Po ustaji na Irskem. Ireo prav posebno ljubi svojo domovino. Nek •angleški pisatelj pravi, da kaidar Irec zapusti svojo ^omafio grudo in se preseli v Ameriko, si nabaše v srojem domaiem kraju irske prsti, jo zaveže v culi#o in jo ponese seboj v novo domovino. Ko si v tujiai usta«0Ti nov tiom, dene irsko prst v josebno po^. raodo in r njo zasadi irske cvetlice. Ob tej posodi pa \-efikrat j)okleka in moli 7.a sre^o iu s\obodo svoje nesrečno domovine . . . (Tako vroče ljubi Iroc svojo Irsko, katero so Angleži, kakor smo že v zadnjem ^Slovenskem G^spodarju" pisali, skoro popolnoma zasužnjili. Ni torej 6uda, da iz ljubezni do svoje domovine mirna irska kri večkrat zavre in se deli irskega naroda uprejo oholim zatiralcem — Angležem. Sedanja ustaja, ki je trajala od 24. aprila do 1. maja, je udušena. Irska je sedaj zoj>et pod angleško vojaško silo; ustaše je vojaštvo polovilo in več voditeljev je že bslo obsojenih na smrf, nekateri med njimi že celo ustreljeni. Po Irskem hodijo vojaški oddelki od vasi do vasi in iščejo pri Ircih orožja. Kdor prostovoljno ne odda svoje puške, ga smatrajo za ustaša. Ustašem se zapleni vse njiliovo premično in nepremično premoženje. Anglež se še na nbogo družino ne ozira, ampak jo vrže na cesto. Mesto Dublin, kjer je bilo središ6e upora, je zelo upostošeno. Bliz^u 200 hiš je unič&nih po požaru ali drugače poškodovanih. Po končani ustaji so po ulioah pobrali ranjence, katerih je bilo več stotin. Že drugi da>n je od teh umrlo y bolnišnicah 166 vojakov in '22 upornikov. Koliko }.,; zuašajo skupne žrtve, se menda nikdar ne bo izvedelo. Da j« ustaja tako hitro in za Trce neugodno izpadla, se navaja več vzrokov. Prvi in poglavitni vzrok je angleška vojaška sila, ki ]e bila hitro po izbruhu uj)ora na licu mesta, ker so uporniki pozabili prerezati poleg brzojanrnih tudi telelonske žice in je tako vojaška oblast labko takoj poklicala vojaštvo na pomoč. Drugi vzrok je: pomanjkanje uspešnih priprav na strani upornikov. Voditelja upornikov lorda Casementa so Angleži z njegovo ladjo in orožjera vred, ki ga je hotel utihotapiti na Irsko, že na morju ujeli. Tretji vzrok pa je needinost med Irci. Na Irskem ste dve stranki. Irska narodna stranka, kiatera je odločna nasprotnica ustaje, hoče pridobiti Irski svobodo ustavijim potom in se bori v angleškem državnem zboru že več let za takozvano ,,homerule"postavo, po kateri bi Irska zopet dobila svojo lastno samoupravo. Velika večina irskega ljudshra, pred vsem izreono katoliški Irci, so navdušeni člani narod- ne stranke in odloCni nasprotniki oborožene ustaje. Del Ircev pa si je ustanovil organizacijo MSinn-Fein", kafera je že več let organizirala upor, zbir.ala med bogatimi Irci v Ameriki denar in čakala ugodnega trenotka* da udari po tiranskih Angležih. Sedaj, ko ima Anglija večino svojega vojaštva na raznih bojigfiih, 80 »Sinn-Feinovci" smatrali za ugodni trenotek in so udarrli, žal da neuspešno. Na tisoče navdušenih Ircev ječi sedaj po ang,©ških ječah, kjer čakajo na obsodbo, Irski narod sicer z ustajo ni dosegel zaželjene svobode, a pokazal vendar je, da še živi in da še po več sto letib aingleškega suženjstva ni izgubil upanja na svojo svobodo. Trski minister Birrel, kateremu so Angleži o5itali, da je vedel, da se pripravlja ustaja,i a se za njo ni mnogo zmenil, je odstopil. Na njegovo mesto ]e imenovan prejšnji angleški minister zra naselbin,e Haroourt. Novejša poročila pravijo, da so Angleži pobite in postreljene Irce kar brez rakev, zavite v posebne halje, zagrebli v zemljo. Do 7. majiii so tako pokopar li 112 oseb, med njimi 20 žensk.