhom. — 3. Pečen krompir in špinača z mlekom. Solata. Večerja: Sirovi cmoki in solata. Kozarec mleka. Četrtek, 4. februarja. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Mlečen močnik. — 3. Pečen zelni štrukelj iu 1 solata. — 4. Torta iz skute. Večerja: Pretla-čen fižol z jabolki. Solata in parmezanovi hlebčki. Petek, 5. Iebruarja. Kosilo: 1. Sadje. — j 2. Krompir z gobami. — 3. Sirove palačinke s \ smetano. — 4. Solata. — Večerja: Na mleku j pečen koruzni zdrob in jab. čežana. Sobota, 6. februarja. Kosilo: I. Sadje. — 2. Mlečni oves. — 3. Zelenjavna plošča: korenje, ' zelje, pesa, karfijola. — 4. Pečen sirov štrukelj z ' rozinami. — 5. Solata. — Večerja: Zdrobove rezine in češplje. Nedelja, 7. februarja. Kosilo: I. Sadje. :>. Masleni cmočki na goveji juhi. — 3. Šolala, prazen riž in svinjske zarcbrnice. 4. Oifronov na rastek. Večerja: Praženo sveže zelje in si rove stručke. Pomarančna soiali njih zmoti, dasi takrat bel kruli še izdaleka ni bil lako slab kakor je dandanašnji. Na našem Bledu je znani Rikli, lastnik sanatorija za zdravljenje z vodo, zrakom in solncem že tudi pred več nego 40 leti vpeljal v prehrano črn kruh. Pa tudi poklicni zdravniki ga vpeljujejo po sanatorijih in bolnišnicah, po drugih državah še mnogo bolj nego pri nas. Tudi po mestih se že vedno pogosteje oglašajo posamezniki, ki ne marajo prazne bele, s kvasom napihnjene pene, ampak res pravi, poli o 1 n i k r u h. Toda to so pač lc posamezniki. Splošno spoznanje prodira počasi, mnogo prepočasi od zgoraj navzdol, škoda, ki jo utrpi zaradi tega človeštvo, je ogromna in vedno večja. Kdo more prešteti vse tisoče vagonov pšenice i 11 drugega žita, ki ga predelajo naši velenilini v snežnobelo, toda prazno moko, in kdo more prešteti vagone otrobov, ki so polni dragocenih snovi, pa jih požro živali, zato da dobimo iz njih (iz živali namreč) nazaj v obliki mesa, masti ali mleka, komaj eno desetino tistega, kar smo jim dali. Posebna škoda zlasti za naše sicer zdrave, kmečke razmere je pa še to, da se je ta zabloda tako globoko zajedla tudi v zdrav, kmečki stan, in kmečko poljsko delavstvo. Vsi ti so začeli kar na celi črti omalovaževati domači žitni pridelek in p6ko edino zdravega in tečnega, domačega kruha. Domača moka ni nikdar dovolj bela in za vsako priliko kupujejo dvojno ali trojno snular-c o«, ker v svoji zablodi in nevednosti mislijo, da taka kupljena moka ni samo lepša, ampak tudi boljša od domače. Tu je treba nujne odpomoči. Ljudem je Ireba odpreti oči, treba jim je v živo dopovedati, kako greše, ako kupujejo moko v prodajalni in kruh pri peku. Vsakdo, ki ima kakršnokoli priliko, na\ poučuje narod v tem smislu, kakor je bilo povedano. V šoli, zlasti v višjih razredih se da marsikaj doseči. Gospodinjske šole so posebno poklicane v tej zadevi navajati go-jenke na pravo pot. Dosledno naj bi se vpeljal povsod v vseh lakih javnih zavodih le p r a v i kruh iz popolne 111 o k c. Peka in kupovanje belega kruha naj bi se kar mogoče omejilo. Vsi dobro misleči peki naj bi vsaj poleg belega kruha pekli tečen, črn kruh iz domače moke (v Ljubljani peče tak kruh parna pekarna Kavčičeva v Gradišču). Zdravniki bi v tej zadevi lahko dosegli več nego kdorkoli drugi. Praktični nasveti Mrčes v gnoju. \ gnoj (kompost) mečemo navadno vs« sadne, zelenjadne in druge odpadke, Jistj«. plevel itd., s čimer prihajajo v gnoj cele zalege raznega mrčesa in glivic. Vse to si potem z gnojem vred raztrosimo znova po vrtu in sadovnjaku. Zato bi morali vse, kar jc sumljivega, najprej popariti ali sežgati, predno vržemo v gnoj. Če pa tega nismo storili, razkužimo gnoj z jedkim apnom, ki ga dobro zme-šajmo z gnojeni. Apno pospeši tudi ruzjiadnn.jp vseli organskih snovi in koristi zemlji. Zelen peteršilj pozimi. Peteršiljevi korenini odrežemo vrli, lako tla sc ga ti rži šc dober centimeter korenine. Tc vrhove jioložimo z odrezano ploskvijo navzdol v plitko jiosotlo, v katero smo nalili čiste vode. Posodo postavimo v topel prostor in v teku 14 dni požene peteršilj dovolj zelenih stebelc, tla nam zadostujejo za vsakdanjo rabo v kuhinji. novosti 1. Moderna večerna obleka za velike prireditve: sega spredaj do tal in ima zadaj celo kratko vlečko. V slogu tli enotna. Obleka je iz srebrno vezenega erepe georgette-a, v kroju docela enostavna. Zraven srebrno-siva baržunasta jopica v ruskem slogu, obšita z belim krznom. 2. Paraden večerni plašč iz perzijskega bro-kata. Visoki ovratnik iu zgornji del rokavov so iz plemenitega krzna. Podpisani sporočam vsem svojim cenj. odjemalcem, da sem svojo pekarno v Rožni dolini cesta IT št. 14 f»Ai družinskih razmer oddal v najem. Ker mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej, se tem potom vsem skupaj najlepše zahvaljujem. Bele Kari. Naznanjam cenj. občinstvu, da prevzamem z današnjim dnem pekarno g. Bele Karla r Rožni dolini cesta 11 št. 14 ter se priporočam za obilen obisk. Nudil bom vsakovrstno primorsko pecivo in bom skušal tudi r ostalem zadovoljiti vse želje cenj. odjemalcev. S spoštovanjem Pahor in Pauletie. ^ m RABIMO smmmst tri do štiri vagone krajnfkov, smrekovih, borovih ali jelkovih, lahko tudi mešanih 4 do 5 cm debelih, dobava tekom 2 do 3 tednov, plačilo promptno. Ponudbe z ceno nakladalna postaja na upravništvo »Slovenca« pod značko »Krajniki« štev. 1253. ZAHVALA. Ob težki in bridki izgubi našega nadvse ljubljenega očeta ANIONA BELICA posestnika izrekamo našo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so kakorkoli izražali svoje sočutje. Najiskrenejše se zahvaljujemo gg. dr. Jemcu in dr. Špornu za njuno požrtvovalnost v času bolezni, častiti duhovščini za spremstvo, dalje gasil, društvu Vič-Glince, darovalcem vencev in cvetja, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vič, dne 30. januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. plakate, prospekte, cenike, vrednostne papirje, reklamne tisROvme. etikete etc., bodisi v eni, ali več barvati, Vam jih izvrši JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI v offset tehniki zelo lepo In okusno ter do ugodnih cenah. — Na 2ahtevo Vam p>ed-loži tudi tozadevne osnu ke, zdelane od iastrvih risarjev, ako morda ne razpolagate sami s kuro teinu primerno risbo. Ratečah na Sori naprodaj več različnih stavbnih parcel Po asn la daje Jurče GOS&R kopališče Reteče, pošta Škofja Loka „oZeo Zalrcoli hmlcviii zastopnici za vsa mesta Slovenije se iščejo. Epo-halna novost. Velika možnost zaslužka z malim kapitalom in prevzemom malega skladišča. — Ponudbe na »TI1ERM0S . Zagreb, Gunduličeva 8/IIi. Za obilno udeležbo pri pogrebu in mnogoštevilne izraze sožalja, ob izgubi našega dobrega soproga, očeta, starega očeta in tasta Gabrijelo Imen davčnega nad upravitelja \ pok. se vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Kočevje, 29. J. 1932. ŽALUJOČI OSTALI P* i Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1"50Din.Najmanjši znesek 5t>in.Oglasi nad 9vrstic se računajo Viije. Za oglase slro-go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Din.Najmanjsi zneseklO Din. Pristojbina za iifro 2 Oin.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le, če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana iO.3^9/.- Službe iščejo Beseda samo 50 par Vrtnar pošten, zanesljiv, vešč vseh v vrtnarstvo spada-jočih del, želi premeniti službo. Najraje gre na kako graščino! Cenjene dopise na upravo »Slovenca« pod »Kvalificiran vrtnar« št. 1022. Starejša ženska rarčna, poštena in zanesljiva. išče službo k raah družini, najraje v župni-šče. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 322. 500 Din plačam onemu, ki mi preskrbi službo pri državni železnici. Ponudbe na podružnico .Slovenca,' Trbovlje. Krojitelj c večletno prakso v konfekciji za moške obleke, iSče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prikrojitelj« St. 1160. Prodajalka iztirjena mešane stroke m manufakture išče mesto kjerkoli. Nastopi s 1. februarjem. Ponudbe je poslati na naslov: Ferdo Mlakar, čevljar, p. Dol Hrastniku. Zaposlitve želi starejša dobra varčna, kuharica pri starejšem gospodu ali gospodu župniku. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirni dom« št. 1135. Dober rob:ar išče službe. Vešč je stavbenega in pohištvenega dela. Naslov v upr. »S!.* pod št. 1091. Starejša dama sposobna in izvežbana v vseh gospodinjskih poslih, sprejme službo kot gospodinja. — Ponudbe na upravo »Slovenca' pod »Gospodinja« 833. Fotograf, pomočnica prvovrstna operaterka in retušerka, neg. in pos., zmožna vseh del fotografske stroke, samostojna, z dolgoletno prakso — išče stalno službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Verzirana in zanesljiva-" št. 1248. Dekle išče službo izven Ljubljane, najraje v Mariboru kot sobarica ali k boljši rodbini za vsa dela, kjer bi se rada navadila kuhanja. Govori slovensko in nemško. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Dekle« št. 1245. Postrežnica liče mesto za dopoldanske in popoldanske ure. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1261. Iščem službo sluge, luvaja ali kakršnokoli zaposlitev v skladišču, obrti ali trgovini. Večje kavcije zmožen. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 1223. Šivilja fzurjena v izdelovanju vsakovrstnega perila, kakor tudi krpanja, išče delo in gre tudi na dom — tudi izven Ljubljane, — Sv. Petra cesta 43. Strojnik ve5£ vseh parnih in motornih naprav v poslugi otj» o "" .H -S -r? iSo n a. a- — ~ o. m fr —■ > B5|>i> a 2 = -? 3 1 e s- ® S: k "T * CC N — -C* V — M « g1 . | OS => JS. O" > v> C «5 | I 1 q ~i a «3 _ » Pr ? - 3 SCŽSt « ■=0 B -M M - 2| 15 « t •• » JC - - a, I OJ n <* r „ U N 5» v a N N 1 M '» - li So l. w « = —ž s; _ -C s s: o Šcsi^S! o® - 91 Dr. Joža Lovrenčič: Anali izumrlega fiaraia Roman iz drugega stoletja pr Kr. »Mi!« »O, bomo videli!« »Nazaj! Nazaj!« »Tako? Mornar bo podil rimskega legionarja?« 91 ..T — "S N ii 5 ° S <2 a g3i »Ti boš mene? Kdo pa si? Ali je življenje rimskega državljana manj vredno kakor tvoje, ki si navaden zaveznik, plačanec, suženj?« »Zaveznik ali plačanec, na ladjah smo mi gospodarji!« »Bomo videli!« Na vseli koncili in krajih iste besede, na vseh koncili in krajih iste posledice. Legionarji, rimski državljani, so se čutili užaljene, da bi jim zavezniki in sužnji, ki so bili po večini najeti mornarji, branili n: ladje, pa so si skušali pomagati s kopji in sulicami b meči, kolikor so bili še oboroženi, a kdor ni moge drugače, si je pomagal s pestmi. Mornarji so morali braniti ladje in sebe in boj je bil tako divji, kot bi udaril sovražnik ob sovražnika. Ranjenec za ranjencem je strmoglavil v morje in črno jih je bilo okoli ladij, kjer so omagovali in tonili obupno se boreč z valovi, ki so se zgrinjali preko njih ... Konzul je miril, toda v vrvežu ni nihče slišal njegovih besed, nihče se zmenil zanje. Bratomornega klanja bi ne bilo konec, če nc bi duumvir navališ Caius Fulvius ukazal, naj sužnji udarijo v vesla. Tn so udarili. Vesla so se enakomerno dvigala in so padala, upirajoč se v vodo in odrivajoč jo, in grozne pošasti ladij so se začele odmikati od kraja in ko so se usmerile, se je zdelo, da režejo hitreje in lažje v zeleno ledino. S krovov se je glasilo veselo vzklikanje mornarjev in legionarjev. ki so se rešili na ladje in se čutili varne, z obale grožnja, kletev, obupen vik in krik ... Ko ni bilo več upanja na rešitev in beg, je šele mogel konzul Aulus Manlius ločiti oborožene od ne-oboroženih. Jedva tisoč dve sto oboroženih je izbral iz ogromne množice in ugotovil še, da je zelo malo jezdecev bilo vzelo ob divjem begu konje s seboj. Sovražno je gledala neurejena množica neoboroženih, pratežnikov s priganjači in barantačev na izločene in spet urejene legionarje in radovedno je čakala, kam odrinejo, da bi udrla za njimi in se v njihovem varstvu rešila barbarov in jim srečno odnesla pete. »Na tabor udarimo!« je zaklical rezko, in kralko konzul legionarjem, ki so tiho sprejeli povelje. Oči-vidno jih je sicer skrbelo, !caj bo, ko so videli svoje krčeno število, a mrmrati in ustavljati se le niso Ideal<) LASTNO POPRAVILNO DELAVNICO ZA PISALNE IN ŠIVALNE STROJE Moje vsestranske izkušnje v tej stroki jamčijo za solidno delo, točno postrežbo kakor tudi današnjim razmeram primerne cene. Priporoča se Franc Kelbi« mehanik Telefon 2775 MARIBOR. Vetrinjska nI. 7 Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri ljudski posojilnici rea. i«dr. m i \ CCljll ladr. i n. i. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge iamči poleg rezerv m hiš nad 5000 članov-posestnikov 7. vsem svojim premoženjem Je-Ii Vaš N OS grd? Zakaj si grenite življenje zaradi nolepega nosu t Z naSIm patentiranim aparatom za oblikovanje nosu »OKrHOUOK odpravile sigurno in takoj vsako kaženje nošo kakor Skrivbeu debel. S,rok. stopek danes ,ako eno- sedlast top nos i t. d. staven i naSo specljalno Ospeh Iu neškodljivost kremo za pobl-denje gfi5n.-d.Srt;- o t ro ke ' Z d'r a v n hfi 'ud I i V (B*- ti*. m S™^ C°en0aTn 'i&f {foSKSV W ' 'ffc ' «ffb» "» &9IN OBkAZA vas ni'''^.»^'tM" 7Ct 11 I*n7i \T.irn li InKiti' ^gfSlL*^ lil, KOBII 111 hlljni ter ZE" ProtMaki rdeCici Je po- ^^ vtno^Jht", in MSSS?1 prorano 08lvenJ°- Cen" 35 »">• Originalne preparate SCnROnK^ S(,III',NKh poSUja po povzetju (poStnina 12 Din) ali proti vplačilu v naprej (poštnina bDini samo depo za Jugoslavijo »OviNIA« odd. J/6 Zagreb. Drafikovideva 27. Zahtevajte brezplačen ilustrirani ceniki Ne sprejemajte potvorl.. « Originalni Sclirllder-Schenke preparati uživajo svetoven slo es n Imajo M-IM. „ nreteklost S„rejnl,....0 preprodaja ce v večjih m. stlh Inseriraite v ..Slovencu"! ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA ~______ ________________________n n it ; iiidi h ________» ^____ TELEFON STEV. 2057. 2470. 297y BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA tO) VI AOP nari Hi n SflO AAA* _ PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad, Kranj, Slbenlk, „ ., . . ' Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo. Split. Kapital in rezerve nad Din 16,000.000 — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi »a vseh tržiščih v tuzemstvu In inozemstvo Za Jugoslovansko tiskarno « LJubljani: Karel Ceft, .......................m ,^ ■'.flajatelj; Ivan linkovec UredDik: Frane Rremžar