Političen list za slovenski narod.
r« »eltl rrejenua Talja: Za oelo lete predpladan 15 rld., xa pol leta 8 fld., u getii leta
4 fld., za en mesee 1 fld. 40 kr. ▼ »dmliilstneijl rrejeaaa toIJA: Za celo leto 12 fld., za pol leta « fld., za Setrt leta 1 (Id., M es metec 1 fld. V Ljubljani na dom p<wiljan velja 1 fld. 30 kr. več na leto.
PoMunezne številke veljajo 7 kr. Karofinino projama opravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške aiioe it. 2, II., 28.
Vanknil* (inierati) m iprejemajo in velji triitopna petit-vnta: 8 kr., d« m tiska enkrat; 12 kr ee K tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji ae eena primemo zmanjka
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma le ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Ishajft vsak dan, isviemši nedelje in praznike, ob »/i«. uri popoludne.
^tev. Ol.
7 Ljubliani, v petek 14. marca 1890.
LetniU
Verska šola in škofje.
Na Dunaj!, dn^ 13. marca.
V šolski komisiji gospodske zbornice izročili so škofje naslednjo izjavo, ki jo je čital kardinal grof Schonborn:
prvi seji šolske komisije gospodske zbornice dne 28. febrovarija t. 1. rekli so podpisani člani šolske komisije, da hočejo poskusiti od vlade same za potrebno spoznano premembo zakonov z dne 14. maja 1869 in 2. maja 1883 tako vravnati, da se ustreže opravičenim zahtevam katoliške cerkve. To vravnavo si usojajo podpisani člani šolske komisije ob enem kot zastopniki vseh škofov v državnem z b o r u z a s t o p anih kra 1 jev in in dežel v naslednjem natančneje pojasniti.
Po določbah gori omenjenih zakonov (§ 20.) ,stariši ali njih namestniki svojih otrok ali varovancev ne smejo pustiti brez pouka, ki je za javne ljudske šole zapovedan'.
Večina starišev, oziroma njih namestnikov je torej postavno prisiljena (§ 23.), svoje otroke ali varovance v javne ljudske šole pošiljati. Javna ljudska šola je torej prisilna šola, in stariši ali njih namestniki se morejo s prisilnimi sredstvi siliti (§ 24.), naj skrbe za to, da njih za šolo godni otroci redno v šolo hodijo.
Podpisani sedaj nečejo pretresati, ali je prisiljeno šolstvo sploh opravičeno ah ne, vendar pa mislijo, da je prisiljeno šolstvo, kakoršno imamo pri nas, le v tem slučaji dopuščeno in znosno, če se ž njim katoličanom ne krati najsvetejša, po ustavnem zakonu (člen 14.) zagotovljena pravica popolne verske svobode in svobode vesti. To se pa brez dvoma godi, če postavnim zastopnikom katoliških za šolo godnih otrok ni mogoče dati jim po javnih ljudskih šolah tako vzgojo in tak pouk, kakoršen se edino vjema z načeh njih vere in kakoršnega tirja njih vest, ki jim torej naklada dolžnost, zopet in zopet povzdigniti svoj glas za katoliško vravnavo ljudske šole. Zavest, da z drugimi vred pošteno nosijo šolska in javna bremena in z njimi vred zvesto spolnujejo
vse državljanske dolžnosti, mora njih zahtevam dati še vtčo veljavo.
Pa še v veliko višji meri so škofje zavezani, da za izročeno jim čredo Kristusovo tiko vravnavo javnih kot prisilnih šol zahtevajo, da se otroci ne bodo versko-nravno vzgojevali po nauku premen-Ijivih šolskih mnenj, ampak po nepremenljivih načelih sv, vere, in da ne bodo izurjeni samo v znanostih in ročnostih, ki so potrebne za to življenje, ampak da postanejo zmožni, doseči tudi svoj večni namen; to je podlaga za odgojo v resnici poštenih ljudi in članov državnega in cerkvenega občestva.
Ta dolžnost podpisanim veleva, da za katoliške otroke zahtevajo katoliške javne ljudske šole, kar hočejo v naslednjih točkah natančneje določevati:
1.	Javne ljudske šole naj se tako vravnajo, da bode katoliškim otrokom redoma mogoče jih obiskovati, ne da bi bili name-šani z otroci drugih veroizpovedanj.
2.	Na katoliških javnih ljudskih šolah morajo biti vsi učitelji katoličani, morajo se izobražati na katoliških učiteljskih pripravnicah in si morajo pridobiti tudi zmožnost učiti katoliški krščanski nauk.
3.	Pri nameščenji učiteljev na katoliških javnih šolah je organom katoliške cerkve dovoliti toliko vpliva, kolikor ga je treba, da se zagotovijo o primernem delovanji prosilca, ki se naj namesti.
4.	Krščanski nauk naj se v teh šolah po sodelovanji učitelja razširi, drugi pouk pa, kakor tudi učni načrti in pripomočki naj se tako vravnajo, da se v njih ne le nič za katoliške otroke spodtak-Ijivega ne nahaja, ampak da je vse v lepem soglasji s katoliškim značajem šole.
5.	Glede nadzorstva katoliških ljudskih šol in učiteljskih pripravnic treba je katoliški cerkvi dati priliko, da njih verski značaj vsestransko in zdatno varuje in pospešuje po svojih zakonito nastavljenih organih.
Konečno naznanjajo podpisani, ne da bi se spuščali v politična razpravljanja, da so priprav-
ljeni zastran svojih zahtev z merodajnimi krogi na dalje se razgovarjati.
Na Dunaji, 12. marca 1890.
Franc kardinal Schonborn, knez in nadškof praški.
Janez Zwerger, knez in škof sekavski.
Jakob, knez in škof ljubljanski.
Po tej izjavi oglasi se minister za uk in bogo-častje baron Gautsch tako-le: Ker zahteva izjava, ki so jo prečastiti škofje dali ne le kot člani gosposke zbornice, ampak v imenu prečastitih škofov, katerih dolžnost je skrbeti za verske koristi katoliškega prebivalstva, z ozirom na važni obseg od vlade resen in natančen preudarek, ne bom zamudil, da bi o njej ne poročal ministerskemu sovetu ter prosil njegovih sklepov. V ta namen prosim g. predsednika, naj sejo sklene ter visoko komisijo še le takrat zopet skliče, ko mi bode mogoče naznaniti vladni odgovor.
Knez Czartorjski na to sklene sejo z opazko, da nadaljevanje razprave gg. članom šolske komisije naznani pismeno.
Pred razhodom je komisija sklenila to obravnavo objaviti po časnikih ter je vladni „\Viener Abendpost" nemudoma poslala izpisek zapisnika, ki ga je objavila že sinoči.
Danes so to izjavo ponatisnili vsi tukajšnji listi z daljšimi ali krajšimi opazkami. Nekateri so objavili celo uvodne članke in ugibajo, kake nasledke bode imela za desnico. »Deutsche Zeitung" piše, da so škoQe s to izjavo vladi napovedali vojsko; „Wiener Tagblatt" pa trdi, da je desnica zdaj razpadla, in natančno pripoveduje, kako o tej zadevi sodi Hohenwartov klub, kako češki, kako poljski itd. Koliko je tem čenčam verojeti, razvidi .se najbolj iz tega, da je bila ta izjava čisto tajna in da je še najbolj zaupni možje izmed nemških konservativcev niso poznali, dokler ni bila izročena šolski komisiji, in da je še le sinoči iz „Wiener
USTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Kar zadeva stare pravde (grofa Mastaja in kongregacij), za te nisem bil več v skrbeh, ker potem, ko je bil Anti-Clerical" zatrt, nisem imel več osebne lastnine, ki bi bila porok nasprotnikom za plačo odškodnin, h katerim bi mogel biti slednjič obsojen. Takega ravnanja se takrat nisem nič sramoval; tako postopanje zdela se mi je prav dobra vojska, ki so jo odobravali vsi moji prijatelji. V družbah, v katere sem zahajal, se jim je zdelo, da sem bil prav preprost, da nisem že prej te zvijače rabil. Zasramovati redovnike, metati blato s polnimi rokami na spomin papeža, to je bilo ljubeznivo; pa da bi bil popoln, bilo bi treba razsipati psovanja, ko bi si bil prej zagotovil popolno nekaznjivost.
V tej dfibi sem se mogel večkrat prepričati, da je v Parizu kakor v provinciji republikansko bratstvo grozna laž.
Vspehi mojih spisov mi niso nakopali malo nevošljivcev. Večina naših pisačev radikalnega tiska je pred vsem z zavidnim očesom gledala, da je ta mladi jugovec brez podpore v teku dosegel, da ga je občinstvo bralo. Nizka zavist ciganskega pisateljstva je mislila na hudo potem, ko sera bil oproščen od porotnikov; v dejanji se je pokazala v neki popolnoma civilni pravdi, katero sem obširno razložil v prvem poglavji dela: Jes Freres Trois-Points" (Bratje Tri-Pikarji).
Govoriti hočem o zadevi Roussel, de Mery.
Popolna podobnost v imenih je provzročila, da so prostomiselski časnikarji menili, da jeden glavnih vrednikov „L' Univers"-a je uskok iz protiklerikal-stva. Ta misel je bila splošna ondi, kjer sem jaz živel. Republikansk trgovec, o katerem nisem imel vzroka misliti, da me hoče na led izpeljati, prinese mi zbirko pesmij, pripisovanih g. Avgustu Roussel-u, vse mi je soglasno svetovalo, naj to delo na novo izdAm; to bi bil najhujši udarec za sodelavca g. Louisa Veuillot-a.
Knjigarna „de la rue des Ecoles" je dala na svetlo zbirko po nizki ceni v enem trimesečnih zvezkov, ki so se skupaj imenovali: „Bibliotheque
Anti-Clerical". Odgovoren za ta perijodična priobče-vanja bil sem jaz. Ta zvezek se je začel prodajati 29. junija 1880, to je ravno tisti dan, ko so bili prognani očetje jezuiti.
Nekaj pozneje pride neki Avgust Roussel, različen od „L' Univers''-ovega vrednika, in ugovarja. Bil je pravi začetnik pesmij. Že prav star človek je kmalu potem umrl, in njegov ugovor so poprijeli njegovi dediči v podobi kupčijske pravde. Razvidno je, da sem se zadolžil. Zlobnost namenjena katoliškemu pisatelju se je obrnila proti meni. Vendar pa ni šlo radikalnemu tisku, ki je bil v enaki zmoti, ni šlo ,dobrim bratom", ki so do takrat mislili, kakor jaz, da je jeden sam in ravno tisti Avgust Roussel; ni šlo, pravim, očitati mi, da sem se zmotil v osebah.
Sodišče me torej obsodi na odškodovanje. Gotovo, drugače ni moglo biti. Imel sem po nesreči republikanskega sodnika, g. Cartier-a, tistega, ki je, ko je kandidoval za senat, izustil, da ^lastnina, družina in vera so le gugalnice". G. Cartier, kateremu brez dvojbe moja oseba ni bila všeč, ni bil zadovoljen, da me je sodil in obsodil; poslal je tudi besede razsodbe nekaterim prijateljskim časnikom.
Abeudpost" pri&la med svet. Ndtit^dftn klub se tot«) še ni mogel i njo pečati ter fle o njej izreči, in časnikarji, ki so dotične članke pisali preteklo noč, ko so se poslanci spravljali k počitku, tudi niso imeli prilike stikati po kotih in pozvedavati njih mnenje.
Ali dotiSM' Usti ieit, zak'i^ tako delajo; oitf čutijo ^elilaiWih K' ^a ta^	nspravilif,^
zato vse lijih'^i^ii^lAftViiiie meri'hi liif to, da bi mM posameznimi oddelki državnega zbVa napravili še večjo zmešnjavo, kakoršna je že sedaj. Nemški konservativci, o katerih pripoveddjejd ti Msti, da ostanejo pri svojem uporu, imajo vsled te izjave priliko, potrpeti vsaj še toliko časa, dokler iz vladnih ust ne slišijo zadnje besede. Ce bode ta beseda ugodna, in če potem škofje na svoje rame prevzamejo odgovornost za konečno rešitev šolskega vprašanja, če se morebiti obrnejo celo do vernikov in jim pojasnijo, da upajo s pomočjo katoliških poslancev ko-ntčno doseči versko šolo, da naj jim torej zaupajo in ne delajo težav, je vse pridobljeno.
Nekateri sicer menijo, da bode vlada kolikor mogoče dolgo odlašala ta odgovor, ali zdi se, da to ne bo lahko mogoče, ker je s tem vprašanjem v zvezi še marsikaj druzega, kar hoče biti rešeno. Tudi bi si skoro drznil trditi, da vlada že zdaj ve, kaj hoče škofom odgovoriti, in da utegne nemškim konservativcem vendarle nekoliko dovoliti. Židovski hsti hočejo to seveda zabraniti, zato so pričeli že zdaj vojsko zoper zahteve katoličanov, katere po svoji zlobni navadi presukujejo in pretiravajo. Škofje govore samo o katoliških šolah in o katoliških učiteljih, gori omenjeni listi pa lažejo, kakor da bi bili nekatoliški otroci iz katoliških šol izključeni, kakor da bi škofje zahtevali vpliv pri oddajanji vseh učiteljskih služb in cerkveno nadzorstvo pri sestavljanji vseh učnih knjig in nad vsemi šolami. Toda upajmo, da se jim njih zlobni nameni ne posrečijo in da je izjava škofov jutranja zarija boljše bodočnosti.
Iz mile doiiioTiiie za — morje.
Senzačna pravda s sleparskimi agenti in prodajalci človeških duš v gališkem mestu Vadovicah je končana in skoro vseh 65 zatožencev je obsojenih, seveda samo na nekaj mesecev ječe in le nekaj na več let. Izmed teh ptičev je 16 nemške in 49 puljske narodnosti in po veri 24 katoličanov in 41 Židov! Ta obravnava z topovskimi agenti in njih gonjači je zanimljiva v marsikakem oziru. Z nravnega stališča pohaja iz tega strašna demoralizacija v teh krogih, koji imajo biti čuvarji pravice, dalje pa tudi z narodno-gospodarskega stališča. Z vednim izseljevanjem država izgublja davkoplačevalce v najboljši dobi, torej tedaj, ko bi mogU največ koristiti državi.
Toda avstrijski izseljenci so za vselej zgubljeni za širjo svojo domovino z narodno gospodarskega stališča. Iz tega torej pohaja, da Avstrija priznava gmotne izgube vsled izseljevanja. Drugo vprašanje je, kolika je vsakoletna izguba. Žal, da se pri nas ne vede vestna statistika o tem gibanji. Preko našega Trsta potuje za morje le malo izseljencev in smo torej odkazani na izkaze druzih evropskih pa-robrodnib družeb, in na izseljensko statistiko teh
držav, kamor n osebito steka od nas tok izseljencav. Večina nsših rOjtkov iiča sreče iir isvetiš^^ i se-verd-ameriških Zjedinjent^ državah. Kktistiikš'|R^arna , bela hiše v iVashingtoBti objavlja Mrtletntf Ibestja jMrecčj vestno in nalarrihr o gibanji iireeljenrtv. Ta ' revestj# poročajo, da stf j« največ Evroj^cev preselilo v Zje^ft^ne države let# 1882. in dsl* se je od te ■ ddbe ifoV" Ikseljencev ziitf^ skrčil, iii^ stoprav od leta 1885. zo|fet narašt^lf. ipako je blli» leta 1885. vseh priseljenih 458.098, priseljencev več nego izseljencev za 382.361, leta 1886 vseh priseljenih 501.106, priiseljencev vei^^nego irleT^ncev za 892.^87, leta 1887 vseh priseljenih 632.909, priseljencev več nego izseljencev za 516.933, leta 1888 vseh priseljenih 640.530, priseljencev več nego izseljencev za 525.019. Iz vse Avstro-Ogerske se je pa v minolem letu izselilo v Ameriko nad 42.174 oseb, med temi več nego 4000 (!) samo iz Kranjske, oziroma z Dolenjskega.
Iz nastopnih številk pa zopet pohaja, koliko izseljencev se je izselilo v Ameriko iz Avstrije v poslednjem desetletji. Dasi je izseljevanje po 1. 1881. nekoliko pojenjalo, zato je zopet zelo naraščalo od leta 1885. počenši. Izselilo se je tedaj iz naše države v severo-ameriške Zjedinjene države:
leta moških žensk vkupe
1881	12.196 9241 21.437
1882	11.024 7291 18 315
1883	10.784 7231 18.016
1884	12.362 8326 20.688
1885	9481 6975 16.456
1886	14.192 7814 22.006
1887	16.203 8583 24.786
1888	18.994 9815 28.809
Zadnja leta kažejo največji naraščaj gibanja izseljencev. Statistiške podatke za minolo leto smo že prej označili, iz kojih je možno soditi, da je to gibanje nekoliko odjenjalo vsled strogih naredb, koje je severo-ameriška vlada ukrenila zoper neimovite izseljence.
Izmed vseh avstrijskih izseljencev (v Severno Ameriko) bilo je od 15 do 40 let starih (torej v dobi, ko je človek najsposobnejši za delo):
leta moških žensk vkupe v procentih
1881	60 04 50-83 56 07
1882	65-12 56-32 61 62
1883	64 06 54 76 60-33
1884	65-44 56-26 61-74
1885	63 19 56-46 61 60
1886	73-35 61-57 69 17
1887	?	?	70 06
1888	?	? 75-32
Vedno bolj in več torej za delo sposobni življi
in zlasti moškega spola opuščajo rodno zemljo. Žalostna resnica po teh številkah je, da število izseljencev narašča. Ta resnica pojavlja se tudi pri avstrijskih izseljencih v Južno Ameriko iz francoskih in itahjanskih pristanišč. Avstrija pa trpi po izseljevanji v dvojnem oziru, v enem oziru zgubi vedno več davkoplačevalcev, v drugem oziru pa Vedno več za delo sposobnih življev!
Usoda rojakov naših za morjem ui najboljša; poročila konzulatov naših poročajo nam marsikak
.Dobri bratje" so hiteli jo ponatisniti in so jo odobravali z neštevilnimi, za-m6 zlovoljnimi opombami. In vendar so vsi vedeli, kako sem se zmotil, kar je bil prvi vzrok moje nezgode; pri obravnavi so slišali pričevanje prostomiselskega trgovca, ki mi je prinesel pesmi, ter mi zagotavljal, da je njih začetnik sodelavec g. Ljudevita Veuillot-a, in ki je pod prisego izrekel, da on sam je tako mislil.
Izmed časnikov je bil do mene najtrši „L' In-transigeant". In tajnik „L' Intransigeant"-a, g. Robert Charlie, je ravno to zmoto naredil in priobčil del teh pesmij, pa brez nezgode, dasi jih je tudi lastil g. Avgustu Roussel-u pri ,L' Univers''-u.
Omenim naj še, da se je ta zadeva za-me častno končala. Pri apolacijskem sodišču so odstopili; moj nasprotnik je priznal, kar zadeva njegovega umrlega prijatelja, da sem bil v popolno dobri zavesti; preganjanje se je opustilo, in antiklerikalna knjigarna je dobila pravico po pooblaščencu dedičev Boussel-a (do Mery), na novo izdati zbirko pesmij, ki 80 bile predmet pravde. Ta druga izdaja prišla je na svetlo z vsemi potrebnimi pojasnili.
No, ali mislite, da so odobri bratje" republikanskega tiska, naznanivši prej s tolikim veseljem
mojo obsodbo, razglasili pozneje kakoršenkoli popravek? Menite li, da so podučih svoje bralce o izhodu te zadeve? Nijeden ni popravil, nijeden ni črhnil besedice o konečnem popuščenju.
Sedaj, ko mislim na te zlobnosti, očitam si, da sem to zaslužil. Raztrgal sem vezi resničnega in prisrčnega prijateljstva, teptal z nogami ljubezen svojih starišev, da sem zašel k ljudem, ki imajo srce polno žolča. Našel sem, kar sem zaslužil. Posebno slep sem moral biti, da nisem odprl očij pri razvezanju podlega sovraštva. Namesto spoznati, da sem prišel na slabo pot, da sem zgrešil pravo stezo, postal sem trdovraten, premagal nevoljo, in nadaljeval, če tudi z grenkim čutom, svoje brezbožno delo. Mislil sem, da mi bo moč, zadušiti tesnosrčno tekmovanje, strupeno zavist, in od druge strani, da bi se mogel še vspešneje vojskovati zoper kato-hčanstvo, sem imel nekaj trenotkov neumno misel, postati poslanec.
Bili smo takrat v letu 1881. Izreklo se je, da je oblast zbornice potekla, ko ni nihče tega pričakoval; in vlada, da bi se izvolitve njej po volji izvršile, okliče hipoma 31. julija odlok, naj se volilci zbero k glasovanju 21. avgusta. (Dalje sledi )
toftfn in žalosten doka*. Bjda, piMiMmjkaiije ia iz-j Ittft^ščevrtjje je delež aaflih izselj^v.
Ameriška vlada sann' ttvidevs v delavskeiS ljudstvu »lo, proti kateremu mora še poostriti doftiianje naredbe. Amerika že davno ni več tista obljubljena dežela neimovitih vrst in rtzličnili dobrodrugov, in tedaj niiilšjo izseljenci nobene nadeje, da bi se zbolj-«»le njilii hnvMfi v nofi domovini. Kake Minosti torej iHfstajejo U državo našo? Ao^^ ffada založila je posebno institucijo pod imenom: „ Emigranta Information Office," ki nabira poro-
& iatfoAiOfgOsjiodar^ih ratmerah in o potrebi delavstva iz vseh dežel in naselbin, ki so v korist izseljencem ter jim podaje ustna in pismena pojas-snila brezplačno.
Tudi pri nas bi ne bila odveč taka institucija. Osebito glavni avstrijski konzulati, razširjeni po celem svetu, imeli bi pravilno podajati izvestja o sličnih razmerah. Zlo prevelicega obljudenja ni pri nas nov pojav. Že pred mnogimi leti ponavljal se je isti pojav še v enotni državi avstrijski in vlada naša je uvajala vsled tega takozvano notranje kolonizovanje do 50. leta. Nastali dualizem prizadeval je tej koloni-začni politiki glavni udarec, zlasti na Ogerskem.
V tej dobi, ko Amerika zapira duri pred našimi izseljenci, bilo bi pač koristno, da vlada pretresava vp.ašanje izseljenstva. Za slovenske izseljence prijajo še najbolj malo obljudene, rodovitne pokrajine na jugu: Bosna in deloma tudi Ercogovina, rojaki naši ostanejo saj narodnosti svoji ohranjeni in ne prestanejo biti veljavni činitelj za državo našo!
Politični pregled.
v Lj ubljani, 14. marca. JKotranfe dežele.
Poljski klub. O zadnji seji poljskega kluba, v kateri so se gališki poslanci posvetovali o razmerji na desnici, poroča „Politik": Poslanec Ohotkovski je zagovarjal dosedanjo zvezo s centrumom in ostalo desnico; poslanec Ruczka je naglašal, da se utegne osnovati nova katoliška stranka iz vseh frakcij na desnici ne glede na narodnost in more tako ovirati narodno stahšče slovanskih klubov. Knez Czartorjski je tovariše opozarjal na rastočo moč centralistov ter svaril pred njo. Navzlic temu je večina govornikov poudarjala potrebo nove večine, da Poljaki dosežejo svoje namene, v prvi vrsti zemljiško odvezo. Temu pi ni poljski klub kriv, temveč vlada, ki je sedaj predložila to kočljivo vprašanje. Ako bodo torej nemški konservativci glasovali za gališ .o zemljiško odvezo, potem ostane združena sedanja desnica. Naposled se je ves klub zjedinil v tem, naj vlada skrbi za petrebno večino.
Parlamentarni položaj. „FremdenbIatt" je o položaji objavil pomenljiv članek. Pravi namreč, da spravljivost med Cehi in Nemci na Češkem more iu mora pomirljivo vphvati tudi na državni zbor. Cehi se morajo vezati z drugimi strankami, da dob^ nekaj drobtin v narodnem in kulturnem oziru. Navadno pa v avstrijskem državnem zboru odločujejo male pa odločne stranke. „Tagblatt" hoče vedeti, da se na vsak način premeni razmerje na desnici, in da se načelnik poljskega kluba vitez Ja-vorski že pogaja z grofom Taaffejem o novi večini brez nemških konservativcev. „Nova Reforma" piše: Eer sedanja desnica ne more obstati, morajo Poljaki iskati novih zaveznikov oa levici. „Grazer Volksbiatt" piše povsem pomirljivo, a dostavlja, da je vladi sedanja desnica deveta briga, ker lahko osnuje novo večino s Poljaki in levičarji. In to bi bilo sporazumljenje narodov! Poljaki bi sicer glasovali za versko šolo, katero hočejo nemški konservativci, toda vlada tega noče, in tako Poljaki skrbe le zd-se. To pa utegne tudi grofu Taaffeju izpod-nesti stol. Glasilo štajarskih nemških konservativcev dalje odločno poudarja, da nemški ccntrum ne sme dati povoda razpadu desnice, da se ne sme odtrgati od desnice, ker to bi bila z4 nje nesreča Ostali bi osamljeni od vseh strank.
Ogerska. Ministerska kriza na Ogerskem je končana. Včeraj je Tisza izročil cesarju svojo ostavko ter tudi zbornici naznanil ta svoj korak. Novo ministerstvo bode tako-le sestavljeno: Grof Szapar; prevzame ministersko predsedništvo in notranje ministerstvo; grof Geza Teleki pa stopi iz ministerstva. Poljedelstvo prevzame grof Andrej Bethlen, da bode tudi Sedmograško zastopano v ministerstvu. Ostali ministri še ostanejo. Uradno bode objavljeno novo ministerstvo prihodnjo nedeljo; v ponedeljek bode grof Szaparj v zbornici razvil svoj program ter naglašal svoje nasprotje proti skrajni levici in Košutovi stranki; v ostalem pa ostane na stališči dosedanje liberalne večine.
Tnanje dršare.
Srbija. Princ Napoljski je prišel 12. t. m. z generalom Morro v Belgrad ter se nastanil v palači italijanskega poslaništva. Po njegovi želji ea niso sprejeli uradno. Na kolodvoru so bih pri njegovem
prihoJu: adjutant srbskega kralja, železnični vodja, •rhimandrit, osebje poslanikov in italijanska naselbina z zastavo. Od tu se je peljal princ in vse njegovo spremstvo na treh dvornih vozovih v kraljevo palačo, kjer so ga sprejeli z vojaško častjo. Tu je ostal pol ure. Opoludne je sprejel princ srbskega kralja, ki je prišel k njemu v sijajnem spremstvu. Popoludne je obiskal vseučilišče, kjer ga je ravnatelj nagovoril in pozdravljal. Zastopniki vseh vlad so oddali svoje obiskovalnice, istotako mnogo zasebnikov. Tudi so bih povabljeni h kraljevi mizi vsi zastopniki vnanjih vlad. Princ ostane do danes v Belemgradu. Od tu odpotuje čez južno Ogersko. Do ogersko-rumunske meje ga bo spremljal grof Nigra, italijanski poslanik na Dunaji.
Rusija. »Times" objavlja po besedah pismo ruske pisateljice Marije Cebrikove, katero je nedavno poslala carju in v prepisu tudi ruskim ministrom. »Presse" poroča pa to-le: Gospa Cebrikova ni v nikaki zvezi z nibilisti. Iz Pariza, kjer je napisala omenjeno pismo, vrnila se je v Peterburg, kjer so jo i^e deli v zapor. V pismu se strastno sklicuje na carja za reforme ter sklepa z besedami: »Vaše življenje zavisi od vrnitve k reformam Vašega očeta". Spis zahteva prostost v govoru, ne-žaljivost oseb, porotne sodbe, splošen pouk ljudstva, odstranitev uradniške samovoljnosti in narodne zbornice; v tem-le je rešitev! »Ena sama Vaša beseda zadošča vzbuditi mirno revolucijo v Kusiji, sicer pa bodete pustili svojim dedičem strašno dedščino, pro-kletsvto naroda".
Francija, Razmerje francoskih naselbin v Afriki z Dahomejem se ni še nič na bolje obrnilo. Skoro gotovo bo morala francoska armada poseči vmes med tamošnje nemire in prepire. Etienne, francoski državni podtajnik, rekel je sicer, da se vsi ti nemiri lahko poravnajo potom pogodeb v francoskem interesu in v interesu onih, kateri so jim izročeni v varstvo, a prav za prav ne misli ni Etienne, ni kdo diugi na kaj tacega. Vsi so marveč prišli do tega prepričanja, da si mora Francija ali podvreči Dahomej, ali pa izprazniti francoske naselbine. Vsekako utegne biti resnična vest, da se Francija pripravlja za ekspedicijo v Afriko. Ekspedicija bode pač imela povod, ker še vedno nadleguje kralj Kondo iz Bodemeja pristanišče Cotonou. Proti ekspediciji so le boulangisti in nekateri skrajni radi-Kalei, monarhisti hočejo pa hitro in energično ekspedicijo. — Iz Pariza se poroča: Francoski zastopniki pri berolinski konferenci so bi izvolili za svoje tehnične svetovalce: Laporta, trgovinskega nadzornika; Jacquota, konzula v Lipsiji, in Lebona, kabinetnega predstojnika senatnega predsednika.
Nemilja, »Hamburgischer Correspondent" poroča: »Ker je Botticher dobil red črnega orla, ategne on biti naslednik kanclerja Bismarcka." Iz Berolina se poroča: Zastopniki Nemčije pri mejnarodni konferenci o delavskem vprašanji bodo ti-le možje: minister pl. Berlepsch, knezoškof dr. Kopp, državni podtajnik Magdeburg, vodja kupčijsko-poli-tičnega oddelka v vnanjem ministerstvu Reichert, bavarski vladni svetnik "VVandlmanu, svetovalec Heyl in tovarnar Kostlin. Službo konferenčnega tajnika bode opravljal svetovalec dr. Kayser. — V zbornici 12. t. m. je govoril poljski poslanec Sta-blevski, da se Poljakom krivica godi, ker se otroci ne poučujejo v poljskem jeziku. Dr. Gossler, minister bogočastja je pa odgovoril, da ni prišlo še nič pritožb glede na poučni jezik. Šolske razmere v nekdanjih poljskih pokrajinah Travnati je jako težavno. Poljska agitacija za poljski poučni jezik se ne boji nobenih ovir. V tem oziru ni mogoče nikake spremembe. Predlog Stablevskega so odklonili.
Italija. V italijanski zbornici predlagal €rispi postavni načrt, da se postavi v Rimu narodni spomenik Macciniju, in sicer nemudoma. Mar ni veliko večja sila za italijanske finance, kot za nov spomenik?!
Portugal. Ker se je vpeljala nova munici-palna komisija, skušal je predsednik dosedanjega municipalnega sveta zoperstavljati se naredbam vlade in je trdil, da se hoče le sili umakniti. Ko je predsednik zapustil mestno hišo in eksekutivni odbor dosedanjega municipalnega sveta, pozdravljalo ga je ljudstvo. Vlada je storila potrebne korake, da se vzdrži red.
Turčija. Kakor poroča iz Carjigrada »Pol. Corr.", hoče tudi perzijski šah storiti potrebne korake, kakor Turčija, da se zapreči ropanje ob turških in perzijskih mejah.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 12. marca. Madjarom iu njihovim privržencem v Hrvatskej ne d4 škof Strossmayer niru. Koliko vpitja je bilo pred nekoliko meseci na tega cerkvenega dostojanstvenika, češ, da preslabo gospodari, pa si oblast ni našla drugega posla, nego da se bavi s sekvestracijo njegovih šum. Ob svojem {asu sem ta dogodjaj razjasnil v »Slovencu" ter ga idaj la spominjam, da vidijo čitatelji, kam pripelja taslepljene ljudi njihova strast. Oni so mislili, da bode škof Stros8mayer radi njihovega nepravičnega postopka Bog si ga vedi kaj proti njim podvzel, ali se za-nje niti ne zmeni ter živi kakor poprej v svojem dvoru, doprinaša dobra krščanska deta, pod-
pira znanost in umetnost, sprejemlje goste kot pravi krščanski knez. Ker ga tedaj niso mogli s piškavo sekvestracijo preplašiti, morajo se zopet kaj o njem izmisliti, da le svet zopet malo o njem nalažejo. Pred kratkim je pisal namreč neki madjarski prijatelj iz Oseka, da se misli škof Strossmayer zahvaliti ter oditi v Rim v samostan, kjer hoče zadnje dni svojega življenja sprovesti, a njemu za naslednika da so višji krogi namenili mladega kanonika grofa Gustava Majlatha. To bi bila po njihovem mnenju prava sreča za Hrvatsko. Vidi se iz vsega, kaj ti ljudje žel^, ali jim bode menda spodletelo, saj vendar ni hrvatska zemlja za tujce opredeljena. Zakaj silijo že zdaj s tujimi kandidati za to škofijo, ki je po njihovih izjavah čisto iztrošena? Kaj bo imel naslednik, če je res Strossmayer vse zagospo-daril? Kaj se ti ljudje, večidel krivonosi, ne bijejo sami po svojem jeziku? Ali tak je njihov posel, brez katerega ne morejo živeti. Nekaj so menda ti ljudje slišali, da misli škof Strossmajer v Rim, ali niso znali iz katerega vzroka, pa so tako slabo sklepali. Škof Stros8mayer pojde zares v Rim po veliki noči, da se vdeleži jubilarnega slavja Gregorija Velikega, da se od tamkej povrne okrepčan za svoje daljno apostolsko delovanje in na zavist svojih sovražnikov, ne pa da ostane v Rimu na veselje njihovo. — Da je mesto Zagreb izbralo si novega župnika za župnijo sv. Marka, ste že v »Slovencu" omenili, ter mi ni treba o tem obširneje poročati. Glavna skrb našega zastopstva je zdaj, da se zares v kratkem sezida nov kolodvor za državno železnico, za kar je že skrajni čas, kajti sedanji kolodvor južne železnice je zares premajhen za tako ogromen promet, kakor se je v novejšem času razvil v Zagrebu. Zdaj se pridno izdeluje načrt, nakupujejo zemljišča, in potem se bode razpisala dražba za zidanje. Že zdaj se nahajajo agentje raznih družb, ki bi rade prevzele zidanje novega kolodvora, in sicer največ iz Peste. Naj pazijo domači podjetniki, da ne dobijo tuji ljudje zidanja v roke, da se no bo zgodilo tako, kakor je bilo pri zidanji velike nove vojašnice, ko niso domačini dobili nobenega zaslužka. Vlada je dolžna, da podpira v tem slučaju domačine, ne pa tuje podjetnike, kajti mesto in domače prebivalstvo mora imeti korist od vsega tega, ne pa kak tuj podjetnik, ki se vrh tega pa še iz nas norčuje. To bo menda letos tudi edino veče podjetje pri nas, kajti o zidanju gledališča je zdaj vse potihnilo, ker menda vprašanje še ni dovoljuo rešeno, kakor znajo po navadi vladini zastopniki v takih zadevah odgovarjati.
Naš sabor je zbran že od 20. februvarija, pa je imel do zdaj samo tri javne sednice. Razprave se vodijo bolj v odborih; sploh pa niso niti osnove novih postav ravno tako obširne, da se ne bi moglo malo bolj živahno iu hitro reševati jih. V sednici od 5. marca sta bila sprejeta dva vladina predloga, namreč o vrejenju deželne vinske kleti v Zagrebu za 48.000 gld. in pa o zidanju deželne svilarne v Oseku. Sabor je oba predloga sprejel brez posebne debate. Bode li deželna klet zares kaj poboljšala naše vinogradstvo sploh in še posebej vinsko trgovino, to je neizvestna stvar, samo toliko nam je omeniti, da bi se vlada morala bolj ozirati na vinogradstvo po posameznih vinogradih, da se pokonča filoksera, da se nasadi bolja vrsta trte in da dobi tudi kmet malo pojma o zboljšanju vina; dokler ne bode tega pouka, ne bode mnogo koristila deželna klet v Zagrebu. Ravno tako problematične naravi je tudi pri nas gojitev svilcev. Enkrat je bilo svilar-stvo pri nas res precej razvito, ali kasneje hudo zanemarjeno, pa se bode dalo težko zopet povzdigniti, in sicer tem manj, ker naši klimatični oduo-šaji niso najpovolneji za to stroko gospodarstva. Spomlad je pri nas, posebno v Slavoniji, rada mokra, in to ne godi svilcem. Pa ker je že enkrat bilo razširjeno svilarstvo, morda bi moglo tudi zdaj vspeti, čeravno imamo dovelj drugih strok gospodarstva, ki bi mogle gotoveje napredovati, ko bi se hotela vlada malo bolj za-nje zanimati, nego je to do zdaj delala. Dn^ 10. marca je bila tretja sed-nica, v katerej se je začela razpravljati osnova kazenske postave proti sodnikom, katerim hočejo s to postavo Se malo bolj njihovo neodvisnost skrčiti.
Iz Dubice botenske, dnč 5. marca. Že večkrat sem mislil dragemu »Slovencu" kaj poročati iz Bosne, pa moje roke so preokorne za tako pisanje. Ni dolgo, ko smo brali dopis od Tarčina v Bosni; tedaj sem se tudi jai osrčil, vzel v roke zarjavelo pero ter napisal nekaj črtic o tukajšnjih razmerah, I ki niso na posebno dobrem glasu. Ko bi pa slišali
kaj od bosenskega kmeta, seljaka, turških begov, ag in spehijev, mislili bi si, da je še boje, kakor je bilo prej. — Avstrijska vlada ni dosta poboljšala žalostnega stanja bosenskih tlačanov. Nekedaj so sekali brez zadržka, a zdaj ni temu več tako. Logarji in gozdarji, katere je postavila v ta namen vlada, nadzorujejo gozde. Slab les je smeti sicer meni nič tebi nič porabiti, a les za stavbe si more človek omisliti le z denarjem. Kakor za vse cesarske stvari, damo tudi za les le deseti del vrednosti. Kdor se obrne do zemljiške vlade v Serajevu, dobi les tudi brezplačno. Letos si je prisvojila vlada vse pašnike in gozde, kateri so brez posebnega lastnika. Kdor si je hotel ta ali oni gozd ali pašnik prisvojiti, a ni imel za to potrebnih dokazov, izgubil je vso pravico do njih. To zemljo ho dala vlada obdelati in še-le čez 10 let jo bode prodajala po nje vrednosti.
V Prnjavovu so se že naselili Italijani na cesarsko zemljo. Tu pri Dubici je tacih gozdov in pašnikov vzela vlada mnogo v svojo posest, in občini ni ostalo nič, pač pa so dobili svoj delež bogati begi, kateri bodo odslej zabranjali seljakom sekati les, dasiravno so smeli ti od nekdaj sekati. Seljaki so menili, da jim vlada odpravi tretjino, da se bodo odkupili ter postali sami svoji gospodarji, a to se ni vresničilo in tudi ne kaže, da se bode. Turški begi še strože in natančneje tretjino zahtevajo, kakor je vladni komisar precenil pri desetini.
To breme je večje in večje na naših onemoglih ramenih od leta do leta. Koruzo so do sedaj cenili, ko je bila že v koruzanih, a danes pregledajo po polji vse razore, preštejejo in cenijo, koliko ima I dati ta ali oni. Skriti ni mogoče ničesar, vse se natanko in strogo preišče. i To je vzbujalo prošlo jesen med seljaki muogo opravičene nejevolje. — Koruza je bila že suba, pa komisarja le še ni bilo, da bi cenil. No, po dveh ali treh občinah vse pregledati in vsako njivo prehoditi tudi ni tako lahko. Sila je bila to ii velika, da je moral sam g. upravitelj (kotarski predstojnik) iti po dežji in blatu cenit koruzo po polji. Kdor je bil že pobral koruzo, plačati je moral 10 gld. globe, i Prošlo jesen je bila še precej dobra letina;
koruze, graha, žita in sena je bilo povsod obilo, : vzlasti pa ob Savi in Uni v toliki meri, kakor že mnogo let ne. Ti pridelki so za te kraje poglavitni; I koruze bodo prodali za lepe denarje. Dan na dan ' jo prevažajo ladije v Sisek. Jeseni so jo prodajali j 3-5 do 4 gld. tovor (tovor je 225 funtov ali nad ! 108 kIgr.), zdaj je po 5 gld., torej naš mernik bi ' še 1 gld. ne stal. Pšenica je pa draga 1-80 do I 2 gld., istotako ječmen in oves. Na mnogih njivah I so morali pokositi ta žita, ker jih je vse trava pre-I rasla, bila jih je Lamreč toča pobila. Sena je obilo, istotako strnišča in slame. Ker imamo jako lepo zimo, da skoro celo zimo pasemo živino, ostalo bo muogo klaje.
Živina je draga. Več tisoč pitanih volov se je pregnalo letos iz Bosne in Slavonije v Avstrijo. Debele živine skoro več dobiti ni. Vsekako donaša Bošnjakom največ svinjereja, posebno zadnja leta dala jim je mnogo denarja. So pri nas kmetje, ki so potegnili za debele zvitorepce 400 do 500 gld., cel6 po 700 gld. To so pač lepši dohodki, kakor jih imajo ubogi dolenjski vinogradniki, katerim preti vse pokončati trtna uš. Pitane vole so prodajali sem ter tja po 300 gld.; pač lep denar za Bošnjaka, ki ni zadolžen.
Pijača pa ni, da bi jo mogel pohvalita Žganje je jako slabo, vino istotako nepohvalno, dasiravno ga prevažajo iz Dalmacije. Slabo io drago, pa naj človek pije! Lansko leto so bile obrodile slive, in slivovka je bila posebno dober kup. Letos ni bila letina zd nje. Sploh nam prošla jesen ni podarila sadja; jabolka in hruške so drage kakor v Gorici pomeranče. Jabolko stoji 20 kr., suha hruška 2 kr.
Bosenska deželna vlada ima posebno blagajno, da posoja na nezadolžena zemljišča. Obresti so majhne, glavnica se mora odplačati v 10 do 15 letih. Tudi so začeli posojati kmetom denar za nakup živine, semen itd. To je vsekako mnogim dobra pomoč, ker tukaj nimamo ne posojilnic ne hranilnic, kakor v Avstriji. Te priložnosti so se hitro poslužili turški begovi in drugi potrebni in nepotrebni kavo-pivci ter si izposodili denar iz cesarske blagajne. S tem denarjem začno kupčevati in tržiti ter zapravijo nazaduje ves izposojeni denar in še svojft imetja po vrhu.	(Euuec »ledi.)
Dnevne novice.
(Badgetni odsek) državnega zbora je dokončal svoje delo. Jutri bode rešil le še nekaj peticij. Pri proračunu naučnega ministerstva je naglašal poslanec Jahn, naj bi država prevzela vse srednje šole, ker imajo dežele in občine premnogo troškov za ljudske šole. Na vprašanje o telovadbi na gimnazijah je odgovoril naučni minister, da šolska uprava načeloma prizna pomen telovadbe in je ukazala deželnim šolskim oblastvom, naj vladi dopoš-Ijejo poročila o prostorih za telovadbo in o troških, ki bi bili potrebni. Dr. Menger je priporočal teme-Ijitejši pouk v nemškem slovstvu, Lorenzoni je predložil resolucijo, naj vlada zopet obnovi višje razrede na gimnaziju v Roveredu. Poslanec Luzzato je priporočal resolucijo, naj vlada v Trstu ustanovi italijansko pripravnico za učitelje; resolucija je bila vsprejeta. Dr. Ross je ponavljal željo, naj bi se popravili katoliški katekizmi za ljudske šole. Naučni minister je odgovoril, da se naučna uprava in cerkvena oblastva pečajo s tem vprašanjem. Dr. Lorenzoni je grajal, da je v proračunu 15.000 gld. za nemški pouk v ljudskih šolah na južnem Tirolskem.
(Podpornemn drnStvn za slovenske velikoSolce na Dnnaji) sta poslala č. g. župnik Anton Pušl pet in č. gosp. župnik v Vogrčah na Koroškem dva gld. Bog plati!
(Umrl) je včeraj zjutraj v Pazinu, kakor se nam poroča, za mrtvoudom znani slikar in podobar g. Ivan Gosar. Blag mu spomin! N. v m. p. !
(V Gradiško) so v sredo prepeljali iz Trsta petardovce: Dominika Sacca, A. Glementinija, De-franceschija in Rascovicha.
(TržaSki mestni svet) je sklenil: Bivši vodja šole v Rojanu, Jurij Bonin, ostane kot učitelj na isti šoli; na njegovo mesto pride Št. Klemenčič. A. Požar je imenovan ravnateljem Ijndske šole v Trebčah, J. Mozetič v Barkovljah, J. Jančar na Ketnari, M. Masten na Vrdeli, A. Valentinčič na Opčinah, J. Koren na Proseku, J. Pertot v Bozo-vici, A. Čagro v Sv. Križu in J. Sovič v Skednju.
(Poročilo posojilnice v Črnomlji.) Računski sklep kaže, da je imela posojilnica leta 1889. prometa 155.299 gld. 72 kr., tedaj nekoliko več od prejšnjega leta. Koncem I. 1888. je bilo 475 društvenikov. Leta 1889 jih je pristopilo 137, izstopilo pa 33, tedaj šteje posojilnica koncem 1. 1889. društvenikov 579, ki imajo 1402 polno vplačanih deležev v znesku 2804 gl. Hranilnih vlog je 77.710 gl. 85 kr., ki so se obrestovale v prvi polovici 1880. 1. po 5Vi%, * drugi polovici pa po 5®/o in tako se bodo tudi leta 1890. obrestovale. Izposojenega denarja je 81.735 gld 23 kr. in sicer na menice 22.967 gld., na zemljiščih vknjiženega 23 281 gld. in na dolžna pisma, katera tudi poroki podpišejo 35.487 gld. 23 kr., skupaj 81.735 gld. 23 kr. Dolg se plačuje po obrokih nazaj, vendar ima posojilnica pravico, po preteklem obroku vsak čas vso svoto terjati. Občni zbor je račun za 1. 1889. dne 2. marca tekočega leta potrdil; ravno tako tudi odobril na račun dobička za 1. 1889. izdatek 10 gld. za »Narodni dom" v Rudolfovem in 34 gld. 9 kr. kot dodatek k troškom za šolsko zastavo v Črnomlji. Cisti ostali dobiček 1099 gld. 76 kr. razdelil je občni zbor tako-le: Društvenikom izplača se dividenda za
1889.	1. 211 gld. 20 kr. Odboru se dovoli nagrade 400 gld. Za vzdrževanje mestne godbe v Črnomlji podpore 150 gl. Požarni hrambi v Črnomlji 15 gl. Za popravo cerkve sv. Duha v Črnomlji 20 gld. Društvu »Narodna šola" v Ljubljani pošlje se v korist šol v Dragatušu, Adlešičih, Gribljah, Dobličih, Petrovi vasi in Bojancih po 2 gld., skupaj 12 gld. Rezervenemu zakladu pripiše se ostanek čistega dobička 291 gld. 56 kr. Načelstvo izvoljeno za leto
1890.	in 1891: Anton Jeršinovič, c. kr. okr. šol. nadzornik in posestnik v črnomlji, ravnatelj; Avg. Kune, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik. Martm Malnerič, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik; Franc Šušteršič, c. kr. poštar, župan, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik; računski pregledovalec: Anton Pavlin, okrožni zdravnik in posestnik zlatega križa za zasluge v Črnomlji; računskega pregledovalca namestnik: Franc SetTna, učitelj v Črnomlji
(Književnost.) Gospod Anton Kosi, učitelj v Središči, nabira narodne legende za šlo-vensko mladino. Te dni je izšel pri Blankeju v Ptuji prvi zvezek. — V novejšem času so si storila
razna društva lepo nalogo, da prirejajo za slovensko mladino dobro iu tečno duševno hrano, vendar zbirka slovenskih narodnih legend doslej še ni prišla na svetlo. Delce torej, katero je izdal in založil gosp. A. Kosi, je prvo te vrste. Znan slovenski pisatelj, ki je pregledal rokopis, izrekel se je pohvalno o vsebini. Lična knjižica obsega na 39 straneh 21 legend, ki so bile večinoma že objavljene v »Vrtcu", »Popotniku" in »Slov. Gospodarji". Zvezek stoji 18 kr. in se dobiva pri g. A. Kosi-ju v Središči na Štajarskem.
Raznoterosti.
—	Redka natorna prikazen. Dne 4. t. m. so videli v Bretagnu na Francoskem solnce in nad njim dve drugi solnci pri čisto jasnem vremenu. Solnce samo je bilo posebno bliščeče in drugi dve nebni prikazni ste pa blesteli v vseh bojah prizme. Ob jednem prikazla se je mavrica.
—	Klokan in bivol. Avstralija, domovina klokana ali kenguruja, bode skoraj gotovo enkrat imela to žival le še v muzejih. Od 1. 1887 do 1888 se je število te živali znižalo za 710.000 in sedaj računajo le še 1,710.000 komadov. Postava ne varuje klokanov, ker so tako požrešni, da jeden klokan sne za šest ovac. Nasprotno pa se bivol množi v severnih planjavah Avstralije. Bivole so pripeljali v Avstralijo I 1829.
—	Srbski izvozvina. Negotinsko vino je na najboljšem glasu. Barva mu je črno-temna. Minolo leto so ga pridelali do 300.000 ok (1 oka je 54 litrov.) Cena mu je povprek 7 dinarjev. Tretjino pridelka so pokupili francoski kupci, nekaj nemški in švicarski.
—	Bučelin pikjeotroval kri. Iz Ulmica (kanton Freiburg) se poroča, da je tamošnjega bu-čelarja pičila bučela, ko jim je daval strdi v panj. Tilnik, kamor ga je pičila bučela, je zatekel. Zdravnik. kateri je bil poklican k bučelarju, je konstan-toval, da je kri otrovana.
—	Nesreča na morji. Na obrežji otoka Sardinije se je razbila srednje-velika ladija. Truplo kapitanovo in jednega pomorščaka so našli.
Tele^ami.
Dunaj, 13. marca. Cesar je imenoval dr. Steinbacha sekcijskim načelnikom v pravosodnem ministerstvu. — Praški knezonadškof, kardinal grof Schonborn, se je odpeljal v Budimpešto, kjer ga bode cesar sprejel v avdijenci.
Dunaj, 14. marca. Dr. Smolka je v zbornici izrazil obžalovanje glede na klice med zadnjim govorom poslanca Vašaty-ja, ki so bili naperjeni proti osebi izven zbornice. V drugem in tretjem branji je zbornica potrdila postavo o nadaljnem pobiranji davkov do konca maja. Dr. Vašatj je grajal češko- , nemško spravo, odklonil v imenu svojih tovarišev predlogo in osebno napadel dr. Riegerja, ki ga je zavrnil. Nato se je nadaljevala nadrobna debata o odškodovanji nedolžno obsojenih.
Dunaj, 14. marca. Dr. Smolka je dobil povodom svojega desetletnega predsedništva od vseh poslancev podpisano priznanico.
Pariz, 14. marca. Tirardovo ministerstvo je odstopilo.
Novisad, 13. marca. Danes je bila razglašena obsodba proti vredniku Jasi Tomiču, ' ki je umoril vrednika dr. Dimitrijeviča. Obsojen je na dosmrtno ječo.
Sofija, 14. marca. Ker dne 10., oziroma 22. maja poteče trgovinska pogodba med Turčijo in državami, naznanila je bolgarska , vlada zastopniku francoskemu in grškemu, da si do nove neposredne trgovinske po- ' godbe izgovori popolno prostost.
Madrid, 13. marca. V kratkem so prične utrjevanje pri Gibraltarju, Kadiksu in na Balearskih otokih.
London, 14. marca. V spodnji zbornici je naznanil Stanhope, da bode prva bram-bena črta le regularna armada, vkupe 110.000 mož, razdeljena v tri kore; tekom prihodnjega finančnega leta bode vsa armada na Angleškem in v Indiji dobila puške z zalogaj.
Umrli ho:
v bolnišnici:
11.	marca. Gregor Kopa«, gostač, 70 let, marasmus. — Pran Jakšie, rudar, 42 let, jetika.
12.	marca. Jožef Sterniš«, pisar, 27 let, jetika. — Reza Pečnik, učiteljska gojiteljica, 20 let, jetika.
Tremensko sporočilo.
J Ca« Stanje
---T";- Veter Vreme I
opazovanja	o-n •
u(juuviuija ^ ^^ Cliij®	SB a
^	I	_ _ C3
17. u. ^ut.| 744 1	—2-6 brezv. oblačno 13 8. n. pop. 740 2 11-8 sr. vzh. jasno 0 00 9. u. iveč. 740 3 4 0 el. vzh Srednja temperatura 4 4° za 1-6° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično porojilo.) 14. marca.
Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16% davka)	88	gld. 15	kr.
Srebrna » 5% » 100 » » 16 * »	88 »	20	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	»	70	„
Papirna renta, davka prosta......102 »	40	„
Akcije avstr.-ogerske banke............935 ,	—	»,
Kreditne akcije ..........315	»	50	»,
London.............119	»	35	„
Srebro .............—	„	—	^
Francoski napoleond.........9	»	43'/i,
Cesarski cekini...........5	„	62	„
Nemške marke ....................58	.	45	-
Zahvala.
Za mnoge dokaze sočutja moje žalosti in mnogo-brojno spremstvo k zadnjemu počitku moje srčno-Ijubljene soproge, gospe
Ane Marije Dejak
izrekam tem potom prečastiti duhovščini iz Novega Mesta in Smihela, kakor tudi prečast. oo. frančiškanom iz Novega Mesta, gg. uradnikom in meščanski godbi svojo najudanejšo zahvalo.
Novo Mesto, dne 12. marca 1890.
(1)
Janez Dejak,
c. in kr. gardni podstotnik.
P. n. prijatelji I
Kot sosedinja prosim uljudno milega darii iz ljubezni do bližnjega za dve v^led dobrotljivosti propali osebi v župniji Kolovratu, občina Brize, Jiirljft in >Ii»ri jo Preg^oU' Mož je star 89 let ter je vjel 27 vider, sedaj pa že 10 tednov leži vsled slabosti. Njegova sestra, 76 let stara, je vedno bo-lehna in je bila minolo leto dvakrat v bolnišnici. Imata 1» stanovanje, preživlja ju že nad dta meseca občina, sedaj p» se bojita najhujše revščine.
Mili darovi naj se pošiljajo Ivani Lewicki, pošta Izlake pri Zagorji na Kranjskem.	(3—3)
Požilja naročeno blago dobro spravljeno In poitnine protto i
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz <fistegra srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
metsmtmm^ MmMhmWf)
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reei popravim, ter jih -v o^i^i pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—11)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Poiilja naročeno blajo dobro tpravljeno in poilnine prottnl^
Lepota z6b.
zobna glicerin-creme
(presl
ALODONT
(presknSena od zdravstvene oblastnije)
F.A.S!ir£-OTSiiijiiilriipTl,
C. kr. dvorni zalagateljT ni DUNAJI.
Dobiva se pri vseh lekaraali in parfumerijah itd. 1 komad 35 kr. V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu Birtohllzu, Vllj. Mayerju, Gabrijalu Picealiju. Iv. Svobodi, pl. Tmkčczvju, dalje pri C. Karlngeriu, Josipu Kordinu, Petru Lasniku, M. F. Suppanu, Antonu Krlsperju.	(52-33)
ladajatotj: Matila Kal«.
Odcoveni vrednik: i|Maii llMk.
Tisk »Katoliške Tiakamt" v I^ubljam.