T Naročnina Dnevno iinala za državo 5HS mesečno 20 Otn polletno 120 Din celoletno 240 Din za tnozemsfvc mesečno 33 Din nedei|»R« l7.(la)o celole no v Jugo-slaviti 120 Din, za Inozemstvo 140 D S iedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I SIOlp. pCIII-VISIa moli oglasi po 130 ui2D,ve£floglasl nad 43 mm viSInc po Din £-:H>. veliki po 3 in 4 Din, v uretln-Skem delu vršilca po 10 Dir o Pr večicro c naročilu ropua: izide ob i zlulral razen pondeliKo ir: dneva do orožniku OreanltIvo le v Kopllarievi ulici Si. 6-lfl Rokopis) se ne vrata/o. nelranklrnna pisma »e ne sprejemalo * l/retlni&iva lclB(oi) ir. 2030, upravnimva SI. 2328 Političen lisi sa slovenski narod L/pravu le cKopliui/cn ul.ii.O * Čekovni račun: Clubifana ilev. 10.630 In I0.3-1P zo Inseiaie, Sain/ri n Si. 7503, f.afjieb 41. 39.OH. Prana In Dana! S t. 24.797 Izpremembe u Zagrebu Belgrad, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Zagrebški veliki župan dr. Peter Zrclec je vpokojen. Za izvrševalca dolžnosti velikega župana v Zagrebu je imenovan Vojin Maksimovif, artilje-rijski polkovnik in profesor vojne akademije. Diritijski general v Zagrebu Dragoljub Uznn-Mirkovič jc premeščen v Skoplje. Združeni napadi na dr. Korošca Belgrarl, 5 dec. (Tel. »Slov.«) Opozicija, tako v Zagrebu, kakor v Belgradu te dni skuša obstoječe stanje rešiti z vso intenzivnostjo. Drugega programa nima. Vstvarjajo-čega vsa opczicionalna akcija ne more pokazati ničesar. Le v enem so si opozicionalci. Belgradu in Zagrebu edini: v rušenju sedanje vlade. Kaj naj bi potem sledilo, za to se ne zmenijo. V razdiranju pa je te dni opozicija izredno složna. Čeprav se skozi okno, ko govorita zagrebška in belgrajska opozicija na ulico, medsebojno napadata, vendar so vsi napadi skupen boj proti Koroščevi osebi. Na eni strani je Zagreb še pred 1. decembrom dolžil dr. Korošca, da je nasilen, da je vpeljal krvoločen režim, kakršnega naša država še iti doživela. Po 1. decembru je to natolcevanje podesetcril. Belgrajska opozicija je na drugi strani že po 20. juniju, po 1. decembru pa še posebno, tolkla g. dr Korošca, češ, da ni dovolj odločen, ker ne posnema Pašifa in Pribičevi-ča ter vodstva KDK enostavno ne zapre. G. dr. Korošec je, tako kritizirajo, kakor Kerenskij. Kakor so Korenskega prehitele razmere, mu vzele preko noči državne vajeti iz rok, državo pa so prevzeli boljševiki, tako da vodi dr. Korošec dr/avo v nevarnost. Dr. Korošec je neodločen. Dr. Korošec je kunktator. Dr. Korošec je Kerenskij! Vsa ta opozicija in vsi njeni voditelji dobro vedo, da je hrvatsko vprašanje vprašanje, v katerega so zapleteni vsi člani in funkcionarji našega javnega življenja. Dobro vedo, da vlada dela z vsemi silami, da pride do sporazuma. Zagrebška in belgrrjska opozicija prav tako dobro vesta, da Pašič z ob-znano in ječami ni rešil hrvatskega vprašanja. Obojni opoziciji nadalje dobro vesta, da so posledice vsakega izrednega koraka nezaželje-ne. Na drugi strani dobro vedo, da se odgovorni politik ne sme ozirali na čustvo, da ga ne sme voditi sentimentalnost, da odgovarja z v skupnost. Javna tajnost je nadalje, da so razmere v Pribičevičevi in Radičevi stranki povsem drugačne, kot jili skuša naslikati strankino vodstvo in da so prišli v Belgrad protesti od hrvatskih strank, ko je hotel dr. Maček soPda rizirali hrvatski narod z zagrebškimi demonstracijami. Kljub vsem tem dejstvom se vrši koncentriran napad na dr. Korošca in se zah.eva njegov odstop. Pri vsem tem je značilno, da igra glavno vlogo dr. Koroščova osebnost. Pribičevič in dr. Maček sta na zadnjem shodu predvsem napadala predsednika vlade kot popa dr. Korošca in Jugoslovanski klub pa kot klub sedmerih popov. Današnja »Politika« prinaša uvodnik z naslovom »V samostan duhovnik!« Članek je eno samo grdo zmerjanje dr. Koroščevo osebnosti. List namiguje na težko ustavno vprašanje, ki naj bi se čez noč uredilo in celo pred posameznimi zakoni kot je proračun. Čuditi se je drznosti tis.ih, ki hočejo ravno pod Koroščevo vlado rešiti ustavno vprašanje, ki naj bi se lažje rešilo, kot se sporazumevajo vladne stranke o posameznih zakonskih načrtih. Pri vsem tem ne bereš niti besedice o tem, kako se naj v očeh državniškega mentorja »Politike« uredijo ustavna vprašanja, še manj, kakšen konkreten program imajo tiste osebnosti, »avtoritete«, ki naj po »Politiki« izpodrinejo dr. Korošca. Vemo, da se marsikaj govori skozi okno radi ulice. Vemo, da ulica še nikdar ni vodila državne politike, niti pri nas niti drugod. Sedanja vlada ne gleda na ulico, ampak na državo. Radi tega uživa zaupanje tistih, ki poznajo državno življenje. Lastovke in politiki iz Zagreba ter demagogi pa ravno sedaj niso znanilci pomladi, ki naj bi odnesla dr. Korošca. Besedo imajo tisti, ki ustvarjajo, in med temi je širom Jugoslavije znan ravno dr. Korošec. w ® nih odredb Ali - ali Z izjavo voditeljev KDK, da se solidari-zirajo z zagrebškimi demonstranti, jc zmagalo v Zagrebu stališče ekstremistov, ki je čisto identično z mišljenjem od nacionalistične mrž-nje prepojene Vlaške ulice. Naravna posledica te zagrebške ekstremistične zmage je morala biti, da so pridobili na moči tudi belgrajski ekstremisti. Ko so ti videli skrajno nc-popustljivost Zagreba, so mislili, da so na višini dolžnosti le, če odgovore tudi oni z istim orožjem — s skrajno nepopustljivostjo. In ko na eni strani izjavljajo voditelji KDK, da ne priznavajo nobene stvari, ki je le v rahli vezi z imenom Belgrad, odgovarjajo belgrajski ekstremisti, da je treba KDK k priznavanju prisiliti. Zato se vedno bolj množe klici po trdi roki, zato belgrajski listi vedno bolj napadajo vlado dr. Korošca, zato vedno bolj zahtevajo njen odstop, da bi potem prišla vlada trde roke, ki bi pokazala silo in napravila v kratkem času red. Proti stališču ekstremistov na eni in drugi strani pa brani vlada dr. Korošca zdravo srednje stališče. Pripravljena je ustreči vsem upravičenim zahtevam zagrebških ekstremistov, toda ne smejo biti s tem zadeti državni interesi. Mogoče je izvesti do zadnje konse-kvence stališče enakopravnosti, mogoče je izvesti tudi drugačno ureditev države, toda le pod pogojem, da od reform sila države naraste. A ravno tako je v smislu srednje linije, da se sprejmejo vse zahteve belgrajskih ekstremistov, če so te v skladu z državnimi interesi. Ne morejo pa biti sprejete vse zahteve enih ali drugih ekstremistov, ker to bi privedlo v katastrofo, ker vsi ti glasni ekstremisti ne pomislijo na konec. Če bi zmagali zagrebški ekstremisti v vseh točkah, potem bi bile zrahljane vse vezi skupnosti in državna samostojnost nas vseh bi bila v skrajni nevarnosti. Če bi pa obveljale zahteve belgrajskih ekstremistov, potem bi zašli v situacijo, ki bi bila neprimerno nevarnejša od današnje in iz katere bi bil prehod na normalno še težavnejši. Zato je srednja linija edina rešitev in zato mora obveljati politika sedanje vlade tako dolgo, dokler ne zavlada v enem ali drugem taboru iztreznjenje in dokler eni ko drugi ekstremisti ne bodo zahtevali samo to, kar je izvedljivo in kar more sprejeti vsak patriot, pa naj pripada temu ali onemu taboru. Naravno je, da ni politika srednje linije popularna, ker je brez glasnih gesel in brez ble-stečih besed. Ali zato je realna in koristna, ker je edina možnost, da brez splošne nesreče reši spor in da obvaruje ves naš narod pred nepotrebnim trpljenjem. Danes je še vlada dovolj močna, da ohrani svojo politično linijo in da vzdrži atake prestolniških ekstremistov, vprašanje pa je, če bo imela to moč še nadalje, ker o tem soodločajo tudi voditelji KDK. Če se ti nikakor ne bodo mogli povzpeti do tega, da se upro pretiranim željam ekstremistov, če ne bodo imeli poguma, da nastopijo proti demagoškim zahtevam, potem je jasno, da bodo pridobili na moči tudi belgrajski ekstremisti in s svojimi zahtevami prodrli. Če pa bo zmagala pri voditeljih KDK prevdarnost, če bodo spoznali, kaj vse lahko dobe le z malo volje in če bodo povdarili, da pod vsakim pogojem ostanejo na pozitivnem državnem stališču, potem jc jasno, da bo v sedanjem sporu srednja linija zmagala in da bo zdrava evolucija polagoma izpolnila vse njih važnejše zahteve. Ali uvidevnost v vrstah KDK in obznana |e nemogoča, ali pa te uvtdevnosti ni in obznana pride neizogibno. Ali — ali, na to usodno alternativo so spravili situacijo eni in drugi ekstremisti. Zato pa naj eni ko drugi ekstremisti ne iščejo krivcev za napeto situacijo samo drugod, temveč naj predvsem pogledajo v lastne vrste, kjer jc cela gora grehov in napak. Zato pa si naj tudi posledice pripišejo sebi in svoji nepremišljenosti. In odgovore si naij na vprašanje, kakšno korist bo imel hrvatski kmet od obznane in kako bo obznana odpravila neenakopravnost. Naj pomislijo vendar na posledice in potem bodo spoznali, da bo obznana neenakopravnost še povečala! Ali je to njih namen, ali so res samo hujskači in niti od daleč ne voditelji naroda? Nič ugodnejša bilanca pa tudi ne čaka ekstremiste na drugi strani. Naj tudi dosežejo z obznano trenuten tn navidezen mir, tola pod tem mirom bo še bolj vroče tlelo in požar bo izbruhnil potem le z večjo silo. Ni dokaz prav nobene sile, če sc kdo postavlja z ekstremizmom, ker ni znal ohra- ; niti mirne krvi, temveč dokaz sile je, če kdo ne podleže '-t rast cm in premaga poželenja koraižnežov. Belgrad, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Znova so vrgli na belgrajsko ulico govorice o spremembah v vladi, da, celo o vojaški diktaturi. Napovedovali so ministrske seje, ki se niso vršile in ki jih vlada ni sklicala niti jih ni nameravala sklicati. Na teh ministrskih sejah, ki se niso vršile, naj bi bila vlada sprejela neko obznano nad opozicijo, prizadeto po zagrebških demonstracijah. Nasproti tem trditvam smo dobili vtis, da gre vlada povsem normalno pot. Notranje ministrstvo je zbralo ves materijal, zaslišalo vse v poštev prihajajoče funkcionarje, zlasti višje državne uradnike iz Zagreba, in kot se čuje iz radikalnih vrst, logično izdala nekaj odredb oblastem v Zagre- Belgrad, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Iz Zagreba poročajo, da so stavko na vseučilišču proglasili Madjari (akademski klub »Vojvodina«), radičevci in frankovci. Vse ostale skupine pa .-o se izjavile proti štrajku. Na zborovanje niso bili niti pozvani. Ta društva so »Mahnifi«, »Domagoj«, »Danica«, »Davidovičev demokratski klub«, »Jugoslavija«, »Slovenski jug« in marksisti. Kakor smo zvedeli, bodo imela ta društva svoje zborovanje, na katerem bodo podala izjavo proti stavki. Zagreb, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Splošna stavka zagrebških akademikov, ki so jo proglasili radi tega, ker policija ni izpustila aretiranih akademikov, je izzvala v vseh treznih krogih splošno začudenje, ker jo motiv stavke In tako sc glasi sedanja alternativa tudi takole: ali zmaga prevdarnost ali pa ekstre-mizem, ali bomo šli po zdravi poti, po nekrvavi poti evolucije, ali pa bomo pretrpeli vse posledice katastrofne politike ekstremistov. Ali — ali, besedo imajo voditelji KDK. bu. Te odredbe po zatrdilu teh poučenih krogov nimajo nobenega izjemnega značaja. Gredo za tem, da se zakoniti predpisi v Zagrebu strogo vpoštevajo. Dalje se zdi, da se bo šele potem, ko se pokažejo prvi učinki teh uredb, moglo ugotoviti, koliko so za ravnanje odgovorni posamezniki, koliko organizirane skupine. Četudi se napoveduje za jutri seja ministrskega sveta, katere dnevni red bi bili edino zagrebški dogodki, oziroma ukrepi, ki naj se store proti opoziciji, vendar vaš dopisnik o teh vesteh na merodajnem mestu ni mogel dobiti potrdila. Najbrže bo seja ministrskega sveta sklicana pozneje. iierazumljiv. Zlasti še, če se upošteva, da so bili akademiki aretirani radi deliktov. To dejstvo je spoznala tudi »Riječ«. V uvodniku pravi, da je stavka iluzotna, ker se je postavil kot cilj nekaj, kar se ne more doseči. Kazen tega je samostojnodemokratski vseučiliški klub »Jugoslavija« izdal komunike, v katerem pravi, da se je stavka proglasila brez njegovo vednosti. "Jugoslavija« sicer obsoja nastop policije, a prav tako obsoja govor, ki ga jo imel na sestanku zastopnik Madjarov. Vidi se, da med samimi akademiki ni soglasja glede stavke. Zagreb. 5. dec. (Tel. »Slov.«) V zvezi s stavko je vseučiliški profesorski zbor sklenil, da se predavanja odgodijo do 9. decembra. Na vseučilišču vlada popolen mir. Zdi se, da ta mir ni po godu gotovim akademikom-inijska-čem, ki so danes izdali proglas, ki je poln napadov na državo. V proglasu 9e 1. december naziva lažnivi in potvorjeni dan zodlnje-nja. Od tega dne so padale hrvatske žrtve druga za drugo. Hrvatska je dala svoje naj- | boljšo sinove. Naša kri vpije po maščevanju. Dokumenti Ze več ko enkrat smo bili prisiljeni z neizprosno jasnostjo konstatirati, kako poroča libe ralno časopisje. Vsako sredstvo jim je dobro samo da dosežejo hipcu uspeh za svojo stranke in če ne gre drugače, si pomagajo tudi z lažjo. Vsak, kdor jim je na poti, je moral to že bridko okusiti in čim bolj nevaren nasprotnik jim je bil, tembolj so tudi udarjali po njem. Zato ni čuda, če je bil pokojni dr. Krek posebna točka za liberalno časopisje in če je mora! zlasti on občutiti, kako se bori brezidejno liberalno časopisje proti svojim nasprotnikom. Da bi zadeli dr. Kreka tem bolj, so se navalili nanj kot duhovnika in da bi te klevete tem bolj držale in tem bolj zadele, so vrgli .■ svet neokusno afero Kamile Tlieimerce. Glejte duhovnika, ki ima razmerje, glejte Kreka, kako je v grehu, to je bil pcdli namen te klevete Kako jc bila pa ta kleveta zgrajena na !aži: pa je napisal sedaj bivši ljubljanski župan Ivan Hribar v svojih »Spominih«, ko piše: »Morebiti je bilo ravno to vzrok, da je Malovrh s sadistsko strastjo pograbil priliko, ki mu jo je prinesla histerična Kamila Thcimerjeva. Na podlagi njenih labavih informacij, katerih nezanesljivost se je dala skoro otipati, vrgel se je namreč z vso lastno mu inpetuoznostjo nad dr. Kreka z obtožbami, ki so pomenile senzacijo prve vrste. In ob tej senzaciji je Malovrh uživa!. Saj je »Slovenski Narod* postal središče interesa vse slovenske javnosti, njegova »odkritja' pa vsesplošen predmet govoricam. Toda kmalu se je izvedelo, da so bistvent obdolžitve neresnične. In sedaj se je pokazala Malovrhova uredniška morala. Po neki navedbi, katere gola neresničnost se je izkazala takoj, ko jo je priobčil, šel sem v uredništvo »Slovenskega Naroda« in sem v navzočnosti prijatelja Rast* Pustoslemška, kateremu se je tudi studil ta način boja, vprašal Malovrha, ob opozoritvi na njegovo blamažo: »Kaj beste pa sechj storili?« »Kaj bomo storili?« odvrne promptno ogo-vorjenec, »naprej bomo lagali. Dokler nam ljudje verjeli nc bodo « Opozoril sem na ta cinični odgovor dr.-jz Tavčarja, a uspeha tc opozoritve nisem videl. — Malovrh jc še nadalje ostal odločujoča oseb? pri »Slovenskem Narodu«. Tako iorej poročajo. »Naprej bomo lagali, dokler nam ljudje vse verjamejo.« To je torej njih recept in po tem sc ravnajo. In to si velja zapomniti. Kar pa je za nas mnogo važnejše, je to da je čisto v prah poteptana kleveta o pok. dr Kreku in da jc ta sedaj za vso slovensko javnost čist, kakor jc bil vedno za vse, ki so ga poznali in spoštovali. Tem bolj pa vidi sedaj slovenska javnost, kako poroča liberalni tisk in tudi tega uspeha dokumenta smo veseli. Resnica pride na vse zadnje vendar vedno na dan! Fin-nčni odsek Belgrad, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Danes ob 4 je imel finančni odbor pod predsedstvom dr. Milana Stojadinovifa sejo, na kateri je razpravljal o pravilniku o zamenjavi s peskom posutega zemljišča na področju apatinsko-so-čanske vodne zadruge za državno zemljišče na ozemlju gozdarskega ravnateljstva v Apatinu, Pri tej priliki je poslanec Vcsenjak pojasnil, da v Sloveniji Mura, Drava in Sava tisočem in stotinam malih posestnikov ob povodnji trgajo plodno zemljo, dobili pa niso nobene odškodnine. Minister naj vsaj to odredi, da pripadejo nastali otoki oškodovancem? Minister Pera Markovič je obljubil, da bo storil potrebne korake. Delavsko za»: tns Sonvandle z Memčiio Belgrad, o. dec. (Tel. »Slov.«) Ze ob oo-hodu naše delegacije v Berlin se je trdilo, da je šla s polnim zaupanjem, da se bodo delavske konvencije sklenile, da se zavaruje jugoslovansko delavstvo v Nemčiji, in sicer radi tega, ker je še nemška vlada v zadnjem času spremenila stališče nasproti nam. Noša delegacija je dosegla zelo lepe uspehe. Kot sc poroča iz Berlina, so se pogajanja končala Med obema delegacijama je dogovor sklenjen in bo te dni parafiran. Za nas so pogoji ugodni. Gotovo je, da med obema delegacijama sklenjenemu dogovoru ne bo na potu nobena težava s strani vlade ali parlamenta. To konvencije bodo prišle v prid slovenskim rudarjem v znpadni Nemčiji, ki so težko pogrešali ugodnosti socialnonolltične zakonodaie to države. Le delna sfauka Na zaerrebški univerzi stavkao Madari, frankovci ?n komuniti Za verski pouk »Posvetna oblast ima očetno krepkoet in modrost; duhovska pa materino ljubezen ln prisrčnost.« (Iz članka »O klerikalizmu« v Slovencu 1893, št. 157. Clamkar je brezdvomno Krek.) Ob teh besedah sem se spomnil na ijorostasno trditev UJU, da naj poučuje verouk učitelj, ker ga duhovnik — po domače povedano — ne zna učiti 1 Tistemu, ki je zagrešil to utemeljitev, je res čestitati na nebotični domišljavosti. Ko smo hodili kot otroci v ljudsko šolo, smo imeli za najlepša dneva v tednu — če izvzamemo šole prosti četrtek — torek in petek: takrat je bil namreč veronauk in v razred je prišel katehet. Prihajal je med nas z vedno enako mirnostjo; nikdar ni bil ne-razpoležen. da bi se mu ne bilo ljubilo prijazno se ukvarjati z nami; vsemu, kar je povedal, se je poznalo, da tega ne govori radi kake uradne dolžnosti, ampak radi tega. ker živi z nami in pozna naše potrebe in težave. V njem smo gledali ideal lepega življenja, kakršnega sicer nismo v taki meri videli nikjer. So sicer izjeme — kje jih pa ni! — vendar pa v celoti lahko rečemo, da bi se v mnogih šolah vzelo naši mladini najlepše, kar jo vežo na šolo, ako bi se odvzel veronauk ka- j tehetu. Iz mnoge šole bi izginila s tem male-rinska ljubezen in prisrčnost, ki je otroku tako j potrebna. Napravite v Sloveniji ljudsko gla- j aovanje, pa boste videli, da bo nad 90 odstotkov glasovavcev zahtevalo, naj ostane katehet v šoli; in še tistih par, ki bi glasovali proti, bi se jezilo na UJU, zakaj je vendar sprožilo tako netečno vprašanje, kjer morajo radi takih in takih zunanjih ozirov glasovati — proti svojemu prepričanju. X. Slovensko UDU za verski osuk Na naš uvodnik o potrebi verskega po-nka je odgovoril »Učiteljski tovariš«, glasilo slovenskega dela UJU z notico, v kateri najprej pravi, da ni novi ljudskošolski načrt de-Vo UJU, temveč vlade in nato pravi: »V vprašanju verskega pouka stoji srbsko nčiteljstvo pač na svojem dosedanjem stališču, medtem ko se je večina slovenskega uiitelj-»tva že svojcas izrekla, da naj ta predmet poučujejo katohetje. To ne poudarjamo morda iz kake oportunitete, ker je sedaj SLS na vladi in nam je predložila projekt, ki je nasproten temu stališču, temveč se sklicujemo na to, ker je to istina in je bilo to stališče zavzeto že pred časom, ko SLS ni bila v vladi.« Jemljemo z zadoščenjem na znanje to izjavo »Učiteljskega Tovariša« in pričaku emo, da bo UJU tudi oticielno sprejela stališče ve->ine slovenskih učiteljev. Z ozirom na nekatere netočnosti »U. T.< pa moramo izjaviti, da mi nikakor ne nameravamo delati kakega razdora med učitelj-stvom, temveč smo s svojim uvodnikom poudarili le to, da naši učitelji ne bi mogli os'.ati v UJU. če bi bilo to proti verskemu pouku. Naš klic je bil torej le pogojen in samo veseli nas, če je večina slovenskega učiteljska takega mnenja, da more biti ohranjena enotnost slovenskega učiteljstva. Na koncu bi pa samo še pripomnili, da je »U- T.« čisto brez potrebe pričel debato o avtorstvu novega načrta. Da ta ni v vrstah SLS. ve namreč tudi »U. T.« le predobro. H storfčna vlosa dr. Korošca Na plenarni seji splitske oblastne skupščine je imel poslanec Ganza velik govor, ki ga označuje tudi »Obzor« kot pomemben. To pa j vsled onega dela govora, ki je vseskozi poli- j tičen. Ta del govora pa se glasi: »Danes po onem strašnem dogodku odmeva povsodi enodušna in> odločna zahteva, ; da se postavi državna ureditev na druge te- j melje. Ta boj za revizijo ustare spremljam ; z največjimi simpatijami in pripravljen sem j ga podpirati, kolikor mi dopuščajo sile, da dosežemo ta politični cilj. Ne odobravam, da je ■ predsednik naše stranke, gospod Stjepan Bari? t današnji vladi. 0 dr. Korošcu pa smatram, da ima on historično nalogo, da je t teh kri- j tifnih trenutkih, ko so najvišji držami in nacionalni interesi v nevarnosti, posrednik med j tako zelo -prtimi brati Srbi in Hrvati. (Medklic: Zopet »e bo prevaril! Preklicali boste.) Ne preklic«m :n mislim, da se ne bom zmotil. Zgodovina bo na th«» zadnje vendarle izrekla orojo »odbo. Upam. da bomo to še mi doživel Dr. Koro-p'- j«* po svojem značaju in po (troji kulturi kot »prsten politik doprinesel na; f jo žrtev, ko j* obdržal oblast v svojih rokah, da nt; pride do dr/.a\ljnnske vojne med do skrajnosti razprt'mi brati. Mislim. da bi bil dr. Korošec močnejši, če \ nj< ;ovi vladi n« bi bili Hrvati. .^e pre