Foto: F. Perdan Obnavljanje: za večjo varnost pešcev in voznikov Za dan OFso v Stražišču pri Benediku odkrili spominsko ploščo Kranj, sobota, 5. 5. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ^ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Leto XXVI. Številka 34 ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka J? Tržič _ Izdaja ČP Gorenjski tisk ranj« Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Tudi slepi so enakopravni občani sednik občinske skupščine Ljutomer Ivo Šumak, predsednik konference za rehabilitacijo in-invalidnih oseb Slovenije Pavle Boje in član predsedstva republiške konference socialistične zveze Franc Kimovec-Žiga — pa je bila, da so slepi invalidi enakopravni občani z vsemi pravicami in dolžnostmi v naši družbi. A. Ž. Okroglo pri Kranju, 4. maja — V domu oddiha zveze slepih Slovenije na Okroglem pri Kranju je bila opoldne tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki pokroviteljskega odbora iz republiškega odbora zveze slepih Slovenije seznanili novinarje o pripravah na prvi slovenski tabor slepih in o uspehih ter problemih te organizacije v 25 letih, odkar obstaja. Prvi slovenski tabor slepih bo 3. junija letos v Ljutomeru, kjer je bila 1948. leta ustanovljena prva osnovna organizacija slepih v Sloveniji. Ob tej priliki bo občina Ljutomer proslavila tudi občinski praznik. Na taboru bo govoril član pokroviteljskega odbora prvega tabora in član predsedstva republiške skupščine Zdravko Krvina, ki je že na današnji tiskovni konferenci poudaril, da tabor ne bo imel le manifestativnega značaja, marveč bodo na njem člani zveze slepih, ki jih je trenutno v Sloveniji prek 1800, tudi pokazali, kakšno je njihovo življenje, delo ter s kakšnimi rekreacijskimi, športnimi, kulturnimi in drugimi dejavnostmi se ukvarjajo. Osnovna misel, ki so jo pouda-- rili vsi govorniki — predsednica republiškega odbora zveze slepih Slovenije Mimi Breznik, pred- Naročnik Teden Rdečega križa od 6. do 13. maja ve? ?■ Vsem svetu so v organizacijah Rdečega križa podi Proslavljanje mednarodnega dne RK s priza-,,:VanJl za izboljšanje in ohranitev zdravega Človeka-n ča okolja. Zato je tudi jugoslovanski teden RK orga- skrbanKna temo: Clovek in nfegovo okolje ~~ prva , Teden Rdečega križa je primerna priložnost za loUJOJa dvig higiene povsod, kjer ljudje živijo in de-o KNe"rejeno okolje namreč iz dneva v dan bolj knl čl°vdkovo zdravje, higienski minimum pa nika-nnh!11 tak> da bi bili z njim zadovoljni. Nikakor ni obnJe> da ^ povsod po svetu dvigajo glasovi za ^va rovanje narave pred onesnaženjem, saj je le v čistem in urejenem okolju zagotovljen človeku napredek, zdravje in bodočnost življenja na tem planetu sploh. Februarja je bila pri nas ustanovna skupščina sveta za zaščito in izboljšavo človekovega okolja pod pokroviteljstvom predsednika republike. Vse te akcije pri nas in drugod so odsev skrbi družbe za naravno okolje in normalno je, da se organizacija Rdečega križa tej skrbi pridružuje. Organizacije Rdečega križa se bodo povezale predvsem z organizacijami, ki s svojim programom skrbe za higieno okolja kot so turistična društva, hortikulturna društva, gasilci, krajevne skupnosti in druge organizacije, še posebej tiste, ki združujejo mladino in otroke. Le-ti namreč lahko zelo veliko pomagajo pri ureditvi raznih prostorov, vzdrževanju higiene in pri sanaciji že zanemarjenega okolja. Delovni program Rdečega križa pa poleg omenjene akcije za higienizacijo človekovega okolja poudarja med drugim tudi naloge organizacije kot so: sodelovanje pri odpravljanju socialnih razlik v naši družbi, izobraževanje prebivalstva predvsem o zdravem načinu življenja in drugem. Denarna sredstva, ki jih Rdeči križ potrebuje za izvajanje svojega delovnega programa, se bodo kot vedno zbirala le v tednu RK s prostovoljnimi prispevki občanov in pa na načine, kot jih predpisuje zakon. Ves teden bodo zbirali prostovoljne prispevke za RK na bencinskih črpalkah in na mejnih prehodih. Aktivisti RK bodo pridobivali v tem tednu podporne člane RKS, druge oblike zbiranja sredstev pa so prodaja vrednostnih listkov, doplačilna znamka RK za 0,20 din in doplačila a vozovnica RK za 0,20 din. GLASILO SOCIALIST ICNE ZVEZE DE L O V N EGA LJUDSTVA Dobrodošlica gostu s Poljske Prvi sekretar CK Poljske združene delavske partije Edivard Gierek na uradnem obisku v Jugoslaviji Brniki, 4. maja — Na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza-Ti-ta je točno ob 10. uri prispel s posebnim letalom II 18 na brniško letališče prvi sekretar Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije Edward Gierek z ženo in spremstvom, ki bo do 8. maja na uradnem obisku v naši državi, Visokega gosta so na pristajalni ploščadi pozdravili predsednik Tito z ženo Jovanko, Edvard Kardelj, Rato Dugonjič, Stane Dolanc, Djemal Bjedič, Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Todor Kurtovič, Franc Popit, Dušan Petrovič, Gustav Vlahov, Jakov Sirotkovič, Miloš Minič, Nikola Ljubičič, Marjan Cvetkovič, inž. Andrej Marine, Mitja Ribičič, dr.-Avguštin Lah, Mohamed Hadžič, predsednik kranjske skupščine Slavko Zalokar, sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj inž. Stane Mihalič ter drugi. Goste so na letališču prisrčno pozdravili tudi številni obiskovalci, med njimi tudi učenci osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj, Pionirji osnovne šole Matija Valjavec Preddvor Marko Bukovnik, Aljana Jocif in Marjan Ekar v narodnih nošah pa so jim izročili šopke. Po odigranju obeh himen sta se predsednik Tito iti prvi sekretar Edward Gierek s spremstvom odpeljala na Brdo pri Kranju. Popoldne so bili na Brdu pri Kranju plenarni razgovori, zvečer pa je predsednik Tito priredil svečan sprejem v Golf hotelu na Bledu. A. Z. « jubilejna. I m eš a n i c a šPEceriua Nadaljnja graditev ZSDL in priznanja Dan pred dnevom OF je bila v Ljubljani seja republiške konference socialistične zveze, na kateri so razpravljali o nadaljnji graditvi SZDL v duhu dokumenta SZDL danes in nove ustave. Uvodno besedo je imela članica republiške konference SZDL Silva Jereb. Na seji so za novega podpredsednika izvolili Zorana Poliča, za sekretarja Milana Kučana, za člana predsedstva RK SZDL pa Janeza Vipotni-ka. Republiška konferenca SZDL je prevzela tudi pokroviteljstvo nad letošnjim tednom gozdov, ki bo od 7. do 14. maja. — Večer pred praznikom OF pa je bila slavnostna seja republiške konference socialistične zveze. Slavnostni govor je imel podpredsednik RK SZDL Zoran Polič. Predsednik republiške konference Mitja Ribičič pa je podelil letošnja priznanja OF z zlato značko 18 posameznikom in Gasilski ter Planinski zvezi Slovenije. Od Gorenjcev je dobil priznanje Martin Košir iz Kranja. Čestitke Titu Predsednik republike in predsednik zveze komunistov Jugoslavije je za letošnji 1. maj dobil številne čestitke delavcev. Med drugimi sta predsedniku Titu čestitala tudi predsednik sveta zveze sindikatov Dušan Petrovič in predsednik zveze rezervnih vojaških starešin Milutin Mo-rača. Tolminski punt V nedeljo je bilo v Tolminu veliko zborovanje ob 260-letnici velikega tolminskega punta. Na zborovanju, kjer so se spomnili zadnjega velikega punta slovenskih kmetov in ki se je razširil po Vipavski dolini, po Krasu, Goriški in Furlaniji, vse do Trsta, je govoril predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Poleg najvišjih slovenskih predstavnikov so se zborovanja udeležili tudi predstavniki slovenskih manjšin iz sosednjih dežel. Novi obrati Ob prvomajskih praznikih so po Sloveniji in drugod po državi odprli več novih objektov. V Spodnji Idriji so predali namenu nov obrat polirnice in lakirnice v lesni in pohištveni industriji Slovenijales. V Celju so slovesno odprli novi del tovarne Libela in več novih in prenovljenih trgovin. V Zre-njaninu so odprli nove proizvodne prostore gradbenega podjetja Zangrap, v Novem Travniku pa je začela obratovati tovarna za izdelovanje orodja — obrat stroj no-kovinskega obrata Bratstvo. Tovarna v Kumrovcu V čast 81. rojstnega dne predsednika Josipa Broza-Ti-ta bo sredi maja v Kumrovcu . začela obratovati nova tovarna betonskega železa. V njej bo zaposlenih več sto ljudi, na leto pa bodo proizvedli približno SO tisoč ton betonskega želeža. Ukrepi za varstvo živine Slovenski izvršni svet je na zadnji seji obravnaval informacijo o potencionalni nevarnosti prenosa okužbe s slinavko in parkljevko s sosednjih območij na območje republike Slovenije. Ko je ugotovil, da so pristojni organi — veterinarska služba in delovne organizacije ustrezno ukrepali v skladu z nevarnostjo, je ukrepe tudi potrdil. Skoraj milijon V naši državi je bilo lani registriranih, 999.536 osebnih avtomobilov,"kar je 14 odstotkov več kot leta 1971. Število zasebnih avtomobilov pa se je lani povečalo za 118.000. - _ .Jls tU A 9 Sobota — 5. maja 1973 Jesenice kranj radovljica Spominsko ploščo je odkril predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič V četrtek, 26. aprila, je bila ob 17. uri pred znano Benedikovo gostilno velika počastitvena slovesnost in ob tej priložnosti odkrita dvojna spominska plošča. Ta bo poslej obe^ leževala staro sitarsko hišo, v kateri je bil v poletju 1941 osnovan krajevni odbor osvobodilne fronte, prvi na področju Kranja. Hkrati pa je spominska plošča tudi sporočilo sodobnikom in zanamcem, da je bil gospodar te hiše 57-letni Franc Benedik 19. aprila 1942 umorjen kot talec v koncentracijskem taborišču Maut-hausen, njegov sin, 24-letni Zdravko, pa je kot partizan-borec padel 3. novembra 1944 za svobodo nad Kovor-jem pri Tržiču. Slovesnemu odkritju spominske plošče je poleg množice Strašanov prisostoval tudi sekretar mestnega komiteja ZK Ljubljane Vinko Hafner, namestnik sekretarja občinskega komiteja ZK Kranja Štefan Horvat, podpredsednik skupščine občine Kranj Franc Šifkovič, podpolkovnik Avgust Hrvatin in številni drugi predstavniki družbenih organizacij. Na temnem marmorju sta pritrjeni dve plošči iz belega kararskega marmorja. Na prvi je vklesan in pozlačen napis: Jeseniški taborniki, združeni v odred Jeklar so ob letošnjem dnevu OF in v počastitev njihovega dneva obiskali Cerkno, kjer so si ogledali osnovno šolo in bolnico Franjo. Ob dnevu OF so v odred sprejeli tudi 32 mladih tabornikov. Nekdanji jeseniški interniranci so ob letošnjem prvem maju odšli na štiridnevni izlet v koncentracijska taborišča: Dachau, Mathausen in Flossenburg. Tega izleta seje udeležilo 16 interniran cev iz jeseniške občine. t D. S. . V ponedeljek dopoldne se bo pri občinski konferenci socialistične zveze sestala komisija za proslave. Razpravljali bodo o praznovanju dneva mladosti. Iniciativni odbor za organiziranje samoupravne stanovanjske skupnosti v kranjski občini bo imel sejo v torek popoldne. Na sejo so vabljeni tudi člani izvršilnih organov občinskih družbenopolitičnih organizacij. Na dnevneni redu je razprava o osnutku pravilnika o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko gradnjo v občini, nadalje razprava 0 predlogu sestave skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti in sklepanje o odobritvi subvencije za stanarine delno za leto 1972 in za letošnje prvo tromesečje. Nazadnje naj bi na seji razpravljali še o nakupu stanovanj iz sredstev solidarnostnega sklada. A. Z. Radovljica, 4. maja, Popoldne je bila skupna seja obeh zborov občinske _ skupščine, ki jo je predsednik skupščine sklical ponovno, ker je za sredo, 25. aprila, sklicana seja zarad| nesklepčnosti zbora delovnih skupnosti odpadla. Na današnji seji so sprejel' odlok o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Razpravljali in sklepali so tudi o merilih ugotovitev nove vrednosti stano\ anjskih hiš in stanovanj na območju občine in o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi solidarnostnega Stanovanjskega sklada. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je bila tudi razprava o občinškem načrtu varstva pred požarom v občini. A. Z. V okviru praznovanja 27. aprila in maja v tržiški občini (popestrili so g8 ------številčni kresovi ih sredstev še 67 tisoč dinarjev iZ nabiralnih akciJ 9 tisoč množičnost in športna rekreacija Člani komisije za športno rekre-nug°tavljajo, da v občini orga- irano rešuje probleme športne re- kreacije delavcev le železarna, ki vlaga znatna finančna sredstva v rekreacijo in v materialno osnovo. Druga podjetja sicer, precej prispevajo za vrhunski šport, vendar je sodelovanje vseh za množično rekreacijo premajhno in prizadevanja za razvoj skupne materialne osnove neučinkovita. Člani komisije se zato zavzemajo za takojšnjo javno razpravo o razvoju in skupnih ciljih na tem področju v občini. Omembe vredno je tudi delo komisije za kulturo in izobraževanje, ki vključuje nastope pevskega zbora Jeklar, pihalnega orkestra jeseniških železarjev ter obravnavo akcijskega programa in kulturne politike. Po- memben je tudi njen delež pri obravnavi problema štipendiranja kadrov v Železarni itd. 98 delavcev na brezplačnem oddihu Letovanje in izletništvo sta najbolj razširjeni in najbolj množični obliki rekreacije delavcev,, zato je komisija za oddihe in izlete organizirano in sistematično urejevala nekatera vprašanja. V zadnjih dveh letih je letovalo 1127 delavcev in 461 uslužbencev. Letovali so v počitniških domovih v Crikvenici in Biogradu ter počitniškem domu na Mežaklji, kar 98 članov kolektiva pa je odšlo na brezplačen oddih. Izlete so organizirali spomladi in jeseni, predvsem v Istro, precej pa je bilo tudi piknikov in izletov v bližnjo okolico. D. Sedej Na vrsti je srednje šolstvo Kranjska občinska skupščina je imenovala iniciativni odbor za gradnjo srednjih šol Na zadnji seji je kranjska občinska skupščina imenovala 11-članski iniciativni odbor za gradnjo srednjih šol. S teni je bil uresničen sklep prvega zbora samoupravljavcev v kranjski občini, ki je med ključne probleme v občini uvrstil tudi problematiko srednjih, višjih in visokih šol. Naloga na novo imenovanega odbora je, da skupaj z delovnimi organizacijami, sosednjimi občinami, družbenopolitičnimi organizacijami, republiško izobraževalno skupnostjo in z drugimi pripravi program gradnje srednjih in višjih šol ter dijaških* domov. Še letos mora odbor pridobiti zemljišče, lokacijsko in gradbeno dokumentacijo za gradnjo Centra srednjih šol na Zlatem polju. Prav tako je letos treba izdelati finančni načrt in pripraviti družbeni dogovor o zbiranju denarja. Prihodnjo pomlad pa bi začeli z gradnjo prve faze tega objekta, kjer naj bi bili potem prostori Šolskega centra Iskra in Poklicne šole v Kranju. Razen tega pa si bo iniciativni odbor skupaj z odborom za gradnjo osnovnih šol in vrtcev prizadeval, da bi rešili problem prostorov Ekonomsko administrativnega šolskega centra. Ko so na seji občinske skupščine razpravljali o poročilu o gradnji osnovnih šol in vrtcev v kranjski občini in s tem v zvezi tudi o ustanovitvi iniciativnega odbora za gradnjo srednjih šol, so hkrati demantirali govorice, da bi se Šolski center Iskre po dograditvi osnovne šole pri Vodovodnem stolpu preselil v prostore šole Simon Jenko. Je pa predsednik koordinacijskega odbora Martin Košir pojasnil in predlagal nekatare spremembe v sedanjem programu (o tem bomo še pisali) in jih je skupščina tudi sprejela. Glede Šolskega centra Iskra pa je gotovo, da bo imel nove prostore v bodočem Centru srednjih šol na Zlatem polju. A. Žalar ljubljanska banka PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse ju bomo lahko srečali! . NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 din, NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev, KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih, KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev. Z leti nar ase prihranek bogat, velike načrte izpolnim takrat. Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo. Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska. Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla. ljubljanska banka Samoupravna organiziranost zavarovalstva ■ V četrtek, 26. aprila, je bila v škofjeloškem hotelu Transturist slovesna - proslavitev 25. obletnice zavarovalstva na Gorenjskem. Na njej so ugotovili, da je kranjska poslovna enota Zavarovalnice Sava izpolnila obveznosti do družbe in zavarovancev in postala ena izmed vodilnih organizacij v republiki, tako po številu zavarovancev, številu zavarovanj in letnem inkasu. Letni inkaso kranjske poslovne enote znaša prek 7 milijard starih dinarjev, kar je dobra desetina celotnega inkasa zavarovalnice Sava. Tudi število zavarovancev je zadnja leta naraščalo. Leta 1970 jih je bilo 113.000, lani pa že 120.000. Na prvem mestu so avtomobilska zavarovanja, na dru- gem mestu industrijska zavarovanja, na tretjem pa življenjska zavarovanja. Povprečna mesečna premija za ta zavarovanja znaša že 100 dinarjev. Med zavarovanji prevladujejo zavarovanja v zasebnem sektorju, kar dokazuje pomembnost drobnih zavarovanj. Prav tako pomembna je ugotovitev, da se je število škod v zadnjih letih zmanjšalo, odškodnine pa naraščajo. Prav tako ne gre prezreti sredstev, ki jih daje kranjska zavarovalnica gorenjskemu poklicnemu in prostovoljnemu gasilstvu. Leta 1970 so dosegla ta sredstva 45 milijonov starih dinarjev, lani pa je na primer dobilo gasilstvo v kranjski občini od zavarovalnice135,9 milijona starih dinar- Delavni jeseniški gasilci Po enem letu prvi uspehi V četrtek je bil v Tržiču redni občni zbor kluba zdravljenih alkoholikov, ki je bil ustanovljen aprila lani na pobudo občinske konference SZDL. Klub. je imel ob ustanovitvi 11 članov, danes pa jih je že 19. Vse kaže, da se bo članstvo v klubu povečalo, saj je zanimanje za tak način zdravljenja vedno večje. Čeprav je imel klub v začetku delovanja precej težav, so bile le-te kasneje premagane, še posebno zato, ker sta pri delu kluba začela sodelovati zdravnik dr. Oto Kikelj in socialna delavka tovarne Peko Marija Frelih. Delo kluba je zadnje čase izredno dobro. Njegovi člani imajo boljše pogoje za sestajanje, saj so dobili v stavbi Delavske uriiverze prostorček, ki ga bodo s pomočjo dotacije skupščine občine opremili. Klubu je pomagala tudi tovarna Peko. Zdravljeni alkoholiki so želeli, da bi Pekovemu zgledu sledilo še več delovnih organizacij, ki imajo zaradi alkohola in alkoholizma nedvomno veliko škodo. Delo tržiškega kluba zdravljenih alkoholikov so pozdravili tudi predstavniki tržiške občinske skupščine in kluba iz Radovljice, ki namerava s tržiškim klubom še tesneje sodelovati. Člani kluba si bodo prav tako prizadevali, da bodo dobili v klub čim več takšnega zdravljenja potrebnih članov, ker bodo na ta način lažje reševali probleme, ki se vsakodnevno pojavljajo. -jk Na nedavni letni skupščini občinske gasilske zveze so jeseniški gasilci, predstavniki društev in gostje zelo ugodno ocenili delo jeseniške občinske gasilske zveze. Občinska gasilska zveza združuje več društev v občini, zelo tesno pa sodeluje z gasilsko reševalno četo v železarni. Le-ta je lani organizirala zelo uspešno razstavo v gasilskem domu na Senožetih, stalno seznanjala člane kolektiva Železarne z varnostnimi ukrepi in večkrat uspešno posredovala. Gasilci poklicne reševalne čete Železarne so bili tudi drugače vzorni, saj jim je Turistično Vabila nik Je t0 Jutro sPet našel vabil° v nabiral-vi ■ • sedmo ali osmo ta teden. S tovariškimi pozdra-snm trdno prepričani v njegovo zanesljivo udeležbo k<,Jla tokrat vabili na redni letni občni zbor z za-hUsko tovariši-gasilci.. VpnM*a je pač eden izmed milijon tristo tisočev Slo-vencev, ki delujejo v raznih društvih in povrh vsega e lfna za aktivnega v vseh teh društvih, ki jim pri-nava članstvo z rednim plačevanjem članarine. Žene Hl(Ler redno Prikriva, da takole na mesec okroglih am iSt° dinarjev ne pusti v upokojenskem bifeju, mpak jih zavestno namenja koristnejšim in družbe-l<'Pomembnejšim stvarem. Ona je že od nekdaj zelo v t h runja in sPl°h ne more in noče razumeti, da delo in , frUŠtvih zahteva celega človeka. Nespametno Popolnoma brez pomena so bili Mihovi poskusi, da jo prepričal, da je sestankovanje veliko plodnejše, seveda k nekolik-° okrePi: v bifeJu *** Mari' nah* napetem in brezplodnem tuhtanju, ali zbor! n(1i Sejo društva za vzrejo ekzotov ali na občni mo(JanlTV ali kam drugam, je sklenil, naj odloči i(>fn, 1 ,ule- pri Mari sta vedno znala združiti pri- jetno s koristnim. »Veš kaj,« je modroval Dule, »nihče in prav nihče ti ne more oporekati tvoje družbene aktivnosti za časa tvojih delovnih dni, a ne?« »Ne,« se je strinjal Miha. »Sodeloval si v društvu ptic pevk, društvu vrtičkarjev, društvu za vzrejo psov (dokler ti ni Rano, revež, poginil!), društvu malih živalic (ko sta imela z ženo deset tistih ljubkih kokodajsk). Sploh ne vem, kako si vse to zmogel?« »Težko,« je bil rahlo otožen Miha. »Povrh vsega pa si vedno aktivno deloval pri gasilcih, saj si redno plačeval članarino. Drži?« »Drži,« je v strumni drži odsekal Miha. »In naredil si mnogo? mnogo. Bil si tako rekoč mentor vsem mladim, pravi, pravcati mentor,« je modroval Dule zanesenjaško, Miha pa je že rahlo zaskrbelo, kajti tak način govorjenja ni prinašal nič dobrega. »Pošiljal sijih naprej ob resničnih požarih. Pravilno! Naj se mladi spoznajo tudi na praktični del in uresničujejo tvoje teoretične zamisli! Naj si mladež uri pete in duha, si vedno pravil, kadar je gorelo in sva se tule pomenkovala.« »Bo že,-bo že,« je hitel Miha in presekal plaz prijateljevih besed. »Kaj, bo že, bo že? Zaslužen si, za medaljo primeren in naj me vrag, če ti je ne bodo podelili. Veš kaj, tega ne zamudim za vse na svetu! Miha, priskrbi mi no vabilo za ta občni zbor! Saj bo tudi zakuska, a ne?« D. Sedej društvo Jesenice podelilo priznanje za lepo urejeno okolico doma. V razpravi so predvsem poudarjali pomen stalnih akcij, s katerimi bi opozarjali in obenem preprečevali nevarnosti požarov ter se zavzemali za nabavo sodobne gasilske opreme v vseh društvih. Letos bodo pri občinski gasilski zvezi nabavili nov gasilski avto za Kranjsko goro ter motorno brizgalno za gasilce na Hruši-ci. Med drugim bodo organizirali tudi tečaj za strojnike, več sektorskih vaj in se zavzemali za vključevanje mladih. Še posebno pa se bodo zavzemali za reševanje problemov ob vodnih hidrantih v občini in se pri tem povezovali z jeseniškim Vodovodom. Na skupščini so še posebej poudarjali pomen in vlogo gasilske organizacije,- ki jo ima pri organiziranju in krepitvi splošnega ljudskega odpora. D. S. jev, v tržiški občini 8,3 milijona dinarjev, v škofjeloški občini 18 starih milijonov dinarjev in v radovljiški občini 19 starih milijonov. Ta denai je bil dobrodošel pri nakupu gasilskih vozil, briz-galn, cevi in ostale opreme. Kranjska poslovna enota zavarovalnice Sava takih uspehov ne bi dosegla, če ne bi imela tako pridnega in prizadevnega kolektiva. Enota ima 139 redno zaposlenih delavcev in 30 pogodbeno zaposlenih. Kolektiv skrbi za stalno strokovno izobraževanje zaposlenih, nekaj mlajših, obetajočih kadrov, pa tudi štipendira. Kranjska poslovna enota zavarovalnice Sava slovi tudi zaradi dobro organizirane zastopniške mreže. V skladu z ustavnimi dopolnili se bo zavarovalnica Sava in z njo vse poslovne enote organizirala tako, da bodo dobili zavarovanci pravico upravljati z njo. Čeprav zakon o zavarovalstvu še ni sprejet, so v Savi že začeli uresničevati tista ustavna določila, ki govore in opredeljujejo vlogo zavarovalnic in zavarovalstva. Upravljanje zavarovalnic bo prek rizičnih skupnosti, le-te pa se bodo združile v zavarovalno skupnost, ki zamenjuje današnji pojem zavarovalnice. Vse važnejše odločitve bodo v rokah od zavarovancev izvoljenih predstavnikov v samoupravnih organih rizičnih skupnosti in zavarovalne skupnosti kot celote. Na ta način bo prišlo še bolj do. izraza načelo, da je delovna skupnost zavarovalnice odgovorna in odvisna od zavarovancev, ne pa obratno j. Košnjek Različne oskrbnine v vrtcih Na zadnji seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Jesenice so razpravljali o zaključnem računu, o pravilniku o pomoči zaposlenim prosvetnim delavcem pri strokovnem izobraževanju, o različnih oskrbninah v vzgojno-varstve-nih ustanovah in o smernicah za izdelavo finančnega načrta TIS za leto 1973. Pri jeseniški temeljni izobraževalni skupnosti so lani dobro gospodarili, saj so bili dohodki kar za 506 tisoč din višji od izdatkov. Zmenili so se tudi, da bodo pravilnik o pomoči prosvetnim delavcem pri strokovnem izobraževanju izpolnili in dopolnili z nekaterimi novimi predlogi. V nadaljevanju seje so razpravljali tuJi o materialnih stroških vzgojno-varstvenih ustanov, pred-' vsem o predvidenih različnih oskrbninah. Po daljši razpravi so podprli predlog temeljne skupnosti otroškega varstva, da bodo starši plačevali od 0 do 60 odstotkov, odvisno od dohodka na člana družine. V tistih družinah, kjer skupni dohodek na člana družine ne presega 400 dinarjev, plača oskrbnino družba, kjer pa dohodek na člana presega 1200 dinarjev, pa bi starši plačevali 60 odstotkov, 40 odstotkov pa družba. Ko so govorili o smernicah za izdelavo predračuna, so se zavzeli, da mora tudi TIS v letošnjem letu sprejeti stabilizacijski program, ki naj bi izhajal iz smernic gospodarstva občine ter dogovorov republiške izobraževalne skupnosti. Predvidevajo 17 milijonov dinarjev ali 10,5 odstotka več kot lani. D. S. ** JL# A ^ 3 Hotel Jelen iz Kranja je začel na začetku marca preurejevati znano gostilno Stari Mayer na Titovem trgu v Kranju. Zgradili bodo novo točilnico, prestavili in modernizirali kuhinjo ter uredili hladilne naprave in centralno ogrevanje. Prav tako bodo obnovili tudi pročelje in s tem polepšali zunanji videz gostilne. Obnovitvena dela financira hotel Jelen iz lastnih sredstev in bodo zaključena konec niaja. (jk) — Foto: F. Perdan Položaj se izboljšuje Na zadnji seji sta oba zbora kranjske občinske skupščine sprejela srednjeročni program razvoja občine do 1975. leta. Ta hip, ko smo tako rekoč sredi začrtanega srednjeročnega obdobja, lahko rečemo, da se rezultati že kažejo. Še več, za tako imenovane ključne probleme, o katerih je tekla razprava na letošnjem prvem zboru samoupravljavcev v občini, lahko skoraj zagotovo napovemo, da bodo 1975. leta domala v celoti odpravljeni. Kot rečeno se je položaj v zadnjem času močno izboljšal. To kaže v kvalifikacijski sestavi zaposlenih, v vlaganjih v gospodarstvo, medsebojnem povezovanju, vsakoletnem povečevanju produktivnosti in na drugih področjih. Čeprav kadrovska struktura zaposlenih še vedno ne ustreza (manjka zaposenih s srednjo, višjo in visoko izobrazbo), lahko pričakujemo, da bo pred nedavnim sklenjen samoupravni sporazum o kadrovski politiki v nekaj letih pripomogel k še boljšemu sestavu. Značilno za vlaganja v gospodarstvo je, da potekajo po programa. V prvih dveh letih je bilo v osnovna sredstva vloženih 42 odstotkov za to obdobje predvidene vsote. Že letos pa se bo ta odstotek povečal na 69. Na področju povezovanja smo pravkar priča pogovorom med tremi gostinskimi podjetji; med podjetjem Živila in KŽK Kranj, formiran je konzorcij za Krvavec itd. Res pa je, da je bilo prav na področju medsebojnega povezovanja oziroma sodelovanja doslej še najmanj narejenega. V srednjeročnem programu razvoja je predvideno, da se bo družbeni proizvod v občini v petih letih podvojil in znašal prek 2 milijardi dinarjev oziroma 34 tisoč dinarjev na prebivalca. To pa bi bilo za desetino več kakršno je za takrat predvideno poprečje v Sloveniji. Prav zato je predviden tudi hitrejši razvoj na področju terciarnih dejavnosti. Eno od osnovnih vprašanj, za katero se tudi-že kažejo rešitve, je izboljšanje tehnologije in preusmeritev proizvodnje. Prav na tem področju je v občini že prevladalo spoznanje, da uresničevanje obsežnih proizvodnih programov ne gre vezati na dovajanje nove delovne sile od drugod, marveč na smotrnejše zaposlovanje in odpiranje visokoproduktivnih delovnih mest. Za zdaj torej vse poteka po začrtanem srednjeročnem programu in 1975. leta bomo najbrž lahko govorili o povsem drugih ključnih problemih, kot smo pred nedavnim. Kljub vsemu pa velja ponoviti misel izraženo v razpravi. Rečeno je bilo, da bi čimprej izdelali analizo o obremenjenosti gospodarstva oziroma o tistem delu, ki se nanaša na vlaganja v družbene službe. Zdaj namreč večkrat slišimo, da v okviru stabilizacijskih naporov gospodarstva ne gre preveč obremenjevati na račun razvoja družbenih dejavnosti. Z drugimi besedami to pomeni, naj bi se tudi na tem področju odražala stabilizacija in manjša poraba. Kako je s tem v kranjski občini, naj bi pokazala omenjena analiza in od rezultatov in podatkov le-te naj bi bil potem odvisen tudi razvoj družbenih služb. A. Žalar Problematika KS Gorje Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevne skupnosti Gorje so nekaj dni pred letošnjimi zbori volivcev v radovljiški občini na skupnem posvetu razgrnili problematiko krajevne skupnosti in organizacij. Med poglavitnimi problemi so omenili društvene domove, saj večina organizacij nima svojih prostorov. Zato so menili, da bi bilo treba obnoviti sedanji dom TVD Partizan. Imenovali so posebno komisijo, ki bo pripravila vse potrebno, da bi dom čez čas prenovili. Poleg tega so imenovali posebno komisijo tudi za uskladitev statuta krajevne skupnosti z ustavnimi spremembami. Krajevna skupnost od 1964. leta skrbi za 34 kilometrov občinskih cest. V zadnjih devetih letih so napravili več opornih zidov, mostov prek Radovne in strug hudournikov in uredili javno razsvetljavo. Iz sredstev krajevnih skupnosti so bili asfaltirani tudi cestni odseki Fortu-na—Vintgar, Fortuna—Žvanov mosi v Grabnu in zadružni dom— —pokopališče. Nadalje je bilo povečano pokopališče ter zgrajeno več metrov kanalizacije v vaseh. Pri teh delih pa so precej prispevali tudi prebivalci krajevne skupnosti in delovne organizacije. Za letos so sklenili, da je treba zgraditi kanalizacijo od križišča v Spodnjih Gorjah do Rečice in podaljšati kanalizacijo v Zgornjih Gorjah. Sama krajevna skupnost vseh stroškov ne bo zmogla, zato se bodo obrnili za pomoč tudi k prebivalcem. Nadalje so poudarili, da je treba dokončati vodovod na Pernikih in začeti graditi vodovod na Zg. Lazih. A €% 1 Sobota — 5. maja 1973 Razen tega so menili, da bi letos povečali pristojbine za pogrebne storitve in za grobove in pripravili vse potrebno za gradnjo mrliške vežice ter parkirnih prostorov na pokopališču. Ko so govorili o turizmu, predvsem o novem smučarskem središču na Zatrniku, so menili, da bi bilo treba razširiti sedanjo cesto skozi Gorje in sporedno urediti tudi nekatere druge komunalne probleme. Zavodu za letovanje Ljubljana Center, ki ima dom za letovanje otrok na Dolgem Brdu v Gorjah bodo predlagali, da čimprej uredi parkirne prostore. Skratka, ob pomanjkanju denarja za vrsto komunalnih in drugih del so poudarili, da se bodo morale vse ustanove in podjetja, ki so kakor koli povezani z Gorjami in vasmi v tej krajevni skupnosti, vključiti v razreševanje problemov na tem območju. Nazadnje so še sklenili, da izvršni odbor krajevne organizacije socialistične zveze skliče javno tribuno, na kateri se bodo z vaščani pogovorili o nalogah in potrebah. Ob tej priliki bi se pogovorili tudi o morebitnem samoprispevku. J. Ambrožič UGOpNO V SORI V tovarni Sora Medvode, poslovni enoti podjetja Slovenijales, so v prvih treh mesecih letos naredili za nad 6 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za 43 odstotkov več kot lani v tem času. Ob tem pa prodaja ni dohajala povečane proizvodnje in so uspeli plan izpolniti le 64-odstotno. Kupcem bodo do konca maja priznavali 10 odstotkov. popusta, prodajo pa bodo preusmerili na zunanja tržišča, tako da bodo sprostili zaloge, ki predstavljajo že skoraj dvomesečno vrednost proizvodnje. • .> * t i -fr Letos prvič teden gozdov Ob tej priložnosti bo Gozdno gospodarstvo iz Kranja s številnimi akcijami in prireditvami proslavilo tudi 20. obletnico podjetja. V Sloveniji bomo letos od 7. do 14. maja prvič praznovali teden gozdov. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki bo postala poslej tradicionalna, je prevzela republiška konferenca SZDL. V teden gozdov se bo vključilo tudi Gozdno gospodarstvo Kranj, ki slavi letos 20-letnico delovanja. Teden gozdov bo tako na območju kraujske, škofjeloške in tržiške občine obenem tudi začetek praznovanja 20. obletnice Gozdnega -gospodarstva, ki skrbi za gozdove na področju omenjenih občin. . V ponedeljek, 7. maja, bo v prostorih skupščine občine Kranj slavnostno zasedanje delavskega sveta Gozdnega gospodarstva in sveta kmetov-lastnikov gozdov pri gospodarstvu. Ob tej priložnosti bo kulturni program, razen tega pa bodo v avli skupščine občine Kranj odprli razstavo fotografij Človek in gozd. Razstava bo odprta do vključno 9. maja. Gozdno gospodarstvo Kranj bo v teden gozdov vključilo tudi šolsko mladino. Gozd nima le ozkega gospodarskega pomena, temveč tudi širši družbeni pomen, predvsem za varstvo okolja. Kar 65 odstotkov Gorenjske je namreč zaraščene z gozdovi, Slovenije pa polovico. Tako pomagajo osnovnošolci kranjske, loške in tržiške občine pri pogozdovanju. Na področju škofjeloške občine na primer vsak razred po en dan sodeluje pri pogozdovanju. Druga akcija, v katero namerava Gozdno gospodarstvo vključiti šolsko mladino, so gozdni pohodi, ki se jih bodo udeleževali predvsem učenci višjih razredov osnovnih šol. Gozdni pohodi, začeli se bodo 7. in končali 17. maja, bodo potekali pod strokovnim vodstvom gozdarjev, na njih pa učenci ne bodo spoznavali le posameznih vrst lesa, temveč širši pomen gozdov in gozdarstva, gozdarske poklice itd. Skratka vse, kar bi morali poznati ljudje, če bomo želeli obdržati ravnotežje v naravi. Takšna gozdni pohodi naj bi po zamisli Gozdnega gospodarstva postali tradicionalni, zanimivi in privlačni za širšo javnost. Razen tega bodo v okviru praznovanja tedna gozdov in 20-letnice Gozdnega gospodarstva Kranj pisali učenci osnovnih šol naloge na temo Gozd — naše bogastvo. Pisci najboljših nalog bodo nagrajeni. Gozdov se bodo spomnili tudi gorenjski pedagogi na posebnem srečanju, gozdni inženirji in tehniki pa bodo imeli 11. maja v Škofji Loki posvetovanje o pomenu lesa v stavbarstvu, združeno z ekskurzijo v Zali-log. Zaključek praznovanja tedna gozdov in 20. obletnice Gozdnega gospodarstva Kranj bo v soboto, 23. junija, na Jezerskem, kjer bo tovari-ško srečanje delovne skupnosti Gozdnega gospodarstva in kmetov, članov samoupravnih organov pri GG ter stalnih sodelavcev delovne organizacije. Na srečanju bodo kmetom in delavcem podelili nagrade, razen tega pa prikazali uporabljanje sodobne mehanizacije v gozdarstvu. J. Košnjek Novatorska dejavnost V Železarni Jesenice se zavedajo izredne pomembnosti, ki jo lahko ima primerno in ustrezno razvita novatorska dejavnost. Prav zaradi tega so racionalizatorje in novatorje združili v več skupin in komisij, ki se redno sestajajo in spodbujajo k rešitvi nekaterih problemov. Sedaj je v Železarni okoli 400 no-vatorjev, ki prijavljajo svoje predloge izboljšav najprej komisijam za novatorstvo in racionalizatorstvo. Le-te ocenjujejo in nagrajujejo predloge manjših vrednosti in so v letošnjem letu ocenile 10 tehničnih izboljšav in izplačale odškodnine v skupni vrednosti 10.000 dinarjev. Za novatorstvo pa skrbi tudi odbor za izume in novatorstvo pri delavskem svetu Železarne, ki je letos imel dve seji in izplačal za 22.000 dinarjev odškodnin. V Železarni so letos še posebno ponosni na svojega izumitelja inž. Božidarja Brzdarja, ki je zđ svoj izum prejel Kidričevo nagrado. Obenem pa sta dva inženirja iz raziskovalnega oddelka Železarne predložila svojo izvedbo patentni pisarni in Zveznemu zavodu za patente v Beogradu. Vedno večje število novatorjev v Železarni, ki se individualno ali skupinsko ukvarjajo z večjimi problemi, je za železarno velika spodbuda. Zato so razpisali razpis za podelitev inž. Lambert Pantzove nagrade v višini 10.000 dinarjev. Nerazumljivo je, da na razpis ni bilo odziva in so ga zato morali ponoviti in podaljšati doT. avgusta, ' > * D. Sedej- Tovarna čipk, vezenin, rokavic in ženske konfekcije vezenine objavlja naslednja prosta delovna mesta: a) vzdrževalca b) skladiščnika c) administratorja d) arhivarja e) pomožnega delavca Pogoji: a) poklicna šola, Strojni ključavničar ali drug ustrezen poklic, po možnosti tečaj in izpit za kurjača centralnih kurjav b) poklicna šola, prodajalec-ka, eno leto prakse kot prodajalec-ka c) srednja šola, administrativni letnik, tri leta prakse ali dvoletno administrativno šolo, poslovni administrator in eno leto prakse d) srednja šola, administrativni ali ekonomski letnik, tečaj za arhivarja, tri leta prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih e) osnovna šola Osebni dohodki po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke. Kandidati naj vložijo prošnjo na naslov: Vezenine Bled, komisija za kadrovska vprašanja in naj prošnji priložijo ustrezne dokumente. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi oglasa. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič razpisuje prosti delovni mesti: 1. tajnika skupščine občine Tržič 2. sodnika za prekrške občine Tržič Pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: k 1. visoka strokovna izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri in ustrezne delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih; k 2. pravna fakulteta ter eno leto pravne prakse ali višja pravna ali upravna šola ter pet let prakse v pravni oziroma ustrezni upravni šoli na delovnem mestu, ki zahteva višjo izobrazbo. Kandidati morajo imeti tudi moralno-politične kvalitete, ki se za ti dve delovni mesti zahtevajo. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič 15 dni po objavi razpisa. Stanovanje ni zagotovljeno. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič objavlja na pćdlagi 7. in 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosto delovno mesto inženirja tehnologa v razvojnem oddelku Pogoji: diplomirani inženir tekstilne tehnologije s 3-letno prakso v stroki ali inženir tekstilne tehnologije s 6-letno prakso v stroki znanje enega svetovnega jezika poskusno delo 6 mesecev Prijave sprejema kadrovsko družbeni sektor podjetja do vključno 10. 5. 1973. Prijavi je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. OZP Elektro Kranj, Kranj, / Cesta JLA 6/III vabi k sodelovanju: 1. jezovničarje — vzdrževalce Pogoj: K V delavec lesne stroke Delovno razmerje za nedoločen Čas. Možnost zaposlitve takoj. 2. knjigovodjo realizacije Pogoj: ekonomski tehnik s 3 leti prakse. Delovno razmerje za določen čas 10 mesecev. Možnost zaposlitve takoj. 3. administratorja Pogoj: administrativna šola Delovno razmerje za določen čas 10 mesecev. Možnost zaposlitve v avgustu. 4. administratorja Pogoj: upravno administrativna šola — po možnosti z nekaj prakse. Delovno razmerje za nedoločen čas. Možnost zaposlitve takoj. Prošnje sprejema splošna služba organizacije Kranj, Cesta JLA 6/III do 15. 5. 1973, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. Posvet kmetov — lastnikov gozdov Konec aprila je bil v Gorjah po-' kmetov — lastnikov gozdov s 1 mniki Gozdnega gospodariva Bled. Kmetje so se hudovali ad nizko odkupno ceno lesa in pro-««mm davkom na deske. Prav tako Mi kritizirali Gozdno gospodarstvo °»e so sklenili, da bodo več mi a-0rganizacijo vključiti čim-vali 2 dih. Prav tako bodo nadalje-leke sif^ijo zbiranja odvečne ob-nekaf pa bodo. pripraviti tudi orp,?Q fa- zdravstvena in druga predavanja, če bo zanje dovolj za-nimanja. j. Ambrožič Urejajo obalo tJ?b hotelskem delu Bleda so ta ž«aen urejali obalo, ki se je ponekod tai precej pogreznila v jezero. Prav okob p, f^faltirali in krpali ceste Zaki , .,eJskega jezera, predvsem v 1 iz ari • je bila cesta zaradi kana-dneh « razk°pana. Sicer pa je v teh NaivJra Bledu že precej živahno. Pa v 7 ,J • Pohodnih gostov. V kam-Prvi t •' ?n na Šobcu Pa so že Prišli jeZfl a ?stl; seveda s prikolicami, ker Za korenje še prehladno. M. H. Končno le »električni« čolni burnil!0lgih in od časa do časa precej zavodu razpravah so se na blejskem odloČili Za P°sPeševanje turizma le elektrii Za nakup dveh čolnov na sezono P°g0n' ki bosta že košnjo vozila f posebnem voznem redu mi čol^uStf na otok in nazaj. S te-ljali več b°do "a otok lahko prepe-Pa boH^ g st0v kot doslej, razen tega dlje čL gostje ostali na otoku lahko 8korai 7«V xm si je °gledalo otok raČun a i J® , obiskovalcev, letos pa Tako t ' a bo obisk še precej večji, la, ki so ??v°d laže odplačal posoji-°bnovo JI\naj^U za Preureditev in čolnov n ii številni zagovorniki trjuieina električni pogon tudi za-Blejskem • Se Zaradi te novosti na ne bo ni Jeze.ru prevoz s pletnami •Bledu mč zmanjšal, saj je na U ^ tov vsako leto več. Urejevanje ^ asfaltiranje cest du so knnr£fJevne.,skuPn°sti na Ble-Progranvi h ? ap,nla razpravljali o da 3e boH^ Za 'etos. Odločili so se, ,n asfaltirLnajprej lotili urejevanja P°ti. S nom Jx- ce,st ter sprehajalnih tirali pot ^J°uh?telov bodo asfal-rajskega iT, od Mlinega do na Mline! kSPal!šea, Savsko cesto riCah, GriJ' anmsko cesto v Zago-nekatere dr£» Pi\ tovarni čipk in še VaJ°JurpHi*; ,' Na Rečici namera-Ceste pri žL^V3 pešce °b cesti in jedili tudi * ' Razen tega pa bodo Ko°e 2akie na Dobahin raz* Program * . .so , tako obširen rganizacijeT[h^. °teli, delovne Sam.° občani IV p1 ob*ani. Tako so ParJev. V aj' Prek 100 tisoč di-krajevni sk^nn dnj,h letib bodo v n obalo f1 Potopoma začeli fark,me priS Jav,no Osvetljavo, ln drugo. prostorer kopališče v Zak Nova pročelja Ena od pomembnih nalog krajevne skupnosti je tudi obnavljanje pročelij v starem središču Loke, na Mestnem trgu. Primerno polepšane fasade naj bi bile samo eden od cele vrste ukrepov, ki bodo tisočletni starki vtisnile videz slavljenke. — Foto: F. Perdan Nepapirnato samoupravljanje v loški KS 2,58 milijona dinarjev, bomo ugotovili, da je prostovoljni prispevek državljanov in gospodarskih organizacij znašal kar 562 tisoč din (leta 1971 samo 6700 din), medtem ko smo, denimo, iz proračuna komune dobili 654, iz sklada za uporabo mestnega zemljišča (UMZ) 9,60, iz kreditov pa 400 tisočakov. Napredek je očiten in govori o neslutenih rezervah, ki jih skriva v sebi povezovanje KS z občani in s podjetji.« ŠTIRI KATEGORIJE POTREB Občani — razumljivo — najraje sežejo v žepe, kadar so »na tapeti« vprašanja asfaltiranja poti, stranskih cest in dovozov k hišam in četrtim, kjer prebivajo. Nekoliko drugače je s tovarnami; slednje so lani najizdatneje podprle rekonstrukcijo »mestnega drobovja« — kanalizacije, ter instaliranje vodovodnega ožilja in telefonske linije do Suhe. Sploh je seznam del, katerih investitor ali vsaj glavni soinvestitor je KS Škofja Loka, predolg, da bi ga objavili neokrnjenega. Kljub temu pa problemov noče zmanjkati. Odgovorni so jih razvrstili v štiri osnovne kategorije ter hkrati sestavili prioritetno listo obveznosti, ki čakajo rešitve. Vrh prve kategorije najdemo različne oblike poglabljanja stikov na relaciji krajevna skupnost-prebival-stvo-občinska skupščina-delovni kolektivi, nadalje pripravo vzgojno-propagandnih akcij, skrb za varstvo okolja, za čistočo ulic itd; pod točko 2 tiči program vzdrževanja komunalnih naprav, torej razsvetljave, poti, mostov, nasadov, zelenic in parkov ter »vozni red« odstranjevanja snega, oranja in posipanja ob poledicah (zanj so namenili 670.646 din); tretjo postavko tvorijo načrti, ki bodo prerasli v stvarnost s pomočjo denarja iz fonda UMZ, iz blagajne KS ter iz namenskih dajatev zainteresiranih gospodinjstev in podjetij. Na čelu sta asfaltni plašč in stilne luči na Mestnem trgu, nakar sledi izdelava plana kanalizacije v Stari Loki in betonske brvi čez Selščico (zraven poslopja LTH) ter dolg niz večjih in manjših projektov, razporejenih v 30 točk obsegajočo tabelo. In proračunski stroški? 2,397 milijona din. Četrta, najobsežnejša skupina so investicije v obdobju 1973/75, ki naj bi »požrle« 9,300.000 novih din (!). Sem sodi dokončanje pokopališča v Lipici, adaptacija kulturnega doma, ureditev križišča pri Petrolovi bencinski črpalki in izpeljava obvozne ceste v Stari Loki. Usoda pokopališča in kulturnega doma je odvisna od izida referenduma o samoprispevku, ki bo sredi letošnjega leta. Pol stare milijarde, kolikor naj bi stala zidava, namreč ni mogoče zbrati po običajnem postopku, ampak le z dobro voljo prebivalstva. Občani v delovnem razmerju bodo prispevali 1 odstotek dveletnega čistega osebnega dohodka, kmetje, obrtniki in ljudje s samostojnimi poklici pa ustrezen odstotek od katastrskega dohodka oziroma od dohodka iz njihove dejavnosti. »ZELENA LUĆ« NOVIM PREDLOGOM »Potreb je dovolj in preveč,« meni Kokelj. »Da bi bili kos vsem, smo sklenili sicer obsežno krajevno skupnost razdeliti na 12 krajevnih odborov z dvema, tremi ali štirimi voljenimi člani. Ti bodo sproti razreševali čisto specifična vprašanja svojih regij ter prek petnajstglavega sveta KS vzdrževali redhe medsebojne kontakte, ki so doslej predstavljali šibko plat naše aktivnosti. Navidezno .drobljenje' se nemara zdi nesmiselno, vendar sem prepričan, da bo olajšalo zbiranje svežih zamisli in predlogov ter obenem pripomoglo k hitrejšemu usklajevanju mnogoterih stališč, hotenj in prizadevanj.« I. Guzelj lip^bled LESNA INDUSTRIJA ELED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 Slab tok Prebivalci vasi Globoko se že dlje časa pritožujejo nad slabo električno napetostjo. V vasi, ki leži nedaleč stran od Mošenj, je sicer samo šest hiš, vendar imajo vsi domovi različne stroje in mehanizacijo. Ker je vas tri do štiri kilometre oddaljena od transformatorja, posebno ob konicah električna napetost tako pade, da strojev praktično ne morejo uporabljati. Zato so prebivalci predlagali, da bi za rešitev tega problema sami prispevali nekaj denarja. Nekaj bi prispevala tudi krajevna skupnost Mošnje, preostala manjkajoča sredstva pa pričakujejo od podjetja Elektro Kranj. C. Z. Otroški center na Poljanah Pri občinski zvezi Društva prijateljev mladine načrtujejo v svojem programu več akcij, med katerimi je najbrž najpomembnejša akcija gradnja otroškega rekreacijskega centra na Poljanah nad Jesenicami. Računajo, da bodo centeV zgradili večinoma s prostovoljnim delom, del denarja pa tudi od dohodka počitniškega doma DPM v Novigradu. Prva sredstva, ki so že zagotovljena, znašajo 30.000 dinarjev. D. S. . Kriški taborniki za 1. maj 1. maja, delavskega praznika, so se spomnili tudi kriški taborniki. Skoraj 50 jih je krenilo na prvomajski pohod. Starejši so prehodili blizu 60 kilometrov dolgo pot v Kočevskem Rogu, mlajši pa so se povzpeli na Kriško goro in od tam na pogorišče Verbičeve koče pod Storžičem. Oba pohoda sta bila obenem začetek praznovanja meseca mladosti. Kriški taborniki so zaključili tudi praznovanje dneva slovenskih tabor nikov, 22. aprila. Organizirali so več tekmovanj, na katerih je sodelovalo prek 150 tabornikov iz Križev, Tržiča in Škofje Loke. K. Tovariško srečanje v Završnici V nedeljo, 29. aprila, je bilo v dolini Završnice kljub slabemu vremenu tovariško srečanje občanov jeseniške občine. Dopoldne so tekmovali v streljanju, odbojki, malem nogometu, popoldne />a je igral pihalni orkester jeseniških železarjev. Tovariškega srečanja se je kljub 'oblačnemu vremenu udeležilo precej občanov. I). S. Veličastna proslava Družbenopolitične organizacije Medvod so priredile v četrtek zvečer v domu Svobode lepo proslavo praznika ustanovitve OF in praznika dela — 1. maja. Po uvodnem nagovoru so v izbranem programu sodelovali moški in mešani pevski zbor KUD »Oton Zupančič« iz Sore, pevski zbor osnovne šole iz Preske, recitatorji domačega KUD in godba na pihala iz Medvod. -fr Krajevna samouprava v Podnartu Na priporočilo občinske konference socialistične zveze v Radovljici se je svet krajevne skupnosti Podnart letos odločil za delo po delegatskem sistemu. Tako ima svet predsedstvo in več odborov. Odbor za gospodarstvo in komunalne zadeve bo skrbel za vzdrževanje občinskih cest in vsa druga komunalna dela. Odbor za socialno varstvo, otroško varstvo in šolstvo bo na območju krajevne skupnosti reševal socialne probleme in problematiko šolstva ter otroškega varstva. Hkrati se bo zavzemal, da bo tudi na Ovsišah popolna mala šola in za gradnjo otroškega vrtca. V odboru za društveno življenje so predstavniki vseh društev v Podnartu. Razen tega so v okviru sveta krajevne skupnosti ustanovili še odbor za kmetijstvo, nadalje odbor za splošni ljudski odpor, za gospodarjenje v kulturnem domu in poravnalni svet. Predsedniki vseh odborov so člani sveta krajevne skupnosti. Predsedstvo sveta krajevne skupnosti pa sestavljajo predsednik, tajnik in blagajnik ter predsedniki odborov. V radovljiški občini je to prvi primer, da so krajevno samoupravo razširili in da bo v okviru sveta krajevne skupnosti delalo prek 30 občanov. Predsednik sveta krajevne skupnosti je Miha Bevc. C. R. Ni naključje, da zadnje čase vsi po vrsti poudarjamo, kako potrebno je k reševanju najrazličnejših zadev občega pomena pritegniti čim širši krog občanov in tako prenesti samoupravne odnose v prav vse sfere javnega življenja. Samoupravljanje smo uspešno preizkusili v delovnih organizacijah, poslej pa ga bo treba razvijati tudi na ostalih področjih razvejanega organizma, ki se mu pravi država. Uvodni koraki so že storjeni; vedno bolj namreč postaja jasno, da moramo okrepiti vlogo občin in krajevnih skupnosti, kjer vpliv širokega kroga ljudi najlaže prihaja do izraza. Zlasti krajevna skupnost je malone idealen okvir, znotraj katerega bi samoupravljanje lahko pokazalo svojo dejansko vrednost. Da trditev ni iz trte izvita, priča kftr precej konkretnih primerov: ponekod so z jačanjem vloge osnovnih družbenih celic dosegli zavidljive rezultate ter v nekem smislu potrdili prepričanje o nujnosti zastavljenega procesa decentralizacije odločanja. Lep vzorec je, recimo, krajevna skupnost Škofja Loka. Nadaljnja decentralizacija odločanja bo še popestrila izbor svežih idej TRIKOT BODOČNOSTI KS Škofja Loka je bila ustanovljena februarja 1964 in ima (zdaj, ko sta se ji priključila tudi Trata in Stara Loka) dvajset večjih in manjših naselij. Celoten okoliš ima 10.395 prebivalcev. Svet, ki šteje 21 članov, je v preteklem obdobju stal pred izjemno težavno nalogo, saj je prevzel nase levji delež opravil, uvrščenih v obsežen program praznovanja tisoč-letmice mesta. Seveda ni šlo za kakršnekoli prireditve, marveč za ukrepe in izboljšave trajne vrednosti, katerih vsebina bo močno dvignila splošni standard Ločanov. V mislih imamo izgradnjo modernega kanalizacijskega omrežja, vodovoda in električne napeljave v ožjem mestnem središču, asfaltiranje voznih površin, obnovo zastarelih in dotrajanih ko-munalij ter uspešno začeto gibanje za varstvo okolja. Vse našteto utegne temeljito spremeniti notranjo in zunanjo podobo častitljive prestolnice nekdanje posesti freisinških škofov, ki postaja zmeraj pogostejši cilj tujih in domačih turistov. Kajpak bi brez korenitih organizacijskih sprememb KS Škofja Loka ne mogla biti kos zahtevnim dolžnostim. Možje v vodstvu so dobro vedeli, da le skrbne predhodne priprave, posvečene angažiranju kar največ lokalnih dejavnikov, utegnejo obroditi sadove. Njihova politika je zato stremela k ustvarjanju trdnega tri-kota KS — občani — podjetja. »Intenzivni dogovori o udeležbi v akcijah na posameznih območjih teritorija Škofje Loke so kmalu potrdili pravilnost naših zamisli,« je povedal predsednik, dipl. oec. Tine Kokelj. »Ce pogledamo izvor porabljenih financ, ki so lani dosegle rekordno višino 5 Otroška risba in grafika Gorenjska poje Kulturno-umetniško društvo Triglav Duplje ima najbolj delavno sekcijo v moškem pevskem zboru. Letos bo praznoval 44-letnico obstoja in je zelo dobro znan poslušalcem širom po Gorenjski, poznajo pa ga tudi onstran Karavank v sosednji Avstriji. Zbor je bil ustanovljen jeseni leta 1929. Takrat zbor še številčno ni bil močan; pod taktirko tedanjega šolskega upravitelja v Dupljah, sedaj že pokojnega Lojzeta Nečimerja, pa je veliko pridobil in žel uspeh za uspehom. Prostor za vaje, ki je bil takrat v tedanji osnovni šoli, je oblast prepovedala uporabljati. Za vaje pevcev je najprej odstopil svojo čevljarsko delavnico v NOB padli pevec Andrej Toporš, nato pa tudi mecen pevskega zbora Rudolf Ra-kovec. Namesto odstavljenega Lojzeta Nečimerja je strokovno vodstvo prevzel Maks Lajovic, ki pa mu je smrt prekmalu prekrižala načrte. Nato je zbor prevzel Edo Ošabnik in ga s pomočjo Ota Zazvonila vodil vse do Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje slavi, saj je kar 23 pevcev prejelo Gallusova odličja, od teh 13 zlatih Gallusovih plaket, 4 srebrne in 6 bronastih. okupacije. Leta 1941 je pesem nasilno utišal okupator. Takoj po osvoboditvi je prijel strokovne vajeti zbora Leon Janškovec, tedanji šolski upravitelj v Dupljah, vendar je kmalu moral na drugo delovno mesto. Zbor je spet prevzel Edo Ošabnik, ki ga je vodil od uspeha do uspeha polnih 18 let. Omenim naj še, da so zbor v kratkem razdobju vodili še Rudi Triler, Bogo Klobučar in Marjan Eržen. Zboru pa je pomagal tudi Peter Lipar, zborovodja in skladatelj. V Dupljah je bila tudi pevovodki-nja, in-sicer Marija Petkova, tedanja ravnateljica osemletke v Dupljah. Sedaj vodi zbor Franci Šarabon iz Tržiča. V zboru je trenutno 23 aktivnih članov, med njimi pa so štirje člani, ki že več kot 40 let prepevajo v zboru, in sićeer: Franc Snedic st., Anton Rozman st., Demeter Fajdiga in Franc Teran. Predvojni predsednik pevskega zbora je bil Lojze Zupan, ki je padel v NOB, zbor pa se je takrat imenoval »Dupljanski zvon«. Po vojni je predsedniško dolžnost prevzel Franc Snedic, ki jo zelo uspešno opravlja še sedaj. Repertoar zbora je zelo širbk, saj obsega skoraj vse slovenske avtorje, pa tudi ljudske pesmi, partizanske in borbene pesmi. Zborovodja Franci Šarabon je znan tudi kot skladatelj, poleg njega so zastopani še skladatelji Jakob Aljaž, Kernjak, Peter Jereb, Vodopivec, Rijavec, Gobec, Ger-bič in drugi skladatelji. Največ težav zboru povzroča dejstvo, da nimajo priliva, zlasti mlajših pevcev. Seveda pa mora biti v veliki meri prisotna želja in veselje do petja, do družabnosti, ki je v največja meri doma prav v tem shaja-nju, in ne nazadnje tudi želja ohraniti prelepo slovensko pesem. Moški pevski zbor je snemal že za radio, sodeluje pa tudi na revijah pevskih zborov. Sodeluje tudi na vseh proslavah in prireditvah, ki so v Dupljah in okolici. J. Kuhar Tržiška Delavska univerza v škripcih Sama verifikacija, za katero ustanova pogoje ima, problemov ne bo rešila, temveč bo treba obseg izobraževanja razširiti in na osnovi dogovora o kadrovski politiki zainteresirati predvsem delovne organizacije. Razprava o delu in položaju tržiške Delavske univerze se je začela že lansko leto na seji občinske skupščine. Takrat je bilo sklenjeno, da izdela univerza poročilo o delu in analizira možnosti za verifikacijo v skladu z zakonom o delavskih univerzah ter ga predloži skupščini. Obljuba in obenem naloga je bila izpolnjena in problematika Delavske univerze se je znašla na dnevnem redu zadnje seje tržiške občinske skupščine. Na tej seji smo med drugim slišali, da se je položaj ustanove od trenutka, ko je bilo poročilo za skupščino sestav-'jeno, pa do danes celo poslabšal in !a ji grozi celo nelikvidnost! Lanska dejavnost tržiške Delavke univerze ni bila preveč razgibana n široka. Ustanova je organizirala' zadnje tri razrede osnovne šole, de-lovodsko šolo za kovinsko stroko ter vse štiri oddelke srednje ekonomske šole. Na področju družbenega izobraževanja je univerza organizirala politično šolo, seminar za prosvetne delavce in seminar za vodstva delovnih organizacij in predsednike sindikalnih podružnic. Pri splošnem izobraževanju pa moramo omeniti tečaj nemščine ter tečaj šivanja in krojenja. S tem je izobraževalna dejavnost tržiške Delavske univerze izčrpana. Vrzeli na tem področju le delno nadomestuje razgibana razstavna in muzejska dejavnost v okviru galerije paviljona NOB, muzeja in Kurnikove hiše. Na tem področju beležimo lani 21 prireditev, na katerih je bilo prek 10.000 občanov. To je vsekakor lepa številka, ki pa ne more biti edino merilo uspešnosti tako pomembne ustanove kot je Delavska univerza. Občinska skupščina in svet za pro-sveto in kulturo pri njej sta obravnavala položaj Delavske univerze in ugotovila, da ustanova izpolnjuje pogoje, potrebne za verifikacijo in je zahtevek zanjo pri pristojnih organih že vložen. Vendar sama verifikacija položaja, v katerem se je ustanova znašla, ne bo rešila. Dejavnost, ki smo jo že omenili, je preskromna in jo bo treba, verjetno s pomočjo družbe, razširiti. Misel, da bi tržiška Delavska univerza kot zavod izumrla, ni na mestu, posebno če pomislimo, da izobrazbena sestava občanov ni najboljša (v zadnjih petih le- c jt* i CS tih kar 381 občanov ni dokončalo osemletke, od teh pa se jih le 0,8 odstotka izobražuje pri Delavski univerzi) in bo delovanje univerze še kako potrebno. Njena vloga bo še večja, če pomislimo, da v Tržiču manjka delavcev in je dobrodošel vsak, pa naj ima osemletko ali ne. V delovnih organizacijah pri iskanju novih delavcev večkrat še vprašajo ne, kakšno izobrazbo imajo novo sprejeti delavci. Zato bo potrebno čim prej začeti dosledno izvajati družbeni dogovor o kadrovski politiki, ki nalaga delovnim organizaci- jam skrb za izobraževanje delavcev. Številne oblike takega izobraževanja nudi lahko le Delavska univerza. V ta namen bodo v Tržiču sklicali sestanek predstavnikov delovnih organizacij, na katerem bodo premleli družbeno in strokovno izobraževanje v občini ter določili naloge Delavske univerze. Pri tem se bo morala univerza vsekakor povezovati z izobraževalnimi centri po tovarnah. Enaka naloga čaka tudi družbenopolitične Organizacije za področje družbenopolitičnega izobraževanja. V Tržiču menijo, da so pogoji za utrditev domače Delavske univerze ugodni, zato se nameravajo čim prej lotiti konkretnih akcij. Ena prvih bo nedvomno povezava z delovnimi in družbenimi organizacijami in.skrb, da bo dogovor o kadrovski politiki vsaj do določene meje uresničen. J. K Jutri otvoritev mednarodne razstave mineralov v Tržiču Jutri dopoldne ob 9. uri bodo v Tržiču slovesno odprli I. jugoslovansko mednarodno razstavo mineralov, ki jo je pripravil poseben odbor pri Turističnem društvu Tržič pod vodstvom profesorja Josipa Rakov-ca. Na prvi tovrstni prireditvi pri nas se bo predstavilo prek 50 razstavljavcev, od tega 45 iz tujine, in sicer iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije, Švice in Italije, kjer so podobne razstave in sejmi zelo razširjeni. Na njih lahko dobe ljubitelji in zbiralci mineralov ter naravnih kamenin po zmernih cenah dragocenosti, ki jih snuje neživa narava in katerih vrednosti in lepote se največkrat niti ne zavedamo. Od naših razstavljavcev pa se bodo predstavili rudnik živega srebra iz Idrije, rudnik svinca in topilnica iz Mežice ter rudnik iz Trepče, razen njih pa tudi mineraloški oddelek fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze iz Ljubljane, ki je pokrovitelj tržiške razstave, njen sodelavec dr. inž. Stanko Grafenauer pa zvesti pomagač tržiških pripravljavcev razstave. Jutrišnja razstava v Tržiču bo na dveh razstaviščih s površino 170 kvadratnih metrov. Razstavišče I. bo v zgornjih in spodnjih prostorih paviljona NOB, razstavišče II. pa v učilnicah in telovadnici osnovne šole heroja Bračiča. Zaradi pomanjkanja prostora v Tržiču so komaj ugodili vsem željam razstavljavcev, saj vlada za tržiško prireditev v tujini veliko zanimanje, pri nas pa so takšne razstave neobičajne in prebija tržiška »led« na tem področju. Tržičani bodo dali razstavi posebno obeležje. Pošta bo izdala posebno Razstava otroške risbe in grafike je prva predstavitev prizadevanj Centra za estetsko vzgojo v Kranju na področju likovne vzgoje otrok. Čeprav zajema delo Centra tudi druga področja umetnostnega izobraževanja, je likovna dejavnost zaradi narave dela pa tudi prizadevanj likovnih pedagogov de posebno zgodaj dozorela za javno predstavitev. Neposrednost likovnega izraza in ustvarjalna sproščenost malih učencev je zaznavna ob vsakem razstavljenem delu. Vloga pedagoga se omejuje predvsem na posredovanje tehničnega znanja, medtem ko pušča otrokovi likovni domišljiji in z njo uveljavljanju njegove osebnosti povsem prosto pot. Rezultati take usmeritve so več kot očitni na sami razstavi. Dela amaterjev, ki jih* Center prav tako uvidevno in uspešno združuje v svojih likovno-vzgoj-nih prizadevanjih, bodo predstavljena na posebni razstavi. Letos novi tečaji V letošnji izobraževalni program je radovljiška delavska univerza uvrstila nekatere nove tečaje. Več kot 70 odraslih obiskuje štiri tečaje nemškega jezika, enega angleškega in enega italijanskega. 26 otrok razen tega obiskuje dva tečaja nemškega jezika. Organizirali pa so tudi dva strojepisna tečaja. Za tehnični kader v tekstilnih podjetjih v radovljiški občini pa so organizirali več tečajev za varstvo pri delu. JR Razstavo sta pripravila likovna pedagoga Centra za estetsko vzgojo Milan Batista, akademski slikar, in Štefan Simonič, vodja otroške likovne skupine. Odprta bo do 24. maja v galeriji Prešernove hiše v Kranju. Slovenski oktet navdušil V soboto, 28. aprila, so v gledali' šču Tone Cufar na Jesenicah orga* nizirali proslavo ob prazniku OF. * uvodu je o pomenu praznika sprego* voril predsednik občinskega sindi' kalnega sveta Anton Grošelj, v kulturnem programu pa je nastopil Slo* venski oktet, ki je s svojim progrfl' mom navdušil poslušalce. Vstopnin0 10 dinarjev so namenili za gradnj0 doma borcev in mladine v Kum* rovcu. D. S. Jeseniški gledališčniki v Sremski Mitrovici V soboto, 28. aprila, so se vrnili iz Sremske Mitrovice člani amaterske* ga gledališča Tone Čufar z Jesenic-ki so se predstavili z delom Snah^ Nastopili so poleg raznih amaterskih skupin iz Srbije, Bosne in Hercego* vine in Hrvatske ter poželi precejŠe11 uspeh. Z amatersko skupino lZ Sremske Mitrovice so se tudi dogO' vorili za še tesnejše kulturno sode' lovanje tudi na drugih področjih. D. S. znamko in žig ter pisemsko ovojnico, kar bo še posebno navdušilo filateliste. Izdali bodo še posebne značke in katalog razstave s predgovorom o pomenu prireditve; s skicami razstavnih prostorov, seznamom razstavljavcev ter z glavnimi značilnostmi Tržiča in okolice. Razstava bo odprta do 19. ure zvečer! J. Košnjek Tekmovanje ob jubileju V delavskem domu v Kranju bo prihodnjo soboto, 5. maja, področno tekmovanje godb na pihala z Gorenjske. Tekmovanje je združeno s praznovanjem obletnice kranjske godbe. Tako bo ob 17. uri tekmovalni spored, v katerem bodo nastopili pihalni orkestri iz Lesc, Gorij pri Bledu, Žirov, Hrušice pri Jesenicah in z Jesenic, ob 20. uri pa bo koncert jubilanta — pihalnega orkestra iz Kranja, ki bo s tem proslavil svojo 75-letnico. Tekmovanje v Kranju pa bo le eno izmed sedmih podobnih prireditev v Sloveniji, na katerih bo sodelovalo skupno 39 godb na pihala. Organizatorja tega velikega pregleda glasbene po-ustvarjalne umetnosti sta Združenje pihalnih orkestrov in Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije -t V okviru zadnje predstave »gledališkega kluba« v tej sezoni bo nastopj pantomimik Andres Valdes. Umetnik posebne gledališke zvrsti, po ro stev, zato so odgovorni predlagali, naj bi ji vsakič sproti priskočila na pomoč ena od delovnih organizacij. Kot mecen in pokrovitelj naj bi krila levji delež stroškov. Upajmo, da bo zamisel naletela na razumevanje. W 1% ry * 7 Interesenti naj pošljejo pismene prijave najkasneje do 20. maja ali pa naj se osebno z glasijo na upravi podjetja. Pred na yPrazniki so delavci Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja na njivi Ugod em P°IJU posadili zadnje hektarje krompirja sorte cvetnik. Zaradi tetn^>ga vremena je bil krompir vsaj 14 dni prej v zemlji kot pretekla leta. K me Je Pripomogla tudi dobra priprava na setev in pravočasna oskrba s se-sodoh?11'1 umetnimi gnojili. Da je šlo delo tako hitro od rok, gre zahvala tudi pol kmetijski mehanizaciji. Pri KŽK Kranj so ves krompir posadili s foto u 'finskimi 4-vrstnimi sadilci znamke RAU, kakršnega vidite na trakt Sajenje s takimi sadilci je izredno hitro, saj štirje delavci in zasebni? ° urah posadijo en hektar krompirja. Takšni sadilci so pri sadil • kmetih za zdaj še redki. Dostopnejši in številnejši so dvovrstni Po r/,Cl' Precej kmetov pa posaja krompir na roko, »pod brazdo«, kot pravijo aor*ače. (jk) — Foto: F. Perdan Trgovsko podjetje Tobak Ljubljana skladišče Jesenice proda aluminijasti kio^k (rabljen) v izmeri 2 x 2 m. , Kaj ve poprečen Slovenec o njih? Da imajo mogočno tovarno Dutve in da so Alpinini gojzarji eni najboljših v Evropi; da je bil kraj jned vojno žarišče partizanstva in da so tam ustanovili prvi odbor OF Gorenjskem; da Žirovci slovijo kot dobri športniki in da se Ponašajo z lastno skakalnico... In kaj še? Če bi vrtali dalje, bi vprašanega najbrž spravili v zadrego. Svoje znanje o nekdanjem evljarsko-obrtniškem središču je v glavnem izčrpal. Ampak mar res v"HVr6 Ćesa dodati? O, je, je! Kar preberite si pričujoče zabeležke in 'deli boste, kaliko zanimivih reči, koliko novic sta novinar in «>toreporter oni dan prinesla iz kotline, kjer Poljanščica še ni Podobna reki, temveč potoku, ki čaka, da ga bodo studenci in udourniki z okoliških vzpetin okrepili ter ojačanega pognali skozi Poljansko dolino, proti Loki. lekf Ha f?tografiji pripadajo najuspešnejšemu žirovskemu športnemu ko-l?r u' ehipi košarkaric SŠD Tabor, ki jo trenira učitelj telesne vzgoje Darij ličtn°Žnik- Leta 1971 so postale državni pionirski prvaki(l), lani so bile od-Pio 6 rte> kar trikrat zapovrstjo pa jim je pripadel naslov republiških šam-letos so odlično začele in si že zagotovile naziv področnih go-prJS zrr\agovalk. Tako visok nivo žirovske košarke je pravzaprav veliko lQyfne^er}Je> saj šola ne premore pokrite telovadnice. Dobila jo bo šele jeseni gled )n stcer montažnega tipa, v velikosti 32 x 20 metrov ter s tribunami za njen/ uživa šport v Zireh velik ugled in ima kopico pristašev. Včla- Plan ih V smu^arski klub Alpine, v košarkarski klub Kladivar, v judo klub, v ZaŽi / ° v mladinsko vrsto košarkaric Etikete ... Žal ni pogojev, da bi n0nV'p atletika in orodna telovadba, ki sta bili včasih dokaj popularni pa-Pušč eba tudi razčistiti vprašanje financiranja. Slednje je za zdaj pre-ki ^enutni dobri volji uprav podjetij in družbenopolitičnih organizacij, odloči Premai° upoštevajo dejstvo, da uspehi športnih kolektivov lahko dno pripomorejo k širši uveljavitvi Žirov v jugoslovanskem prostoru. Fotografije: F. Perdan Besedilo: I. Guzelj naslednja prosta delovna mesta za delo v gostinstvu: poslovodjo bifeja kopališča v Radovljici več natakaric in točajk za gostinske obrate v Kranju več kuharic za gostinske obrate v Kranju več delavk za delo v kuhinjah natakarico za restavracijo Podljubelj čistilko za restavracijo Globus Ogled vsak dan od 6. do 14. ure v skladišču na Jesenicah, Cesta na Golico 10 a. Veletrgovina Živila Kranj objavlja Oblačila za moške že dolgo niso več temnih barv in stroga, brez vzorcev. Mlajši že dolgo časa posegajo po oblačilih živahnejših batv, po krojih, ki so le malo v sorodu s klasiko, in po vzorcih, ki so bili nekdaj za moške nekaj nezaslišanega. Na sliki: spomladanska suknjiča v karo vzorcu za mlade fante. marta I odgovarjal Jana P. iz Kranja — Prosim, svetujte mi kroj obleke, ki bi jo nosila poleti za ples. Sem močnejše postave. Velika sem 170 cm, tehtam pa 67 kg. Imam sivo zelene oči in rdeče lase. Marta — Obleka za vas je iz vzor-častega potiskanega blaga. Osnova je temna, vzorec pa je v živih barvah. Krojena je močno zvončasto na zadnji strani, prednja stran pa šele od vstavljenega pasu pod prsmi. Ima globok koničast izrez in se konča vsaj 15 cm nad koleni. družinski 1 pomenki J NOVO kotiček za ljubitelje cvetja SALON POHIŠTVA DEKORATIVA 5. maja 1973 SURERMARKET UNION JESENICE murha # Pravijo, da so sardine v olju najboljše takrat, ko je preteklo leto dni od dneva, ko so jih "konservirali. Če so konzerve z ribami v shrambi, ' jih od časa do časa obrnite, da bo olje prodrlo do vseh ribic. V____ Ob toplejših dneh bodo majhni otroci preživeli večino dneva zunaj na svežem zraku. Ce le imate prostor ob hiši, jim uredite peskovnik. V njem se bodo najmanjši radi igrali, posebno še, če bo primerno urejen. Če se že lotevate gradnje peskovnika, naj bo tak, da bo preživel dve ali tri sezone. Na primerno izbranem prostoru zakopljite v zemljo lesen okvir, tako da bodo deske segale še kakih 25 centimetrov nad zemljo. Na ta pokončen okvir pribijte še deske, da bo- otrok pri igri lahko sedel, pa tudi pesek se ne bo raztresal zunaj peskovnika. Dno peskovnika pokrijte z debelejšim peskom, nato pa nasujte do treh četrtin peskovnika mivko. Nekatera živila pri kuhanju rada razpadejo, še posebej pa takrat, kadar jih kuhane'jemljemo iz posode. Če nimamo žičnate košarice, s katero se taka živila v posodi kuhajo ali pečejo, si lahko pomagamo z aluminijasto folijo-Uporabimo jo, kadar kuhamo posebno občutljive ribe, zelo mehke cmoke ali zelenjavo. Med zelenjavo so pri kuhanju zelo občutljivi beluši, saj se mehki vršički, potem ko jih pobiramo iz posode, lahko polomijo. Težav ne bo, če beluše ovijemo z aluminijasto folijo in vse skupaj denemo kuhat. Ko je zelenjava mehka, primemo oba konca folije in beluše nepoškodovane dvignemo iz posode. Ne zamudite filma V VRTINCU Vloge: Clark Gable, Vivian Leigh, Leslie Howard, Olivia de Havilland Na sporedu v kinu Center od 5. maja do 13. maja. Film predelan na 70 mm — široko platno, stereofonski zvok Za mlade mame: za dneve pričakovanja je primerna tale brezrokavna obleka, pod prsmi prerezana in rahlo nabrana. Da jo laže oblačimo, je na prednji strani zadrga. \___J Svež kruh Če nikakor ne morete brez svežega kruha pri zajtrku, si ga lahko pre-skrbite na tale način. Svež kruh narežete na primerne rezine, jih po tri ali štiri skupaj tesno zavijete v aluminijasto folijo in zmrznete v/ zgornjem delu hladilnika, potem ko ste gumb naravnali na največje hlajenje. Zjutraj, ko potrebujete kruh za zajtrk, vzamete zmrznjene kose iz hladilnika, takoj ko vstanete. Odvij-te folijo in pustite, da se kruh pri sobni temperaturi odtaja. To traja nekako 20 minut. Odmrznjen kruh bo prav tako svež kot pred zamrznitvijo. Piše ing. Anka Bernard Zalivanje nasadov močno olajša in poceni higroperlit, specialni mineral vulkanskega izvora, ki izboljša vpojnost zemlje za vlago. Zemlji ga dodamo v plasti desetih centimetrov ali ga vanjo zamešamo. Uporaben je za strešne vrtove, vrtove nad garažami, parkirne prostore, športna igrišča, cvetlične vaze in korita. Stroški za zalivanje se zmanjšajo za dve tretjini, saj je treba zalivati le na dva ali tri tedne, seveda če je količina perlita v zemlji zadostna. Zažiganje raznih odpadnih snovi v naravi je škodljivo, saj od 15-marca do 30. septembra uničimo v naravi tudi razne živali na primer ježe ali gnezda valečih ptic, ki ognju ne morejo pobegniti. Zažiganje odpadkov v vrtu ni koristno, bolje jih je kompostirati in uporabiti z® vrt. Za zatiranje plevela pod lesnatimi rastlinami je primeren casoron, her-bicid, ki učinkuje le na zelnate rastline — plevele, ne poškoduje pa sadnega drevja, ribeza, malin, vrtnic in ostalega grmovja. Primeren je tudi za zatiranje ščavja med trato. (Dobite ga na vrtnariji Zlato polje obenem z ndVodili)' Pri poslovnem združenju Styria je izšla knjižica o gojitvi črneg« ribeza. Posebno zanimiva so poglavja o zatiranju bolezni, škodljivcev in plevela. Betonski elementi v obliki črke U in visoki od 30 do 50 cm, so zelo pr1* pravni za ureditev začasnih vaz, obrobkov v vrtu, nizkih škarp in podobno. Na tla jih polagamo brez betoniranja, odprtine med njimi pa zapolnimo z zelenjem. IZBRALI SMO ZA VASfIZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VASfIZBRALI SMO Sicer so res menda že prve gobe pognale v nadih gozdovih, toda našli jih bodo le redki srečneži. Za vse ostale, ki bi prav tako radi jedli gobice, je enostavneje, da stopijo v malo delikateso ŽIVIL na Prešer-novi v Kranju in si jih izberejo med Šampinjoni, lisičkami in pravimi jurčki v slanici, olju ali kisu. Zunaj že dobro poznani dr. Drallovi zeliščni, jajčni in limonini šamponi za mastne, suhe in normalne lase so zdaj tudi na našem trgu. Po nemški licenci jih izdeluje Zdravlje Lesko-vac, v Kranju jih pa dobite v Kokri-nem oddelku kozmetike v GLOBUSU v večjih in manjših zavojčkih. c Cena: 11,20 in 15,70 din_ Ali veste kje imajo v Kranju največjo izbiro kav? Ne? Naj vam povemo: Centralova DELIKATESA na Maistrovem trgu jih ima kar 14 vrst, mlete ali pražene, od Franckove, Jacobsove, Merxove, loške itd. pa do tiste brez kofeina. Se nekaj pomladnih pljuskov in poletje bo tu. V Elitini prodajalni MODA na Titovem trgu že lahko izbirate med bogatimi kolekcijami kopalk, bikink in enodelnih. V vseh barvah jih imajo: v oranžno-rdeči, srednje modri, temno modri, beli, rumeni in drap v kvaliteti aiitron bouclč. Na sliki model PLITVICE, izdelek Beti Metlika Cena 126,00 din. Hitra železnica Zahodnonemško ministrstvo za promet je izdelalo studijo o razvoju železniškega prometa. Po tej studiji je predvideno, da bi lahko do leta 1985 uvedli v Zah. Nemčiji vlake, ki bi vozili s hitrostjo 480 km na uro. Hitri vlaki naj bi najprej povezali mesti Hamburg in Munchen, kasneje pa bi se mreža razširila še na deset mest na področju, na katerem je okoli 80 odstotkov vse zahodnonemške industrije. Vlaki ne bi prevažali le potnikov, pač pa tudi avtomobile in kamione. Računajo, da bi na prenatrpanih cestah dnevno vozilo okoli 32 do 34 tisoč kamionov manj, ker bi jih prepeljali z vlaki. Za sedaj še ni znano, kakšne vrste stroji bodo omogočili take hitrosti vlakov, predvideva pa se, da bo to vlak, ki med vožnjo lebdi nad edino tračnico. Prvi po sejmih Zveza mednarodnih sejmov v Parizu je objavila seznam letošnjih sejmov v Evropi. Po teh podatkih je Jugoslavija z 61 sejmi in razstavami na prvem mestu. Zahodna Nemčiaa bo imela 57 sejmov, Francija Belgija 21, Italija 18, Švica 15, Velika Britanija 14, ZDA 6 in SZ 4 sejemske prireditve mednarodnega značaja. Novo leto po burmansko Burmanci so tudi letos svečano proslavili zadnje dni starega in prve dni novega leta po burmanskem koledarju. Slavje je v drugi polovici aprila. Ob tej prilpžnosti Burmanci polivajo drug drugega z vodo iz velikih posod, ki stoje pred javnimi zgradbami, šolami in državnimi ustanovami. Ljudje drug drugemu nudijo simbolično »pomoč« pri od-stranjevnju nesnage in prahu, ki se je nabrala na njih v preteklem letu. Spitz ne plava več Mark Spitz — 23-letni ameriški plavalec, senzacija lanske olimpiade v Munchnu — ne bo več plaval. Pravkar je ozdravel po hepatitisu, za katerega pravi, da ga je nalezel na olimpijskih igrah. Zdaj se pripravlja na poroko. Odkritosrčno pravi, da se je v dvanajstih letih trdega dela naplaval za vse življenje, sedem medalj, ki si jih je želel, pa tako ima. Preveč rojstev Do leta 2000 bo imel Egipt prek 74 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da se bo v naslednjih 27 letih sedanje prebivalstvo več kot podvojilo. Danes ima Egipt med 35 in 37 milijoni prebivalcev, od katerih je 70 ali 80 odstotkov nepismenih. Zato tudi ne morejo do ljudi prodreti zdravniška navodila in zdravila za omejevanje rojstev. Egiptovska družina ima praviloma veliko otrok, kar še posebej velja za vas. Otrok kamene dobe Plemenu, ki živi v gorah na južnih Filipinih se je rodila deklica, tako da se je število članov povečalo na 28. Pleme, ki so ga odkrili poleti 1^71, živi še v kameni dobi. Značilno za pleme pa je, da se rodi le malo °trok, saj je deklica šele drugi otrok od takrat, ko so pleme odkrili. . Dve toni mamil Egiptovska policija je zaplenila 2 toni različnih mamil v vrednosti kakih 4,6 milijona dolarjev. Mamila so odkrili v jezeru Burulus, kjer so Jm tihotapci skrili v 35 nepremočljivih paketih. Tihotapcev še niso odkrili. Zapuščeno mesto Prebivalci ameriškega mesta Williamsburgha vt državi Michigan so korali zapustiti svoja bivališča zaradi nenehnih eksplozij zemeljskega Plina, ki so resno ogrožile življenje v tem mestu. POGOVORI O STRAŽIŠČU pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi »... IZ SVET'GA JO ŠT A LIN.« N (34. zapis) Ce smo hiteli v prejšnjem zapisu na Jošta po pešpoti, iz Pševega po strmi Sodarjevi smrti naravnost na vrh, pojdimo zdaj, \r drugo, po zlo-žnejši, a daljši kolovozni poti (za silo tudi »avtomobilski«) čez Javornik. OD PŠEVEGA DO JAVORNIKA Celo strm klanec — najbolj strm na vsej poti do vrha Jošta — ki se v ovinku vzpne tik nad opuščeno pševsko šolo, nas v hipu pripelje v povsem nov, odprt svet. Prej smo hodili med drevjem, . zdaj pa smo na planem. Vso pot do Javornika gledamo v sončnem bregu pod potjo številne počitniške hišice (ne vikende, kot jim kar vse vprek pravijo; vikend —•. weekend po angleško — je vendar le delopust na koncu tedna ali čas, ki ga ob koncu tedna preživimo v naravi). Dobrosrčnega človeka seveda teh nekaj ljubkih počitniških hišic v travnati brežini globoko pod potjo prav nič ne moti. Saj jih je komaj toliko kot je prstov na eni roki. A zavistno srce marsikaterega nerazumnega izletnika le godrnja, češ, le počakajte, saj vam jih bodo podrli, te vaše črne gradnje. Lfe poniglavo razpoložen človek lahko tako govori. Prvič, to niso nikake črne gradnje, drugič pa so 4 hišice lepe, primerno vkomponirane, skoro zraščene v naravno okolje. To je namreč pogoj: če gradiš sredi še nedotaknjene narave, naj bo vse to grajeno z ljubeznijo, s spoštovanjem .do naravnih lepot, v slogu, ki se vrašča v pokrajino in seve, nič velikanskega, bahato razkošnega. Raje leseno, kot betonsko. In seve, zaraslo z drevjem in cvetjem. Torej le nič nevoščljivosti v teh stvareh. Saj kdor svoje prihranke in svoje življenje usmeri v ljubezen do narave, je to vredno le priznanja. Kar poglejte kdaj, koliko ti ljudje delajo, se trudijo okrog svojih drobnih hišic in vrtičkov. Nobeno soboto in nedeljo jih ne vidite v zakajenih kavarnah in hotelih. Tudi služb poslej ne menjavajo, trdno so se zakoreninili v zemlji. In če še na otroški živžav okrog teh hišic — včasih le utic — pogledate, nujno spoznate delček sanj in poti teh ljudi iz tesnih mestnih stolpnic v zeleno naravo. V takih mislih kaj kmalu mine kratka, lepo razgledna in zložna pot do Javornika, visoke hribovske vasice, 680 m nad morjem. Vasica je nekoliko večja od Pševega, tudi prebivalcev ima nekaj več. Je pa prav tako kot Pševo, prislonjena na prisojno pobočje Jošta. Tu, v stari javorniški kmečki hišici, je pred leti živel pisatelj Miško Kranjec. V tišini, ki je tu doma, je tudi napisal nekaj svojih knjig, da omenim le Mecesne nad dolino. V Javorniku pa se moramo sedaj odločiti, ali nadaljujemo pot po pobočju proti Čepuljam, Planici in Lavtarskemu vrhu' — ali pa se obrnemo proti vrhu Jošta. Storili bomo seve to drugo. Drugič pa jo bomo res ubrali na Čepulje in dalje, vse do kraja, kjer je padel junaški učitelj Stane Žagar s četo svojih tovarišev. a Slovenskem je več vrhov, ki jim pravijo Sv. Jošt. A vendar je ta naš gorenjski Jošt najbrž širokoznan predvsem po velikem zvonu, ki mu je pomemben napis na obodu oskrbel sam Prešeren že pred 139 leti! Res, vemo pa le predobro še za neka druga Jošta — enega nad Vrhniko, drugega pri Novem mestu — a z obema je povezan žalosten spomin na krvološtva domačih izdajalcev, okupatorjevih sodelavcev. No, naš Jošt si svojega dobrega slovesa ni tako umazal, ker so ljudje njegovih zaselkov bili v pretežni večini trdno na strani borcev za svobodo. Pa tudi belogardizem ni na Gorenjskem pognal kaj globokih korenin. Zato o našem Joštu, ki je danes bolj izletniška točka kot cilj pobožnih romarjev, res lahko napišem nekaj toplih besed. O lepoti vrha, ki se tako prešerno ozira v Kranjsko ravan in po Sorškem polju — pa tudi o zanimivi zgodovini cerkvenega naselja na gorskem temenu, visokem 845 m. Res, kar o naselju na gori lahko govorimo. Kajti na vrhu ne stoji le osamljena cerkev, kot stoje navadno na drugih višinah po vsej slovenski deželici; tu je ob cerkvi tudi prostorno župnišče, mežnarija, velika kapela in planinski dom. Nekoč je stala tu tudi hiša za prenočevanje romarjev pa tudi stara šola je imela prostor na samem vrhu gore. Skratka, vrh gore je pozidan v arhitektonsko celoto, ki estetskih oči nič ne moti. Po tej skladni gmoti cerkvenih in drugih stavb na vrhu gore spominja Jošt ,na drugi dve slovenski romarski gori, na Višarje nad Kanalsko dolino in na Staro goro nad Čedadom. STARA CERKEV Ko se tako po strmi jasi nad robom gozda končno le vzpne mo na vrh, si najprej poiščemo hlad v senci prastarih lip tik ob planinskem domu. Kot v nekdanjih časih romarji, so se v teh sončnih prvomajskih dneh tu hladili številni izletniki od blizu in daleč. Na en sam dan so jih našteli kar čez dva tisoč! Torej je le res, da je gora sv. Jošta še vedno priljubljena izletniška točka — žal pa nič kaj dobro urejena, bolj zanemarjena in nasmetena... Le nerad to zapišem. Pomagalo itak ne bo. Skrbi za svoje širše okolje — ne le za svoj vrtiček, svoje stanovanje in za svoj avto — še ne poznamo. Prej ali slej pa se je le bomo morali navzeti, zlepa ali zgrda. Po kratkem oddušku v prijaznem gostišču — nekateri mu pravijo tudi Smučarski dom, drugi Planinski dom — Ri ga oskrbuje zakonski par z bližnjega Javornika, stopimo k stari cerkvi z dvema zvonikoma. V enem je ura, v drugem pa trije zvonovi s premeri pri dnu 140 — 96 — 80 cm. Največji je oni slavni s Prešernovim napisom. Sicer pa bomo o teh zvonovih še pokramljali, ko bomo zlezli v zvonik. Na pročelju cerkve je pripeta že precej preperela lesena figuralna plastika: Kristus v sredini, na levi rimski vojščak, na desni pa Herodež. Torej svetopisemski motiv, kako so pripeljali obtoženega Kristusa pred Pilata. Prvotna romarska cerkev je bila na Joštu zgrajena v 15. stoletju, če ne že prej. Že takrat pa je gora slovela kot božja pot. O tej starosti pričajo ostanki gotskega svetišča (prezbiterij), zidanega v peterokotni zasnovi in sledovi komaj še vidnih starih fresk, ki predstavljajo svetopisemske kralje in preroke. Prvotno cerkev so v letih 1735—1740 razširili v tako poslopje, kot ga gledamo danes. Cerkev je res prostorna, po dolžini ima kar čez 27 m, široka pa je skoro 11 m. O oltarjih, kronogramih, napisih in o svetniku, ki je dal gori ime, pa prihodnjič. Črtomir Zoreč V tej stavbi je bila nekoč šmartinska šola, kjer sta poučevala Alojz Račič in Franc Rojina lvO ZORMAN 7 Draga moja Iza Sn sem, da bom pripovedoval o poti čez planino, o Žrt nKm metežu, o poslednjih bojih pred koncem in o zadnjih ^tvah. Celo reč besed sem pripravil, a se je izkazalo, da so v D1 ® starinami odveč. gr0b P0*^0160.« sem rekel. »Če boste želeli vedeti za je L^e»Veriamem, da me je gospa Trpinova poslušala. Obrnila se " koščenemu dekletu in naročila: ' j^premi gospoda, Olga!« °tem je odšumela po stopnicah. zavi'° Sem se Poslavljal pri vratih, mi je prišlo na ušesa Nižjih tonih k r veter v dimniku ... kakor pojoča žaga v naj- Se„^j0sPa Trpinova je zgoraj nekje jokala za sinom. Njen jok je PesrV V m°drikasto svetlobo v veži in je bil podoben neki Poz hr'' .Solveigini, se mi zdi... in vitez pod stopnicami, Proti stra^ar iz davne preteklosti, je imel roko iztegnjeno zap , Vratom ... in deklica z voščenim obrazom je odrinila • hiši u ' " Je bilo tako neresnično, da sem še začuden ozrl po W sem stopil na cesto. pe Je stala tam in vrata so bila zaprta. a se mi je zdel Miloš včasih čuden, sem si dejal. Čepra^K'* Antonovo kamro. Še sem ji rekel Antonova, giV m ji bil že zdavnaj lahko rekel moja. bilo Smo spa^ Novakovi fantje v mali izbi v hiši. Tam je ob dr<»*. Prostora zd Antonovo posteljo ob eni in za Stanetovo dan nU? st.e.n'- Moja je bila v nekakšnem zaboju, ki so ga čez vrat h P°d Antonovo, da se je bilo mogoče sprehoditi od izb0 s ornare in da je bilo mogoče postiljati. Stopnice v malo in vil? neusmiljeno škripale, in Stane se je vsakokrat prebudil Anton na ušesa> kadar se je brat pozno vračal, zato si je desk k3 koncu senika nad hlevom zbil svojo kamro iz starih Sveti rmra Je bila še manjša kakor mala izba in ni imela okna. naprgv.a. je prihajala skozi steklo na vratih. Toda Anton je znal Vlti bivališče prijetno, da sem ga kar požiral z očmi. Za deske je natlačil slame, da je bilo tudi pozimi toplo, znotraj pa jih je oblepil z lepaki, ki so ponujali pralni prašek. Bila jih je cela reč, po stropu, po stenah, po vratih, z vsakega je sijala modrina neba, z vsakega je plahutala bela rjuha; z vsakega se je smejala mlada perica in na vsakem je bilo napisano: PERILO LEPO BOŠ DOBIL, ČE VZAMEŠ VEDNO LE PERSIL. V kamro so vodile ozke, strme stopnice po zunanji steni hleva, zgoraj pa je bil balkon, tesen, da sem se komaj obrnil pred vrati, a zadosti širok, da sem na njem lahko čistil Antonove čevlje. Na Antonovo kamro sem mislil, ko sem se vrnil od Trpinovih, in sem vprašal Ano: »Je kdo ležal zgoraj... ta čas?« »Nobeden.« »Je še vse, kakor je bilo?« »Vse,« je rekla Ana. »Policisti so preiskovali.« »Kdaj?« »Ko si odšel. Pa niso nič odnesli.« »Če bi kaj našli, bi že.« »Sedaj je v hiši zadosti prostora. V mali izbi bi bil sam.« »Tudi v Antonovi kamri bom sam.« »Če že hočeš .. . Vsa ta leta nismo odpirali. Počistila bom ... ali pa če rečem Poloni.« »Pusti!« sem rekel. »Bom že.« Na prvi stopnici me je za hip obšla nora misel, da me čaka zgoraj Anton, da mi bo rekel, dobro si opravil, Andrej, kakor mi je govoril včasih. Zdelo se mi je, da ga slišim, kako požvižgava popevko o princeski, potem pa jo je zmotil hrup avtomobila na cesti in spet sem se zavedel resničnosti. Držaj pri ograji je bil bolj razpokan in počrnel, kakor pa sem ga imel v spominu, in vrata so se mi zdela bolj vegasta kakor nekoč, stara vrata, ki jih je Anton pobral nekje na podstrešju, in zavese za prašnimi šipami so bile orumenele in prežgane od sonca. Tečaji so zaječali, kdove kdaj je kanila zadnja kaplja olja vanje, in v nos mi je udaril zadah po zatohlosti. Bom že prezračil, sem si dejal. Lepaki, s katerih so smejoče perice še vedno ponujale pralni prašek, so obledeli. Ponekod so se odlepili in ponekod so bili na silo odtrgani. To so napravili policisti ob preiskavi. Iz črnega okvira je še zmeraj gledal Antonov obraz. Samo prah mi je bilo treba obrisati s stekla, pa so se črne oči živahno zazrle vame, in kakor da so mi pomežiknile. Pri vratih je viselo okroglo ogle- dalo, pred katerim se je Anton bril... kako sem si želel takrat, da bi skoraj odrasel, da bi se tudi sam lahko namilil in se spakoval pred ogledalom in v mali pločevinasti skledi spiral milnico z rezila ... Sedaj sem odrasel, ogledalo me je čakalo, kakor da ga je Anton zame obesil tja, čakala me je mala pločevinasta skleda in Antonov čopič in milo v srebrnem ovitku, ki je bilo komaj načeto. Vso kamro sem obšel, vsake reči posebej sem se dotaknil, odpiral sem predale pri omari in pihnil v senčnik nad žarnico, da se je dvignil po sobi oblak prahu. Stene bo treba prelepiti, sem si rekel. Pa ne s pericami, pericam je čas potekel. Pomislil sem, kaj bi izbral Anton. Delavca s kladivom ... ali kmetico s srpom ... bolj verjetno delavca s kladivom. In rdeče zastave .. . vse bele rjuhe na plakatih s pericami so se mi prelile v rdeče zastave, ki so vihrale v vetru. Takrat sem že vedel, da bom spal na Antonovi otomani. Skoraj dve leti sem jo puščal prazno, dve leti, dokler nisem odšel v hribe. Stiskal sem se na ozkem pogradu pod stropom, ki se je poševno spuščal skoraj do tal. Pograd mi je postavil še Anton in mi rekel, sedaj imaš pri meni svoj mačkov kot, in jaz sem mu bil hvaležen, ker je mislil name, ker je uganil, da bi bil nesrečen, če bi ostal v mali izbi s Stanetom sam. Oče mu je rekel, ne moreš biti brez purša, in mama je rekla, za Andreja bi bilo bolje v hiši, obveljala pa je le Antonova. Še pomisliti nisem maral, da bi ležal kje drugje. Moj je bil pograd pod nizkim stropom, tudi potem ko je ostala otomana prazna. Nisem imel pravice do nje, nihče ni imel te pravice, ker nihče ni mogel zamenjati Antona. Sedaj, ko sem se vrnil s hribov, pa sem vedel, da bom spal na otomani. Vedel sem, da se bom bril pred ogledalom za vrati, z Antonovim čopičem in v Antonovi skledi, in vedel sem, da bom rekel moja kamra, ne Antonova. Sedaj sva si bila s pokojnim bratom skoraj enaka. Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza. ki ga ie izdal Zavod Borec. Delo je-bilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. M f% igg: n Sobota — 5. maja 1973 Sončnega jutra me je zdramil prijateljev klic. Vprašal sem ga. kako da je tako kmalu prišel, a kratko mi je odgovuril, naj pohitim. Mislil sem, da si bo zopet izmisli/ katero izmed svojih iger, toda ko sem prišel predenj, je rekel, da me potrebuje. Z dolgimi koraki, ki so odmevajoče bili po prašnem asfaltu, sva zapustila hišo. Med potjo me je prosil, Če bi lahko pomagal sosedu pri prekrivanju strehe. Po razmočenem dvorišču sva prispela do hiše, kjer je že stalo nekaj delavcev. Vsi so bili večji od mene in s posmehljivimi pogledi so me obstreljevali z vseh strani. Bilo mi je nekam tuje, čeprav sem že večkrat zajadral na to dvorišče, in hotel sem oditi. Toda prijateljev proseči pogled me je zaustavil. Ura v zvoniku je odbila devet, vetrič je nalahno završel, mi pa smo veseli začeli delati; vsak izmed nas je mislil na plačilo, s katerim si bo kupil nekaj, kar si bo želel. Vsakič, ko so moje roke, že rdeče in razorane od rdečega prahu, zgrabile strešnik, sem se spomnil velikega šaha, po katerem sem že dalj časa hrepenel. Občutil sem krivico Sonce, ki nas je vedno bolj grelo, nas je utrujalo. Nenadoma se je naša govorica sprevrgla v tišino. Čulo se je samo prasketanje z nohti, prasketanje po težkih strešnikih. Od truda smo že povešali glave, a misel na plačilo nas je vodila naprej. Pes, ki se je prej zaganjal na trdo priklenjeni verigi, je utihnil ter se leno zleknil na hišni prag, majav zaradi napol gnilih desk, ki so zaškripale, če si stopil nanje. - * Naše roke so že s težavo dvigale bremena, in vetrič, ki je z lahkotnimi koraki priplul v vas, nam je podil v obraz rdeč prah. Končno smo se oddahnili, ko je prišel čas kosila. Skočil sem vstran in z naglimi koraki odšel proti hiši, kajti bil sem že hudo lačen. Ko sem vstopil v kuhinjo, sem zgubil ves tek. Ne vem, počutil sem se kot tujec, kot zapornik, ki je krivično zaprt in mu prineso kosilo; kljub lakoti nisem jedel in med tem je bila jed že izginila. Zazdelo se mi je, da me vsi opazujejo, oči sem zapičil pod mizo, kjer so se valjali kupi smeti. Pomislil sem, da se norčujejo iz mene, zato sem s težavo posrebal juho s težko in okorno žlico. Komaj sem pojedel, že smo odhiteli spet na delo. Pred vrati sem nalahno pogladil psa, ki je presunljivo zacvilil; mislim, da je bil hudo lačen. Košček skorjice, ki sem jo maloprej vtaknil v žep, sem mu ponudil in v trenutku je izginila. Utrujen in zamazan sem se s težavo sklanjal za strešnike, ki so postajali vse težji. A kljub temu sem vztrajal in nisem hotel, da bi se mi posmehovati. Sonce se je že poslavljalo, in čeprav sem z delom hitel, me je zeblo. Veter, ki je postopno naraščal, me je prisilil, da sem si ogrnil jopo, ki me je le delno ubranila mraza. V zvoniku je odbilo že osem in pomislil sem na domače. Misel na plačilo je bila večja in ostal sem. Delo se je že nagibalo h koncu, izmučeni in preliti s kapljami znoja, smo dvigali poslednje strešnike. V temni noči, ki nam jo je nad glavami razsvetljevala žarnica, se je začul pritajen pok. Ostrmel sem in za hip okamenel. Sram me je bilo očitajočih pogledov, žalosten sem povesil glavo. Ah, en strešnik, sem si dejal, to ne more biti veliko; vendar sem čutil neko vznemirjenost in napetost. Prekladali smo še zadnje strešnike in z veliko pazljivostjo sem jih prijemal. Zadnjih deset strešnikov sem štel, minute so se mi zdele dolge. Z mrkim pogledom sem se dotaknil še zadnjega in ga oddal v druge roke. »Končno,« sem vzdihnil sam pri sebi. »Zdaj dobim plačilo,« sem se razveselil z zaspanim in prašnim obrazom, z razoranimi rokami, z znojnim čelom. V pričakovanju sem se zravnal in čakal na plačilo. Toda plačila ni bilo. Dobil sem le hladne in grenke besede in spomnil sem se pregovora : »Kar v srcu; to v ustih...« Strmel sem in nisem mogel verjeti očem, ki so razočarano buljile v lužo pod nogami. Še zdaj se natančno spominjam, kako se mi je gospodar prešerno zasmejal ter mi rogajoče dejal: »Nerodam ne plačujemo!« In znašel sem se majhen na velikem, blatnem dvorišču, brez moči. Najraje bi mu skočil v lase, pa čeprav bi me potem namlatil. Toda bil sem prešibak. Zazdelo se mije, da se mi vse norčavo smeje in me zasipa s hladnimi pogledi. Šlo mi je na jok. Obrnil sem se ter prvikrat v življenju pomislil na ljudi, ki iščejo pravico. Srce mi je prepevalo ob glasu žalosti, ker sem se spomnil na mamo, ki me vsa v skrbeh išče. Ni mi bilo žal, da sem jim pomagal, odpustil sem jim. Zal mi je bilo le, da nisem prej spoznal, kaj moram storiti. Zapustil sem hladne poglede sosedovega dvorišča in najraje bi pljunil na njegova tla. Toda bil sem vesel, da sem se srečal s krivico. Počutil sem se odraslega, zrelega, ki ve, kako bo drugič ravnal ob srečanju s krivico. Potrt in zamišljen sem se vračal po blatni poti. Vse se mi je posmehovalo, se norčevalo iz mene in me spraševalo po plačilu. Ostal sem tih in nisem hotel priznati sramote, ki sem jo doživel. Spoznal sem, kako je, če nekomu storiš krivico, — in sklenil sem, da jo bom preganjal z vsemi močmi; zakaj videl in občutil sem, kako krivica razžira srce. Pavel Juhant, 8. b r. osn. šole Komenda—Moste Tudi mali narodi imajo pravico do svobodnega življenja Od davne preteklosti pa do danes so se narodi postopoma razvijali. Nekateri so se dvignili v prave velesile; ostalo pa je še nešteto majhnih narodov, ki vseskozi trpijo zatiranost in izkoriščanje močnejših. Ko pride pomlad Ko pride pomlad, bom sončni žarek ujela. Ko pride pomlad, bo češnja vzbrstela. Ko pride pomlad, bo ptička zapela. Ko pride pomlad, bo čebela na cvetje letela. Ko pride pomlad, bom pesem zapela. Ko pride pornlad, bom bolj srečna, vesela! Majda Klemenčič, 7. b Ivana Tavčarja, Gorenja vas Posebno dežele v Indokini so to lahko občutile. Ta del Azije je trpel ostudni imperializem celo stoletje, dokler se niso narodi uprli. Da, celih trideset let je trajala vojna v Vietnamu: trideset let uničevanj a, grozot, pobijanja! Končno, končno pa so le zmagali. Američani so doživeli poraz. Predsednik Tito je pred kratkim dejal, da zmaga Vietnama ni le zmaga Vietnamcev, temveč zmaga vseh majhnih narodov, ki se borijo za neodvisnost. Res je: vsi narodi imajo pravico do svobodnega, brezskrbnega življenja, ne samo veliki. Mar na svetu živita dve vrsti ljudi? Marko Naglič, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Moj zvezek ima ušesa Ko sem se nekega dne vrnila iz šole, sem kakor po navadi potisnila šolsko torbo v kot, kajti- do naslednjega dne je nisem hotela videti, ker me je venomer opozarjala na učenje. Komaj pa sem se obrnila in hotela oditi, sem zaslišala iz torbe žalostne vzdihe. Prisluhnila sem in se ji po prstih približala, da bi bolje slišala. Zaslišala sem očitajoče glasove enega izmed zvezkov. Spomnila sem se, da sem ga po končani uri malomarno potisnila v torbo in zato so se mu naredila štrleča ušesa. Mali rdeči zvezek je pripovedoval svojo žalostno zgodbo prijatelju: »Moje življe- Sline so se mi cedile Zazrla sem se v omaro, na kateri se je košatila steklena posoda. Njeno zunanjo stran so krasile vdelane češnje, jabolka, hruške, marelice in velik ananas ter sočna, debela, rumena banana. Ta dva sadeža sta mi najslajša jed. Banana stane kakšen stotak, toda ananas je mnogo dražji. Pogled mi je prebudil pozornost in z majhnimi koraki sem odskakljala k omari. Obračala sem skledo in si ogledovala sadje. Oči so mi obstale na banani. Tokrat sem si jo tako močno zaželela, da sem stekla v ku-hinio in že segla po očetovi denarnici, ki je ležala v predalu. Naenkrat livse odpro vrata in vstopi mamica, vsa obložena s polivinilastimi vrečami, ker se je vrnila z nakupovanja. Na dnu velike vreče, ki je bila vsa popisana z reklamami, je Čepel šop sočnih, zrelih banan. Ob pogledu nanje so se mi raztegnila usta v nasmeh. »Kot nalašč zame,« sem si mislila. »Odnesi sadje v shrambo!« mi je ukazala mamica. No, poleg tega je kupila še kilogram sočnih pomaranč. Vse skupaj sem odnesla in položila v skledo. »O, da bi odšla mami iz kuhinje in bi lahko v miru pohrustala banano!« sem si zaželela. In zgodilo se je, da je mami odšla na vrt po perilo. Bila je prava priložnost za uresničenje želje. Skozi okno sem opre-zala, da se ne bi mami vrnila, še preden bi se mi tatvina posrečila. Po prstih sem Sla k bananam, ki so samevale poleg pomaranč. Z desnico 10 Sobota — 5. maja 1973 sem odtrgala sadež. Lupila sem močno, rumeno kožo, ki se nikakor ni hotela premakniti. »Še to mi je manjkalo, pa prav ob tem času!« sem se jezila. Končno sem jo le »odrla« in beli zobje so se že zagrizli v belo meso. »Ko bom velika, si bom kupila toliko banan, da mi jih ne bo nikoli zmanjkalo,« sem si domišljala. V hipu se mi je grižljaj stopil v ustih. Bila sem žalostna, zakaj vedno je tako; če pojem malo, potem si močno zaželim še več. Po stopnicah so odmevali težki koraki. V strahu sem spustila olupek iz rok in odhitela v kuhinjo. Ko sem odprla velika vrata, je vstopila mamica in v naročju je držala velik kup opranega perila. Vsa zadihana sem segla po debeli knjigi. Mama mi je rekla: »Pojjdi po Sadje, bova naredili sadno kupo!« Prestrašena sem odhitela po pomaranče in po moje najljubše sadeže. Ko sem se vrnila, je mamica preštela pomaranče in banane. Ob pogledu na banane mi je posmehljivo rekla: »No, no, si jo pojedla, kajne?« »Kaj?« sem začudeno vprašala. V duši me je zapeklo, da sem se kar prijela za srce. »Nikar se ne laži! Ne boš se mi izmuznila! Ne poznaš pregovora: Kdor laže, tudi krade. In lagati se mi ne smeš!« me je prijazno posvarila. »Da, res sem kradla,« sem pritrdila, glavo sem povesila in obraz je oblila rdečica. Sklenila sem, da ne bom nikoli več jemala. Mama mi je dala denar in v trgovini sem spet kupila banano, ki pa me ne bo premamila, da bi jo skrivoma vzela. Silva Završnik, 6. a r. osn. šole Komenda — Moste O žabah tako in drugače Prva spomladanska odjuga spremeni ribnike in močvirja širom po Evropi v eno samo ogromno skladišče enkratnih gurmanskih specialitet — ocvrtih žabjih krakov Skoraj pol desetih je bilo, ko smo pribrenčali na Ostri vrh, v odmaknjeno planinsko vasico, kamor iz Železnikov pelje betežna makadamska cesta, polna okljukov in prevojev, zasekanih v strmo, razjedeno severno pobočje vzpetine. Nad žabe smo šli, nad žabe, ki tam gori spričo višine in v pomlad podaljšanih zim oživijo tri, štiri ali pet tednov pozneje kot spodaj, v dolini. Sicer pa je z regratom, gobami, češnjami, jagodami in — jeseni — s kostanjem prav podobno: vse ima približno mesec dni zamude. Medtem ko »ravninski« žabarji sezon o v glavnem že zaključijo, se v selških in poljanskih hribih lov komaj pošteno razmahne. Lov za kraki, ki nedvomno predstavljajo eno največjih kulinaričnih posebnosti evropskih kuhinj. nje se je začelo lepo, toda sreča mi ni bila naklonjena. Kupila me je deklica, ki ne skrbi prav vzorno za svoje šolske potrebščine. Že pol leta me uporablja, pa me še vedno ni zavila v bel papir, kakršnega sem si vedno želel, zato sem tudi temu primerno umazan. Na mojih, prej tako bleščeče čistih platnicah, so zdaj sledovi Ankinih prstnih odtisov ter ostanki mnogih obedov. Moja nekdanja barva je obledela, zato me vsakdo prezira. Na mojih listih preizkuša Anka svoje svinčnike in včasih po meni prav nemilo črta in kraclja. Te bolečine pa v primeri z drugimi sploh nič ne pomenijo. Kadar mi kdo iz srede odtrga list, je moje trpljenje skoraj neznosno. Oh, le koliko časa bo še trajalo to življenje! Upam, da bom kmalu popisan in bom šel v pokoj. Tam mi bo gotovo laže kot tu, v nabito polni torbi, kjer ubogi zvezek še dihati ne more!« Ko je zvezek končal svojo pripoved, sem se najprej zamislila, nato pa sem ga hitro vzela iz torbe ter ga ovila. Začela sem bolj paziti nanj in upam, da je sedaj zadovoljen ter mu je življenje všeč. Anka Rezman, 6. a r. osn. šole Matija Valjavca, Preddvor Zlikovec V jeseni, ko dozori sadje, je med dobrim tudi veliko odpadnega. Ko je mamica prebirala jabolka, je slaba odstranila v sod. Očka je mislil, da jih bo namočil za žganje. Vendar so se pokvarila. Zato je mamica postavila .sod za hišo. Nekega dne sem opazila, da je veverica prišla po jabolko in ga odnesla s seboj. Na hrastovi veji ga je razpolovila in odstra- . nila pečke. Ker so veverice še prihajale po jabolka, sem z veliko težavo odnesla sod v gozd takoj za našo hišo. Vsak dan smo opazovali veverice, kako odnašajo jabolka. A pojavil se je neki zelo nezaželeni zlikovec, ki gotovo ni imel denarja, da bi si kupil sod. Zato je nekega večera, ko smo že vsi spali, prišel ponj. Stresel je jabolka iz soda in ga odnesel. Posel mu je gotovo lepo cvetel. Upam, da bo tudi on hranil veverice, kakor sem jih jaz, a zelo dvomim, da bi veverice še zaupale takemu zlikovcu! Anka Relehar, osn. šola Voklo Avtomobilska žarometa sta kot sveder prebadala temo in nam utirala pot naprej, skozi gozd, onkraj katerega svet preide v položno, travnato planjavo, očiščeno drevja in grmičevja. Kmet Kos gotovo ni bog-ve kako navdušen nad mlako, ki kot sivkast, sluzav polip čepi sredi terasastih pašnikov. Več škode kakor koristi mu prinaša. Edina prednost blatne, s trstičjem obrasle kotanje so žabe. Konec marca oziroma v prvih dneh aprila, odvisno od temperatur, prilezejo iz muljastega dna ter vzvalovijo lenivo gladino močvare. Takrat napoči čas gurmanov. Ne prej in ne dosti kasneje. Nožice drobnih dvoživk so namreč užitne samo določeno obdobje, do začetka svatbenih pesmi. GOMAZEČI PLEN Postavili smo se torej k robu smrdečega tolmuna in z grabljami v rokah oprezali za lastnicami okroglih, rjavkastih glavic, zvedavo kukajočih v luči citroenovih reflektorjev. Prijatelj Rok jih je spretno metal na breg, da bi zbegane živalce mala Regina nato stlačila v pripravljeni polivinil. Ostali smo ju sicer posnemali, a brez uspeha; leseni zobje so zmeraj znova segli v prazno. Edini rezultat petminutnega obupnega mahanja je bilo zlomljeno držalo. Šele močnejše kovinsko orodje, ki smo si ga izposodili pri gospodarju posestva, je brez škode preneslo nerodno onegavljenje po cmokajoči brozgi. No, okrog polnoči sem končno tudi jaz slavil zmagoslavje ter uplenil lep, debel primerek. Potlej so stvari naglo napredovale. Žabji zbor je spoznal, da mislimo resno, ter jel iskati zatočišče v ilovnatem obrežju. Bolj nam ne bi mogel ustreči, saj smo z vsakim potegom spravili na plan dve ali tri skakalke. Ob enih zjutraj se nas je jela lotevati utrujenost in ker sta dve zvrhani vrečki obetali kar obilno kosilo, smo pobrali šila in kopita ter, umazani, vendar zadovoljni, odropotali proti dolini. Rok, vodja »odprave«, je resda nejevoljno godrnjal in razlagal, da ulov ni ravno rekorden in da izkupička ni moč primerjati z lanskimi štiristotimi žabami — mi smo jih našteli trikrat manj — toda dobri - lovci so itak vedno pretirano samokritični. BITJE, KI JE PREŽIVELO DINOZAVRE Pa še beseda, dve o regicah nasploh. Biologi jim pripisujejo precejšen pomen. Švica je s posebnim predpisom, ki preprečuje rušenje naravnega ravnotežja v mikrofavni, strogo prepovedala kakršenkoli lov nanje. V Sloveniji menda navzlic naraščajočemu povpraševanju po ocvrtih bedrcih niso ogrožene. Klasično, z£°lj priložnostno nabiranje žab, uveljavljeno že sto in sto let, pač ne vodi V iztrebljenje. Drugače je seveda v predelih, kjer ljudje intenzivno in sistematično iščejo skakajoče poslastice, namenjen« za izvoz. Da, žabe celo prodajamo čez mejo. Ponekod v tujini so zelo čislano blago, ki prinaša bogate dobitke. Spet drugod jih kot jedilo zavračajo, čeprav vedo, da sodi meso z miniaturni stegenc v kategorijo kvalitetne dietne hrane. Na Hrvaškem* denimo, premore izredno malo »občudovalcev« in tudi sosednji Avstrijci zanj niso kaj prida vneti. Pristni Francoz pa, kadar se mu ponudi priložnost, ne bo nikoli okleval naročiti obilne porcije. Vse več je umetnih, ribogojnicam podobnih gojišč, kjer načrtno krmljenje Rane esculen-te (latinsko — op. p.) daje odlič* ne rezultate. Domiselnim »farmarjem« nikdar ne zmanjka odjemalcev. Zelena amfibija je razširjena p° vsej Evropi, od Italije in Sicilije do Kaspijskega morja. Samčki dosežejo okrog 8 cm v dolžino, samičke nekoliko več. Plašnost in izjemna prilagodljivost sta tem nenavadnih bitjem omogočila, da so kot vrsta preživela vzpon in izumrtje dinozavrov ter iz svojih luž spremljala rojstvo »gole opice«. Spretno plezajo, plavajo in spreminjajo barvo kože. Meča odrivnih udOv so osup' ljivo podobna človeškim. Zro mrče.s muhe, žuželke, komarje, črve, polže in hrošče, njih pa napadajo kače. štorklje, ježi, čaplje, dihurji, sove in krokarji. A najhujši sovražnik užitnih žabjih podvrst je vseeno človek-Na trgu v Strassburgu so branjevke še pred leti vsako sezono pretopil v denar okrog 75 tisoč parov odrtih krakov. Pomembni potrošniki trdoživih vretenčarjev se zadnje čase medicinski instituti, ki opravljajo razne znanstvene eksperimente (ugotavljanje nosečnosti!). Poleg Švicarjev tudi Nemci močno omejujejo plenjenje domačih rib' nikov in močvirij ter žabe raje uvažajo iz Italije, Francije, severne Grčije in — Jugoslavije. I. Guzelj KAWi ŽIVIL. A RADIO O ^oročila poslušajte vsak dan ob 4;*0, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) 11, 12, 13, 14, 15, 19.30 (radijski dnevnik), 22, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13» 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. SOBOTA, 5. MAJA 30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-Jifeja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 pasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; Plesni ritmi s koncertnih odrov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 j? domače; 13.30 Priporočajo vam; si pesmijo in besedo po Jugo-1 15.40 Pojo naši operni pevci; u>.0() Vrtiljak; 16.40 S knjižnega 7 16-55 Glasbena medigra; 17.10 £ ansamblom The Tattoos; 17.20 ^remo v kino; 18.15 Dobimo se ob 's«v uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko "oc> otroci; 19.15 Minute z ansamblomLojzeta Slaka; 20.00 Večer z »enko Pinterič, njenimi gosti in P esnim orkestrom RTV Ljubljana. Oh!i • Prijetno razvedrilo; 22.20 ^aaaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden, ^gi program va, -Uv°dni akordi; 8.40 Sobota na 14 nn r\j 12.40 Panorama zvokov; 7 w dorasli tako, kako pa mi; 14.20 Gla uSamblom Silva Stingla; 14.35 zlw£l variete; 15.35 Zabavni Dan1' fllmska glasba in še kaj 16.05 sok, , smo izbrali; 16.40 3000 eKund radia Študent; 17.40 Instru-enti v ritmu; 18.00 Oddaja progre- gram ?lasbe; 18 40 Jazz na n- P">-Pet minut humorja; T vsakogar nekaj. 20 n«r Pr°gram Dor? 110 v svet; 20'20 Gaetano trJrZj • : Don Pasquale — opera v kon dejanJih; 22.40 Sobotni nočni cert; 23.55 Iz slovenske poezije. D NEDELJA, 6. MAJA >.00 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra J« otroke; 8.35 Skladbe za mladino; ST5 Koncert iz naših krajev; 10.05 u® Pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi »n dela; 10.45 Naši poslušalci j ,aJ° m pozdravljajo 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Popularne operne melodije; 14.30 Humoreska tega ^ona: Idealen zakon; 15.05 Radij-15 L1^ ~ L. Aškenazy: Biskvit; dpi- i asbeni »ntermezzo; 16.00 Ne-eijsko športno popoldne; 18.00 otr ■ Z nami; 1900 Lahko noč' 20 tv\l[r !9.15 Glasbene razglednice; J W v nedeljo zvečer; 22.20 Zaple-no 0Q ?ami; 23 05 Literarni noktur- - ^-15 Jazz za vse. ^gi program 8 40 ri zvoki za nedeljsko jutro; snvoi!jlasbeni mozaik; 9.35 Nedeljski l4on°n,; 1200 Opoldanski cocktail; Nph i- lasba ne pozna meja; 15.00 pijana valu 202. 2005ji«£rOgram Icrarv, Portni dogodki dneva; 20.15 slovel kar ste izbrali; 23.55 Iz 'ovenske poezije. PONEDELJEK, ^^^ 7. MAJA tinej?°qrS jutro; 8-10 Glasbena ma-2godb- o S ?isan,.fYet. PravlJic in °rke<J;\ /'ena za 1 številko 15 din 1,1 °«lasi: do 10 besed 2 din- VSaka nadaljnja beseda PopUsl'. ,)a'očniki imajo 25% ne „i a Neplačanih oglasov Pfon„.'i lv,Jamo- " Oproščeno "ega davka po pristoj-___(',n mnenju 421-1/72. ročajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Raphaele; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; "18.35 Signali; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Vitala Ahači-ča; 20.00 Ti in opera; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo. Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Nenavadni pogovori; 14.20 Sprehodi instrumentov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Pota našega gospodarstva; 17.50 Orgle v ritmu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 Igramo za vas; 19.40 Svetovna reportaža. Tretji program 20.05 Mojstra romantičnega baleta: Delibes in Čajkovski; 20.50 Literarni večer; 21.40 Koncertantni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Janez Matičič; 23.55 Iz slovenske poezije. TOREK, 8. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9..05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Haydnov kvartet za oddih ob glasbi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Z ansamblom Mojmi-ra Šepeta; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Pota sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s fanti treh dolin; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Radijska igra — Ko-smač-Trekman: Pomladni dan; 21.49 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Solistična in komorna glasba Danila Švare. O Q V KRANJU ^_od 9. do 19. ure_ Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jih poslušali; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Deset minut v ritmu ročk and rolla; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet miriut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse. Tretji program 20.05 V korak s časom; 20.15 Slovenski zborovski skladatelji: Marij Kogoj; 20.45 Minute z violinistom Pavlom Škabarjem; 21.40 Milanski koncertni večeri; 23.10 Franz Schu-bert: Klavirski trio v Es-duru, op. 100; 23.55 Iz slovenske poezije. SREDA, 9. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev); 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Odlomki iz oper Borisa Papandopula; 12.40 Posebna oddaja: Ljubljana, mesto odpora; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital violinista Srečka Zalokarja; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albtfma slovenskih avtorjev; 17.10 Naša glasbena galerija; 18.00 Boj za svobodo še ni povsod končan; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Tek prijateljstva — prenos; 20.15 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo); 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 16.05 Srečanje melodij; 16.40 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki .v zgodovini; 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam glasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu in tam. Tretji program 20.05 Kultura danes; 20.20 Operni koncert; - 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.55 Iz slovenske poezije. v ČETRTEK, 10. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Slovenske narodne poje ženski vokalni kvartet; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Melodije Antona Lajovica; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek z orkestrom RTV Beograd; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Dva najmlajša predstavnika naše skladateljske generacije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek-; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Zvoki z orkestrom newyorške filharmonije; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz sodobne italijanske glasbene literature. Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Mehurčki; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavnih melodij; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom Silva Štingla; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes. Tretji program 20.05 Večerni concertino; 20.55 Mednarodna radijska univerza; 21.05 Iz repertoarja zbora slovenske filharmonije; 21.40 Marijan Lipovšek: Kompozicijski stavek Marija Kogoja; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.55 Iz slovenske poezije. PETEK, 11, MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Koncert za mlade poslušalce; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Antonin .Dvorak: sklepni prizor opere Rusalka; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za otroke otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Jakob Šegula: iz cikla Devet skladb za klavir; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Domenica Savina; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Svet in mi; 17.50 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmevj z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. Tretji program 20.05 Radijska igra — Dane Zaje: Likvidacija; 21.08 Ubald Vrabec: Simfonia breve; 21.40 Pevski sekstet Luca Marenzio; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.20 Bach v priredbah; 23.55 Iz slovenske poezije. O H2o Hi Cesta JLA 6/1 T nebotičnik i PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ TA TEDEN NA TV Sobota, 5. maja, ob 21.20: ŠERIF V NEW YORKU — ameriški barvni serijski filmi režiser Richard Colla, v gl. vlogi Dennis Weaver; Sam McCloud je šerifov pomočnik v podeželskem mestecu Taos v New Mexicu. Mestece ima le nekaj čez tisoč prebivalcev. Sam McClouda premestijo v New York, kjer naleti na nešteto težav. Ovira ga gost promet, gneča in čisto drugačne metode velemestne policije. McCloudu se večkrat zatakne, toda vedno se izmaže z zvijačami in triki, ki se jih je naučil na zahodu. Sreda, 9. maja, ob 21.25: POZDRAVITE LASTOVKE — češki barvni film; režiser Ja-romil Jireš, v gl. vlogi Magda Vašaryova; Film opisuje tragično usodo 22-letnega dekleta in njenih zadnjih 99 dni v jetnišnici, preden mora v celico smrti. Maruška — borka odporniškega gibanja — se v teh trenutkih spominja otroštva, ilegalnega dela, prve ljubezni, zasliševanj na gestapu in nazadnje sodbe. Spomini ji dajejo moč, da vzdrži in skoraj mirno pričaka zadnjo uro. Film je posnet po resničnih beležkah Maruške Kunderžikove. Beležke so pretihotapili iz zapora in so pravo književno delo, vredno pozornosti. Petek, 11. maja, ob 20.30: REŠILNI. ČOLN — ameriški film; režiser Alfred Hitchoock, v gl. vlogah: Tallulah Bankhead, John Hodiak, William Bendix, Walter Slezak, Mary Anderson, Henry Jull; Rešilni čoln je Hitchoock posnel 1943. leta po romanu Johi a Steinbecka. To je vojni film o skupini brodolomcev v rešilnem čolnu. Njihova odisejada je polna nevarnosti, še posebej, ker je med njimi Nemec — podmorničar, ki jih hoče po svoji poti popeljati v rešitev. m 0 SOBOTA 5. MAJA 9.35 TV v šoli (RTV (Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 14.55 Nogometni finale za angleški pokal — prenos srečanja Leeds : Sunder-land iz Wembleya (EVR), 17.00 Vaterpolo Jadran (Split) : Partizan (Beograd) — prenos s Hvara (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — barvni film, 19.00 Risanka, 19.10 Mozaik, 19.15 Od danes do jutri — TV kabaret, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Moji gostje in jaz: Tereza Kesovija (RTV Zagreb), 21.20 Šerif v New Yorku — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) NEDELJA 6. MAJA 8.50 Neznani» leteči predmeti — serijski barvni film, 9.45 Po domače z ansamblom J. Burnika — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Z nasmehom na pot, Skrivnosti Jadrana (RTV Ljubljana), 11.50 TV kažipot, 12.15 Naše malo mesto (RTV Zagreb), 13.05 Poročila, 13.10 Delavski amandmaji — oddaja TV Beograd, 14.00 Ljudje in zemlja, 15.00 Po domače z ansamblom Borisa Franka, 15.25 Z Mojcej pri Ker-njaku, 15.55 Lice ob licu — barvna oddaja TV Beograd, 16.45 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 17.00 Vaterpolo za pokal Jugoslavije — srečanje Mladost : Partizan — prenos s Hvara (RTV Zagreb), 17.55 Poročila, 18.00 Bitka za Normandijo — dokumentarni film, 19.40 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 V avtobusu — serijski film, 21.25 Naši humoristi (RTV Zagreb), 2L40 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK 7. MAJA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 TV v goli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 TV obzornik, 18.00 Varšavski spomeniki — barvna oddaja, 18.20 Debelinko — poljska nadaljevanka, 18.50 Mozaik, 18.55 Peterčki — barvna oddaja, 19.35 Pes, maček in avtomobil — barvna oddaja, 19.40 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Intervju š poljskimi gosti, 20.35'Pre-ko devetih mostov — poljska TV drama, 21.35 Družinski koncert, 22.20 Poročila (RTV. Ljubljana) H nn 1X1 TOREK 8. MAJA H novitev (RTV Beograd), 17.15 Delavski amandmaji — ponovitev, 17.45 Ela Peroci: Nina in Ivo in veliko dežnikov — barvna oddaja, 18.00 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.20 Narodna glasba Srbije — oddaja TV Beograd, 18.50 Mozaik, 18.55 O tuberkulozi, 19.15 Mesta: Subotica — oddaja TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Diagonale, 21.20 L. N. Tolstoj: Vojna in mir -barvna TV nadaljevanka, 22.10 Fo-ročila (RTV Ljubljana) SREDA 9. MAJA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pre gled (RTV Beograd), 17.40 Z nasmehom na pot, 18.10 Obzornik, 18. Od filma do filma, 18.45 Moza k, 18.50 Živa filozofija — oddaja TV Beograd (RTV Ljubljana), 19.15 Zabavna glasba (RTV Zagreb), 19.30 Nogomet ZRN : Jugoslavija — barvni prenos iz Munchna, v odmoru ob 20.15 TV dnevnik, 21.25 Pozdravite lastovke — češki barvni film, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) ČETRTEK 10. MAJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Žarko Petan: Starši naprodaj — 1. del, 18.15 Obzornik, 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 T. Ar-sovski: Zahod nad Jezersko deželo — 3. del, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK 11. MAJA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 T V v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.40 Cesta in mi: Udeleženci v prometu, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 400 let slovenske glasbe: Ivo Petrič, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti — J. Steinbeck: Rešilni čoln — ameriški film, 22.00 XXI. stoletje — serijski film, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) AMD Kranj razpisuje javno licitacijo za: 2 osebna avtomobila zastava 750 Licitacija bo v sredo, 9. maja, ob 16. uri za družbeni sektor, za ostale pa ob 17. uri v prostorih mehanične delavnice AMD Kranj, Tomšičeva ulica. 9.35 TV v šoli, 10.40 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli -t- ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli po- 1 2 • 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1(5 18 ■ 19 20 U 22 ■ 23 24 25 ■ 27 28 29 30 31 32 33 1 35 ■36 37 ■ 38 39 40 41 ■ 42 43 44 45 46 47 ■48 49 50 51 52 53 54 Vodoravno: 1. vrsta zofe z nasloni, blazinjak, počivalnik, 7. brusilec, kdor z brusom obdeluje predmete, 13. del jezdečeve opreme na obutvi za priganjanje konja, 15. plodoviti italijanski renesančni književnik, Pietro, 16. avtomobilska oznaka za Skoplje, 17. prevara, ukana, sleparstvo, 19. Gavrilo Princip, 20. barva kože, polti, teint, 22. opna, majhna mrena, 23. bakterija okroglaste, oglaste oblike, kokus, 24. svetla zvezda v ozvezdju Orel, 26. severni jeleni, 27. dvorana, 28. dir konja, direk, v nasprotju z galopom, 30. okrasna rastlina z visečimi cvetovi, 32. vrsta mesne omake (fricassče), 34. najmanjši delec kake prvine, 35. bog ljubezni pri starih Grkih, 36. tuje moško ime; Setonov roman: »... gozdovnik«, 38. letopis, kronika, 41. del tedna, 42. strasten privrženec filma, filmski strokovnjak, 44. vrsta konjskega hoda, 45. Ivana Kobilca, 46. gledališka ali filmska prireditev, predstavljanje, 48. Davorin Trstenjak, 49. napredovanje v službi, življenjska pot, 51. žensko ime, Ljubica, 53. vrsta ženske pričeske, frizura, 54. vrsta ptiča, orehovka. % Navpično: 1. ime makedonskega književnika Koče Račina (Apostolov Solev), 2. spokornik, kdor goji askezo, 3. Nikola Tesla, 4. latinski izraz za umetnost, 5. poltema, 6. kraj v severni Madžarski in reka, ki se izliva v Tiso, 7. majhna prebivalka Brd, kjer so Brici, 8. hranjenje, reditev, 9. vrtna lopa, senčnica, hladnica, 10. znak za kemično prvino silicij, 11. portugalska kolonija v jugozahodni Afriki, 12. čopasta kokoš, škrjanec, 14. poziv, klic, 15. japonski kraj na otoku Honshu, severno od Nagoye, 18. malarijski komar, 21. natrij v spojinah, npr. natrijev oksid, 23. srbski sir iz osoljene smetane, 25. očesna ša-renica; perunika, 27. jeruzalemski grič, po njem judovsko ljudstvo, 29. pregrada, zapreka, kritje, 31. kdor dela na statvah, 32. črnosuknjež, gizdalin v fraku, 33. iskalo v medicini in tehniki, preiskovalni drog, sveder, 35. uradni r; zglas, oklic, odlok, 37. vila, bitje v romanski mitologiji, iz tega vila Morgana, 39. vodno prevozno sredstvo, 40. asirska boginja Astarta, Astarot, Ištar, 42. zi-nat zmrzel sneg, ledena skorja, 43. ime opernega pevca Smerkolja; tudi legendarni češki kralj, 46. ime več papežev, 47. angleško svetlo pivo, 50. znak za kemično prvino radij, 52. Ivan Hetrich. Rešitve pošljite do četrtka, 10. maja, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din; amer. barv. film LJUBEZENSKE MELODIJE ob 17.30 in 20. uri 8. maja amer. barv. film NEVARNO DEKLE ob 20. uri Železniki OBZORJE 5. maja amer. barv. film LJUBEZENSKE MELODIJE ob 20. uri 6. maja amer. barv. film NA POTI ZA SHILOH ob 18. in 20. uri Radovljica 5. maja jug. barvni film SLED ČRNEGA DEKLETA ob 18. uri, ital. barv. film CAS POKOLA ob 20. uri 6. maja ital. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VALAH ob 16. uri, dan. barv. film OLSENOVA BANDA ob 18. uri, jug. barv. film sled črnega dekleta ob 20. uri Kranj CENTER 5. maja franc. barvni film OBRAČUN NA KARIBIH ob 16. in 18. uri, premiera amer. barvnega filma V VRTINCU ob 20. uri 6. maja amer. barvne RISANKE ob 10. uri, ameriški barvni film V VRTINCU ob 15. in 19. uri 7. maja franc. barv. film KAKO SKRITI MRTVECA ob 16. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 18. uri 8. maja ameriški barvni film V VRTINCU ob 16. in 20. uri Kranj STORŽlC 5. maja amer. barvni film CHI-SUM, KRALJ RANCERJEV ob 16. uri, danski barvni film ŠOLA ZA NEVESTE ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma CRNA KARAVANA ob 22. uri 6. maja franc. barv. film OBRAČUN NA KARIBIH ob 14. uri, amer. barv. film CHISUM, KRALJ RANCERJEV ob 16. uri, danski barv. film ŠOLA ZA NEVESTE ob 18. uri, premiera franc. barv. filma KAKO SKRITI MRTVECA ob 20. uri 7. maja amer. barvni film CRNA KARAVANA ob 16., 18., in 20. uri 8. maja amer. barvni film CRNA KARAVANA ob 16., 18., in 20. uri Tržič 5. maja nem. barv. film TRUPLO IZ TEMZE ob 16., 18., in 20. uri 6. maja nem. barv. film TRUPLO IZ TEMZE ob 17. uri, Šved. barvni film PREGREŠNI VIKAR ob 19. uri Kamnik DOM 5. maja amer. barv. film KONJENIKI ob 18. in 20. uri 6. maja amer. barv. film KONJENIKI ob 17. uri Krvavec 5. maja amer.-špan. barvni film JOE IZ NEVAHE ob 19.30 Škofja Loka SORA 5. maja amer. barv. film NA POTI ZA SHILOH ob 18. in 20. uri 6. maja jug. barvni risani film PROFESOR BALTAZAR ob 16. uri, poročili so se v Kranju Lakotič Zdravko in Eržen Marija, Vidergar Leon in Fister Nataša, Teran Jožef in Golorej Marija, Jerman Peter Alojzij in'Pirc Marija, Ribnikar Branko in Matjašič Mira, Pečenik Alojz in Miklavžič Leonida, ŽivkoviČ Slobodan in Dolenc Sonja (21. aprila), Rozenzopf Jakob in Nadižar Marija, Meglic Jakob in Verdnik Marija, Jenko Marijan in Ferenčak Brigita, Klepec Jožef in Kralj Stanislava, Rozman Srečko in ' Drnovšek Vida, Štefančič Ivan in Požar Marjetka, Berce Stanislav in Šolar Slavka, Perne Jožef in Praprotnik Dragica, Gros Janez in Maruško Alenka, Ahčin Marjan in Štirn Draga,- Prosen Marjan in Kozamernik Marija, Potočnik Ladislav in Virnik Nuša, Grilc Andrej in Krivec Ana, Rauch Ivan in Luin Darja, Grošelj Jakob in Rode Marjanca, Levičnik Kazimir in Vozel j Jan kiča, Šubic Janez in Kokaij Helena, Kovačič Franc in Pogačnik Ivana, Nun ar Janez in Ajdovec Olga, Starič Rupert in Lukman Sonja, Anžič Ferd. Tomo in Stepišnik Olga, Jankovič Stanislav in Podobnik Angela, Žgalin Milan in Penček Majda, Grašič Stanko in Jaklin Biserka, Fister Matej in Perčič Marija, Borišek Martin in Jeraj Slavka, Cegnar Franc in Finžgar Lidija, Hladnik Anton in Kučan Nadica, Jekovec Miroslav in Križnar Dragica, Klemene Vladimir in Jošt Frančiška, Sodnik Peter in Šenica Marjetka, Špiček Janez in' Bizjak Martinka, Cižek Anton in Prešeren Marija (28. aprila) v Tržiču Meglič Stanislav in Dobrin Marija, Konc Anton in Radič Jožica, Kogoj Marijan in Grašič Marjeta, Košir Franc in Aljančič Helena, Košnjek Marjan in Leban Veronika, Gabor Štefan in Kocjančič Zora Terezija umrli so v Kranju Logar Vinko, roj. 1899, Dacar Marta, roj. 1904, Bajželj Janez, roj. 1885, Đukarič Duka, roj. 1915, Štefanič Marija, roj. 1897, Švegelj Frančišek, roj. 1901, Omejc Janez, roj. 1900, Bitenc Ciril, roj. 1896, Race Barbara, roj. 1896, Leban Marija, roj. 1918, Kos Josip, roj. 1943, Balantič Brigita, roj. 1901, Kocjan Zofija, roj. 1900, Vreček Marija, roj. 1892, Zaje Franc, roj. 1930, Povše Terezija, roj. 1908, Draksler Marjana, roj. 1895, Kem-perle Ivan, roj. 1934, Vodnik Marija, roj. 1901 v Tržiču loterija 7 .»maj a amer. barv. film AMERI-KANEC V EVROPI ob 20. uri 8. maja amer. barv. film AMERI-KANEC V EVROPI ob 20. uri Jesenice RADIO 5. in 6. maja amer. barv. CS film NE MOTI KAVBOJA, KO LJUBI 7. in 8. maja amer.-špan. barv. CS film SVETILNIK NA KONCU SVETA Jesenice PLAVŽ 7. in 8. maja amer. barv. CS film NE MOTI KAVBOJA, KO LJUBI Dovje Mojstrana 5. maja ital. barv. CS film ZADNJA PAST 6. maja amer. barvni CS film PATTON - JEKLENI GENERAL Kranjska gora 5. maja amer. barvni CS film PATTON — JEKLENI GENERAL 6. maja ital. barv. film LJUDJE PROTI Javornik DELAVSKI DOM 5. maja amer. barv. film PADALCI PRIHAJAJO 6. maja ital. barv. CS film ZADNJA PAST Dijaški dom v Kranju razpisuje prosto delovno mesto kuharice za nedoločen čas Pogoj: kvalificirana kuharica in 3 leta prakse. Nudimo samsko stanovanje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. .5 e Srečke s končnicami so zadele dobitek N-di srečke s končnicami so zadele dobitek N-dii 10 20 5 10 90 50 02785 1.010 740 80 52635 610 17860 600 73155 1.010 322070 10.000 75695 810 11 30 162845 5.010 421 60 448215 10.010 651 100 66 30 30581 600 3206 200 81141 1.000 08616 800 532511 5.030 42746 800 540111 5.030 70166 830 82 20 583086 10.000 19592 800 27 30 64902 600 g rj 4Q 77892 800 27 20 071712 5.000 32227 630 315432 5.000 3fi407 1 000 143 ij\j't\j 1 l.VA/U 41237 600 363 «« «JL l*kj 1 UvV "" 566487 10 040 9463 r*r\s\ 1/UlntOl 1V/.V/*±1/ 16113 1000 «« on 44583 600 noo« * ™ 91563 800 0228 500 96903 i ooo 06378 840 I.UUU _ ,„no OAri 131983 ^ ooo 54958 800 U.UUU .nnnnn c rv/\rv 496303 150.000 438828 5-°°0 4 10 29 20 37454 810 68209 600 77484 1.010 68329 1.020 93294 610 76749 600 031174 10.010 562419 5.000 S Posredujemo prodajo motornega vozila osebni avto AMI-8 letnik 1970 s 73.000 prevoženimi kilometri; začetna cena je 8030 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejema Zavarovalnica Sava, PE Kranj do srede, 9. maja 1973. Zavarovalnica Sava Poslovna enota Kranj SOBOTA, 5. maja, ob 19.30 — J. Javoršek: DEŽELA GASILCEV; gostovanje v Kropi. Iskra — Elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj Naša tovarna doživlja že več let silovit vzpon na proizvodnih področjih električnih ročnih orodij, stikal, električnih števcev, urnih mehanizmov ter telefonskih naprav. Ta naš proizvodni program pa ni znan samo v Jugoslaviji, ampak se čedalje uspešneje uveljavljamo tudi na zelo zahtevnih tujih tržiščih, kamor smo uspeli plasirati naše izdelke prav zaradi visoke kvalitete, ki smo jo dosegli z uvajanjem izpopolnjenih tehnoloških postopkov ter z ustreznim prilagajanjem organizacije dela. Letošnje leto pa pomeni nov mejnik pri naših prizadevanjih za vključevanje v mednarodno delitev dela. V našem novem obratu telefonije bomo namreč začeli izdelovati najsodobnejše elektronske telefonske centrale. Pri izpolnjevanju zahtevnih nalog ter pri realizaciji perspektivnih načrtov pa je odločilen delež, ki ga s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo strokovnjaki — zato vabimo k sodelovanju diplomirane inženirje elektrotehnike za delo na področjih razvoja in programiranja elektronskih telefonskih central; diplomirane inženirje strojništva za delo na področjih konstruiranja telefonskih naprav ter uvajanja sodobnih tehnoloških postopkov; diplomirane inženirje kemije — tehnološka smer za delo v elektronski telefoniji (galvanski postopki); diplomirane ekonomiste za delo na področjih komerciale, planiranja proizvodnje ter računalniške tehnike; kemijske tehnike (lahko tudi brez prakse) za delo na področju proizvodnje ali tehnologije; Obenem objavljamo prosta delovna mesta: 1. Višjega tehnologa za plastiko in duroplaste visoka izobrazba strojne ali kemijske stroke s 4-letno prakso 2. višjega tehnologa za površinsko obdelavo visoka izobrazba kemijske stroke s 4-letno prakso 3. višjega tehnologa za štancane dele visoka izobrazba strojne stroke s 4-letno prakso 4. višjega tehnologa za obdelavo z odvzemanjem delcev visoka izobrazba strojne stroke s 4-letno prakso 5. višjega tehnologa za montažne postopke visoka izobrazba strojne stroke s 4-letno prakso, poznavanje principov študije dela ter opravljen tečaj za WF 6. strokovnega sodelavca za plan izdelave orodij in naprav visoka izobrazba strojne, elektro ali organizacijske stroke s 6-letno prakso 7. strokovnega sodelavca za plan tehnološkega razvoja telefonskih izdelkov in stikal visoka izobrazba elektro, strojne ali organizacijske stroke s 6-Ietno prakso na področju telefonije in stikal 8. strokovnega sodelavca za plan tehnološkega razvoja števcev, mehanizmov in električnega ročnega orodja visoka izobrazba elektro, strojne ali organizacijske stroke s 6-letno prakso na navedenih področjih 9. strokovnega sodelavca za področje standardizacije in tipizacije visoka izobrazba strojne ali metalurške stroke s 6-letno prakso 10. strokovnega sodelavca za področje končne kontrole konstrukcijskih načrtov visoka izobrazba strojne stroke s 6-letno prakso 11. vodjo odseka za tipske preizkuse v laboratorijskem centru visoka izobrazba elektro ali strojne stroke s 4-letno prakso na področju testiranja izdelkov ter poznavanje mednarodnih standardov za polizdelke in izdelke 12. planerja razvoja izdelkov visoka izobrazba elektro, strojne ali ekonomske stroke s 4-letno prakso 13. vrednostnega analitika izdelkov visoka izobrazba strojne ali metalurške stroke s 6-letno prakso 14. višjega projektanta II za delo na področju tovarniške standardizacije in tipizacije višja izobrazba strojne stroke s 4-letno prakso 15. višjega projektanta II . za delo na kontroli konstrukcijskih načrtov višja izobrazba strojne stroke s 4-letno prakso 16. višjega tehnologa II za področje kemijske obdelave plošč tiskanega vezja višja izobrazba kemijske stroke s 4-letno prakso Na vseh navedenih delovnih mestih je potrebno vsaj pasivno znanje enega izmed svetovnih jezikov. Če ste se odločili za zaposlitev pri nas, potem vas prosimo, da pošljete do 31. maja 1973 pisnieno vlogo na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 4, ali pa se osebno zglasite v kadrovskem oddelku naše tovarne, kjer boste lahko dobili tudi podrobnejše informacije. _ mm Prešernovo gledališče 19 W J% ||g|r 1L %JH |L# prodam Prodam dva meseca stare PIŠKE. Mlakarjeva 58, Šenčur . 2309 Zaradi letnih dopustov prodam pSA ovčarja. Škofic Jože, Delavska ce«ta 51 a, Kranj 2380 n Prodam bakreni KQTEL, KOPALNO BANJO, električni ŠTEDILNIK in moško KOLO. Informacije: Levičnik Živko, zlatar, Kranj — nasproti delikatese 2625 .Prodam mlado KRAVO (molznico). Hraše 28, Lesce 2626 Prodam STREŠNO OPEKO ?folc«, dva ŠTEDILNIKA na drva ^ olje, žensko KOLO in' MOPED. Jelenčeva 23, Kranj (Primskovo) 2627 rj^Jodam osem mesecev starega B1KA. Zalog 10, Golnik 2628 Prodam KRAVO po izbiri. Zapoge 17. Vodice 2629 Poceni prodam SLAMOREZNI-s puhalnikom. Predoslje 47, KlgnJ 2630 prodam mlado KRAVO s teletom. K°bal Sp. Gorje 73 2631 ^prodam globok OTROŠKI VOZI-h^K za 500 din. Marta Grašič, ^amna gorica 39 2632 . Prodam suhe hrušove, hrastove in borove PLOHE. Rozman, Gasilska rLranj, Stražišče 2633 Poceni prodam ŠIVALNI STROJ ugled v nedeljo. Zrimšek, Kebetova A' pranJ 2634 Modelno OMARO, MIZICO, SjVJDENCO in električni ŠTE-^»i^IK. Trzinar Anica, Kranj, Ko-roška c. 53. 2643 .Vodarn 2 POSTELJI z vzmetni-ni^ložki. 2 posteljni OMARICI in fcn A?° za Peril°- Stiglic, Gradni-k°va 3 Kranj"tel. 23136 2644 rrodam 6 tednov stare PRAŠIČJE. Apno 10, Cerklje 2651 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, KIMPEŽ na gumi kolesih in STROJ za katrco. Kleindinst, Brezje 27 2645 Prodam vrstno GARAŽO pri Zavarovalnici v Kranju ter HLADILNIK EKA. Informacije vsak dan. Ivan Likozar, Kranj, lil. 1. avg. 9. 2646 Prodam PUNTE in okrogli LES za ograjo vikendov. Ljubno 70, Pod-nart, tel. 72005 2647 Prodam motorno KOSILNICO alpina z žetveno napravo. Zg. Bela 51. 2648 Prodam DETELJO in LUCER-NO. Dvorje 44, Cerklje 2649 Prodam KOSILNICO pasquali za traktorski priključek. Dolinšek, Šte-fanja gora 27, Cerklje 2650 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič teletila. L&hovče 39, Cerklje 2652 Prodam 160 kg težko SVINJO. Zalog 48, Cerklje 2653 Prodam motorno vprežno KOSILNICO AEB v dobrem stanju. Sp. Brnik 40, Cerklje 2654 Prodam leseno BARAKO. Šimenc, Vodice 37 b. 2655 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Zg. Brnik 73, Cerklje 2656 Prodam plemenskega VOLA do 500 kg težkega. Glinje 3, Cerklje 2657 Prodam rabljen KOMBI IMV, skoraj novo KOSILNICO BCS in obračalnik maraton. Frelih Andrej, Brezje 21 2658 Prodam osem mesecev in pol brejo KRAVO, ki bo drugič teletila. Pra-protna Polica 5, Cerklje 2698 Prodam KRAVO s teletom. Luže št. 9. 2699 Prodam BETONSKO ŽELEZO (zravnano) po znižani ceni. Belčič, Staretova 28, Kranj (Cirče) 2700 Prodam novo cementno STREŠNO OPEKO »folc«. Voklo 45 2701 Prodam PUNTE, BANKINE in suhe hrastove PLOHE. Arh Peter, Preddvor 10 2702 Prodam SENO. Poizve se v trafiki Cerklje . 2703 Prodam JEDILNI KROMPIR igor. Naslov v oglasnem oddelku 2704 Prodam mlade siamske MUCKE. Remic, Jezerska 108 b, Kranj 2705 Prodam 300 kg težkega BIKA. Štupar Franc, Mlaka *1, Komenda Ugodno prodam acetilenski RAZVIJALEC, JEKLENKO in ostalo aparaturo. Šubic Andrej, Delnice 19, Poljane nad Šk. Loko 2707 Kupim 15 rabljenih smrekovih PLOHOV. Cerne, Partizanska 10, Kranj 2681 kupim Kupim TRAKTOR ali motorno KOSILNICO. Naslov v oglasnem oddelku 2680 Skupščina občine Kranj Oddelek za gospodarstvo Številka: 322-07/73-04 Datum: 30/4-1973 Na podlagi 40. člena Temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) in 8. točke Odredbe o preventivnih Ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1973 (Uradni list SRS št. 54/72) veterinarska inšpekcija skupščine občine Kranj obvešča, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu: , dne ob uri oenčur 9. maja 16. pred gasilskim domom Visoko 9. maja 17. pri zadružnem domu Jezersko 9. maja 13. na običajnem mestu Kokra 9. maja 14. na običajnem mestu 1 Preddvor 9. maja 15.30 pri gostilni »Majč« »ela 9 maja 17. na običajnem mestu predoslje 9. maja 15. pred krajevnim uradom Kokrica 9. maja 16. pred gasilskim domom Naklo 10. maja 15. pri zadružnem domu Podbrezje 10. maja 16. na običajnem mestu duplje 10. maja 17. na običajnem mestu poriče 10. maja 15. pred gostilno Irstenik 10. maja 16. na običajnem mestu Irebačevo 10. maja 14. pri Novaku maja 15. pri zadružnem domu Voklo io. maja 15.30 pri zadružnem domu ^oglje 10. maja 16. pod lipo C Iriv 10- maja 14. pri Godelmanu Verklje 10. maja 15. pri zadružnem domu io. maja 17. pri Recku Primskovo 11. maja 15. pri Vrečku maja 15. na Sejmišču 2hJ? 1L maja 17.30 pri Strahincu Str^S " 1L maja 18. pred krajevnim uradom gtražišče 12. maja 9. pri gasilskem domu gakovica 12. maja 15. pred žimoprejo maja maja 16. pri zadružnem domu oSf " 12- 16.30 pred gostilno ^rehek 12. maja 15. pred trgovino SSavi 12- maja 15.30 na običajnem mestu £*avčiče 12. maja 16. pri zadružnem domu bodreča 12. maja 17. v mlinu vozila Veterinarska inšpekcija Skupščina občine Kranj Prodam ford cortino, 1. 1966, dobro ohranjen. Gregorač, Jesenice, Kidričeva 31 2659 Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1965, Jezerska c. 42 A, Kranj 2660 GARAŽO v centru (za kranjsko pekarno) prodam. Telefon 22-180 2661 Prodam ŠKODO po delih, 1. 1971. Deloševič Maraš, Bistrica 88, Tržič Prodam dobro ohranjen audi 72 L, 1. 1968 (ima 4 vrata) garažiran. Informacije pri Urbancu, Mlakarjeva 16, Kranj 2663 GARAŽA v Kebetovi ulici v Kranju naprodaj/ Mitrovič, Valjavčeva 7, Kranj, tel. 22-250 po 15. uri 2664 Poceni prodam R 10 ali nov fiat 750. Ogled vsak dan po 14. uri. Kranj, Zasavska 23 (Orehek) 2665 Prodam dobro ohranjen fiat 750, 1. . 1967, Koželj, Milje 4, Šenčur 2666 Nujno potrebujem GARAŽO v Kranju. Bjegović Irena, Kidričeva 27, Kranj, tel. 23-439 2667 Ugodno prodam zastavo 1300, 1. 1966. Vidic, Bled, Ul. narodnih herojev 5. 2668 Prodam fiat kombi 1200 ccm, 1500 km po generalni z novimi gumami, odličen za rezervne dele in dva nova desna blatnika za AVTO fiat 1400 B, Križe 7, Tržič 2669 Prodam TAM 4500, kesonar, tehnično pregledan, registriran za leto 1973. Sodnik, Zg. Bela 56, Preddvor 2670 Kupim dobro ohranjen avtomobil zastava 750 od letnika 66 naprej. Plačam na kredit. Naslov v oglasnem oddelku. 2671 Prodam MOPED VN 14 na 4 prestave. Dragočajna 4, Smlednik 2672 Ugodno prodam R-4, Jezerska c. 95, Kranj 2673 Prodam karambolirano školjko za 101, leva stran nedotaknjena. La-hovče 40. 2674 Kupim MOPED dvobrzinski na pedala. Kovač, Zalog 30, Cerklje 2675 Nujno prodam fiat 750, let. 1969, prevoženih 52.000 km. Šinkovec, Zg. Brnik 7, Cerklje 2676 Prodam fiat 750, 1. 1970, prevoženih 23.000 km. Pševska 14, Kranj 2677 Poceni prodam fiat 850 in betonske plošče teraco. Ogled v soboto popoldan. Vrba 18. 2678 Austin 1300 prodam ali zamenjam za fiat 750. Smledniška 23, Kranj 2679 Prodam FIAT 750, letnik 1968, spredaj karamboliran. Naslov v oglasnem oddelku 2708 Nujno prodam RENAULT 10, letnik 1966. Cena po dogovoru. Bohinc Janez, kleparstvo Radovljica 2709 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB in ZASTAVO 750. Šenčur, Štefetova 18 2710 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1961. Bertoncelj Milan, Praše 7, Kranj 2711 Ugodno prodam KOMBI furgon v voznem stanju. Babič Janez, Okor-nova 8, Kokrica, Kranj 2712 Prodam VW 1300, letnik 1966. Te-netiše 33, Golnik 2713 Ugodno je naprodaj RENAULT 16, letnik 1967 in stereo SOBNO OZVOČENJE (avtomatski gramofon — telefunken). Ogrin, RADIO Tržič, telefon 70-454 od 12. do 15. ure 2714 Ugodno prodam avto ŠKODA, letnik 1969. Grimšičar, Radovljica, Partizanska 2 2715 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, plačljiv tudi s čekom. Velesovo 56, Cerklje 2716 ŠKODO 100 L, letnik 1970 prodam tudi na ček. Hafnar Vinko, Go-dešič 93 ali Šk. Loka, Cesta talcev 4, tel.85-186 2717 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968 — oktober. Brojan Janez, Mojstrana 130 2718 Prodam avto PRINC 1000 C, letnik 1972, prevoženih 12.000 km. Plačljivo tudi na kredit. Mokič Feliks, Gorenjska cesta 88, Lesce 2589 posesti Prodam enostanovanjsko HIŠO z vrtom na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 2687 V središču mesta Kranj prodam večo in manjšo HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku 2688 Prodam NJIVO med Visokim in Lužami. Poizve se v Olševku 11, Preddvor 2689 čestitke ŠLIBARJU RAJKU iz Kovorja za uspešno opravljeno diplomo na strojni fakulteti čestitajo domači 2692 pomlad polefjFra i/ 'V yk. (j® Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkureČnih cenah' v našem skladišču v Hrast j u (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KŽK -- Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Center), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! stanovanja V Kranju ali Radovljici iščem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Ponudbe poslati pod »predplačilo« 2606 Fant dobi STANOVANJE. Cesta na Klanec 22, Kranj 2682 Zamenjam dvosobno komfortno STANOVANJE v Kranju pri avtobusni postaji za trisobno komfortno. Ponudbe poslati pod »Ugodna prilika« 2683 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Kranju za enakega v Kranju ali okolici. Kovač, Trubarjev trg 2, Kranj 2684 DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju ali okolici vzamem v najem za pet let. Ponudbe poslati pod »Najemnino plačam naprej« 2685 Kupim trosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe poslati pod »Letos« 2686 izgubljeno Žensko drap JOPICO, izgubljeno v gozdu na Rupi, vrnite prosim na naslov v oglasnem oddelku 2694 Od Cerkelj do Šenčurja sem izgubil »RENE« od sadilca za krompir. Najditelja prosim, da jih vrne v Cerklje št. 35 ali v Šenčur št. 27 2695 zaposlitve Iščem ŽENSKO za delo na vrtu. Poizve se pri Levičniku Živku, zlatar, Kranj (nasproti Delikatese) 2691. Iščem UPOKOJENKO za varstvo tri leta starega otroka od 7. do 12. oziroma od 13. do 18. ure (lahko tudi na svojem domu). Cerne, Partizanska 10, Kranj 2690 zenitve Vdovec, očka, srednjih let, primerno situiran, želi spoznati preprosto žensko do 40 let za skupno življenje. Samo resne ponudbe pod »Nudim ti dom« 2693 prireditve LETNI BIFE ob ZBILJSKEM JEZERU vabi v soboto, 5. maja, in nedeljo na ZABAVO s PLESOM, ki bo odslej redna v lepem vremenu. Obiščite ta lep rekreacijski center. Vabljeni! 2696 ostalo LOKAL kupim ali vzamem v najem. Ponudbe poslati pod »dogovor« 2697 Opozarjam Florjančičevo in Ko-vačičevo,' Cesta talcev 13 in 15 a, Kranj naj se v moje zadeve ne vmešavata. Bakovnik Franjo, Cesta talcev 11, Kranj 2697 ¥ J% Cji 10 Sobota — 5. maja 1973 ja zamudnike s Cerkljanskega bo cepljenje 14. maja 1973 ob 15. kr -Pri zadružnem domu v Cerkljah, za zamudnike iz ostalih jrajev 14. maja 1973 ob 15. uri na Sejmišču v Kranju, da . se m°ra pripeljati vse pse, ki so starejši od 3 mesecev, je 25 v register psov. Tarifa za cepljenje in pasjo značko bol za zaniudnike pa 30 din. Cepljenje je zaradi nevarnosti }a 52.1?1. strogo obvezno. Vsi necepljeni psi bodo pokončani, n,kl Pa prijavljeni sodniku za prekrške. Veliki kelih je del dragocenega plena vrednega okoli 18 milijonov starih din. Vse stvari so po zaslugi učinkovitega dela kranjskih in ljubljanskih kriminalistov spet na svojem mestu na Brezjah. 1 Dragotine vrnjene cerkvi V noči na 29. april so kriminalisti potrkali na vrata stanovanja Marte R. v Brezovici pri Ljubljani. V stanovanju so našli njenega fanta 21-letnega Petra Reharja. Pri preverjanju je namreč padel sum, da je vlomil in okradel romarsko cerkev na Brezjah prav Rehar. Pri preiskavi so kriminalisti našli v kuhinji in shrambi zlato monstranco, velik kelih in obe kroni ter še nekaj predmetov, ki pa so last neke druge cerkve. Peter Rehar vloma ne taji. Zdaj je v preiskovalnem zaporu. Kriminalistom je povedal, da se je odpeljal 23. aprila na Brezje, ker je v cerkvi hotel pobrati denar. Bili so velikonočni prazniki, v cerkvi je bilo veliko obiskovalcev, zato je računal, da bodo nabiralniki polni. Potem ko si je popoldne cerkev ogedal, je šel okoli 19. ure še enkrat v cerkev in se skril za božji grob. Tam je počakal, da so cerkev zaklenili. Najprej je vlomil v omarico na stranskem oltarju, pa je bila prazna. Nad oltarjem pa je opazil sliko Marije pomagaj z vdelanima kronama. Odluščil je kroni in si ju prilastil. Na glavnem oltarju je prav tako kot na stranskem nasilno odprl omarico ter vzel iz nje zlato monštranco z vdelanimi dragimi kamni, delo vredno kakih 150.000 din. Vzel je tudi večji kelih. Nato se je lotil vrat v za-krstijo, ker je menil, da bo tam našel denar. Vendar mu vrat ni uspelo odpreti. Cerkev je zapustil okoli pol druge ure zjutraj in se s potovalko, v kateri je nosil ukradene dragocenosti, odpravil proti Ljubljani. Takoj je poiskal svojega dekleta in pri njej shranil dragocenosti. Zlatnino je nameraval, kot je sam povedal, prodati. Dragocene predmete so že vrnili cerkvi na Brezjah. Tako je bil v pičlih štirih dneh pojasnjen eden največjih vlomov zadnjih let na Gorenjskem. Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 4. maja do 10. maja od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bernik Karel, "telefon 89-598 do Gorenje vasi, od tu naprej pa kličite Zdravstveni dom Škofja Loka tel. 85-440 V spomin Minilo je leto dni, odkar je za vedno zaspal moj dragi mož Franci Zupan Vsem, ki so ga ohranili v lepem spominu, topla hvala. Z bolečino v srcu žena Pepi Kovor, 4. maja 1973 Uprava javne varnosti v Kranju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodjo pisarne 4 2. strojepisko 3. hišnika 4. vodjo pisarne PMM Brnik 5. vodjo pisarne postaje mejne milice Ljubelj Pogoji za razpisana delovna mesta so: 1. upravno administrativna šola ali ekonomska šola 2. dveletna administrativna šola 3. kvalificirani delavec 4. upravno administrativna šola ali ekonomska šola 5. upravno administrativna šola ali ekonomska šola Prijave sprejema uprava do zasedbe delovnega mesta. nesreče s sod i sca Okrožno sodišče v Kranju je pred kratkim obsodilo zahodnonem-škega državljana Endersa Fritza, rojenega 1903, iz Ulma, na eno leto zapora, ker je povzročil prometno nesrečo, v kateri je ena oseba umrla. Nesreča se je pripetila 14. junija 1969. leta v bližini Mojstrane. Voznik Enders Fritz je z osebnim avtomobilom znamke mercedes v nepreglednem ovinku zapeljal na levo stran ceste in se zaletel v osebni avtomobil znamke NSZ princ, ki ga je pravilno po svoji desni vozil Dragan Kramer. Trčenje je bilo tako hudo, da je kmalu po nesreči sopotnica Slavica Kramer umrla. Ranjena sta bila tudi voznik Kramer in pa avstralski državljan Bruce Flynn, avtostopar, ki ga je voznik Kramer vzel v avtomobil. Obtoženec je po nesreči izjavil, da bo bival na Bledu, vendar pa je kmalu nato pobegnil in odpotoval domov. Na številna vabila sodišča se ni odzval, tako da mu je sodišče sodilo v odsotnosti. Sodišče je ugotovilo, da je prometno nesrečo zakrivil obtoženi, s tem da je zapeljal na levo stran ceste. To je ugotovilo na podlagi sledov na cesti in iz izjav prič. Ni pa verjelo izjavam obtoženca, ki jih je dal dan po nesreči preiskovalnemu sodniku, da je namreč Kramerjevo vozilo zanašalo po cesti ter da se je zaletelo v njegov avtomobil. Da Kramerjevo vozilo pred nesrečo ni zanašalo, je povedal tudi avtostopar, ki seje vozil v Kramerjevem avtomobilu. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da gre za majhno stopnjo krivde, saj ocenjuje, da je obtoženec storil dejanje iz nezavestne malomarnosti. Vožnja po tistem delu ceste je zaradi nenadnega klanca in ovinka res nevarna, obtoženec pa je bil nepazljiv in je zašel na levo stran. Sodišče se ni odločilo za strogi zapor, ker je upoštevalo, da je obtoženec že precej v letih, dejanje pa že časovno odmaknjeno. Zahvala Ob smrti naše drage mame, babice in prababice Marije Vreček, roj. Pernuš upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo spremili k njenemu zadnemu počitku in ji poklonili cvetje in vence ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini za obiske in tolažilne besede na domu, g. dr. Hriberniku za večletno »požrtvovalno zdravljenje, njenim in mojim prijateljicam za vso pomoč v težkih trenutkih, vsem našim sodelavcem podj. Central, nab. org. Iskra Commerce, Gradisa in Kokre v Kranju in društvu upokojencev za prelepo petje. Vsem še enkrat Iskrena hvaLa. hčerka Marica z družino Kranj, 3. maja 1973 V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je za vedno zapustil v 74. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče in praded Alojz Bogataj Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 5. maja, ob 15.30 na pokopališče v Lesce. Žalujoči: žena Marija, otroci Jelka, Franc, Štefka, Lojze, Marija, Janez in Vinko z družinami, vnuki, vnukinje in pravnukinja ter drugo sorodstvo Studenčice, Breg, Kropa, Železniki, Lesce, Žiri, 3. maja 1973 1/1 W f% Sobota — 5. maja 1973 Zahvala Ob boleči izgubi ljubljenega moža, strica in svaka Antona Likarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi pomagali v najtežjih trenutkih in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se organizaciji ZB, društvu upokojencev, pevcem za lepe žalostinke in govornikom ob odprtem grobu. Iskrena hvala dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih in vsem za denarno pomoč in vence. Lepo se tudi zahvaljujem g. župniku za opravljeni pogreb ter vsem za darovane vence in cvetje. Žalujoča žena in sorodniki Jesenice, 5. maja 1973 Izza avtobusa na cesto Na cesti prvega reda v Dovjah je v četrtek, 26. aprila, popoldne voznik osebnega avtomobila Mirko Bratina (roj. 1949) iz Sp. Gorij zadel Franca Lotriča (roj. 1930) z Dovjega. Nesreča se je pripetila, ko je voznik Bratina v ; Dovjem prehiteval stoječi avtobus, izza avtobusa pa je nenadoma na cesto pritekel Franc Lotrič. Pešca so ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Zadel kolesarja V križišču Zupančičeve ulice in Ceste talcev v Kranju se je v četrtek, 26. 1 aprila, nekaj po -22. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Darko Kavčič (roj. 1951), iz Kranja je v križišču zavijal v leva Pri tem je vozil po levi strani cestišča in tam zadel s prednjim levim blatnikom kolesarja Alojzija Perneta (roj. 1899) iz Kranja, ki je pripeljal iz nasprotne smeri po svoji desni. V nesreči huje ranjenega kolesarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Trčil v drevo V petek, 27. aprila, ob drugi uri zjutraj se je pripetila prometna nezgoda na cesti ,drugega reda med Lahovčami in Vopovljami. Voznik osebnega avtomobila Ludvik Stare (roj. 1943) iz Sp. Brnika je v Vopovljah zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v desno s ceste in trčil v drevo. Voznik ni bil ranjen, škode na vozilu pa je za 20.000 din. Nepravilno prehitevanje Na cesti prvega reda na Orehku se je v petek, 27. aprila, ob 18.25 pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznica osebnega avtomobila Aleksandra Poženel (roj. 1946) iz Kranja je na Orehku prehitevala kolono avtomobilov, pri tem pa je s prednjim delom svojega avtomobila zadela v levo bočno stran osebnega avtomobila Janeza Bukovnika iz Tupalič, ki je vozil v isto smer in pravilno zavijal v levo. V j nesreči je bila lažje ranjena sopotnica v avtomobilu voznice Poženelove. Škode na avtomobilih je za 29.000 din. Nezasenčene luči Na cesti tretjega reda Podkočna—Lipce pri Jesenicah se je v petek, 27-aprila, ob .19.45 pripetila prometna nezgoda zaradi nezasenčenih luči. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Jože Zurc (roj. 1935) je vozil od Jesenic proti Blejski Dobravi. Na klancu pod vasjo Lipce mu je iz nasprotne smeri pripeljal avtomobil z nezasenčenimi lučmi, vozil ga je Nikola Marinčič z Jesenic. Luči so voznika Zurca zaslepile, tako daje kljub zaviranju zadel ročni voziček, ki ga je pravilno po desni strani peljal Roman Leban (roj. 1956) z Jesenic. V nesreči je bil Roman Leban lažje ranjen. Neprimerna hitrost V petek, 27. aprila, okoli 22. ure se je na cesti drugega reda med Škof)0 Loko in Poljanami v vasi Gaberk pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Zvonko Štefe (roj. 1953) iz Kranja je vozil proti Škofj1 Loki. V Gaberku je njegov avtomobil v levem nepreglednem ovinku zaneslo s ceste, vozil je nekaj časa po strmem bregu, nato pa je avtomobil trčil v drevo. Voznik Štefe in sopotnica sta bila v nesreči hudo ranjena. Škode na vozilu je za 15.000 din. Zaneslo avtomobil V nedeljo, 29. aprila, ob 4.30 zjutraj se je pripetila na cesti drugega reda med Kranjem in Jezerskim v Miljah prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vladimir Žužek (roj. 1950) iz Škofje Loke je vozil od Preddvora proti Kranju. V Miljah je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti v blagem levem ovinku zaneslo v levo, kjer je najprej trčil v smernik, nato pa \ kup gramoza. Od tu pa je avtomobil odbilo v drog električne napeljave. Pf tem sta iz avtomobila padla sopotnika Fehim Sulić in Franko Pišler, oba ,z Škofje Loke. Hudo ranjena so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik Žužek je bil le lažje ranjen. Škode na avtomobilu je za 20.000 din. Zapeljal v desno V nedeljo, 29. aprila, popoldne je na cesti drugega reda med Škofjo Loko in Železniki v vasi Binkelj voznik osebnega avtomobila Boris Likar (roj. 1954) iz Vojskega iz neznanega vzroka zapeljal na desno stran ceste, kjer je trčil v dve betonski vereji, nato pa se je vozilo zasukalo in prevrnilo. Voznik 111 sopotnik Vlado Poljanec iz Idrije sta pri tem padla iz avtomobila. Voznik )e bil hudo ranjen, sopotnik pa lažje. Škode je za 10.000 din. Nenadoma na cesto V ponedeljek, 30. aprila, dopoldne je voznik osebnega avtomobil3 Bogomir Pevec, (roj. 1947) iz Kranja, peljal od Bleda proti Boh. Bistrici. ^ i Soteski pri hiši št. 53.pa je z dvorišča nenadoma pripeljal na cesto in zavija levo mopedist Franc Fekonja (roj. 1954) iz Boh. Bele. Pri trčenju je bil mopedist huje ranjen. Nezgoda male kolesarke V ponedeljek, 30. aprila, popoldne se je 10-letna Simona Ovsenek iz Kranja peljala iz Kranja proti Hrastju. Na avtobusnem postajališču pred hišo Št. 62 je obrnila in se. nekaj časa peljala po levi strani, nato pa je nenadoma, ne da bi nakazala smer z roko, zapeljala na desno stran ceste. Takrat je iz Hra* stja pripeljal z osebnim svtomobilom Anton Piršič (roj. 1923) iz Kranja 1(1 kolesarko kljub močnemu zaviranju in izogibanju zadel. Ranjeno deklico prepeljali v bolnišnico. Čelno trčenje V ponedeljek, 30. aprila, ob 21.50 se je na cesti četrtega reda v Krop1 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Gartner (roj' 1936) iz Krope je vozil proti Kropi po sredini ceste. Iz nasprotne smeri pa J® pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega avtomobila Tomo Filipovi* (roj. 1939) iz Brezovice pri Kropi. Avtomobila sta čelno trčila. V nesreči jeb1' Filipovičev sopotnik Slavko Bogožalec iz Brezovice hudo ranjen, oba voznik3 in pa sopotnik Roman Šut iz Brezovice pa lažje. Škode na avtomobilih je z3 20.000 din. Izsiljevanje prednosti V križišču cest drugega reda Kranj—Mengeš in Šenčur—Bivje se je maja popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobil3 Jelka Vučkovič, (roj. 1943) iz Celja je peljala proti Kranju. V Bivju pa je® stranske ceste izsiljeval prednost voznik osebnega avtomobila Jože Robi6" (roj. 1934) iz Zg. Brnika. V trčenju je bil voznik Roblek ranjen in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Škode na vozilih je za 15.000 din. Neprevidno čez cesto Na cesti prvega reda v Naklem je v torek, 1. maja, ob 19.15 pri odcep11 ceste za Okroglo z leve strani nenadoma pritekla na cesto 7-letna Natalij/ Zaje iz Tržiča in se zaletela v avtomobil Leopolda Ravnika iz Boh. Bele, ki J® v koloni vozil od Kranja proti Podtaboru. Deklico so hudo ranjeno prepeljal' v ljubljansko bolnišnico. L. M- Podjetje Usluga Stražišče — Kranj objavlja prosto delovno mesto administratorja Pogoj: srednja ekonomska šola, praksa zaželena. Nastop dela takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje je treba vložiti v pisarni podjetja Kranj, Seljakova 7. V. mladinski prvomajski vaterpolski turnir Triglavanom pokal v trajno last srednja prireditev med prvomajskimi prazniki v Kranju je bila • 8ekakor V. mladinski vaterpolski prvomajski turnir. V treh dneh se mZa najboljšega potegovalo osem moštev: Partizan in Crvena zvezda JMeograd), Mladost ter Medveščak (Zagreb), Primorje (Reka), Koper, .P^ezentanca Gorenjske ter domači Triglav. Pod pokroviteljstvom telflnS^e konference ZMS Kranj in tovarne Save je letošnje ^Kmovanje spet odlično organizirala vaterpolska sekcija pri PK .^aslov najboljšega so osvojili "nadi vaterpolisti Triglava, ki so Pokazali, kako se je treba, kljub Pomanjkljivostim, boriti za visoko yrstitev. Vsi igralci so dali vse od zebe. Tako so Trigavani že tretjič aPored osvojili prvo mesto in s tem občinske konference t ^ > v trajno last. Pripomniti je eba, da Kranjčani že na vseh ^osedanjih petih turnirjih niso j,, f^li poraza, saj so zmagali kar ' \rikrat, enkrat pa je bila najboljša Kipa Mladosti. Za zmagovalno ®J»Po so igrali: Cermelj, Z. Malava-Calič, Kuhar, Hribar, Strgar, B. ^ariha, Švegelj, Planinšek, Kraše-sn°' ^ Stariha, Manfreda. Gonilna a Kranjčanov je bil vsekakor odrxeZentant anez švegelj, ki mu je ta * v statira' tudi drugi reprezen-Že h g° Malavaš^- Omenili smo ' oa tudi ostali niso štedili z .mi» saj so po končanem tekmovat0 .Za najboljšega vratarja izbrali atarJa zmagovalnega moštva Cer-Tv iS' najt>oljši strelec pa je bil '"gavan Calič z 18 zadetki. V tu? Tri8lava Je tokrat nastopil i 1 . najmlajši igralec turnirja, ^ornaj 12-letni Jožko Stariha, ki je s nHk1"? nastopom pokazal, da v pnnodnosti lahko trener Didič una nanj, saj se bo ob dobrem treningu razvil v odličnega vaterpolista. Prva tri moštva Triglav, Partizan in Primorje so na turnirju pokazala največ, saj so predstavljali vrh jugoslovanskega mladinskega vaterpola. Ostali pa so na najkvalitetnejšem dosedanjem turnirju in najštevilnejšem zaigrali tako kot znajo. Svoj pečat odlični organizaciji so dali tudi sodniki Hrestak (Zagreb), Mečkič (Beograd), Pičulin, Didič, Chvatal, F. Rebolj (vsi Kranj), saj so na presenečenje vseh zadovoljivo opravili svojo nalogo. Kranjčan Pičulin pa je bil izbran kot najboljši sodnik letošnjega turnirja. Izidi predtekmovanja — skupina A: 1. kolo: Primorje : Gorenjska 16:2, Medveščak : Mladost 6:3, 2. kolo: Mladost : Gorenjska 19:4, Primorje : Medveščak 11:5, 3. kolo: * Medveščak : Gorenjska 23:2, Primorje : Mladost 7:2 Vrstni red: 1. Primorje, 2. Medveščak, 3. Mladost, 4. Gorenjska; Skupina B: 1. kolo: Triglav : Crvena zvezda 13:4, Partizan : Koper 17:1; 2. kolo: Triglav : Koper 19:1, Partizan : Crvena zvezda 10:4; 3. kolo: Trigla v : Partizan 9:6, Crvena zvezda : Koper 10:3; Vrstni red: 1. Triglav, 2. Partizan, 3. Crvena zvezda, 4. Koper. JfiT Mesec poceni nakupa stanovanjskega pohištva v Blagovnici iiMnifflM Škofja Loka od 3. 5. do 2. 6. 1973 nudi Blagovnica Škofja Loka 10% popust za nakup stanovanjskega pohištva za gotovinsko plačilo in tudi na potrošniški kredit Od 1. do 4. mesta sta se po dve ekipi iz vsake skupine borili za naslov prvaka. Izidi: Triglav : Medveščak 14:6, Partizan : Primorje 9:8, Partizan : Medveščak 10:5, Triglav : Primorje 7:7. B Jlnsk° vaterpolsko moštvo Triglava — od leve proti desni stojijo: Strgar, Hriblfla' Cermelj, Z. Malavašič, Planinšek, Kuhar in Čalič; čepijo: Švegelj, na ar> Kraševec, in najmlajši udeleženec turnirja Jožko Stariha — so letos mest m PrvomaJ"kem vaterpolskem turnirju že tretjič zapored osvojili prvo 0 ln s tem pokal, darilo občinske konference ZMS Kranj, v trajno last. Foto: F. Perdan Lestvica: 1. Triglav 3 2 1 0 30:19 5 2. Partizan 3 2 0 1 25:22 4 3. Primorje 3 111 26:21 3 4. Medveščak 3 0 0 3 16:35 0 Izidi za 5. do 8. mesto: Mladost : Crvena zvezda 6:6, Crvena zvezda : Gorenjska 12:1, Mladost : Koper 8:4, Gorenjska : Koper 8:7. Lestvics 5. Mladost 3 2 1 0 33:14 5 6. Crvena zvezda 3 2 1 0 28:10 5 7. Gorenjska 3 1 0 2 13:38 2 8. Koper 3 0 0 3 14:26 0 D. Humer Kamničanke še brez poraza Rokometašice Kamnika v ljubljanski conski rokometni ligi nimajo pravih nasprotnic, saj zmagujejo vedno z visokimi rezultati. Lestvica: Kamnik Olimpija B Črnomelj Radeče Zagorje Sava B Škofljica Boreč B Šešir Alples B Neresnost sodnikov Do zaključka redakcije smo dobili rezultate le treh prvenstvenih tekem v I. gorenjski in dva iz druge gorenske lige. To je vsekakor neresnost gorenjskih sodnikov, saj bi morali zapisnike vseh tekem oddati do predvidenega roka. V prvi ligi so Jeseničani doma po grobi igri gostujoče Kranjske gore zmagali, Radovljičani so bili uspešni v Preddvoru, Kranj pa je doma premagal Preddvor. Rezultati: Kranj : Preddvor-18:15 (8:10), Tržič B : Radovljica 19:21 (11:13), Jesenice : Kranjska gora 24:13 (8:4). Lestvice vam žal ne moremo objaviti, ker nam manjkata še dva zapisnika. V drugi ligi je Šešir B doma odpravil Radovljico B, Veterani pa so v Žabnici iztržili spet obe točki z Zabnico B. Rezultati: Šešir B : Radovljica B 24:18 (13:6), Zabnica B : Veterani 6:21(5:6). N -dh 12 11 1 0 242:119 23 12 10 0 2 255:123 20 12 9 1 2 201:102 18 12 8 0 4 197:141 16 12 4 0 8 115:197 8 12 5 0 7 87:104 7 12 4 0 8 149:217 7 12 4 0 8 88:169 7 12 3 0 9 113:162 5 12 1 0 11 117:223 2 J. Kuhar Le še dober mesec nas loči do starta v I. in II. zvezni vaterpolski ligi. V najkvalitetnejši jugoslovanski ligi bo delil pravico tudi 29-letni Kiranjčan Marjan Pičulin, ki je poleg Didiča edini kranjski sodnik, ki bo sodil najboljšim jugoslovanskim vaterpolskim ekipam. Vsekakor je to nagel vzpon Marjana, saj se je v belem sodniškem vaterpolskem dresu pojavil šele v sezoni 1969/70, ko je začel soditi v slovenski ligi. Že leta 1972 ga dobimo na listi sodnikov za II. zvezno ligo. V letih 1972 in 1973 je pokazal svoje sposobnosti na državnem zimskem in letnem prvenstvu mladincev, ko je bil izbran za najboljšega sodnika prvenstev. V letošnjem letu je imel dobro pripravo na pokalu Solaris, saj ekipe na njegovo sojenje niso imele pripomb. Naš današnji sobesednik, v šali mu pravijo tudi kranjski Saifert (Saifert je namreč alfa in ornega jugoslovanskega vaterpola ter zvezni trener naše reprezentance). Marjan Pičulin je tudi priljubljen med sodniki rokometa, saj že od leta 1970 sodi v gorenjskih rokometnih ligah. * Ste rokometni in vaterpolski sodnik. Katero od obeh sojenj se vam zdi lažje? »Vsekakor se mi zdi, da je rokomet lažji za sojenje, ker v vaterpolu,~če sam nisi aktivno igral vaterpola, ne moreš soditi. Pod vodo se namreč dogajajo med igralci ,čudne' stvari, ki jih sodnik neigralec ne more videti.« Letos boste vodili tekme I. zvezne lige. Kakšni občutki vas pri tem navdajajo? »Vem, težko bo. Jugoslovanski vaterpolo in s tem I. zvezna liga je dokaj kvalitetna in na vseh prvenstvenih srečanjih, ki jih bom vodil, ne bom imel nobenega ozadja. Vse, kar lahko pričakujem je, da me bodo ljubitelji vaterpola po vsej Jugoslaviji obkladali z vsemogočimi vzdevki. Upam, da se navijačev ne bom ustrašil in da bom sodil pošteno in v zadovoljstvo vseh.« Kaj menite o moštvu Triglava in o jugoslovanski reprezentanci? »Po mojem imajo mladi igralci Triglava letos idealno priložnost, da se spet uvrstijo v I. zvezno ligo. Po kvaliteti s \m-reč najmočnejši prav letos. V moštvu je nekaj prekaljenin starejših igralcev, ki jim bodo pomagali mladi, ki so prišli v ekipo. Će Triglavani v letošnjem prvenstvu ne bodo imeli smole in da na tujem po nepotrebnem ne bodo izgubljali točk s slabšimi nasprotniki, bodo prvi. Jugoslovanska vaterpolska reprezentanca je v manjši krizL Naše reprezentante so letos precej pomladili, kar pa je za dve leti prepozno. Menim pa, da bodo kaj kmalu spet pridobili tisti ugled, ki so ga imeli doslej.« Marjanu Pičulinu, ki je zaposlen v kranjski Iskri, želimo čim uspešnejši krst med prvoligaškimi sodniki. D. Humer V___^ Izvrstna igra Šeširja in Dupelj V ljubljanski conski rokometni ligi so odigrali že 16. kolo. Brez poraza vodijo Kamničani, ki so si praktično prvo mesto že zagotovili. Odlično igrajo škofjeloški rokome-taši, saj trenutno zavzemajo drugo mesto, medtem ko je ekipa Dupelj na četrtem mestu. Ekipi sta si zaradi zaporednih zmag v zadnjih kolih priborili precej visoki mesti. Rezultati — 14. kolo: Šešir : Mokerc 12:13, Kamnik : Križe 19:6, Sava : Zagorje 19:14, Duplje : Hrastnik 15:8, Olimpija : Alples 15:14; 15. kolo: Prule : Sava 17:13, Hrastnik : Šešir 17:25, Križe : Olimpija 17:10, Alples : Novo mesto 16:14, Zagorje : Duplje 10:22, Mokerc : Kamnik 12:17; 16. kolo: Kamnik : Hrastnik 22:9, Šešir : Zagorje 22:13, Alples : Prule 18:15, Olimpija : Mokerc 17:21, Novo mesto : Križe 25:22, Duplje : Sava 13:10. Šport med vikendom Kljub prvomajskim praznikom športniki niso počivali, saj so se tekmovanja v vseh ligah nadaljevala z vso zagrizenostjo. NOGOMET — Republiški ligaš Triglav je na domačem igrišču spet izgubil prvenstveni točki z enajsterico Drave. Namesto, da bi Triglavani zmagali, so gostje odnesli iz Kranja obe točki. V ZCNL, kot smo že omenili, kranjska Sava na tujem igra bolje kot doma, saj je z vročega igrišča v Tolminu prinesla spet točko. Loški LTH pa je v Kozini moral priznati premoč domačemu Jadranu. Rezultati: Triglav : Drava 1:3 (0:2), Tolmin : Sava 0:0, Jadran : LTH 3:1 (1:1). Pari prihodnjega kola: Kladiv ar : Triglav, LTH : Slovan, Sava : Jadran. » ROKOMET — V republiški moški ligi je Tržič gostoval v Trbovljah, kjer je moral priznati premoč domačemu Rudarju. V ženski ligi pa so igralke Alplesa le z golom prednosti v Polju premagale Borca, medtem koje kranjska Sava spet izgubila v igri z Usnjarjem. Rezultati: Rudar : Tržič 13:11 (7:9), Borec : Alples 8:9 (4:6), Usnjar : Sava 19:5 (11:4). Pari prihodnjega kola: Slovenj Gradec : Tržič, Alples : Steklar, Sava : Koper. KOŠARKA — Kranjski Triglav, ki je letos startal na prvo mesto, je že v drugem kolu šele v podaljšku klonil v Mariboru. Drugi gorenjski predstavnik v SKL I-A Jesenice pa so doma izgubile srečanje z Lesonitom. V ženski ligi je Litija visoko premagala pomlajene Jeseničanke, košarkarice Kroja pa so bile uspešne na Vrhniki. V SKLl-B so igralci Kroja že drugič klonili. Tokrat jih je kar s 34 koši razlike premagala Zarja. Rezultati: moški: Maribor : Triglav 89:87 (83:83, 48:40), Zarja : Kroj 112:78 (45:40); ženske: Litija : Jesenice 99:31 (38:22), Vrhnika : Kroj 50:51 (29:30), Etiketa : Olimpija 13:92 (5:47). N Pari prihodnjega kola: ženske: Jesenice : Etiketa, Kroj : Litija. VESLANJE — Na Blejskem jezeru so jugoslovanski veslači odprli letošnjo veslaško sezono. Na tradicionalni prvomajski regati se je na Bledu pomerilo 306 članov in mladincev, med katerimi sta bili tudi dve ženski ekipi. Pri članih so imeli največ uspeha veslači Danu-, biusa iz Novega Sada, ki so odnesli zmagi v dvojcu brez krmarja in v double scoulu. Ostala prva mesta pa so si razdelili klubi z Reke, iz Zagreba in Zadra. Od Blejcev se je najbolje odrezal dvojec »brez«, ki je zasedel tretje mesto. NAMIZNI TENIS — V nadaljevanju I. zvezne ženske namiznoteniške lige so igralke kranjskega Triglava v odločilnem srečanju za obstanek v prvi zvezni ligi odpravile ravenskega Fužinarja. Junakinja srečanja je bila Darinka Zerovnik, ki je opravila z vsemi tremi nasprotnicami. Rezultat: Triglav : Fužinar 5:4 — posamezni izidi: Zakojč : Petrač 17:21, 16:21, Zerovnik : Lesnik 23:21, 21:11, Jakopin : Štruc 5:21, 14:21, Zerovnik : Petrač 21:15, 21:15, Zakojč : Štruc 17:21, 19:21, Jakopin : Lesnik 21:17, 20:22, 21:16, Zerovnik : Štruc 21:15, 21:18, Jakopin : Petrač 10:21, 12:21, Zakojč : Lesnik 15:21, 21:11, 21:14. SMUČANJE — Na Soriški planini je bil SD Alples organizator kategorizacijskega slaloma za člane in članice. Tekmovanje je bilo namesto nočnega slaloma v okviru prireditev po stezah partizanske Jelovice. Kljub slabemu vremenu in dežju je nastopilo 50 tekmovalcev iz 13 klubov. Vrstni red — člani: 1. Gartner (Alples), 2. Ponikvar (Jesenice), 3. Komac (Tržič), 7. Veber (Alples), 9. Mihovilovič (JLA); članice: 1. Hafner (Transturist), 3. Gartner (Alples). i t 1 » . * t A I • t r t t t i t I t » r Lestvica: Kamnik Šešir Mokerc Duplje Olimpija Novo mesto Sava Alples Hrastnik Prule Križe Zagorje 16 16 0 0 343:242 32 16 11 1 4 274:210 23 16 11 1 4 264:227 23 16 10 1 5 276:239 21 16 8 0 8 284:267 16 16 8 0 8 308:312 16 16 7 1 8 239:252 15 16 6 0 10 245:265 12 16 5 1 10 194:262 11 16 4 1 11 248:294 9 16 3 2 11 243:281 8 16 3 0 13 251:320 6 J. Kuhar Novi prvaki med mladimi strelci V Kranju je bilo prejšnji teden občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za mlade strelce in strelke. Udeležilo se ga je 37 mladincev in 5 mladink ter 22 pionirjev in 6 pionirk. Presenečenje med mladinci so pri- gravili tekmovalci iz SD »Iztok« litnje, ki so pristreljali najboljši ekipni rezultat. Med posamezniki pa velja omeniti odličen dosežek Jureta Freliha, ki je v konkurenci pionirjev s 177 krogi od 200 možnih močno prehitel ostale tekmovalce. Rezultati — ekipno: mladinci: 1. »Iztok« Bitnje 985, 2. SD »Slavec Ivo-Jokl« Kranj 982, 3. SD »Tone Nadižar« Kranj 957 itd.; pionirji 1. SD »Tone Nadižar« Kranj 434, 2. SD »Franc Mrak« Predoslje 422, 3. SD »Ivo Slavec-Jokl« Kranj 404; posamezno: pionirke: 1. Lipar (Brat-stvo-Edinstvo) 105, 2. Krničar (Franc Mrak) 104, 3. Smrtnik (Bratstvo-Edinstvo) 93 itd.; pionirji: 1. Frelih (Bratstvo-Edinstvo) 177, 2. Strniša (Franc Mrak) 157, 3. Žmitek (Tone Nadižar) 153 itd.; mladinke: 1. Po p p 305, 2. Puklavec (obe Tone Nadižar) 277, 3. Jerman (Franc Mrak) 263; mladinci: 1. Plestenjak (Zabnica) 347, 2. Rakovec (Bitnje) 341, 3. Rogelja (Ivo Slavec-Jokl) 334 itd. B. Malovrh Pogovor tedna Marjan Pičulin: kranjski „Saifert" Štafeta mladosti na Gorenjskem Popravljajo cesto Jeprca -Škofja Loka Dela v zvezi z rekonstrukcijo prve etape ceste Jeprca — Škofja Loka, o kateri smo pred tedni že poročali, so v polnem razmahu. Promet prek zoženega asfaltnega traku na klancu pod vasjo Godešič in prek mostu čez traški Graben, ki je dolga leta nazaj predstavljal ozko grlo, je sicer nekoliko otežen, vendar do večjih zastojev doslej še ni prišlo. Gradnja bo zaključena konec julija letos, druge od skupno štirih etap pa se izvajalec del, Cestno podjetje Kranj, namerava lotiti jeseni.^ (-ig) — Foto: F. Perdan Za Koflerjev memorial V spomin na tragično preminulega alpinista Zvoneta Koflerja bo organizirala Gorska reševalna postaja Mojstrana mednarodno tekmovanje v smuku. Prireditev bo 6. maja v dolini Vrat pod severno triglavsko steno. K tekmovanju se lahko prijavijo vsi člani gorskih reševalnih postaj. Progo za smuk bodo postavili na neurejenem terenu, vratica pa bodo postavili le tam, kjer je zelo nevarno in strmo, zato vsak tekmovalec "nastopa le na lastno odgovornost. Če bo snega dovolj, bo start na Luknji ali višje na pobočju Pihavca. D. Sedej Športne igre delavcev organov varnosti Jugoslavije Pokrovitelj športnih iger pripadnikov organov varnosti Jugoslavije 1973 (ŠIPO V J-73), ki se bodo začele v sredo, 9. maja, in končale v nedeljo, 13. maja, je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič Ob 13. maju, dnevu ustanovitve organov varnosti Jugoslavije, organizira medrepubliška komisija za vprašanja telesne kulture pri zveznem sekretariatu za notranje zadeve tekmovanje, ki dobiva letos prvič uradno ime Športne igre pripadnikov organov varnosti" Jugoslavije (ŠIPOVJ). Medrepubliška komisija je organizacijo letošnje prireditve poverila delavcem v organih za notranje zadeve Slovenije. V ŠI POVJ bodo sodelovali delavci organov za notranje zadeve iz vseh republik, avtonomnih pokrajin ter pripadniki JLA. Na izbirnih tekmovanjih za ŠIPOVJ je sodelovalo več tisoč športniKov-delavcev organov za notranje zadeve. Tekmovanja, ki bodo letos prvič v naši republiki, nimajo le športnega pomena, temveč krepijo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije in so izredna priložnost za izmenjavo iz^ kušenj in spoznavanje delavcev organov varnosti Jugoslavije. Slovenski delavci organov varnosti so za pokroviteljstvo nagi prireditvijo prosili predsednika republiške konference SZDL Mitjo Ribičiča, ki je pokroviteljstvo z zadovoljstvom sprejel. Igre se bodo odvijale na športnih igriščih v Ljubljani in okolici in bodo nedvomno popestrile tudi tradicionalno prireditev »Po poteh partizanske Ljubljane«. Pripadniki organov varnosti se bodo pomerili v streljanju, jiu-jitsu, judu, atletiki, odbojki, kegljanju, avto-ralyju, motoristiki, radiotelegrafiji, šahu in strojepisju. Najboljši posamezniki in ekipe bodo prejele pokale, medalje in diplome. Igre bodo združene tudi s pogovori o delu delavcev v organih za notranje zadeve, z družabnimi srečanji in izleti. J. Košnjek Prve prijave za Nagrado Ljubelja V Tržič so začele prihajati prve prijave domačih in tujih tekmovalcev za veliko mednarodno tekmovanje v motokrosu »Nagrada Ljubelja« za kategorijo motorjev 250 kubičnih centimetrov, ki bo v nedeljo, 13. maja, ob 14,30 na znani motokros stezi v Podljubelju. Prireditvenemu odboru so se že prijavili tekmovalci iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Finske, Italije, Nemške demokratične republike, Švice, Švedske, Sovjetske zveze in Zvezne republike Nemčije. Skupaj prek 20 tekmovalcev. Razen tega bo na ljubeljski dirki nastopilo tudi 18 Jugoslovanov na čelu z državnim prvakom Tržičanom Jožetom Zupinom. Vsi ti naši tekmovalci imajo mednarodni razred. Cepiav ie do dirke še dober teden in računajo prireditelji na nove prijave, že dosedanja imena zagotavljajo, da se obeta ljubiteljem motokrosa spet lepa tekma na podljubeljskih strminah. Organizatorji so prav tako že izdelali natančen program prireditve, ki se bo začela že v soboto, 12. maja, s tehničnim pregledom strojev, pregledom proge, verifikacijo tekmovalcev in uradnim treningom. Nedeljska mednarodna dirka v Podljubelju bo namreč tudi ena od dirk za državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 250 kubičnih centimetrov in kategorijo juniorjev, ki bodo vozili na motorjih s prostornino do 60 kubičnih centimetrov. Glavna prireditev se bo začela v nedeljo, 13. maja, ob pol treh. Tekmovalcem in gledalcem bo spregovoril najprej predsednik motokros komiteja in predsednik tržiške občinske skupščine inž. Vili Logar, za njim pa predstavnik pokrovitelja, tovarne Peko iz Tržiča. Nekaj pred tretjo uro bo doskočil padalec in izročil starterju startno zastavico. Po progi se bodo pognali najprej juniorji na motorjih s prostornino do 60 kubičnih centimetrov, za njimi pa se bpdo v prvi vožnji pomerili tekmovalci v kategoriji .250 kubičnih centimetrov za Nagrado Ljubelja in državno prvenstvo. Po polurnem odmoru, v katerem bo tovarna TAM pokazala sposobnosti svojega terenskega vozila, bosta na sporedu še drugi vožnji v obeh kategorijah. Svečana razglasitev rezultatov bo nekaj pred šesto uro. Prireditelji podljubeljske tekme tudi sporočajo, da bo za jedačo in pijačo preskrbljeno. Prav tako je v bližini proge parkirni prostor za več kot 1500 vozil. J. Košnjek Jeseničan Janko Kogovšek je eden tistih tihih in skromnih delavcev, katerih življenje teče iz dneva v dan po ustaljenih tirnicah: služba, družina, dom. Eden tistih je, ki vztrajajo na svojem delovnem mestu kljub številnim problemom, kljub napornemu, enoličnemu delu. Janko Kogovšek je že petindvajset let vratar v Splošni bolnici Jesenice in je eden tistih, ki so pomagali bolnico graditi, ki so živeli in trpeli za njeno prihodnost. Petindvajset let v vratarski loži! »Sprva smo imeli le štiri telefone in sedem let sva delala le dva vratarja. Zdaj je v bolnici že 74 telefonov in tri zunanje linije, kar pa še vedrio ni zadosti. Dopoldne, ko je največ dela, je okoli 200 do 300 pogovorov. Delo se mi zdi naporno, vendar ga rad opravljam.« V Ko so na zadnji seji kranjske občinske skupščine sprejemali program razvoja telesne kulture v občini do 1985. leta, je eden odbornikov s cerkljanskega območja rekel: »Predlagam, da se na cerkljanskem območju kljub vsem morebitnim težavam in drugačnim mnenjem v programu predvidi izgradnja kopališča. Povem vam, da so na tem območju le redki, ki znajo plavati. Če bi bila poplava, sem prepričan, da bi 95 odstotkov prebivalcev tega dela kranjske občine utonilo.« Letošnja zvezna štafeta mladosti s pozdravi jugoslovanske mladine predsedniku Titu za njegov 81. rojstni dan bo prišla tudi na Gorenjsko, in sicer bo tekla po kranjski in škofjeloški občini. Mladinci kranjske občiije jo bodo prevzeli od šišenskih mladincev v torek, 8. maja, ob 8.35 v Modah pri Smledniku. Štafeta bo nato tekla skozi Trboje, Preba-čevo, Hrastje, Cirče in Planino ter se približno ob 8.45 ustavila na Trgu revolucije v Kranju, kjer bo kulturni program. Po postanku v Kranju bo zvezna štafeta mladosti krenila po Ljubljanski cesti do Labor, kjer se bo usmerila proti Škofji Loki in tekla skozi Stražišče, Bitnje in Žabnico. Pred spomenikom NOB v Virma-šah bodo štafeto mladosti kranj- ski mladinci izročili mladini Škofje Loke, kamor bo prispela približno ob 9.30. Po krajšem kulturnem programu bodo mladinci štafeto ponesli proti Gorenji vasi, Žirem, Rovtam, Vrhniki itd. Razen zvezne štafete mladosti bodo potekale po Gorenjskem tudi lokalne štafete. S Triglava in z Jalovca bo krenila planinska štafeta in tekla po jeseniški* radovljiški in tržiški občini. V Zadragi pri Dupljah jo bodo sprejeli kranjski mladinci. Pla-ninska štafeta se bo v torek, 8* maja na Trgu revolucije v Kranju priključila zvezni štafeti. Manjše lokalne štafete organizirajo tudi v vseh gorenjskih občinah. -jk Posebnež iz Bukovščice Sredi gozda v Hrastniku nad Selško dolino so konec lanskega leta posekali nenavadno raščeno smreko, katere deblo spravlja strokovnjake V nemajhno začudenje Lovrenc Demšar, upokojeni lesni manipulant GG Kranj, doma iz Bukovščice v Selški dtlini, je jeseni lani nekaj brkljal po gmajni kmeta Franca Brenka iz Knap ter se nenadoma znašel pred čudno raščeno smreko, kater® oblike so brž zbudile njegovo pozornost. Dlje ko jo je ogledoval, bolj je bij navdušen, saj v vsej svoji štiridesetletni karieri gozdnega strokovnjaka n1 videl česa podobnega. Sicer vitko, ravno deblo sta namreč krasili dve nenavadni, skoraj simetrični zadebelini, ki ju očitno ni povzročila niti mehanska poškodba, niti kakršnakoli rastlinska bolezen. Prva, večja, s premerom cm, je tičala približno 4,5 metra nad zemljo, druga, malce manjša (65 cm), P8 dober meter više. Za boljšo predstavo naj povemo, da vmesni presledek meri 1« 32 cm v širino. »Ko smo novembra 1972 smreko posekali, sem stvar znova tem«" ljito preiskal. Hlod ne kaže prav nobenih znakov obolelosti. Pri jelka& so bulaste izrastline resda precej pogost pojav in nastanejo kot posle* dica lesnega raka, medtem ko pri smrekah česa takšnega doslej niso odkrili. Tudi v našem primeru o kakem tvoru ni niti sledu. Pojav* si zares ne znam razložiti. Bržkone smo priča enkratni igri narave, »» — kolikor vem — v Sloveniji nima para,« meni Demšar. Drevo, staro okrog 65 let (zdaj leži ob zidu bukovške cerkvice) je poga* njalo kvišku tik zraven kopišča, kjer so včasih kuhali oglje. Je morda diA® sprožil spremembe v celičnem ustroju hrastniškega posebneža? Točnega odgovora ni mogel dati nihče. — Besedilo in fotografija: I. Guzelj Spoštovani Namenili smo se, da pošljemo na vpogled Glas v novi obliki vsem, ki so ga zadnje čase odpovedali. Bodisi že ob vesti, da se bo podražil ali pozneje, ne da bi čakali na rezultate podražitve. Takrat smo za enega izmed razlogov za podražitev navedli tudi, da pripravljamo Glas v novi podobi, tiskan v novi kvalitetni offset tehniki. Vsi naši naročniki so z novo obliko in tiskom zelo zadovoljni, zato smo se namenili, da ga pošljemo na vpogled tudi vam. Ob novi, lepši podobi Glasa ostane še naprej naša osnovna skrb dobra in aktualna vsebina časopisa. Trudili se bomo, da bo vsebina šla v korak z obliko, da bosta druga drugo spodbujali. Ob sredah bo Glas izhajal praviloma na 12 straneh, ob. sobotah pa na 16 straneh. Ko dobite današnjo številko na neobvezni ogled, je ne zavrzite takoj. Preglejte jo, premislite, morda boste pa le našli v njej nekaj, kar vas bo pritegnilo. In če vam prva številka ne bo zadoščala, smo vam pripravljeni poslati Glas štirikrat brezplačno na vpogled Nam zadostuje, da izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljete na naš naslov. Prepričani smo, da boste zadovoljni z novim Glasom.