GLAS NARODA list slovenskih delavcev v AmerikL The largest Slovenian Da ily Gj •: in the United States :- tie issued every day except Sundays -:- and Legal Hoi idays. < 50,000 Readers > TSLETOH PISJJtNX; 4687 COBTLANDT. Entered m Beoond-Ola« Matte, tl. 1908, at the Port Offioo at How York, X. Y„ the Act at a, 1871. rXLXTOH PZSAKHB: 4887 OOXTULITDT, NO. 301. — ŠTEV. 301. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 23, 1916. — SOBOTA, 23. DECEMBRA, 1916. VOLUMB XXIV. — LETNIK XXIV Nemci in Wilsonova nota. Skupen odgovor zaveznikov. -o-- ameriški poslanik gerard je bil pri nem skem zunanjem ministru zimmermmannu. — nemčija bo kmalo prišla na dan s svojimi predlogi. — nemško socialno demokratsko Časopisje pravi, da je mir nemogoč. — angleško časopisje se zelo jezi na ameriko. — stališče ruske vlade. — nevtralne dežele. Belgijci. Nemci sami pripoznavajo, da so šiloma odvedli zaposljene belgijske prebivalce. — Zavrnjena ponudba. Belgijska vlada je podala doka ze. da Nemci uiso odpeljali samo oiiih Belgijcev, ki so bili brez dela, temveč tudi oue, ki so delali. Vladno poročilo pravi daJje: Značilno je. da pravi general Bis sing v svojem odgovoru na protest naših senatorjev in poslancev, d ane misli zanikati, da so Nemci šiloma odvedli zaposljene prebivalce. V Quaregnon so odpeljali decembra. — Ameriški poslanik 1 300 oseb. ki niso nikdar bile brez od Berlin, Nemčija, .. Gerarl je danes dopoldne konferiral z nemškim zunanjim dela; v Dour * vzeli Mi « Ti 4. ,...1« .1 rjo/I11 ii katerih jih le 11< delalo. Tako j ministrom Zmmiermam 10111. Posvetovala sta se o zadnji. ^ ^ Wilsonovi noti. Poslanik je nemškemu zunanjemu mim- y Havre se je župau ponudiu izvali- j da Jokale, kdo dela in kdo ne, to-rnil iz; ja Nemci so to ponudbo zavrnili. j Pobirali so ljudi iz raznih to- strn pojasnil stališče Amerike. Vse razmere so mu redno dobro znane, ker se je šele pred kratkim v Amerike. . Nemčija l»o šele tedaj pojasnila svoje stalisce 111 mor-1 varn. udi stavila svoje zahteve, ko bo dobila od zaveznikov {v V pondeljek, na Božični dan, ne izide "Olaa Naroda". — fSP* Prihodnja številka našega li-Z^ sta izide v torek, dne 26. ISr" decembra. in vojna. Angleški parlament je bil odgo-den. — Angleška vlada je baje za nadaljevanje vojne. — Prestolni govor. Francozi bodo uredili po ameriškem načinu bolnišnice za j etične. Največji problem. — Vladni načrt. tovarnah v La Lou-70 odstotkov vseh delavcev, tako da so morali tovar- , sto. Izpustili jih pa niso voljno, temveč na pritisk ške in španske vlade. prosto-ameri- Z raznih bojišč. Artilerijski boji ob reki Sommi. — Italijanski zrakoplovci so obstreljevali avstrijsko luko Pulj. London, Anglija. 22. decembra. da tudi odgovor na svojo noto. . Berlin, Nemčija, 22. decembra. — Ko je dospelo sem j no zapretL poročilo, da se je predsednik Wilson zavzel za mir, je na- Da bi pred svetom pokazali svo-stalo v vseh krojili velikansko navdušenje in veselje- Ca- io velik- ' --»tost. so Nemci izr-Ropisje je pisalo, da je to najboljši božični dar, kar si jih 100 ^oč jetnikov izpustili nekaj je moglo misliti nemško ljudstvo. London, Anglija. 22. decembra. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz Haaga brzojavko, da bo Nemčija takoj stavila svoje mirovne pogoje kakorhitroj bodo zavezniki izjavili, da se hočejo pogajati. ; Berlin, Nemčija, 22. decembra. — Prvi je razpravljal ; o miru socialistični list "Vorwaerts". Takoj po govoru j angleškega ministrskega predsednika je bil ta list zelo j razočaran. Časopis je prepričan, da zavezniki ne bodo hoteli skleniti miru z Nemčijo. Zavezniki baje nameravajo šele tedaj začeti z mirov- ^^^ nimi pogajanji, kn bo Nemčija popolnoma izčrpana 111 ko j ^^"Tojni" urad poroča: " bo morala sprejeti bodisi take ali take mirovne pogoje. j Biizu obrežja in ob Sommi, ka- Amsterdam, Nizozemsko, 22. decembra. — 44Frank-j kar tudi vzhdno od reke Meuses^ fui-ter ZeitUllg" pravi: i vrie vroči artilerijski boji. Ob — Iilovd George se boji pogajanj, ker več ne zaupai^eri smo zavzeli neko belgijsko moči zaveznikov. On si je oblekel sodniško lialjo ter po- j «e poroča iz Pariza, se stopa z Nemčijo kot z grešnikom. Ako misli, da bo Aem-jtudi pri Louvemolie. severno od či ja res igrala ulogo grešnika, je jasno, da zavezniki ne že-j verduna vrše artilerijski boji. J( mii u in da so vse njihove tozadevne govorice le prazna I Rim, Italija, 22. decembra. — i*r*iz*i ' ' Italijanska admiraliteta nazna- ' London, Anglija. 22. decembra. — A B. Law, držav-i »ia. da je oddelek zrakoplovcev T, 7 . ~ 111 1 i-i • ; napadel Pulj m jc bombardiral vo- m zakladmcar, je rekel danes v poslanski zbornici: . .Jke napraJvc £ bojne ladje. Vsi — Anglija zaenkrat se ne bo odgovorila na noto pred-; zrakuplovi so se vrnili nepoškodo-sednika Wilsona. Anglija je merjena,, da je to zadeva, o vanj četudi so jih obstreljevali, kateri se morajo posvetovati skupno vsi zavezniki in iz- Rim, Italija, 22. decembra. — ročiti skupen odgovor. Dokler ne bodo vsi zavezniki či-j Italijansko poveljstvo poroča, da sto na jasnem, ne morejo ničesar odgovarjati. *b fronti bojuJC artllcT1Jli- Odgovor zaveznikov na predsednikovo noto bo skupen, dočim bo na nemško noto odgovorila vsaka zavezniška vlada posebej. Para, Francija, 22. decembra. — časopis "Intra-sigent** piše: — Notu predsednika Wilsona je dramatična izteza. Vsakdo ve, zakaj je poslal evropskim državama svojo no- i jtmke.' ^u^ardiraTi"s to. Združene države so v velikih stiskah. Nemški podmor- in vrtojbo; povzročili pa ski čolni potapljajo ameriške pamike, Amerika pa trgu- kake škode, je z nami, dobavlja nam vojni materijal in nam daje posojila. Umevno je, da hoče predsednik Wilson izvedeti, ka hočejo in nameiavajo zavezniki. — Kolikor mi pridemo v poštev, prav dobro vemo, zakaj se borimo. To je čisto jasno in odkrito povedal angleški ministrski predsednik David Lloyd George v angleški poslanski zbornici. Mi se borimo zato, ker smo bili napadeni. Mi se borimo za to, da bi ne bili več napadeni. London, Anglija, 22. decembra. Parlament je bil danes odgoden do 7. februarja, ne da bi se dalo poslancem nadaljnih pojasnil o Wilsonovi noti. V prestolnem gooru ni bilo'ni-kake opombe niti o Wilsonovi noti. niti o nemški mirovni ponudbi. Besedilo prestolnega govora: 44Lords and Gentlemen! V poslednjih mesecih, ki so pretekli, ko sem se nazadnje obrnil na vas. je moja mornarica in armada v zve--ii z našimi hrabrimi in zvestimi zavezniki s svojo čuječnostjo in nevkročeno hrabrostjo pokazala, da je vredna zaupanja, katero sem stavil nanje. Prepričan sem. da bodo, in naj traja vojna kakor dolgo hoče. s svojim naporom in s pomočjo ne-vpogljive volje vseh podložnikov mojega kraljestva aosegli one cilje. katere smo si postavili, ko smo stopili v vojno. Moja vlada je bila samo zaradi tega preustrojena. da se ti cilji nt izpremenjeni dosežejo. Zahvaljujem se vam za vašo brezmejno ra-dodarnost, vsled katere skrbite da se pokrivajo vojni stroški. Naša trdna volja mora biti. vstrajno voditi to vojno toliko ča sa. da dobimo od sovražnika zado-čenje za vse kršene pravice in da se posta vi mir na trdno podlago. V tej sveti stvari sem uverjen, da mi bo celo moje ljudstvo stalo na strani in molim. da bi nam vsemogočno Bo«? podelil svoj blagoslov.*' Kralj ni bil navzoč pri tej seji in v zgornji zbornici je prebral prestolni govor lord-kaneler, v spodnji pa predsednik zbomiee. Najvažnejša naloga, katero bo imela Francija po vojni, je boj proti jetiki. O tej bolezni poroča Mr. Butler, ki se je ravno vrnil iz Francije, kjer je bil že od začetka vojne. Sedaj ga je poslala francoska vlada v Ameriko, da pouču je bolnišnice za jetične. Po njego vem navodilu bodo Francozi uredili svoje bolnišnice za jetične. ".Jetika bo po vojni za franco ze največji problem", pravi Bu tier. "Vzrok te bolezni pa ne lež v družabnih razmerah, tudi ne * vojni. Vzrok temu je to, da ima 9f odstotkov francoskih vjetnikov 1 Nemčiji jetiko, in ta odstotek b» ostal do konca vojne. Vsemu tem' je vzrok Nemčija, ki tako slab« ravna z v jetniki. Nemčije sicer n-moremo dolžiti. da slabo hrani jet nike, temveč vzrok temu leži a tem. da se v tesnih stanovanji! nahajajo zdravi poleg jetičnih. T se dogaja ves čas, odkar traja vo; na in se bo godilo dalje, dokler 11 pride mir. Francosko ljudstvo je zdravo morda še bolj kot preti vojno. Ne varnost pa je. da vjetniki zanest jo, potein ko se vrnejo, jetiko mer narod. Tega se francoska vladi: zaveda, zato me je poslala sem, d; proučim bolnišnice ter o tem na tančno poročam vladi. Francoska bolnišnice so poti dvojnim nadzoi stvom. pod civilnim in vojaškim — Vladni načrt je. bolne vojak, obdržati pri vojakih. Sicer se n bodo vežbali. temveč ostanejo 1« pod vojaškim nadzorstvom. Na t; način na jetiki bolni vojak ne b mogel, pa če se počuti še tako do bro. iti domov. Poslali ga bodo kak kraj. kjer ga bodo zdravili.' Butler prosi ameriško ljudstvo da pomaga tem nesrečnim ljudeir zlasti potrebujejo volnene oblek 111 odeje. Avstrijski državni zbor. Z romunskega bojišča. -O- novo avstrijsko ministrstvo je izjavilo, da bo parlament v najkrajšem ČASU sklican. — pravi, da se prav dobro ZAVEDA svoje odgovornosti. — rumunska VLADA je zapovedala razdejati več rafinerij za petrolej. — boji pri tarnopolu. — ruske čete v rumuniji. — nemci vdrli V ru sko postojanko. Vojaško bolnišnico so Avstrijci obstreljevali, četudi vihra nad njo zastava Rdečega križa. Naše čete so z naskokom zavzele več kraških dolin, katere je sovražnik močno utrdil. Prepodili smo več sovražnih zrakoplovcev, ki so napadli naše po- so Flavc niso ni- List "La Liberte" piše: — Ameriška vlada se boji, da bi se Združene države ne vmešale v vojno- V slučaju, da zavezniki ne bodo sprejeli nemških predlogov, bo začela Nemčija brezobzirno napadati in potapljati vse parniKe, ki bodo vozili iz Amerike v Evropo munieijo. V tem slučaju bi na vsak način prišlo med Združenimi državami 111 Nemčijo do konflikta. Na predloge predsednika Wilsona moremo le tako od govoriti kot je odgovoril angleški ministrski predsednik v angleški poslanski zborniei. • Pari*, Franeija, 22. deeembra. — William G. Sliarp, ameriški poslanik v Parizu, je včeraj lastnoročno izročil francoskemu ministrskemu predsedniku Briandu predsednikovo noto- Vse francosko časopisje je priobčilo dobesedno besedilo note. Amsterdam, Nizozemsko, 22. decembra. — Nizozemsko časopisje pravi, da bo predsednik Wilson naletel pri nevtralcih na velik odpor, toda upati je, da bo ta vihar srečno prestal in da se mu bo posrečilo izvršiti svoj načrt. Petrogr&d, Rusija, 22. deeembra. — Ruska vlada ne bo veliko vpotevala predsednikove note. Ruska vlada de-»razumno z zavezniki in bo tudi delala v vseh ozi-žnjimi oziroma po njihovem navodilu. Pozor! Tri clevelandske tovarne se bodo združile in sicer: The Cleveland Foundry Co., The Cleveland Metal Parts Co. in The Cleveland Factory Co. Te tri tovarne se bodo organizirale v eno podjetje za 10 miljonov dolarjev. Delavci, kom-panije se organizirajo, pristopajte I ški vladi še to tudi vi v unije, v delavske organi- jim dovolilo takoj odpotovati, ne zacije. «pa šele po preteku enega meseca. Turki izpuste Amerikance za zahtevo Nemčije. Washington, D. C., 22. dec. — Turki so s posredovanjem nemške vlade oprostili 200 Amerikancev ki so bili internirani v Siriji in Palestni. Ameriška vlada je že prej večkrat po svojem poslaniku zahtevala od turške vlade, da izpusti Amerikanee na svobodo, pa bilo je vse brez uspeha. Selc nemški poslanik je potom svoje vlade dosegel. da je slednjič turška vlada ugodila, vendar pa morajo ostati še en mesec internirani in ne sme jo ta čas z nikomur občevati; tc pa zato, da ne bi izdali kakih vojaških skrivnosti. Ameriški poslanik Elkus si na vso moč prizadeva, da bi pri tur-dosegel, da bi se Potom brzojava. Nat«BCDO no poisredell, da pridejo tak« poSDJatre n danaSnje razmer* hitro. Za nartor m računa 65 centot sa vsako besedo. Najboljfe je, da se naa pošlje $4.00 a vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nasaj odroma pisali aa primanjkljaj. BresSKaa poHlJatvesredo vse v NemBJo, od tam na Dunaj, odkoder Jli odpošljejo na določeni naslov. Potrdil o isplačlla se sdaj ls stare domovine ne more dobiti, toda banks K. K. Prlv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaja poroča, da sshteva in dobi or poŠte sa vsako Isplačllo takosvsn Payee's receipt, t. J. potrdilo s pečatom sad nje poŠte In lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdUs omenjena banka sbira in hrani ter Jih bo poslala sem, ko bo poštna sopet vrnjena. Oposarjamo, da Je mocoče po breriBčnem brsojavn podati le okrogle svot» kot so spodaj navedena in še naprej do 100)00 kron. Za taka počil Jatve ae naj nam pošilja la poštna Money Orders In dsnai V gotovini, kajti privatnih čekov aa brsojavne pošUJatve ni mogoče sprejemati SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE REBA PKlSTETI fiE $4jM th BEZOJAVNB STEOtaE. Naslov ss mora Jasno napisati In dodati: psflje naj ae hnejma. K: K: K: K: K: 100.00....................$16.00 200.00....................32.00 300.00....................48.00 400.00.......... 64.00 500.00............80.00 600.00.......... $96.00 700.00.......... 112.000 800.00.......... 128.00 900.00.......... 144.00 1000.00.......... 150.00 Ink, N. I. Rockefeller ponuja $500,000,(XX za mir? Frederick AValcott iz New Yor ka. ki je pred kratkim preiskova razmere v Belgiji, Srbiji in n? Poljskem, se je izjavil, da bi bil»-iako primerno, da se nabere Združenih državah $T»00,000,000 v prid miru. kateri denar naj se u roči civilnim prebivalcem onih dr žav, ki so največ trpele od vojnr Ta dar bi bil v pomoč agitaciji zj mir pri civilnem prebivalstvu. — Rockefeller je baje pripravljen pe magati s $500,000,000, ostalo svo to bi dovolil kongres in posamez ne bnke. Premoženje Združenih drža"\ znaša danes $160.000,000,000. Prošnja za mir. Kardinal Farley je naročil vsetr svojim škofom in duhovnikom na r>ri polnočnici molijo, da bi zavla lal v Evropi prejkomogoče mir fstotako je pozval tudi vse verni ke naj prosijo Boga za skorajšeu Po poštni nakaznici. Vsled negotovega dostavljanja po te, ki Je namenjena Is Amerike % Avstrijo in Nemčijo ter natob* spre-lemamo denarne pošlljatve do prekllct e pod pogojem, DA SE VSLED VOJNF ZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO JENAB NE BO V NOBENEM SLU nAJU IZGUBLJEN, ampak naststi junorejo le samude. Mi Jamčimo ae sako denarno poSiljatev toliko čem !a se izplača na določeni naslov. lata* rake nam Jsarfije zaneeljive s katerimi sme sedaj v vejne in radi signrnsstt pri pa> Dunaj, Avstrija, 22. decembra. — Danes je bilo ura-I110 sporor-eiro o bodočem delovanju novega avstrijskega parlamenta. Izdana je bila sledeča uradna izjava: — Novo ministrstvo je prevzelo vodstvo v zelo ivs-iiih easili. Ministrstvo se zaveda svoje velike od^»»v»>rn«i--ti in bo napravilo vse, kar bo v njegovi moči. Prvi korak, ki ga bo storilo ministrstvo, bo sklicanje !>arlamenta. Nadalje se mora utrditi oziroma izboljšati gospodarske odnosaje med Avstrijo in Ogrsko ter gospo-Larske odnosaje med Avstroogrsko in Nemčijo. Poleg tega se mora rešiti tudi veliko socialnih pro-»lemov. Glavna naloga novega ministrstvo bo narod preskrbeti z živili in z vsem potrebnim. Petrograd, Rusija, 22. decembra. — Ruski generalni štab je podal danes sledečo izjavo: — V Dobrudži je napadal sovražnik ob celi fronti tašč postojanke. Ker je bil naval le prevelik, smo se zače-i umikati proti severu- Bolgarske čete so napadale južno od Babadag jezera. Nek naš polk je vprizoril nanje vroč napad in jih pognal / beg. Ker niso imeli druge poti. so se umikali proti jeze-11 Ibolata. Večji del Bolgarov je vtonil. 115 mož smo pa vrjeli.^ Na levem bregu reke Donave smo odbili vse sov azile napade. London, Anglija, 22. decembra. — Uradno se naznanja sledeče: — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da je zapoveda-a rumunska vlada razdejati več rafinerij in uničiti nekaj petrolejskih vrelcev. Ko so Nemci to izvedeli, s<» bili selo razočarani. Petrograd, Rusija. 22. decembra. — Ruski generalni -tab poroča: — Ob reki Bistrici je pognala naša artilerija v }>eg neko sovražno stotnijo. Najbolj vroči boji so se vršili v jkolici vasi Krivic. Severno od Zločeva je zasedla neka naša stotnija sovražni strelni jarek in zaplenila precej vojnega materi-iala. Ob reki Stohod so se posebno odlikovale naše poizvedovalne kolone. Berlin, Nemčija, 22. decembra. — Nemške, avstrijske in bolgarske čete neprestano prodirajo v Dobrudži in so vjele včeraj zopet 900 vojakov- Uradno poročilo naznanja: Armadna skupina generala Mackensena: V Dobrudži 1 smo vjeli 900 Rusov in zaplenili veliko vojnega materiala. V Veliki Valahiji je položaj neizpremenjen. 1 Armadna skupina nadvojvode Jožefa: Severno od doline Trotus se je sovražni napad popolnoma izjalovil. Berlin, Nemčija, 22. deeembra. — Poročilo nemškega armadnega vodstva se glasi: — Armadna skupina bavarskega princa Leopolda: Ob reki Dvini in ob Stohodu smo pognali v beg dve ruski prodirajoči stotniji. Jugozapadno od Rige in ob Stohodu se vrše neprestano vroči artilerijski spopadi. Severozapa-dno od Zalošča smo vdrli v nek ruski strelni jarek. Zaplenili smo dve strojni puški, veliko drugega vojnega niateri-jala in vjeli 34 vojakov. Berlin, Nemčija, 22. decembra. — Nemško poročilo pravi, da je položaj ob reki Strumi neizpremenjen. Vrše se le manjši spopadi med prednjimi stražami, ki pa nimajo skoraj nobenega upliva na splošni položaj. Pariz, Francija, 22. decembra. — Severno od Bitolja se je vršil včeraj vroč artilerijski spopad. Boji med pred-njimi stražami se ob celi fronti nadaljujejo. Zahtevajo rojevanje s podmorskimi čorni. K too____ 200____ 100.... 100____ 500____ Gsna: i 16.00 i 32.00 j 48.00 i 64.00 ! 80.00 K 600____ TOO.... 800»m m m 000.... 1000.... 9 96.00 112.00 128.00 144.00 130.00 Ker ee sdaj cene denarja skoraj vsak lan menjajo, smo primorsni rsftmsH po najnovejfiib cenah In bomo tudi na-kasovali po njih. — VčftsBi N ba SfO-lilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih a tudi kaj manj. List dospe aa sapad oonavadf par dni ksmeje In .med tam, «0 doM naslovnlk^llst v roka. m prt London, Anglija. 21. decembra. Poročilo iz Amsterdama pravi, da je dr. Streseman v nekem govoru dejal: "Ako nemška mirovno ponudba ne bo sprejeta, tedaj morajo naši podmorski eolni odpluti iz svojih pristanišč in pričeti se mora brezobzirna vojna proti angleškemu brodarstvu. Po mnenju naših mornariških izvedencev, moremo potopiti na mesec 1 miljon ton ladij, kar bi Angleže zadelo do živeR«*" Japonska hoče biti gospodarica Tihega oceana. . Tokio, Japonsko, 22. decembra. Danes jc bil objavljen načrt, po katercf bo Japonska imela koncem leta 1023 veliko premo« v Tihem oceanu: brodovje bo tedaj celo večje kot Združenih držav. Pričenši z letom 1918 bo vlada vsako leto prispevala 10 miljonov dolarjev za povečanje mornarice. Finančni minister je izjavil, da je prišla vlada do prepričanja, da je bolj važno povečati bojno moi narico kot pa poplačati nnrodni dolg. f waiffliMii Ja ••••• Največi slovenski dnevnik •: v Zedenjenih državah.j VeJja za vse leto ... $3.00 ! Za pol leta......$1.50 CrLAS NARODA, 23. DEC. 1916. "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned and published by the 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) fRANK SAKSER, President_LOUIS BE NED IK, Treasnrei Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, Key York Clrr, N. Y. Za celo leto velja Ust za Ameriko in i Za pol leta za mesto New York.. 2.0< Canado .................... $30i; I Za Evropo za vse leto....................4.S Za pol leta.................... 1.50 Za Evropo za pol leta....................2.® Zs celo leto za mesto New York.. 4.00 Za Evropo za Četrt leta....................L7< _"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holiday a __Subscription yearly $3.00. _Advertisement on agreement._ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri c;irememb! kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejioje bivališč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ Dopisom in poSlljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" K2 Cort.andt St.. Spw York City Telefon 4fiS7 Cortlandt. _ " "l^rr in __ __ V Evropi mir, v Ameriki-? Evropska vojna je preobrazila liee Evrope ter ima svoj upliv na vse strani, predvsem na Združene države, ki so neprestano interesirane pri velikem boju onkraj Atlantika. Nobena nevtralnih držav ni bila tako zelo prizadeta kot so ravno Združene države, to pa ne le vsled kupčije in velikega osebnega bogastva, temveč tudi vsled drugih vzrokov. Združene države niso dežela, v kateri bi bivali enoliki narodi, temveč so takozvani konglomerat ali mešanica narodov. Šel§, v drugi ali tretji generaciji postane človek pravi Amerikanec, a še to le oddaleč, kajti njegovi spomini gredo nazaj na stariše in prastariše, in vsak se zaveda, da ni bil rojen tukaj. Ni je skoraj vlade na svetu, ki bi imela tako težko stališče kot jo ima vlada Združenih držav. Ozirati se mora na vse strani, na vsako razpoloženje ter računati na misel inT-ustvo vsakega posameznika, ki biva v tej deželi in je nje državljan. Kot taki ne pridejo v pošte v državljani zapadnili držav, kjer živi narod v nevednosti. Vpoštev tudi ne pridejo državljani južnih držav, kjer je nevednost še večja. Združene države vlada Vzhod in v tem ozemlju živi pretežna večina ljudstva, ki si vlada po svoje in si odločuje po svoje, brez zakonodajnih dejanj. Tako je prišlo, da je bil predsednik Združenih držav v velikih stiskah in da ni vedel, kam naj se obrne. Prirojene simpatije so mu bile bolj na strani Anglije in njenih zaveznikov kot na strani centralnih. Po dolgem in mukepolnem boju za resnico je pa iz-previdel, da ni resnice niti na tej niti na oni strani. Izpre-. videl je, da gre za interese posameznih razredov, posameznih držav in da nimajo interesi narodov predvsem pa interesi malih narodov nikakega stika s tem velikanskim bojem, ki se vrši zdaj v Evropi. Iz celega poteka vojne, predvsem pa iz zadnjih pogajanj glede miru, človek lahko izprevidi, da gre vsem le za trgovske interese in za imperialistične težnje raznih držav. — David Lloyd George ni v svojem odgovoru na nemško noto niti z besedo omenil malih narodov in ni niti z besedo omenil usode Belgije, Srbije, Rumunske in drugih. Iz celega govora ki ga je imel v poslanski zbornici, je i izprevideti, da je celi boj le za trgovsko premoč Anglije ali Nemčije. - Se noben predsednik Združenih držav se ni nahajal v i tako težavnem in odgovornem položaju kot predsedniki .Wilson. Od ene strani mu nudijo roko da poseže v veliki boj. ter da posreduje, z druge strani mu pa grozijo, da bi bilo! vse odvisno od njega in da bi padla vsa odgovornost nanj, j če bi se vse tako ne končalo kot želijo ti ali oni. In niti enemu ne bo toliko časti in hvale kot njemu, če bo izvršil veliko mednarodno delo mirovnih pogajanj med narodi, ki sami ne vedo, zakaj se vojskujejo. Kot smo že v začetku povdarjali. se nahajajo Zdru-' žene države v zelo težavnem in kočljivem položaju. Predvsem gre za trgovino, ki tvori živčevje celega državnega ustroja. Kdor ga brani v tem, ga rani na smrt in i vsa politika, državnopravdna in človekoljubna politika se mora gibati v mejab, katero predpisujejo obziri na tr^o-l vino in industrijo. " Iz tega je prišlo, da so se Združene države vsem za- j merile in da posebno nevtralni narodi niso vedeli, kako i stvar pravzaprav stoji. Šlo je za velik industrijalni boj, katerega so Združe! ne države izvojevale v največ jem obsegu, ter ga bodo bojevale tudi po vojni. Ko bo sklenjen mir v Evropi, ne bo imela Evropa ni-1 česar od njega. Ostale bodo le razvaline, porušeni domovi in gorje bo I vsepovsod. Isto gorje bo pa zavladalo tudi v Združenih državah, kajti nastala bo takozvana industrijska kriza, kakršne si Združene države niti predstavljati ne morejo. Predznake tega velikega poloma vidimo že danes, ko H se je vse podražilo in kljub dobrim letinam in splošnemu blagostanju. < Kakorhitro bo sklenjen mir v EvropQ^dia s pQsrg- < ! jdovanjem Združenih držav ali ne, bodo nastopila leta, kakršnih še ni bilo izza državljanske vojne. Velika žetev, katero so imeli ameriški kapitalisti g vsled evropske vojne, bo kmalo pospravljena, in edini dobiček bodo imeli kapitalisti sami. Narod pa, ki je delal T; in se trudil, bo izgubil vse in ne bo vedel, kam naj se obrne. Tako je bilo vedno. Interesi posameznih ljudi, intere-_ si posameznih kapitalističnih organizacij so šli preko in-0 teresov navadnega delavca. 5 V tem oziru se nam ni treba varati in v tem oziru smo 0 bili vedno istega mnenja. Najboljša šola, ki smo jo mogli imeti, je sedanja cv-" i ropska vojna. Tako je v Evropi in tako je v Združenih državah. — Povsod ista pesem brez konca in kraja... -o- Naš Božič. f ————— Zopet se je približal Božič, prišel je čarodejni čas, ko se odpirajo srea in se zbirajo vse misli na one prelepe dni, | ki smo jih doživeli v stari domovini pred leti in leti, ki se ■ j ne vrnejo nikdar več. To je samo lep spomin in spomin — ta je vreden več I kot vse drugo. -I Li iz spomina izvira vse — dobro in slabo. Kdor hoče obrniti na dobro, temu je dobro; kdor hoče "! obrniti na slabo, temu je slabo. Tak je tudi naš Božič, j Ne veselimo se ga, .kajti veselje nima prostora v človeku, kateri spozna razmere, ki ve, kako živi naše Ijud- 1 stvo in kako se mora vsak posameznik boriti za svoj ob-, stanek. i Božič je praznik otrok in Božič je praznik vseh, ki se Vesele bodočnosti. V preteklih par letih smo imeli žalostne izkušnje, žalostne glede posameznikov in žalostne glede naroda samega. Naš narod, majhen in vedno zaničevan, vedno prezirali in zapostavi j an. je moral vršiti eno izmed velikih nalog, pa mu ni zmanjkalo moči. Vršil jo je dasiravno v prepričanju lastne onemoglosti, dasiravno v zavesti, da bo v tej veliki borbi ravno tako i slabo plačan kot bodo drugi. Naši spomini ne gredo nazaj v domišljije prošlih ča-i sov> temveč hite naprej, tjakaj, kjer bo zasvetila našemu j narodu lepša bodočnost. In v tem oziru smo se bolj varali i kot morda katerikoli drugi narod na svetu. Pričetkom vojne smo mislili po vsej pravici, da pride po sklepu teh vojsk in te splošne evropske bolezni do sploš- i I negajpreporoda in novega vstajanja naroda. Ce se je kdo varal, smo se varali mi. ameriški Sloveli-i ci, Hrvatje in Srbi. i V sakdo izmed na« pozna naše narodnostne razmere ■ pozna, kaj je Hrvat, kaj je Srb, pozna veliko nestrpnost, ki je bila tekom desetletij umetno vstvarjena, ki ži , j vi in raste danes naprej kot živa korenika, ki pa nima tal iz kojih bi črpala svoje moči. Videli smo vso to razdvojenost. Videli smo, kako so i ;se nasi najboljši možje prepirali za brezpomembnosti, ka-j ko se je tujec smejal in imel dobičke od naših narodnostnih prepirov. Vse to smo doživeli, vse to smo spoznali, i In kar nas danes veže še bolj na našo staro domovi-! j »o, je ljubezen do vteeh grešnih in vseh izgubljenih. In to so naši narodi sami. Nikjer ni bilo večjih pomot, nikjer večjega nespo-i razumijenja kot ravno pri nas. inora družiti't0 uas mora k! | ska V°jne mOI'a biti za llas živi*.,-: Prišel je Božič. Ne v veselju, v žijosti je prišel. i . 'samo,za Pač pa za uas vse. kar nas govori! i en in isti jezik. Obetajo se pa časi, ki bodo boljši. j n„HIf°lj®i ^ Podlagi resnične vzajemnosti, ne pa na ; podlagi nevednosti in neutemeljenega sovraštva sam« iiSfT?"' ,ka1k01Tn° so si Postavljali ljudje, n, samo tisti, ki so bili odgovorni za vse besede i v.4 do- • rr^ te?lee tudl 0U1< ki 80 si v svojem dobrem sreu ni shli vse dobro in lepo, _ J«goslavija ni propad. i .ni tertnL w\P • ^T" P0^' in ho^hni ™zmora-! ^ ^ , f 81 -10 kt3?J *ami-s,ili Uudje. kot so si io JvOd.7 mislili ljudje, govoreči en jezik in imajoči iste nav-i de in vsi hrepeneči po isti svobodi. To je naša božična poslaniea. Dopisi. Brooklyn, N. Y. — Gotovo bo' zanimal mijene čitatelje G. X. velik koncert. katerega priredij •Jugoslovanski Del. Tamburaški j Zbor zveeer dne 30. decembra t. 1. i v dvorani "Balkan" pri gostilni-j čar ju Vinko Zevniku. 193 Knicker-i bocker Ave., eorner Jefferson St.. j Brooklyn. — Ker je to zadnja pri-! reditev tega leta. se zbor zelo trii-di, da nastopi pred občinstvom s popolnoma novimi trasnjmi skladbami, katere se še niso igrale med Slovenei ▼ Greater New Torku. Ker je v prvi vrsti naš poklic, dal z milim donpjpjem tamburii-e razveselimo željno občinstvo, smo radi tega napravili popolno ^atopnino samo 15 eaato*. tako, da je mogoče vsakemu se te prireditve udelefiti. Igrala se bo tudi enodejaoska ialjira i^a "Dobro dosli! Kdaj pojdete domov?", za katero se igralci marljivo vežba-jo. — Cenjenim gostom bo Jia raz- j nolago šaljiva pošta in sveži lepo duhteči šopki. i Po programu bo prosta zabaval ! m ples. — Godbo za ples preskrbi i (tamburaški zbor. — Za dobro po-! j strežbo Vam jamči že ime Vinko! ; -lugoiilovajinki Del. Tamburaški j Zbor uljudno vabi vse cenjeno ob-! einstvo. da se te prireditve za go-1 tovo udeleži. Torej na veselo svidenje — 30.; deeembra v dvorani 4 * Balkan ". ! Ivan Gerjovič, tajnik. Franklin, Kansas. — Poročati i imam žalostno novico, m sicer, da i Je pripetila strauna. nesreča na j Stone Citv. K«nsas, ki je zalite-j vala 20 žrtev, fini so bili ubiti, zo- j pet drqji zadušeni od dima. Ne! ve se Se pravega vzroka razrtrel-, be. M«d ubitimi je g Slovencev, '- - - ■ - - in sicer: Math, in Charles" Roth, j oče in sin. Rudolf lVele, Paul Ko-jmac, Tony Krošelj' Mike Urlsk. !-Tolui Lauretič in Frank Jerina. ! Bili so v l-aznih društvih različnih Jed not iu Zvez. Razstrelba jc na-, v sredo 1 i. decembra Jieika- ko opoldne. Pogreb se je vršil v soboto IG. decembra dopoldne; bilo je vseh osem hkrati pokopa-(nih na katoliškem pokopališču v Scammonu, Kansas. Žalostno je bilo gledati toliko vdev in nedolž-i nili otro>k. ki so izgubili svoje drage. Kdo je največ temu kriv. se laliko ve. »Sicer'imamo precej varnostnih postav v dižavi Kansas, toda dostiki-at se ne upoštevajo. Pogreb je bil Jcrasen. kajti bilo je »zastopanih pet različnih dmštev s tremi zastavami. Bilo je zanimivo videti, ker so se vsa dinštva tako lepo sporazumela in skupaj vzela. In vztli so slovo cJ naših uuulih bratov, ne oziraje se, kam kdo spada ali kakega verskega prepričanja je. kajti vsi smo enaki in odvisni od naš«.ga trdega dela. Posebna h vn-1 la gre vsem onim. ki so vse tako lepo uredili. po-H.4>uo pa Martinu Oberžaaiu. ki je imel tako lep in pomenljiv govor pri odprtih »o-milah. Torej, dragi rojaki in so-bratje. bodi vam lahka /.emljtca. , vsem naju boste pa ostali do zadnjega v spominu. — Frank Lesko vie. Box 41. I To in eno. Nizozemska za mir. Haag, Nizozemsko, 21. dee. — Protivojni svet je. sprejel resolucijo. ki je bila poslana v .-jem prizadetim državam. Ta resolucija pravi, da je vroča želja vseh vojskujočih držav, v prihodnje varo vati same sebe. kakor tudi druge narode proti prihodnjim vojnam. „ Resolucija opozarja na dejstvo, da so vodilni državniki v Angliji Franciji in Nemčiji že pogosto pokazali voljo pridružiti se mednarodni mirovni zvezi, ki zahteva, dr naj mesto sile vlada pravica in naj bo prihodnja Evropa osvobo-j jena militarizma. Ustavite vaš KAŠELJ predno se dobro poprime vašega ustroja. Zmanšajte napade ter uteiite razdra-ženje z rabo CEVERA'S k^ Balsam for Lungs • (Severovega Balzama za Pljuča). Kmalu bote piiznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kašlja. prehlada, hripavosti. krčevite davice, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 50 centov. AL-o dvomite nn5e besede, čitajte sledeče pismo. Waterr >mo pred kTatklm rrejeti in katero potrjuje kar nil trdimo: "Hočem vam miz na um. da jo Severov "»pe5no u«nk^va! Takoj po prvem popitku so se moji otroci boijt-e Fo»:utili. I'omatralo jim je odpraviti ki^olj iD oreprečal jo tudi na-daljne mpdde. RabUi sn>o ga tudi v slučaju oslovskec:'. kaplja pretldvemi leti ter jettKli poniacal. ' j. Koxvalski. Cutchoeue. N. Y Kadar potrobiijPto zdravila, vprašajte za Severnvu v lekirni. Glejte da dobi-tista po katerih povprašujete. Zuvrnite mu>o;iu;sUtve. Akc jili ne morete dobiti v lokami. n»r.rfite jih od nus. w. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. Z zadovoljstvom potrjuje, da zavezniki niso zavrnili nemške mirovne ponudbe in pristavlja : " Poživljamo posamezne države in narode, da pod vzamejo korake, da se najdejo poproji. pod katerimi bi se napravil pravičen in stalen mir in svobodna Evropa." Cesar se bo posvetoval z Gerar-dom. London, Anglija. 21. decembra, j Poročilo i/. Amsterdama pravi, da' misli nemški cesar kmalu poklicati v svoj vojni stan ameriškega poslanika James V.*. (Jerarda. da se bo z njim posvetoval o morebitnem posredovanju od strani Združenih držav. i i Nemci izgubili 152 ladij. London, Anglija. 21. decembra.-"Vossische Zcitung" poroča, tla' ie kapitan Sehroter v svojem pre-' davanju o sedanjem stanju nem-1 ške mornarice, izpovedal, da je bilo od začetka vojno vničenih 152 [nemških ladij <> 1 min ali torped s skupno težko 4r»2.0lK) ton, 2G7 ladij z S07.000 tonami pa so sovražniki vjeli. V nevtialnih državah je interniranih 621 ladij z 2.341.000 tonami. 490 parnikov pa je doma z 2.410.000 tonami. Tedaj je vničenih 7.1 odstotkov vse nemške mornarice, 14.1 odstotkov jih ima sovražnik v svoji posesti in 43 odstotkov je inter-uirauili. Carranza bo resigniral. Que.-etaro, Mehika, 22. dec. — Ker je general Carranza imenoval Pablo Gonzalesa za ministra notranjih zadev, generala Aguilarja pa za zunanjega ministra in ker je prišel Obregon v Queretaro, s — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri-najstmesečmli bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko'bo vojna končana — Balkanska zeleznica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Zakaj) ? — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cow boji — Z brzovlakom. — Bitka ob Somnii. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. — L°V lm leVC" ~~ XekaJ ° ameriškem kapitalu v Mehiki. — Časa kave — Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živi i v Franciji — Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti — Izgube v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne. Slike. Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska baterija na pohodu -- Prizor iz razstreljene Gorice. - Avstrijski alpiLci v pre- M ~ Prizor iz ^^reljene Gorice. - Avstrijski rezervi- sti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. - Prizor iz osvojene Gorice. -- Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska bolniška strežnica - Operacija na nogi. - prizor iz ljubljanske bolnišnice. -Strelni jarki pn Gorici. — Sv. Višarje. - Pogled na goriško okolico. - Prizor iz Kobarida - Kanal, katerega so Lahi razstrelili. - Prizori iz bitke pri Podgori. -- Avstrijska kavalerija na južni fronti. - Italijanska gorska arti-le^a — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. - Kormin. - Razvaline cerkve v Kostanjevjci na Krasu. _ Bosenski kmeti, ki prevažajo municijo na laški fronti. — bkupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. - Zakop. - Avstrijska baterija na soski fronti.— Aparat za metanje min. - Vojna procesija na Jesenicah - faLko!~Ro^ret tranSPOrt' ~ AvstHJski plezajo v gorsko pošto- Sala. — Zanimivosti. — Oglasi. Koledar stane 35 centov. Naročajte ga pri: Slovenic Publishing Co., «8 OQMLAMDT STREET, NEW YORK OITY, N. Y. ....... . • - ., •••-„ ; v.f ypigij d, A S NARODA. 2S. DEC*. 1916 Prosi se pojasnila. M a-k Twain. PAR ČLANOV LLOYD GEORGE OVEGA KABINETA. Male vesti, pit Washington. 10. dec. 1M>7. Ali mi morvte dati pojasnilu otokov, katere Iiimt vladi« i /;« s učaju. «ia bi bili načrti Moj <.iri<- bi hotel vedeti o tem. Ou j«* •/>•](> priden in dobro misleč •"•lovek. in on skuša na v v p« št«-!'-" načine za slu/.i t i »tvoj pošteni kruli. Predvsem želi miru. — On hoče naselili kjerkoli, samo da mor*' /iv«-; i tairito življenje. Bil je na ttovetn otoku !5an Tlinuian, vendar pa pravi, da so tam stvari, premalo urejene. Veliko prej je bil tam i. nekim pribočnikom državnega departments. katereira so IHrslali tj; , da kupi otok. Moj stric I«' iioH svoj denar v istem kovče-tru kot on, ko sta se obadva poda-la na krov parnika ter si jc dal napraviti pobotnico. Ponoči so pa n lomili mornarji ter so mu vzeli v^s denar in niso napravili nika-krgat razločka med vladnim denarjem in njegovim privatnim. — Zastran tega ni mogt'1 moj vtrie ničesar i/poslovati, njegov denar je propadal. Prišel j«* domov, vzel drug de-nar tu se vrnil tja. Zatem j»* pa dobil mrzlico. Ka koi* veste, je sedem različnih mr-zlie iu ker je bila njegova kri Arthur Henderson. DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! 11 v;"i eillt -v!. I L padio !est ■ riu •i'.. ' — CENTRAL NEWS PHOTO SERVICE. NEW YORK. Lord Curzon. Lord Milner. central news photo service. new york. Andrsw Bonar Law. Osebna svoboda. Louis Hammerling. Zanimivosti za farmerje.! Razne zanimivosti. Arizona, Colorado. Connecticut. Delaware. Florida, Idaho. Maine, • I |m,manjkanja kopanja ter: Montana. Nevada. New Hampshire u':' vznemirjanja in dušev- ire. New Mexico. North Dakota,i • Miemojrloisti v neredu. se mu Oregon. Rhode Island. South Da-| i»o^reeilo ozdraviti i»rvega na- kota. I'tah. Vermont in Wyoming In mi/lice, \sl4Nl česar je dobil imajo skupnega prebivalstva — 10.090.585. Država New York ima 10.;l6t>, 77S prebivalcev. Torej 276.193 vce kot omenjenih osemnajst držav skupaj. >tal zelo jezen, ker s»- je moral bo- Ko bo prišlo do glasovanja, če rili s smrtjo. Stvar se je pa za- >e sprejme k ustavi Združenin drža v nek amendment ali ne. bodo i našle, In jih šest. n ni mož, ki bi imel posebno iav za mrzlico, dasiravno je no dobromisleč in stori vedno, smatra za dobro. Tako je po Zelo jezen, ker se je moral bo-s smrtjo. Stvar se je pa za- VEČ KRAV! Vsak farmar mora doprinesti, da zviša število svojih krav. — Na naši farmi — tako piše 1 neki Vincent -— dobijo teleta, vedno v najnežnejši starosti majhno porcijo ajdove moke, katero lahko pojedo, kakorhitro .se jim poljubi. Na večer dobivajo mlada teleta redno hrano, ki sestoji iz či- V sveti noči. Rad. Petruška. Kronanje ogrskega kralja. Budimpešta, Ogrsko. 22. dec. —: Ogrski pavlamo:it jc dovršil pri-! Naokrog so le tuji ljudje, prave za kronanje ograkega kra-! tuja e srce: !ja Karola. ifrof Tisza je bil izvo-l lia-> oživi domačije. stega sena, Predno vemo, kako je prišlo do tega. imamo v hlevu par Jjen pa4adhia. Pri voli t-v i je bil hud boj. ker m> nekateri hoteli imeti jia to mesto nadvojvodo Jožefa. Paladin posadi kradju krono' na glavo. Pričeli so tudi /a- kiučati e« ste ju navzlic vojni ho kronanje ko-Irkorme.goče sijajno in slovesno. i kje pa j duh tožili si odpočije? Naokrog tiha je. mrtva noč. luči ni v oknih črnih koč. kje naj d onemi božični zvonovi, kak razsvetle mi naj dušo mra- kovl? V petek je divjal hud bar preko jugovzhodne vanije. V PhiLedalphiji tri palce snega, v West pa sedem palcev. — K on gresn i k Sabath jo izdelal dodatek k Shermanoveiuu pim-' titrustskemu zakonu, ki določa.) da je špekulant z živili - posamezna oseba, ali kompanija — iz-1 i vršil hudodelstvo, ki draži živila j in se ga lahko tudi kaznuje kot' kriminalca. ! — Na New York Central želez-j j niči so našli bločnegn čuvaja Mar-: ' ctisa viseti z glavo nizdol / lestve. ! ki vodi v bločni stolpič. Kri se mu ic razlila v možgane iu mož je o-mahnil na lestvi, a je obvisel /. uo-; gami v lestvi. — Kongresnik Voug iz Severne Dakote je predlagal, da zvezna | vlada zgradi v glavnem mestu ' mlin in pekarijo, da se tako dožene j koliko v resnici stane kruh. Goreče jezero v žrelu ognjeniku Kiiauea se je približalo vrhu žrela do 140 čevljev in se še vedno dviga. — Prof. Augustus Jaggar. Jr. ravnatelj havajskega observatorija, izjavlja. da se je jezero mogoče dvigne do vrha. Kje sta MATIJA in MAJU J A SK-ZI N.' Jaz. brat Marije Sežun. bi rad izvedel za nju naslov, zato prosim cenjene rojake, ee kdo ve. kje se nahajata, da mi naznani, ali naj se pa sama javila na slov: Alois Cigoj. P. O. Mooliba. North Queensland. Australia. 122-26—12 j ad i>i izvedel za naslov svojega »Tata FRANKA VARDJAN-* 1' ". Pred ■štirimi leli se je na-hajal v Da v: su, \V. Va. Prosim enjene rajake. če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. ali naj st,- pa sam javi svojemu bratu: Joe Vardjaričtč. I !i»x 45. Dclagua. Colo. 2 5 27 12 Dr. KOLER 638~Penn Ave., Pittsburgh, Pa SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Kol«r J« o*)-»tarejil slcveri«tcl zdravnik, ipecija-list v Pittsburcha, <1 Ima 131etn.> yrn* «o v zdravljen jr tajntb o) tesni Slflila ali sumi -^>!JenJe krvi xdr*>l - »iRBovItlm «08, ki *a Je izumel dr. pror. Erllch. C« l-mate mozolje ill mehurčka po te>l«-v «rta, izpadanje la«. bolečine v koateh, pridite ln izčistlt vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali trl-per I a tudi vse druge posledice, ki etttnejo radi lzrabljlvanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-oehuje moAka zmožnost, n« čakajte, temveč pridite ln Jaz vam Jo bo» cone t povrnil. HuSenJt. cevi, ki mehnrj* ozdravim v kratK-m i^aau, FTydroo«lo vodi U ___Jrdi 1» urah Sa sicer alt kilo ozdravim brei operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-Mne v krliu ln hrbtu tn včasih tudi prt spuičunju vode, ozdravim ■ gotovostjo. Reumatlzam, trganje, bolečine, ots- Kare, srbečico, škrofle 'n druge kotne bolezni, ki nastanejo vsjed ne^late krvi osdravim v kratkem fxsu ln d potrebno letati. TTradne are: v ponedeljkln. «redak tn uetklh rtd S zjutraj do i> popoldne. V torkih, četvrtkih Id s<»b«itah od * ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob ledeljali pa do dveh popoldne. 8 poŠto ne delam — Pridu e oa»o*o - Me pozabite ime ln fttevllko! obritih ve if a i Irujraec. <'util se je zdra- kupil farmo. Ogradil jo imele omenjene države osemnajst j bpo "iu~"€]st~^ kar bi moralo biti mladih krav. in uremišljujemo. ali hi jih obdržali zase ali prodali. — , ___ p , lit ... i oO centov za 43 krompirjev. take mlade krave prinašajo v da- * J _ tia&njih dneh lep denar, seveda k V.-eraj jc kupila neka žejia i v slučaju, da se jih ima vedno do- "P<'k" krompirja pri nekem cest-j J**. tar in prihodnjega dne je prišel :ik \ihar ter mu iklnesH velik I posestva, prav tja do tiibral-ili kdo ve kam. svoj ponižni in potrpežljivi je rekel, da je izgubil samo rt da se noče več mučiti. država New York pa sa glasov mo enega. Razen zgoraj omenjenih, obsega j Ameriška 1'nija tudi sledeče: Alabama, Arkansas. Iowa. Kan-j sas. Kentucky. Louisiana. Mary-' 11»-jo in aa se noec vec mučiti. land. Minnesota, Mississippi. Ne-' Zatem je naložil svoj denar 11a braska. X»»rth Carolina. Oklabo-: n-h, fori ter si tam vst« novil d rti- ma, South CanJina, Tennesse. \*ir-L'o farmo, <|a bi ne bil na potu. če irinia, Washington. West Virginia bi prišla zopet nova p<»v«»denj. — in Wisconsin. Te je l>ila zelo dobro farma, toda Potemtakem bomo torej imeli kit i mu je koristilo? V prihodnji šestintrideset držav, ki bodo lah-j m h'-i s. je pojavil potres, ter mu jt ko pri glasovanju odobrile ume- j njeni amendment. Skupno prebivalstvo teh drža\ j znaša 45,670,000. — Prebivalstvo j Združenih držav šteje 1012.826,^09. j v vsakem gospodarstvu samoposebi razumljivo. Za vsako mlado kravo. ki se jo vprvič molze, bi se moralo dobiti najmanj 75 dolarjev. (V pa prihaja i/, prav znane in dobre rod o vi ne. bi se moraio dobiti še več. prav posebno pa tudi njena teleta. Živinorejci, vzgajajte toliko krav. kolikor vam je mogoče GOSPODARSKA DRUŠTVA. uem ligovcn v New Yorku in zaiti plačala 50 centov. Ženi je pri vsej današnji draginji vendarle zdela cena preodeniška in je tr-irovca naznanila pri mestni upravi. Pri obravnavi se je dokazalo, da j.- bilo v tem "peku'* za dva Uvart. ali po vagi več kol runt-e: premalo krompirja. i Kozakova pesem. 'pisal Pranjo Nsubauer Vse ,„„|rl. Kot veste i»o svoji skušnji, se je vse zmešalo s tujim imetjem in tako ni mogel reci. kaj pripada njemu in kaj ne. Na sodišče se ni ho- Potemtakem t» ! obrniti. Tega ni hotel, kajti ko prebivalcev j»' šel v San Thomas, mu je bil miljonov. g I h \ n i namen živeti mirno in po- Ako prebiva v šterio življenje. \"sc. na kar se je omejil, je bilo. da mirno in lepo živi. V prvih devetih mescih tekočega leta so ustanovili v državi \Y i>-eonsin več društev za kontrolo molznih krav. Dozdaj jih je približno petdeset, ki poslujejo. 1. julija 1915 jt- imela država Wisconsin le takozvanih kontrolnih društev za produciranje mleka. — Združenih drža- Zate,U T>a državno vseučilišče v bo imelo 45.000.000j večjo bcseilo kot 5i Ford da delavcem počitnice. Detroit, Mich.. 21. decembra.— .hitri bodo zaprli Fordove tovarne za avtomobile in bodo ostale zaprte do ->. januarja. Na ta na-' ein bo prostih 42 tisoč delavcev.1 le malo število onih. ki so jieob ! hodno potrebni, bo -delalo. Toda za ta presti čas lx>do prejeli eelo plačo, kar bo znašalo $1,400.000. S tem bo Ford na izgubi za 2.500 i a\l oinobilov na dan. ' vab narod, ki lahko reče "mi tvo-j rimo Združene države", ne pa i "mi smo tvorili Združene države'. vViscon.siau začelo kampanjo za im enovaiuii ustanovi jai t je drugih postaj. Navedno je nilo. da mora -n enkrat si je premislil e0lo polemtakem mora ves narod Zdru | i'»<«ri država veeje število mlečnih stvar ter prišel kontno do zaklju«*- ženih držav kot ena sama eclota v m vse je naj Lu bile pod kou-ka. da posknša še enkrat, v nižini.: glasovati za izpremenibo koiisfci-kjer je hotel ustanoviti opekarno, tueije. Kup I sj jc kos zemlje ter postavil V ustavi je rečeno: Mi ljud-zaenkr&t slot is<>č opek na suho,'sivo Z■ ...... . i i , - n..:tlf1lw; i-.t.!; \ njegovo opekarno v zrak. slučaju ne predrugači cela ade- ^ Poslujejo zdaj v 33 različnih Hpi.onaz,, Med temi je To .ra ua kai malo ra/srdilo ' va• okrajih države in so zaposlena ^ angleških, častnikov, en po- »»n ^ovlai, nekam proti lllu ousn », , f »»a kaj malo razsr.li o. ..... »s-t-tnoviio Se v ost ilih o 'roC-ink in dva zrakoplovca. 21 J|:! naslov: Frances Knez. Bil je tam ter rekel, da so opeke Pristaš, prcth.bicije imajo vedno ^ . ■ r^p!'«« ^n^tva K ir se H-^Heev in 4 ženske. | Frankfort Heights. 111. Tako prav dobro žgane m tla jih ne mo- dovolj izgovorov. Nekateri pravi- K,aJin Kiajtvna arustva. ivta se .i' re spraviti v nižino. Sprva je mi- jo. da je prohihieija dobra za go-slil, da jih bo spravila vlada doli. j spodarski razvoj dežel/ Kadi pri-kajti vlada jc kupila otok in ima poznamo, da ie morda »/rohibieija vsi« d tega dolžnost varovati nje- potrebna v južnih in osrednjih dr-gevo imetje. , zavali, kjer živi veliko število V zadnjih par tednih je odšel v i črncev in kjer zavzema poljedelj-sT>remstvu par bojnih ladij tjakaj, j stvo i»rvo in glavno mesto, da |H)izve glede svojega m da naj ! Vse drugače je pa seveda v hide mesto, kejr bi mogel živeti do dustrijskih državah. Kaj lahko se bio življenje. Nastal je pa velik zgodi, da bo marsikateri glasoval vihar in vse ladje razbil ob otokih, za prohibieijo v državi. To bodo Ljudje, ki so bili na njih so izgu-, v prvi vrsti taki. ki nočejo glaso-j bili življenje. S tem je izgubil ves vati za narodno prohibieijo. pogum ter šel nazaj. Pri tem gotovo uc bodo ponii- Tedaj pa ni vedel, kaj naj stori, slili. da bodo glasovali proti oseb-Poskuial je z Alasko; vendar so ni svobodi. Vzemimo samo en sluga medvedi tako zelo zasledovali.)čaj : da je moral oditi iz dežele. V svo- Država Nevada, ki ima stotisoč jem velikem razpoloženju do me- prebivalcev, bo imela v tej zadevi dvedov pa ni tnogel živeti mirnega j ravno tako besedo kot država New življenja. Tako se je zgodilo, da je| York s svojimi desetmiljoni pre-šei zopet nazaj na devet otokov bivalstva. San Thomas, katenc smo kupili. Ali more kdo reči. da je to pra-Kot vi veste, pa ni San Thomas vienoT nikdar miren, posebno pa ne za Ako bo sprejet ta amendment, moža njegovih živcev, bodo sprejeti v najkrajšem času On je slišal zadnji cas, da hoče tudi drugi amendmenti. ki bodo vlada kupiti Porto Rieo. ('c se iz-1 ogrožali osebno svobodo.*— Pro-kaže, da je to resnica, bi hotel iz- hibieija bo napravila samo pot vedeti, če je kje tam kak miren drugim nepravilnostim in nepo-prostor. Kako bi bil Porto Rieo za stavnostim. takega človeka? — Ali mislite.| Za prohibieijo agitira samo ne-da hoče vlada kupiti ta otok? kaj fanatičnih reformatorjev, ka- --— terim je osebna svoboda postran- I tika zadeva. — Prohibicionisti so v Mas&a-j - cha&ettau posušili mesta rail Bi-j m\XE&SMO 8L0VEM8XI MAEOD rojena Cepin v Zagorju. jiošta 1'ilštanj na Sjiodnjein Štajerskem. Tu je it je slika z dne naju iKiroke. C FT Q X q 1*LD tiče števila, stoii zdaj država Wis ! ^»I^ija j«- prišla špijonom na i mim-rec zdaj naslov moje ubegh consin glede telet in delovanja teb POtmn znamenj ^ lučjo iz ne- Nje pravo ime je Kozi Ceni mlekarskih društev na prvem me-;ktM"a letela v Vlissuigen. stu Združenih držav, na drugem * ' mest u je država New York. Tal Pomenljivi izreki. ima z ozirom na zadnja poročila® V zapuščini ruskega pisatelja 17 kontrolnih mlekarskih društev, j Grigorovrča so se našli tudi sle-Z ozirom na nadaljni uspeh živi-, O GOLOBIH. Golobi se kaj radi kopajo, ven- j »™ost nima mej. lar ne potrebujejo kopeli vsak Francoz vpraša: dan. Če imajo dvakrat na teden' : Kdoje vaš oče? priložnost za kopanje ter v vročem letnem času vsak drugi dan, jim to popolnoma zadostuje. Nekatere vrste golobov, se sploh ne' koplje. Zelo je razširjena napačna misel, da se gol obje ne kopajo v prahu. Toda golobje imajo to zelo radi. Ce jim pripraviš kopeli iz peska, jo radi uporabljajo. Perje če irske upornike, ki so bili zaprti r i kane- pa: v Koliko imate 1 Ženska dejanja so često jw»dob-na skokom bolhe: ista odločjiost in ista nedoslednost. Anglija izpusti irske upornike. London, Anglija. 21. decembra. Vlada j<* sklenila, tla izpusti iz je- POUČNE KNJIGE: Ahnov nemakoangleiki tolmač, vezan Cerkvena zgodovina Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja ▼ pogovorih Slov.-angleški io angl.- slov. slovar Slov.-angL in angl.-slov. rar Trtna ui in trtoreja Umna živinoreja (Jmni kmetovalce Veliki slovensko-angleikl tolmač - Smrt cesarjeviča Rudolfa i (Tragedija v Meyerlingu) — 50. EAZGLEDNICB: —.70 j _jg: Newyorike s svetlicami, humoristične, božične, do- —.79 Anton Novlaai. ki zdaj ž njo živi. • je srednje slabotne postave iu njegov obraz je slfčen kakemu egiptovskemu ciganu. Svoja mlada leta se je potepal po ljubljan- ski e.kolk-i in tu je bil j»a precej dober uni ar, star je let. $1.00 —.2C —.23 —.50 slo-1.50 —.40 •—-50 —M $2.90 postane vsled tega nečisto, vendar pa se golobje očistijo pozneje, ko gredo v vodo, in nesnaga odpade.j Potop parnika. Berlin, Nemčija. 21. deeembra. Nek nemški podmorski čoln je potopil francosko bojno ladjo "Suf- od irske revolucije. Henry E. Duke. tajnik za Irsko, je dejal v poslanski zborniei: 4'Prišel je čas. da ni več nevarno. ampak celo potrebno, da se u porniki spustijo na svobodo. V tem smislu sem tudi poročal vladi. — Zdaj se ie preskrbelo vse. da se bras zamude .pošlje. ;zaprte vjclui- ZABAVNA IM RAZNE DRUGE KNJIGE: Doli s orožjem! ,—.00 Uubad, pripovedke, 1. tn 3. zvezek po — ij pi4bliŽno 35 Leban, 100 beril ,—20 j Ma različnih potih —.20 Kakor zgoraj omenjeno, se na-, Trojka, povest *—.S0 haja ta parček v držsivi Illinois. Vojna na Balkanu, IS. svea. $1*85 a ko jo nista v tem oa.su že kam: Zgodovina c. in k pespolka drugam popihala. A'eselOo bi me, Jt. 17 s »li^^g «—.00 c v bolniški sklad. Kakor razvidno iz sklepa zad- Ta asesment ie povišan le za o* ne člane in članice, kateri so o-pravičeni do bolniške podpore, oni, pa. ki plačujejo samo smrrni-iio, to je v smrtninski sklad, plačujejo ravno tako kakor do«?daj. Prosim, da vzamejo to vsi postajni tajniki v naznanje kakor tudi posamezni član je. Ako kateri tajnik ne dobi glasila, naj mu kateri sobratov to pokaže in opozori nato,, ker ne bodem posebnih listin razposlal, ker sem sprejel nj«. konvenc ije, *e prične za bol- ])repozno naročilo. niški »klad takoj mescem januar- XT . .. t« . - * i i i .Najtoplejše se zahvaljujem vsem jem po 10 centov vce, tako da bo j J J de znašal navadni asesment za i l">stajiiim tajnikom in vsem čla- bolniški sklad 70c namesto 60ei"om za njih naklonjenostma časa Ker je sedaj le posebna naklada mojegra delovanja. 25c, plača vsak član in članica, katera je opravičena do bolniške podpore ®5c v bolniški skLad. Vaš udani sobrat t Ivan Telban. gl. tajnik. \ ka pred Heroda, napravi me gotovo za poveljnika telesne straže. Ojstrino mečevo je vedno bolj in boj približeval otroku in si govoril: "Sedaj vendar enkrat ne bo prišel nihče vmes. ki bi ga iztrgal mojim krempljem.*' ] ' Toda vojak je še vedno držai lilijo v roki in med tem. ko je ta ko mislil, je priletela čebela, ki se je skrila v lilijini eaši, in oble tavala njegovo glavo. Vojak se je zdrznit. Spomnil sije čebel, katerim je dete pomagalo in da je bila čebela ona žival, ki je pomagala otroku uiti od He rodove gostije. Pri tej misli je obstrmel. Mirno je držal meč, obstal in poslušal čebelo. Sedaj ni slišal nič več poletava-nja qpbelinega. Ko je tako čisto mirne stal, vdihaval je močni sladki vonj lilije, ki jo je držal v roki — i Tu je moral nehote misliti na lilije, katerim je dete pomagalo in spomnil se je, da so bile lilije, ki so skrile dete pred njegovimi oč 'mi in so mu pomagale, da je-nšlo ! skozi mestna vrata. | Vedno več misli se mu je porajalo in potegnil jc meč k sebi. 4*Čebele in lilije so mu poplačale njegovo dobroto'', govoril si je. — Moral je misliti na to, da je to dete tudi njemu nekoč izkazalo dobroto, in močna rdečica je polila njego vobraz. "Se-li mflre rimski legijonar tako izpozaOiti, da bi ne plačal storjene dobrote?" se jc vprašal. Bojeval je le še malo sam s seboj. Mislil je na Heroda in na svoje lastno veseUe ubiti mladega kneza miru. "Ne spodobi se prav zame, da bi ubil to dete, ki mi jc rešilo življenje". je dejal slednjič. Sklonil se je in položil meč poleg otroka, da beguni lahko spoznajo, ko se zbude. kaki nevarnosti so odšli. Tu je zapazil, da dete bdi. Ležalo je in gledalo ga je s svojim, lepimi očmi, ki so se svetile kakor zvezde. In vojak je pripognil koleno pred otrokom. "Gospod, ti si mogočen, je dejal. "Ti si močni zmagovalec. Ti si • tisti, ki ga ljubijo bogovi. Ti si tisti, ki je v moči stopati na kače in škorpijone!" Poljubil je otrokove noge in Šel tiho iz votline; dete pa je ležalo tam in gledalo za njim z velikimi začudenimi očmi. Betlehemsko dete. (Konec.) Par dni na to je jezdil naš vojak po grozoviti puščavi, ki se razteza po južnem delu Indije. Še vedno je zasledoval betlelieinske ubežnike in bil je ves jezen, da temu lovu še ni konca. "Prav tako je. kot bi imeli ti ljudje moč pogrezovati se v zemljo \ mrmral je. — "Kolikokrat s» tu bil te dni že tako blizo. da sem hotel že v dete zairnati sulico, a vseeno so mi še ušli! Začenjam že verovati, da jih ne bom ne sedaj, ne pozneje nikdar vjel." Čutil se jc brez korajže, kakor oni, ki zapazi, da se bojuje zoper n^ka j nad človeške močr vzvišenega. Vprašal se je, če je li mogoče, da bi bogovi te ljudi varovali. "Ves trud je zastonj. Bolje je. da se vrnem, predno bi v tej puščavi moral umreti od lakote in žeje!" dejal je enkrat sam pri sebi. — Nato pa se je začel bati, kaj bo, če se vrne. a nič ne doseže. Saj je ravno ou tisti, ki mu je dete žt> dvakrat ušlo. Ni se niii zdelo gotovo. da bi mu Herod ali Voltigij kaj takega odpustila. "Dokler Herod ve, da eoen izmed betlehemskih otrok še živi, bi vedno v strahu", je govoril je vo jak. "Najbolj gotovo bo skušal o militi svoj strah s tem, da bo dal mene križati." Bilo je neko vroče poldne. Veliko je trpel, ko je jahal skozi kameni t o pokrajino brez drevja po poti. ki se je vila skozi globoko sotesko, kjer ni bilo niti enega veterea. Konj in jezdec sta bila le na tem, da se zdaj in zdaj zgrudita Nekaj ur je ie minulo, kar J« izgubil vsak sled za beguni in čutil se je obupanejšega kot ketiaj poprej. Popustiti moram, si je mislil. Bes ne verjamem, da bi m izplačalo jih ie dali« zasledovati. Saj morajo v ti ttrafei puMavi take aH tako poginiti. f v skalni steni, ki se je dvigala ob potu, vhod v neko duplino. Takoj je obrnil konja v.duplino. Mislil si je: Nekoliko si hočem počiti v hladni duplini. Mogoče, da I »o mpotem zopet z novimi močmi lahko nast(ypil nadaljno zasledovanje. Hotel je že vstopiti v votlino, a Simon. (Narodna pripovetka.) Razven Betlehema gotovo ni kraja, ki bi bil z detinstvom Jezusovim v tesneji zvezi, kakor — Lil je presenečen po nekem izvan- Nazaret, ki leži v južni Galileji, rednem dogodku. Na obeh straneh vhoda je rast-la po ena bela lilija. Visoki sta bili in v polnem cvetju. Razširja ' !i sta opojen meden vonj in roj • '•bei ju je obletaval T« j<* bilo nekaj tako posebnega v tej poščavi, da .ie tudi vojak nekaj posebnega storil. Odtrgal je veliko belo l»lijo in jo vzel s sc-boj v duplino. Duplina ni bila velika, ne tem na. in ko je stopil v vhod, videl je. da so trije popotniki že notri. Bili so mož, žena in dete in so ležali zleknjeni po tleh v sladkem snu. Nikdar ni vojakovo srce tako bilo, kakor pri tem (pogledu. Bili so ravno tisti beguni, ki jih je toliko časa iskal. Precej jin je spoznal. Tu so ležali in spali, brc^ moči obrambe; bili so čisto v njegovih rokah. Z ropotom je potegnil meč iz tožnice in se sklonil čez speče dete. -- Pazljivo je nastavil meč ravno la otrokovo srce. meril jc dobro, la bi ga tako lahko z enim snn-£om spravil s sveta. Kc je hotel poriniti, postal je nekoliko, da bi s imogel otroka o-jledati. Gotov je bil,- da zmaga, in bil je vesel, da more opazovati svojo žrtev. In ko je videl dete, jo bilo njegovo veselje še večje, ko je spoznal v tem otroku dete, ki ga je videl igrati na polju t lilijami it? čebelicami. Da, gotovo, si je mislil, to bi bil ie prej lahko spoznal Zato sem to dete vedno sovražil. To je obljubljeni knee miru." In zopet je nekotiko fMbtiitl meč otrokovim ente, tor * % mislil: Če položim tega otro- v kake tri ure od gore Tabor. Oddaljeno od svetnega hrupa sanjalo je "cvetlično mesto" za časa lojstva našega Odrešenika sladki sen svoje bodočnosti. Posejano v dolinskem kotlu, ob kroženo krog in krog od apnenčevega skalovja, zdi se kot miroljubna zibelka, ki je krila in čuvala prvo mladost božjega Deteta. Kakor je bilo to mestece rojstni kraj svete Device, tako se sme po pravici nazivati i domov-je svetega Jožefa. Zvelicanje sveta je bilo došlo. in sveta Družinica povrnila se je s svojega bega iz Egipta nazaj v domačijo; tedaj se je sprejelo miroljubno mestece najsvetejše izmed ljudi v svoje ozidje. Ena izmed malih sivih hišic jih .ie sprejela pod svoj krov. Ker so liioročno izgotovil križ, ker jutri že bili revni, vkljub temu, da je bo žje Deteee prebivalo v njihovi 3re di, lotil se je sv. Jožef takoj svojega rokodelstva. Tik hišice, ki jo je opletala vinska trta, da jo je bilo komaj videti iz zelenja, po stavil si je majhen tesarski prostor. Sbbotno jutro vzšlo je nad Galilejo. Kot nemi molilci stale so v bližnjem logu vitke, ponosne palme in košata oljčna drevesa; oranže in granate pile so zaželje-ni pozdfav jutranje zore, ki je ob-lila sveto mesto in barvala rosne kapljice s krvavordečim svitom. Skozi okenca nizke hiiice lokalo je trtirfo brstje in trkalo obrije t rahlimi prsti. Staro oljko-ro dfcevo, ki je sfalo kot straža tik pred hišico, grlo'je sveto Draii-fto * pobožni mottvl: s svetimi angeli, ki so m navsofci ktt jmtU- >mr«r» v ktftotta* Mtam- ti a j v hišiei, kjer je orodje sv. Jožefa, svetlo uglajeno od pridne porabe, viselo ob stenah. Molitev psalmov bila je ravno končana, ko potrka nekdo na duri. Tuj potnik z malim dečkom stal je na pragu- Na Jožefa obrnil se je tujec in ga prosil, naj bi sprejel njegovega sinčka kot vajenca tesarske obrti; zakaj tesar Jožef bil je znan siroma po Judeji in je slovel kot skromen, bogaboječ mož, kateremu bi bil vestni oče rad izročil svojega sina. Jožef velel je tujeima. naj vstopita in je ljubeče opazoval malega Simona, ki je boječ obstal na pragu in vrtel klobuček med prsti. Po medsebojnem dogovoru bil je mali tujec sprejet v okrilje sv. Družine in je ves radosten v slogi in otroškem prijateljstvu segel malemu Jezusu v desnico. Oba dečka rastla sta v ljubezni, učila se skuptio rokodelstva in pomagala Jožefu pri delu. — O prostih urah igrala sta se skupaj ali pa kaj postregla sv. Devici; — šla skupaj po vode na vodnjak, ki se je nahajal zunaj mesta in ki je prejel kasneje ime '' Marijin vodnjak". Tako je postal mali Simon družabnik mladosti Jezusove in ga je vzljubil kot brata, ko je prišel črez leta njegov ostareli 0Č3 nenadoma ponj, da bi ga odvedel domov, ker je rabil mladeniča v podporo svoji starosti. S solzami v očeh poslovil se je Simeon od svojega sivolasega mojstra, ki ga je v slovo še blagoslovil; težko, težko se je ločil od božjega mladeniča, s katerim ga je vezala prijateljska vez in čigar visoko poslanstvo naj bi se v kratkem izpolnilo. Malo časa zatem legel je sivolasi rednik k večnemu počitku. — uspavan od najpobožnejše soproge in najsvetejšega izmed snov. Hišica v Nazaretu videla jc odhajati svoje prebivalce, le sveta Devica je še bivala v nji, duševno tesno združena s svojim odd a! je uim Sinom, čigar u:a je bila prišla. -- v" - rt&tr. II. Tri dni hoda od Nazareta leži sveto mesto Jeruzalem, ki je zrlo nasproti svet pretresajočemu dogodku — smrti božjega Sinu. — Na križ ž njim! — kričala je divja tolpa v nespravljivem srdu napram onemu, ki je. dobrote deleč, hodil okrog. Pred vrati Sionskega mesta stanoval je tesar Simon. Nič ni vedel o dogodkih zadnjih dni v templu in v mestu samem. Neu-trudljiv pri delu. pričakoval je bližajoči se velikonočni praznik kot dan počitka. Tedaj ga je tiralo neko noč, ko ni mogel zaspati, na streho njegove hiše; bilo mu je tako tesno, ta-ko mučno pri srcu. Zdolaj tekel je potok Cedron v svoji skalni strugi mimo palač in vinogradov- Bledi lunin svit seval je skozi temno oljčevje bližnjega dvorca ob podnožju hriba. Zazdelo se je Simonu, kot da čuje surov krik in divje vpitje sem iz vrta Getsemauskega. — Zares, tam je morala stopati tropa vojakov, kajti žar bakelj seval je skozi oljčni gozd in njihov dim valil se je po zraku. Toda kaj to njemu mar? Če mu ga *to tako razburja, d.i mu srce nemirno polje v prs;h? čudno! Sedaj je zaeul nekoga trkati spo daj ob duri. Prestrašen hitel je doli« da bi odprl, ker so vsi prebivalci Spali. Pred durmi je stal služabnik višjega zbora z naročilom., glaseč se: -Še to noč naj bi mojster last- bo neki hudodelec umrl na njem. Nemudoma podal se je mojster na delo in ko je posijala rana jutranja zora skozi okno, oblila je s svojim krvavim žarom dogotov-ljen križ. Že se je gnetla velika množica pred hišo, da bi ga vzela v posest: in z glasnim krikom, kakor da se gre za častno znamenje kakemu junaku, tirala ga je odtod. Simon pa je rfstal tih in žalosten ; sam ni vedel, kako mu je. Zakril si je obraz in sedel v misli vtopljen. ; Naenkrat predrami ga močan po tres; nakar vidi, da se potemni soliice pri belem dnevu. Tedaj ga ne vzdrži več v hiši. - ^ , Po izmr&h -oHeA hiti tja, kamor je ptiilo dines vse, kar je ži-vefa t Jeruzalema, na sddgo mita* Odftt9.** Mod |kH*> >re*ra* ga ~ na kjer je že iz dalje opazil troje kri-Žev. Njegova slutnja! Na srednjem križu v zri je prijatelja, svetega tovariša svoje — mladosti, visečega... Kolika bolečina! Z obema rokama sklenil se je križa, ki ga je bil sam iz te sal. Stoprav govoril je Orešenik desnemu razbojniku — obečal mu je raj. — Tudi svoji Materi, ki je prihitela iz NazareSke hišice, da bi hodila križev pot s svojim Sinom, govoril je umirajoč- Še je videl Simon, kako je njegov Jezus glavo nagnil in umrl; a več ni čutil, kako je kapala kaplja za kapljo iz srca Gospodovega doli nanj.. Smrtna ura Odrešenikova. ki je napolnila z grozo vso naravo, postala je i zanj usodna ura. Krog in krog odpirali so se grobovi in dajali svoje mrtvece nazaj; zemlja se je tresla, skale so pokale... A Bog je sprejel dar svojega Maziljenca — tema je zbežala. Zemsko solnce je zopet obsijalo najpomenljivejši dan človeštva. — Ali za Simona ni napočil noben dan več — mrtev jc ležal pod križem, ki ga je iztesal svojemu — Odrešeniku... 7mk Iščem svoje tri prijatelje FRANKA KOROŠEC1, doma iz Rakitne. JOHNA HERBLANA, doma iz vasi Ravni pri Št. Vidu, in JAKOBA ABREM. doma iz Spalije vasi pri Št. Petru. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sami javijo. — Joseph Korošec, Ore Hill. Pa. (21-23—12) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnini srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. red nekako 15. leti iz Gorenjega Logatca. Gorenja vas, na No-tranjskem. Ranjkega smo spremili dne 16. decembra na katoliško pokopališče na Seaman on. Kansas. Tempo!oni se najtoplojc zahvaljujem njegovemu bratu Jerneju in sestri Ivani, ki sta mi bila prva v pomoč v tem žalostnem času. Nadalje se zahvaljujem vsem prijateljem in prijateljicam, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in nii! bili v tolažbo. Dalje se zahvaljujem tudi društvenim bratom, ki so, vse tako lepo ukrenili, in sicer od društev sv. Jožefa št. 52 J. S. K.' Je-dnote in društva sv. Barbare postaja št. 13, spadajoče v Forest Citv, Pa.; oba društva v East Mineral, Kansas. | Naj ostane vsem v dobrem spominu in naj mu bo lahka tuja žemljica! Žalujoči ostali: Mary Jerina, soproga. Mary in Fannie, hčerki. Jernej Jerina, brat. Ivana Leskovic, sestra. Stone City, Kansas. VSAKDO, KI TEŽKO DELAi BI MORAL IMETI VfNIRON ZDRAVILNO VINO. Pijte ga pri zajutrku, kosilu in večerji. Viniron vsebuje ŽELEZO in to jc čiuitelj sveže krvi. I Viniron vsebuje ŽELEZO in to krepi živce. Viniron vsebuje ŽELEZO in to popravi sistem. Spremeni slabotnega moža v močnega, zdravega in zmožnega moža. Edino poznano vspešno zdravilo, ki je naravno in dobro za nervozne, slabotne, blede, hitro utrujene, omotne, trpeče na bolečinah v križu, ali straneh in za one, ki vedno trpe za jrlavobo-lom. w , Rabijo ga tudi zdravi možje, da si obdrže toliko vredno zdravje. Cena ene steklenice je $3 .(JO, tri steklenice $2.S0. šest steklenic $5.00 s poštnino vred. CROWN PHARMACY OF CLEVELAND, 2812 East 79th St., . CLEVELAND, OHIO. Listnica uredništva, i M. J., Republic, Pa. — Črno Goro j<> zavzel general K<">vess. Važno za priseljence! Državni delavski departmeml i Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Torku. Urad jei odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure do i___ poldne pa do opoldne. Namen tega urada je. nuditi bi izvedel za našlo v AN P) -naseljencem nasvet, pouk ia po! ZNIDARsrC m ALOJZI Rad bi izvedel za naslov svojega brata JERNEJA ŽETKO in prijatelja .K »II NA ANTONIO. Doma sta iz vasi Gaberče na Notranjskem. Tr\*i je biv:J pred dvema letoma nekje v West Virginiji. Kdor izmed rojaJcov v moč, in sicer vse brezplačno. Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav. Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin. Pilit* ali pa pridite oe«baol J A PEČEK. Bila sta pri meni na brani v Rumly, Mich., pred dvema letoma. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njun naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama zglasita. — Anton Jer-šan, G023 Glass Ave.. Cleveland, Ohio. (21-23 —12) NAZNANILO IN PBIFOBOČILO. Cenjenim rojakom v' Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav iifpa 'ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov.Jg ; STENSKO MAPO CELE EVROPE fl.5Q VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. CENA JE 15 CENTOV. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St, New York, N. 1 Velika zaloga vina in žganja. Bdeče vino t sodih ................75c. ga Ion v galooab pa po........$1.00 M Belo vino ▼ sodili................ $1.00 „ v galonah pa po..........$1.25 ., Sod sa 50 salon Je zastonj; sod aa 28 salon as mora plaSatL Droinik4salonasa ....................$11.00 Brinjevec 12 ateklai $12-Q0 L.*«....... $1®.C0 • ** - - * ..... * . p—• .■—™ -—» — GLAS NAHODA. 23. PEC. 191«. iigisiovanska a : =ts| Katil. jednsta' ——»•-» S lefcocpocirsna dne 24. januarja 1901 v državi llionwqit Sadež v ELY, MINNESOTA, i I. Pa. tudi njo narod, razločne je in bolj. Bndivoja sploh ni več marala mi-od blizu videti. Budivoj in Stavi-, sliti, v Krutu se pa smrtno zave-ea sta ostala v gorenji dvorani. rovala in ni ničesar bolj vroče že-Dolgo časa sta molčala oba. zrla lela. kakor da bi postala njegova. A. 9KBM. m CMtt Way 4 PsSpredsednikj ALOIS BAT, A NT, Boa 1M. Peatf AtW Ohio, •favni tajnik: OHO. L. BBOZICH, By, Mirna, »lagajnik: JOHN GOUŽR. Box 109, Ely, Mina. fea»alkj IjOUIS OOSTELLO, Bos 688, flalida, VXHOWIXDKAYHI; Nfe, MATOH TO, MM N, Chisago Bi, JoUst. Ok _ KTNIOH, 411 » 7th Bt., Calumet, Mlet. rr. EB ŠPEHAB. 122 N. 4th St., Kansas City Ksst JOHN KBŽIŠNIK. Box 133. Burdine, Ps. POROTNIKI; FftlK JUSTIN, 1706 H. 28th St.. Lorain, O. JOGVPH PISHLAR, 80ft— 6th St., Bock Springs. «. J. PORENTA, Box 701, Blaek Diamond, Wash. POMOŽNI ODBORj fofodph MRRTNfi, od druitvs rv. Oifila In Mated«. Mlj, Minn. LOWS CHAMPA od drufttra sr. Srsa Jesusa, ttev. 1, My, i«HN ORAHEK, St., sd druitvs Slovenes, ttev. 114, Mly. Mia*. Vpl dopisi, tikajoči ss uradnih sadev. kako« tadi •l/ljatta, naj se pošiljajo na glavnega tajniki JetlnoU, »« or pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanai a aft isnials. Orafttreno glasile i *•• V A ft lllODi ven in poslušala pozive narodovega veselja in navdušenja. Naenkrat je pa prijel knezovič Sla-vieo nekam vznemirjeno-strastno za desuo roko. ji globoko pogledal v oči, pa ^spregovoril tiho. nežno, ka'kor šumi j a v poletni večer zefir: "Savica, poglej nadkneza iu kneginjo. Kako sta vesela! Lah-i ko sta. Rada se imata* narod ju ljubi, zdrava sta. zadovoljna, srečna — kaj hočeta se več! Ce bodem jaz katerikrat bodriški nadknez..." "Pa se ti bode ob tvojem rojstnem dnevu prav tako godilo, kakor sedaj uadknezu", je smeje pristavila Slavica. "Da. če me bode narod ljubil, ju — če hodom imel ob svoji strani tako ljubeznivo knegiujo-soprogo." "Saj jo bodtš zlidr.ka dobil, kakršno bode* hotel. Nad knezu je lidiko izbirati in trgati najlepše cvetke na tem volikeiu vrtu — božjem »vetu.*' "Pa v«"S. katero bi jaz najrajši utrgal?" "Katero.'" 4 • P1 uzonovo Slavko.'' "Mene? Zakaj ravno mene Ned ostajalo ti bodo drugihj' presenečeno, a z vidnim zadovoljstvom odvrnila Slavica. 1 "l)a. ravno tebe bi si volil", j v nadaljeval knezovič mehko, pri , srčno, gorko. in mladenki še kivp-iteje stisnil desnico. "In tebe b< j dem zaprosil, nobene druge n«'. Ali bi hotela ipostati bodriška ■ kneginja in moja žena? Povej, ai: 1. ~ .1 .. - f " ' (Dalje prihodnjič). Tudi Schwab želi mir. Schwab, ki je v sedanji vojni j napravil največ municije in napra-! vil več miljonov dobička, je re-' kel: "Nekateri mislijo, da bo nesre-i ča, ako pride mir; jaz pa mislim.1 da je to blagoslov in z veseljem ga i bom pozdravil, ako pride. Toda mir mora biti tak. da ne bo več nevarnosti za novo vojno." V smrtni senci. Baltiška povest. Spisal Bogdan Ventd. (Nadaljevanje). "Torej ti še enkrat bodeš hotela ? Slavica je začudcno-vesolo po-hčerko edinko ob tvoji strani kot'gledala mladeniča. Prav nič ni pra vim : l»<>di mož in — bodi vesel, da se jo vse tako dobro izšlo! liodi Radovan, ne pa Tugumir! kar se je zgodilo sinoči, itak ne bode izvedel, kaj se je vr- ^euo tvojo. ? Krut ji je viteško-vljudno poljubil roko in takisto ginjemo vedelo dejal: "Hvala ti. gospodarica ! Dal i i Svetov it še dolgo vrsto let. da bi dolgo ino-gla okušati hvaležnost in ljubezen svojega zeta. svojega shia — midkneza Kiut i! Sevrda". je sedaj že smeji' pristavil Krut. "tvoj hvaležni zet in ljubeči mu pa bodem le te-Pozabi lia-i — tu morava vpoštevati —, Narod te b>de to dovolila tudi Slavica. Ona ima tu odločilno besedo, l^ali- ^.ilo v naši hiši. Naj Budivoj in ko odbije, lahko mi da lečuati Ja rasla v še tako vneto pripovedujeta ljudem o svoji velikodušni zmagi in o tvojem — kakor sam praviš — 'osramočenju', kdo njima bode pa verjel, ko sta vendar vence, ee ji jaz ponudim mirtui vence poročni."' "Spričo sinočnega njenega na- stopa bi človek res mislil, bede dala lečuati venec". da ti je ša- kakor preganjana in zapodeua ljivo jwidejala Zorana. "Sicer jo begunea zapustila Vclegost. Iu P« lahko takoj vprašaš, kako bi pot. m. ig medve s Slavieo rečeva, te vsprejela. čo ji prideš enkrat da ni nič res, kar pripovedujeta! ponudit mirtui venec. Na vrtu je, Saj priči tega s|xypadka sva bili v l<»pi. Kar tja stopi!" samo med ve... lie pogum, svetli: "Dobro, grem!" nadknez! Ne glej nazaj, glej na j Slavka je res sedela v vrtni uti-prej, kako bodeš izpolnil od bo- ei. A glavo je imela naslonjeno gov ti (poverjeno, veličastno nalo- na mizico in je plakata. Zakaj? go: visoko dvignili slovensko za- Pač tudi pod vtiakom dogodka, stavo, tako visoko, da bod.- nje ki mu je bila priča prejšnji ve-sema padala daleč naokrog po čer. sosednjih zemljeh." I Tudi ona ni bila celo dolgo noč Krut je obstal prevl Zorano, jo zati.-nila očesa. Misli so ji romale pogledal sinovsko-milo, pa rzpre- v pn'tcklost in hkrati lagale v govoril* I neznano bodočnost. V katero do '' Gospodarica! Vidim, da me' »>nega preteklega življenja imaš rada, materinsko rada. Hva- no,stl kr.lovrtt duh M dobo. la ti za to naklonjenost. In ker si v ^ ko Je vzljubda Budivoja, mi dobra in odkritosrčna, ti ho- <'®t*»lkovcga sina, ne kot svoje- čem biti tudi jaz odkrit. Gospoda- bratranea ~ kot takega ga riea, poslušal bodem tvoj nasvet Je ^ 0o-ti, je deklieo tako omamila, da se ni prav nič ustavljala od Slavo-mira su>iv)žesii mMi o zakonski zvezi med 'knežnjo Viljenieo in ru-janstkim knezoviče.m Krutoin. Ni se ji ustavljala 'kljub pekoiči za-\esti. da Krut, katerega je tudi ona že tedaj vzljubila, ne bode njen, in da sama aiajbrže nikdar ne bode bodriška kneginja — kako. čc je Sla vomir z ^tso silo delal in se .potegoval za to, da Krut, kot soprog Viljeničin. zasede bodriški prestol! Misel vsesloven- Brezplačen nasvet in poni> priseljencem. "THK BUREAU OP INDUS TRIES AND IMMIGRATION" ca državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali Se so s njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk « naturalizacijskih sadevah — kake postati državljan Združenih dr žav, kjer se oglasiti sa državljan ske listine. Sorodniki naj bi ftakall dovo doile priseljence na Ellis Islaur ali pri Barge Office. Oglasite se ali piiite t STATE DEPABTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRAT^ON, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2019. Odprto vsak dan od devetih dc poldne do petih popoldne in ob aredah od osme do devete ore Urad ▼ Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vstk dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do tovet« nre trelsr. ■OO TO JE CENA ZDRAVILU, KATERO OZDRAVI REVMATIZEM. THE SPOON GOUT MEDICINE. Boleč-iiie protiiia, bolečine na straneh, bolečine v boku, ohromelost kosti in zči vsako bolezen, ki je direktna posledica prehlada. To je edino uspesno zdravilo. „ . . CROWN PHARMACY OF CLEVELAND, 2812 East 79th Street, CLEVELAND, O. OGLAS. Tem potom nazmmajam rojakom ] Slovencem iu bratom Hrvatom, daj bom s prvim januarjem otvoril NOVO UREJENO BR1VN1CO IN I*OOL ROOM v Mount Braddocku, Fayette Co., I\». lJriporočam se vsem za obilen obisk. Alojzij Žagar. Mount Braddock, Pa. 2:1-26—12) t Kje je JANEZ M AZ1 s svojo dru- Bo; Dr. KOLER, 638 Poni At*., PM.borgb' Pa. Dr. Koler H nnjsta.re.i0! alo-vnaki zdravnik, • perij al 1st v Piitaburshu, ki Ima 131etno Srakso v »drav-enju tajnih mo kih i>ole*nl. Sifilis aU i»-strupljenj« krvi ____zdravi s glasovl- tim C0«. lcl sa Je lzumel dr. profT KrUch C* Imat« mozolje ali mehurčke po telesu. v crlu.Izpadanje las, bolečin« v kosteh, pridite in Izčistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac all tri-per in tudi vse druue posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja lunep sebe. Eusenje cevi. kt vodi iz mehurja os-dravlm v kratkem Času. Hydrocelo all kilo ozdravim v SO urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole* fine v križu ln hrbtu ln včasih tudi pri spuSčanJu vode. ozdravim s goto-vojstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, oteklin«, srbečo, ikrofle In drugs koine bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ir ni potrebno leSatl. Rad bi izvedel za naslov svojoga svaka FRANKA BUBNlC. Doma je iz Poljaai pri Pod^radu na Primorskem. Bival je pred nekaj časa v državi Washington. a zdaj ne vem zanj. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za. njegov naslov, da mi ga nazna-j ni. ali pa naj se mi sam javi naj naslov: Jolin fjčič. Box 32. | Oakmont. Pa (22-26—12; | zmo: Doma je iz Bločič pri Rakeku in v Združenih drža vali biva že več let. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju, doma iz istega kraja. — Math, lntihar, Box 17, Dillton. Pa. (22-26—12) Rad bi izvedel za naslov svojega brata l.Ol'ISA MER1LVR. Doma je iz Strmiec pri Postojni. Slišsd sem. tla se nahaja nekje v okolici New Yorka. Ako k mn in prej ali slej. Bodriči morajo imeti vrlfim Ljube Jani napravili na vc- - « " S g ? | 1 i —'i.? r ■ ^ S - S. 21 «— =— P 2 S ae ? a ff t 2 b r r e 5 = s® — 55 P 5 2 - >rU=s a? J:« O £ | 5 » liT go-g-ži I i* a I i-- o ^ " ? | - i Ig ^ • r X > -i. - ~ S Z. r.? m N ^ ~ 58 = o <5 — £ = ~ H 2T Z l 1 J s r- Z ^ ** 2. — ^ ^ E. N« -3 sap r -, * ' ST--- •; •■ - ■■' - igr O L AS XARODA. 23, DEC. 1916. RENE MAUPERIN ROMAN. Spisal J. GONCOURT. Za G. N. pridedil J. T. praviš: -— Devetindvajest let je star. — Ali nisi se nikdar premišljeval, katero bi izbral za ženo ? — Xe, ti še nikoli. — Saj se tudi za po-' roko svoje najstarejše hčere nisi veliko brigal. — Jaz sem dobila Henriieti moža. »lobre^a moža. gospoda Davaranda. kakšni ste. kakšni ste! Mauperin ni odgovoril. — Zcna je ugasnila luč in zaspala. ' (l>alje prihodnjič). Moj Bog HARMONIKE (Nadaljevanje). 4. \ Že četrt na enajst — j«' rekla go>pa Davaraude. — (,'c takoj ne gn-iim na kolodvor. bomo zamudili vlak. — Rene, prosim te, pline*! moj klobuk. Vs»i vstali. -Isi/. vas boni spremil — je ivkel Denoisel. — Se bom že vsaj uav/il nekoliko svežega zraka. IVva Nta mlšla K» v« rhon in Baru.se, za njima družina Davaraude in slednjič mladi Mauperiu in Denoisel. Zakaj n«' gre* »pat je vprašal Denoisel Henrika. — Saj ui šel lahko jntri v Pariz. — j,. < hI vrnil Henrik Mauperin — nočem. — Preveč dela imam jutri. — No. napravi kakor veš in znaš. Ti. Denoisel. meni >•• zdi. da je eela stvar končana. — Da. tudi meni se /.tli. — .Moja M-stra se je danes norčevala, dragi prijatelj, toda jaz .sem trdno -iverj-n, da ji ne zameriš. — Ti imaš nanjo nek mogočen upliv. Dovoli. -- gu je prekinil Denoisel in močnejše potegnil dim iz debele >iuodke. — Dovoli, da ti bom nekaj povedal. — Gotovo si že sam izprvvidel, da je tvoja sestra že precej odrasla. — In ni več daleč čas. ko se bo morala poročiti. — In na ta trenutek se je treba pripraviti. — Saj vin ti že prej rekel, ljubi Denoisel. da imaš ti nanjo veli kupliv. - Svetuj ji. pojasni ji. — Jaz vem. da te do unogala. Denoisel je bil -»in Mauperinovega prijatelja. — Stari Mauperin j n Denoiselov oče, sta bila skupaj v vojni, skupaj sta se vrnila v jetništvo. Po vrnitvi v Francijo je Mauperin izgubil tega svojega prijatelja. Na smrtni postelji ga je prosil, naj skrbi za njegovega sina in ga je postavil za varuha svojemu otroku. — Ko je bil deček v šoli. je v»dno prihajal v Morimond na počitnice in je slednjič po-tal član Manpermove družine. •— Mauperinovim otrokom ni bil samo prijatelj, ampak kot nekak starejši brat. — L'mev-iio je. tro'.... On? — Kako zlodja moreš zahtevati, da bi jo on pojmii in razumel ? — On ne bo nikdar spoznal njenega dobrega sn a, njene plemenitosti, on ne bo znal nikdar prav soditi njene razposajenosti. - Veliko boljše stori, če vzame koga drugega. Hitro. Henrik — je zaupil Davaraude s postaje. — Jaz imam ze listek.... Polnoči je bilo. — Mauperin in njegova žena je sta bila že v svoji sobi. Km s t a l««rla v posteljo, je rekla žena: — Louis! Kaj pa je.' — je vprašal Mauperin čemerno. Ali /x spiš! — N". ne spim. — Kaj pa je? Nič. nič. — Ilotela sem ti samo povedati, da se je Rcne no-eoj zelo nerodno obnašala. — Ali si opa/ I? — Ne, nisem opazil. — Sem imel dosti drugega dela. ('mino, čudno, tega ne razumem. — Toraj ti ni res ničesar povedala. - Ali ne veš! Vaše skrivnosti so me že tako daleč pri-vedle.... Tebi \se poveda. — Vrjaineš, da sem zelo srečna, ker nisem ljubosumna. Mauperiu ni odgovoril. trotovo spiš! — >e j«' j«v.i!a gospa Mauperin Saj s»-m ti ze povedal, da ne spim. Ali r»-s ne razumeš tega '.' — To bi te moralo na vsak način zanhuti. — Taka poroka, laka poroka! — Vse jo končano, vse je izjalovilo. Henrik je že govoril z menoj o tem. — Mladeniču ne ugaja. — No. če ne bo nič s to poroko, pa nič ne bof— Jaz in* morem pomagati — j« zagodrnjal Mauperin. — Saj ni samo Reverhon liu svetu. - Š- sto ali pa še več snubcev bo imela, samo če se ji bo poljubilo. — Rene iuia velike napake.... velike napake. — Trdne voljt in velike \str«jnosti l»o treba, če s>- jih bo hotela iznebiti. — Oe je sama. se že nekako izhaja, v družbi se pa nikakor ne zna* obnašati. — To je korajžno dekle — se je nasmehnil Mauperin. — Tč. kili je malo. — Pouiisl: kako lahko sva poročila lleurijeto. — S to je pa križ. velik križ. (iospod Mauperin je segel na nočno omarico in začel zvijati ei gareto. Sicer je pa to njena star. — Bo že videla, ko bo stara kakih trideset let. tedaj je nikdo več ne bo maral. Ker ji ni odgovoril, je nadaljevala z nekoliko tišjim glasom: Zdaj se pogovoriva pa še o sinu. Meščan j«. pa najsibodo nižjega ali višjega stanu, gojijo nekako posebno ljubezen do svojih otrok. — Posebno matere imajo rade svoje sinove. - To že ni več ijubezen, ampak nekaka slabost. — Ma tere vidijo v vojih sinovih same angelje in jim slikajo v mislih krasno bodočnost. In jrospa Mauperin je bila taka mati. Sin ji ni bil navaden člo vek, pač pa nekak polbog, katerega je častila in oboževala. Ko ca j«* bilo treba dati v šolo. je mati s solzami v očeh prosila svojega moža. da naj preskrbi sinu domačega učitelja, samo da bi bil vedno pri njej. — Toda Mauperiu je bil neizprosen. — V gimnaziji jc bil sedem let. in mati ga je skoraj vsak dnigi dan obiskala. Sin jo je poljubljal in slastno pojedel, če mu ie prinesla Kaa pn grizek. — To jc materi čisto zadostovalo. Najbolj se je bala za njegovo zdravje. Sin je dorastel in je zapustil gimnazijo. Njena največja želja je bila tega oboževauega sina oženiti, do bro oženiti. — Ali veš, koliko je star najin sin? — Henrik T — Ilenri mora biti že precej star. — Kaj ne, da jc bil rojeu leta 1826.7 — Da, 12. julija leta 1826. — N, potem je star devetindvajset let. — Preste j in računaj... Da. devetindvajset let. bodisi kakršnekoli vrste izdelujem In ^ -j tpo>a jjgta popravljam i»o najnižjih cenah. a de- j ° lo trpežno tu zanesljivo. V popravo • zanesljivo vsakdo fxwslje. ker seiu že nad 18 let tukaj v tem ih>s1u in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzumeiu kranjske kakor vso druge harmonike ter računam po delu ka- j koršno kdo zahteva, Itrez naduljnib; vprašanj. JOHN WEN ZEL. 1017 East 62nd St., Cleveland. Ohio. IZUME SE IŠČE. jo zastonj. Citajte moj oglas v petkovi A. M. Wilson, 309 Victor Building, Washington. D. C. Dr. LORENZ, specialist moških bolezni. — Zakaj pa nič ne skrbiš za njegovo bodočnost ? — Zakaj muho Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na tem mestu in mu ne mogli uročiti denarja. TVSDKA FRANK SAK8ER, 32 Cortlandt St., New York, N. Y. SLO VENSKO-A MF.RIK A NSKI KOLEDAR za leto 1917 se dobi pri sledečih zastopnikih: Antou llren, Steelton, Pa. Anton Osoluik, Luzerne, Pa. Jos. Peternel, Willock, Pa. Frank Jakše, 112 Marchant St., Ambridge, Pa. Frank Novak. Greensburg, Pa. L. Hribar, Bessemer, Pa. John Pajk, Couemaugh, Pa. Frank Demšar. Manor. Pa. J. Pola ne. 409 Ohio St-, Johnstown, Pa. Anton Valentiučič Farrell, Pa. Frank Gabrenja, Johnstown, Pa. N. R. Jakopieh. 10:J7 Peralta St., N. S. Pittsburgh, Pa. Ignac Magister, Pittsburgh, Pa. Matt. Klaricli, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. J. Jovan, West Newton, Pa. Jos. Skerlj. Turtle Creek, Pa- Anton Jerina, Claridge, Pa. Mat. Kamin. Forest City. Pa. Frank Trcbetz, Export, Pa. Vide Rovanšek, Conemaugli, Pa. Podružnica Frank S:iks«-r, Cleveland, O. J. Resnik, Cleveland, O. Chas. Karlinger. Cleveland. O. L. Balant, 1777 E. 29th St., Lo rain.O. .1. Kuni se, IT^jo E. "Wrd St-, Lorain, O. Matt. Slapuik, Collinwood, O. Ant. Kikel, 1116 Franklin Ave., Youngstowii. O. Frank Hočevar, Bridgeport, O. H. Svetlin. 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. John Stampfel, 827 Indiana Ave. Sheboygan. Wis. Aug. Kollander, 573 Reed St., Milwaukee, Wis. Frank Skok, West Ali is. Wis. Mat- Ogrin, 1436 Sheridan Rd., Waukcgan. 111. Fr. Petkovšek. Waukegan, 111. Frank Bambieh, 1107»/- N. Hickory Ave., Joliet. III. F. Cliernc. So. Chicago, III. Fran kJurjovee, Chicago, 111. J. B. Verbič, Aurora, III. Frank Skrabec, Stockyard St., Denver. Colo. Peter Chulig, Pueblo, Colo. Frank Janeš. Pueblo, Cloo. John Germ, Pueblo, Colo. Mike Pencil, Ringo, Kans- Frauk Režišnik, Cherokee. Kans. Rok Firm. Frontenac. Kans. Frank Gregorka, Little Falls, N. Y. Karl Strniša. Gowauda. N. Y. Louis Perushek. Ely, Minn. Geo. Kotze, Eveleth, Minn. Louis Vessel, Gilbert. Minn. M. Grabrijan. St. Louis, Mo. A. Rudman. Indianapolis, Ind. L. Bolskar. Clinton, Ind. Fr. Vodopivec, Kitzmillcr, Md. Gregor Zobec, Klein, Mont. Anton Justin, Rock Springs, Wyo. Jakob Lausliin. 706 Kansas St., San Francisco, Cal. Gregor Porenta, Black Diamond, Jaz seui edini hrvaško govoreči šiieehilist uioškili bolezni v Pittsburgliu. I'a. DR. LORENZ, 644 Penn Ave. II. nadst. na uliro. 1'radne ure: dnevno «h1 1». do-I»oldiie do 8. ure zvečer. V ]>et-kih od 'J. dofiotdne do jtojtolduc. Nedeljo cenik, pošljem ga brezplačno; tiskan je v slovenskem jeziku. Kupite blago od svojega rojaka, dobite ga ceneje in boljfe kot pa od tujca. Se priporoča, IVAN PAJK, I £ 456 Chestiiut St., Conemaugh, Pa. MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS NARODI F. AD. RICHTER &C0. 7«-M ffate|tn St IU- T«k. v. T VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • DELO OKUSNO. • • * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • • UNIJSKO ORGANIZIRANA. ^ • • • POSEBNOST SOt DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: 82 Cortlandt St., New York, N. Y. POPOTNIK! Vsem onim, ki ste namenjeni )*Jtovati v Cleveland, iiosehuo ako Imate f družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete f nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike f prodajalne, kjer dobite vse kar le potiebujete. Pri meni Imate vedno po- Jf Steno in zanesljivo blago. / Ako dospele v Cleveland na t>ostajo In se ne veste kam obrniti, po- f kličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 In jaz bom poslal » en avtomobil ]*o vas. Ako pa vzamete pocestno karo se iieljite s St. Clalr ( karo do Ul eeste in na vogalu St. Clalr Are. ie naslov : j A. GRDINA, 6127 St. Clair Aye., Cleveland, O. Pri meni se vedno dobi let t d koledar za 20c. puAtnih znamk. Frank Petkoviek Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET ffAOlltiAN. ILL. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseli vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena paroika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste ločuo in solidno postrežem. raONl 141 -'giatnakoda- 82 Cortlandt Street. New York, N. T. Irvrsttie amotke, prekomor- PRODAJA fina vina, patentirana cdravila. PRODAJA Tožne listke rash Hkih črt. POŠILJA denar t atari krmi aanoaljtro la pošteno. UPRAVLJA vm t notarski posel spadajoča dela. Najstarejša slevensko-hrvatska trgovina z likeiy v Ameriki Mi vunr nudimo našo zalogo najboljših likerjev po sledečih cenah: Brlnjevec, zaboj (« steklenici................................ $ 7.00 Brinjevee, zaboj (12 steklenic)................................ 13.00 Tropinjevec, galona........................$"-50, In :i.00 Tropinjevec, zaboj (« steklenic).............................. 3.50 Tropinjevec, zaboj (12 steklenic).............................. 10.00 Slivovka. galon........................^'.75 In.............. S.00 Brinevec. (posamezna steklcniea) ............................ 1.35 Naš slavni "tifi" Pure K.ve Whiskey, 7 let star zaboj (6 steklenici.................................... 6.00 zaboj (12 steklenic).................................. 11.00 Concord vino, rdeče, berel.................................... $32.00 Concord vino. rdeče. j»ol berel a................................ 10.00 Pri odjemu 5 In 10 galon. stane galona...........................flo Pri odjemu ene same galone pa ............................... 1.00 Belo vino, berel.............................................. 38.00 Belo vino. pol bereta.......................................... 19.00 Pri odjemu 5 ali 10 galon, Ktane galona....................... 1.00 Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.25 Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 in 4*4 galone sodčke 50 centov, za 5. 6 in 10 gaion sodčke $1.00 in za 25 galon (pol berela) $1.50. Be rele pa damo zastonj. Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni £ek. Za vse blago jamči THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY fltt-4 8T. CLAIB AVE, CLEVELAND, OSO. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI druitrene tiskovine, ae vselej obrnejo na slovensko nnijsko tiskarno "Clevelandska Amerika Mi Itldsjca« vsa druitvene, trgovske la private tiskovin«. Naia tiskarna j« aajboij ■odemo opremUsna izmed vseh slovenskih tlakam v Amerild. Piiite za cen« vsaka tiskovins aaas, preda« s« obraets kam dni-fUL Pri mas dobit s lepie, ceaajis la boljis tiskorias. CLEVELANDSKA AMERIKA PBYA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA nil9 ST. CLAIR AVE CLEVELAND. O , ..... -.......- BBW-1 . - mm ttssHMaflflmHaae