[»idini slovenski dnevnik v J f^i T A , ^T A 13 T^ A T The cnir Slovemc d*,,' f Zjedinjenih državah. M =_ g ZA W ZA ■ ■ I I in the United State tt* vsak dan izrzcmB jj kJ Jl ^ X %/ JL/ jfX r»>ed everr day ; t nedelj in praznikov. Sundays and HoJki* List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ TELETOM PISAUn: 46S7 OOSTLAXDT. laiarai m JUeo«4-OU* Matter, kptakr 11, IMS, al Um P«wt Ofioa at *nr York, V. ute tka Act of Oonfrtw of Mara S, 1S7H TZLXFOX PIIAUX: 4M7 ©OETLAHDT. NO. 290. — ŠTEV. 290. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 11, 1909. — SOBOTA, 11. GRUDNA 1909. V6LUMB XVIL — LSTWIX XVII. AMERIKANSKO-SLOVENSKI KOLEDAR za leto IQIO je izšel in smo ga razposlali naročnikom. Kedor rojakov ga želi dobiti, naj nam dopošlje 30 centov, kar lahko stori tudi z naročnino "Glas Naroda" vred, in mu ga takoj pošljemo. Koledar je zelo zanimiv in razvedrilnega gradiva. Upravništvo "Glasa Naroda". Iz delavskih krogov. Pomanjkanje premoga. V ST. PAULU JE NASTALO POMANJKANJE PREMOGA VSLED ŠTRAJKA ŽELEZNIČARJEV. Sodno postopanje proti štrajkarjem v Bedfordu, Indiana. —o— NEMIRI V SYDNEYU, N. Y. -o- Chicago, III., 1«. dec. V St. Paul. Minn., j«- zavladalo veliko pomanjkanje premoga, kajti železnicam vsled štrajka čuvajev izogibali*«" ni mogoče dovažati potrebni premog. Strajk železničarjev traja še nespremenjeno dalje in položaj je za štraj-karje dokaj ugoden, kajti za nje so se sedaj pričele zavzemati vse v cm" je i delavske organizacije v Zjedinjenili državah. Cincinnati se bode vršila . te «I »i i seja med vodjami štrajka in predsednikom American Federation i of l^i bor. konferenca, pri kteri se bode sklepalo, kako je štrajkarjem nn j-■ bolj«e pomoči. Bedford, Intl., 10. dec. V kamnolomih, kjer so pričeli delavci štraj-kati. sedaj ne prete nikaki nemiri.; kajti lastniki kamnolomov so poslali iz Chicage importirane skabe nazaj v Chicago, dočim so tudi detektive od poz vali. Delodajalci so pa zajeduo sklenili, da bodo proti štrajkarjem nastopili sodnim potom, oziroma, »ta bodo skušali i/poslovali sodno povelje, s kterim naj bode daugim delavcem prepovedano podpirati štrajkar- K Sydney, X. S., 30. dec. Premogarji družbe Dominion Coal Co. še vedno štrajkajo. Pred rovom (llaee bay se je včeraj zbralo nad 300 z kol mi oboroženih premoga rje v. kteri so pretili skabom, ko so slednji šli na delo. Policija je prišla še pravočasno na lice mesta in je tako preprečila, da ni prišlo do krvavih pretepov. Tem povodom so zaprli štiri premoga rje. Nekdo je tndi strelial in jeden štrajkar je bil pri tem ranjen. »Chicago, 111., 10. dec. Semkaj sta dospela dva uradnika meddržavne trgovinske komisije, da posredujeta tr.rd železniškimi telegrafisti in železnicami. od kterih zahtevajo prvi. da se jim poveča plača. Telegrafisti so kakor se je že včeraj poročalo zapre-tili s štrajkom. Pričakovati je, da bo- ; do diference v kratkem poravnane. -o- KAKOR V SALOONU. Take izgleda na zap. 47. ulici policijski postaji. Polocijska stražnica na zap. 47. ul-ci v New Yorku je sedaj veliko po- i dobnejša kakemu saloonu, kakor komu drugemu. Za poročnikovo mizo . je velik sod whLskeya in na regalih j stoji več sto steklenic rudečega vina in raznega žganja. Če pride človek j notri, bi si najraje privoščil dobro kaplico, a to ne gre. Pijača je bila ' namreč konfiseirana v raznih restav-rantali, kjer ne smejo prodajati opoj-; nili pijač. -°- Smrt na morjn. * Na italijanskem parniku Carma-nija, kteri je prišel včeraj iz Nea-j polja v našo luko, so na poti umrli trije otroci in nek možki. Otroke so j izročili valovom, dočim je mož umrl malo pred prihodom parnika v New York, tako, da so mrtveca tukaj po- Darovi za slovenske j sirote v Cherry, III. ZASTOPNIK NAŠEGA LISTA IZPLAČAL SLOVENSKIM ■ RODBINAM PRVO PODPORO. Nesrečnim slovenskim sirotam in vdovam smo Eedaj zopet poslali $250.00. ŠE POMAGAJTE! o - ■ Mr. Math. Komp, zastopnik "Glas Naroda'v La Salle, 111. nam piše z , dne S. t. m. sledeče: Cenjeni: Prejel od Vas poslanih mi $200.— ! za podporo cherrvskim slovenskim vdovam, ter sem isto sveto razdelil j 14 rodbinam, kakor razvidite iz priloženih pobotnic, vsaka je dobila po $14.30. Žene so bile zelo vesele te podpore; torej najtoplejša zalivala in čast v^em darovalcem .in uredništvu "(ilas Naroda". Ker nam dohajajo od naših dobro-! srčnih in usmiljenih rojakov redno podpore za gorioznačene družine, odposlali smo včeraj Mr. M. Kompu v I-a Salle, 111. nadaljnih $2.">0.— v razdelitev. Nadejamo se, da bode ta podpora vbožnim družinam k božičnemu prazniku dobro došla. Od zadnjega izkaza prejelo je naše uredništvo še sledeče prispevke: Sflov. pod]*>. ^društvo "Triglav" ; št. 2 S. N. P. J. v La Sal le. 111., prejeli od Mati l Kompa $13.20 Slov. narodno društvo "Sokol"; J. S. K. J. Pueblo, Colo. $30.25 Pri društveni seji dne 4. dec. po-' -■t a je sv. Barbare št. in Bridgeport, Ohio nabrano po A.Hočevarju $5.85 i Slov. narodno pod p. društvo ''Tri-: glav št. S2 S. N. P. J. Johnstown. Pa. nabrano po F. Intiharju $1(5.85 Društvo sv. Barbare št. 20 Claridge, ' Pa. I. Močniku $0.00 j Ivan Močnik, . $1.00, Albin Raspotnik in Neimenovan vsak j po 25et. vsi v Claridge, Pa. $ .50 j K. slov. podp. društvo sv. Barbare i postaja Št. 11 v Dureva, Pa. nabrano po Gregor Babichu $ (1.25 Frank Cabrenja, je nabral med ro- : jaki v Johnstown, Pa $ 7.00 : Darovali so pa po $1.00 Jos Govekar, i •los Turšič, Anton Pristavac in Ja- ; kob Suhadolnik; ])0 50et.: Andrej;' Bombač. John Tegel. Ivan Hribar in Andrej Derenčin; po 25ct: Jos Kovan in Jos.Tornec. 1 Jakob Istenič, nabral med rojaki vlJ Kast Palestine. Ohio $12.96 Ivan Falle, nabral svoto med rojaki v Bi nvik, Pa. $ 3.50 (Frank Zerovc in Ivan Penca. nabrala med rojaki v Ivenoshi. Wisconsin. $30.00 1 Sovenski farmerji v "Wenatchee. Wash, i«) $250, Bartol Cvetko inF. Grill; Geo Lasich, $2.00; Frank , Cvetko,$1.00. Skupaj $ 8.00 Ivan Zagore, Broughton. Pa $1.— Ivan Topolšek, Sparland, 111. 25 ct. , Lor Bizjak, Homstead, N. J. 25 ct. Ivan Zbašnik, I*van Klančer in Margareta Klanecr vsi v Chicago, 111. po 50 ct. Skupaj $1.50. Ig. Kozjek, Chi-cago.Ill. $1.20, Geo Humljan, Girard, 111. 40 ct., Anton Slane, Leadvile, Colo. $1—, Stefan Podgornik, krojač 287 Floyd St. Brooklyn, N. Y. $1.—, Anton Zaplata 25 ct. Bartol Zaver! in Frank Bučer po 35 ct. vsi v Vand-ling. Pa. Skupaj 55 ct. Anton Pire, Roe k da lie. 111. 40 ct. Anton Milielie, Kansas City, Kans.$l.—, Frank Oswald, Rex, Ark. $1.—. Frank Wohlgemuth nabral meti ro-i jaki v Canton, Norry in Brcreton. 111. | $10.75 in sfcer so darovali po $1.0 j Frank Wohlgemuth, Frtank Yirant. ! Frank Kikel, Geo Kikel, Andrej j Snoj in Sam Frančiško; — po 50 ct. I Ivan Widmar, Adam Jurinak, Ivan Blaškovič, Neža Franko, Ivan Ore-hek, Ivan Černi, Mat Križmanie, T. Falc in Leop. Jereb; — Frančiška Mrovla 25 ct. Louis Boltezar, Aspen, j Colo. 35 ct. Skupaj $185.21 v št. 285 G1 Naroda izkazano $273.24 Skupaj $458.45 V imenu rodbin ponesrečencev iskrena zahvala! • * * Mlečni trust v N. Y. | in njegova preiskava, V NOVEJŠEM ČASU PIŠE ČASOPISJE V NAŠEM MESTU SKORAJ NEPRESTANO O MLEČNEM TRUSTU. To se dogaja vsled reklame v dokaz kakovosti mleka in opravi-čenja podražitve. ZASLIŠEVANJE. ■-o- Plomožni generalni pa'avnik John Coleman je pričel te dni v našem mestu z zasliševanjem raznih1 prodajalcev mleka, kteri so člani takozvane , ■ Consolidated Milk Exchange, ktera j se je ustanovila po mnenju imenovanega pravuika vsled tega. da se potem doseže podražitev mleka. Med drugimi so zaslišala tudi nekega Gormana, ki je agent mlečnega t rust a in tako so ga vprašali, čemu se v novejšem času v newyorškem časopisju neprestano objavljajo članki i o mleku, oziroma o trustu, ki se bavi . . . . 1 z trgovino mleka in kteri baje ne obstoji. Gorman je takoj odgovoril, da so vsi dotični članki za trust velike vrednosti in da so vredni velike svote denarja, kajti reklama, ktere namen je ljudstvo prepričati o izbor-nosti mleka in mlečnih izdelkov, ter tako ljudi pomiriti vsled podražitve : trustovega predmeta. Gorman je tu-! di povedal, da sedaj ni več v službi imenovanega trnsta. ker ma ni hotel izplačati svote $5000, ktero je zahteval kot svojo komisijo. -o GOBA V ŽELODCU. Neka ženska je nosila v želodcu štiri leta gobo, ktero so v njem pozabili j zdrav- ! niki. Milwaukee, Wis., 8. dec. Mrs. John B. Fertig, ki je danes umrla, je nosila skozi štiri leta neko gobo, ktero ! so ji zdravniki pri neki operaciji za-, šili, v spodnjem telesu. Pri prvi ope-: raciji, ktero so izvršili na njej, da so odstranili nek izrastek, so pustili zdravniki v rani, ko so jo zašili, gobo. Drugič so jo operirali, da bi odstranili, a ves trud zdravnikov ni imel vspel.u. Eno leto kasneje je ne-, kaj delcev gobe prišlo samo skozi kožo. Pri tretji operaciji, vsled ktere je Mrs. Fertig umrla, so našli ostanek gobe v spodnjem životu, -o- Igranje z žogami v šolah prepovedano. I Po 1. januarju je igranje z žogami ; v javnih šolah prepovedano. Tako je ' odredil pri seji šolski svet in samo trije člani istega so glasovali na-, sprotno. Kot vzrok se navaja,da igranje z žogo ni zdravo, kakor se je vedno zatrjevalo in da so se prigodili pri tej igri že tudi smrtni slučaji. Vsi učitelji so dobili poročila, da morajo paziti na to, da njihovi učenci ne bodo zbijali žogo. Mnogim učiteljem pa to ni vseč. in radi tega so resignirali. Samo v meseeu novembru se je odpovedalo 90 učiteljev službi. S tem so slovenski Američani zopet na kar najlepši način dali odgovor onemu ehicaškemu lističu, kteri slovenskim sirotam in vdovam ne ]hi-vošči niti borne podpore svojih lastnih rojakov. — Rojaki, to je najlepši odgovor podli zavisti anarhistično-socijalističnih rojakov v onem mestu! Sirote in vdove ponesrečenih Slovencev- v Cherry, 111., ktere so kri naše krvi, Vam bodo na vedno hvaležne. Ker se bliža božični praznik, smo overjeni, da bodemo zamogli nesrečnim sirotam poslati še pred Božičem darilce v obliki nadaljne podpore, kajti vsakdo, ki bode obhajal božični praznik v zadovoljstvu, zdravju in radosti, se bode gotovo z malim darom spomnil tudi na one nesrečne dece, kterej je smrt odvzela na tako ; Velikanski požar v Kalamazoo, Mich. i ZGOREL JE VELIK DEL TRGOVSKEGA DELA IMENOVANEGA MESTA. Škoda z naša tri četrt milijona dolarjev; gašenje je bilo skrajno težavno. DRUGI POŽAR. -o—— Kalamazoo. Mich., 10. dee. V trgovinskem delu mesta je včeraj po noči nastal velikanski požar, kterega so zamogli šele kasno naslednje jutro pogasiti in ki je napravil za i j $750.000 škode. Na pomoč domačim gasilcem so prihiteli gasilci iz Battle Creeka in iz Grand Rapids in šele potem se je skupnem naporu gasil- j cev vseh treh mest posrečilo velikanski požar omejiti. Gorelo je potem dalje na omenjenem prostoru in si-I ccr do pozne noči. Ogenj je nastal v pritličju poslop-ja Star Bargain House, kjer proda-' jajo predmete po 5 in 10 centov. Ker je vel jak zapaden veter se je požar hitro razširjal na bližnja poslopja, ktera so bila hipoma v plamenu, tako da je pol bloka zgorelo. Gostje i hotela Burdick House, kterih je bilo j 400. so se le z velikim naporom re- ; šili. i | -o-:— HOTEL RAZDEJAN. i\ Tristo ljudi je moralo le lahko oble- ' i nih bežati iz gorečega ho- - j, tela. Kalamazoo. Mich. 10. dee. Velik . požar je danes ponoči razdejal Burdick hotel in Še več drugih poslopij L 1 V hotelu je bilo okoln tristo potnikov, ki so se, le za silo oblečeni, komaj rešili smrti v plamenih. Združe- j ni ognjegasci iz Kalamazoo. Battle !| Creek in Grand Rapids s.o se bojevali proti požaru, a niso mogli veliko storiti. Skoda, provzročena po požar- | ju, znaša okoln $1,000,000. Najbrže se je tudi mnogo ljudi ponesrečilo, a ( do sedaj se 5e ni nič natančnega ne ( It --o--j | i Kanibali na otokn Tibnronu. . El Paso, Texas, 8. dec. Pred me- i sečem dni se je podalo 50 mehikan-! s skill vojakov in osem državljanov: j Zjedinjenili držav, ki so doma iz Ari-;, zone, na znani kanibalski otok Tibu- , ron v Californijskem zalivu, toda od j tedaj naprej ni bilo niti o vojakih, . niti o njihovih spremljevalcih niče- j, sar slišati. Vsled tega se sedaj za- j trjuje, da jih je dohitela jednaka j osoda, kakor profesorja Tom Grin-j j della, kterega so Indijanci pred ne- . koliko leti na imenovanem otoku j ubili. Na imenovanem otoku bivajo ; | Indijanci iz rodu Sori, ktere so pred j mnogimi leti pregnali iz Sonore na ; t imenovani otok. Ker se neprestano zatrjuje, da so tamkaj bogata leži-šča zlata in srebra, se je na Tiburon 1 podalo že mnogo pustolovcev, toda skoraj nijeden se ni več vrnil. Ljudje iz Arizone in mehiikanski vojaki bi se- morali vrniti že pred desetimi dnevi iz Tiburona. Američani, ki žive v Sonori, so sedaj naprosili gover- j nerja Torresa, ki prodaja sonorske domačine na polotok Yucatan, naj pošlje na Tiburon rešilno ekspedici-jo. Torres je v to privolil in v krat- ^ kem se napoti na imenovani otok j večja četa vojaštva. ' Poštne odredbe za božične posiljatve. ' Washington, 30. dec. Gen. poštno tajništvo je odredilo, da se sme i napisati besede: "Ne otvorite pred ; Božičem", le na take poštne pošilja- < tve, ktere se oddajo pod takozvanim t prvim redom; zavoji, ki se pošiljajo J po pristojbinah tretjega ip četrtega i reda, se zamorejo razpošiljati tudi s ako je na njih zapisan omenjeni sta- i vek, toda besede morajo biti tiskane. Ako se te besede zapišejo z svinč- i nikom, potem se dotična pošiljatev < odpošlje po pristojbinah prvega re- < Zjedinjene države in republika Nicaragua J ZATRDILO, DA SO ZJEDINJENE DRŽAVE ZAHTEVALE, NAJ ZELAYA ODSTOPI, NI RESNIČNO. Mehikanski poslanec Creel, na potn v Washington v prid Ni-caragne. ZA ZELAYEV ODSTOP. -o- Washington, 10. dec. Semkaj se ja- ; vlja, da je neka londonska tvrdka dobila iz Niearague brzojavno poročilo, da so Zjedinjene države zalite- , vale naj predsednik republike Niča- , rague odstopi in sicer naj to stori j tekom tega meseca. Državni oddelek odločno zanikuje to vest iu trdi. da j i naša vlada predsedniku Zelava ni nikdar poslala takega poziva. Držav- , ni oddelek tudi ni dobil od predsed- j nika Zelava kako poročilo, da name- j lava on odstopiti. Sploh naša vlada ; tekom zadnjih dni ni dobila iz Niča- , ' rague nijednega važnega izročila in , tudi potrdilo o zadnji bitki, ki se je < baje vršila pri Rumi med Zel aye vi-mi in Estradovimi četami. Monterey. Mexico. 10. dec. Erique 1 C. Creel, goveruer države Chihuahne 1 in bivši poslanik republike Mexico v 1 Zjedinjenili državah, je do>pel na! t svojem oiicijelnem potovanju v Wa- i , sliington, semkaj. V Washington ga . je poslala mehikanska vlada, da tam j posreduje v prid srednjeameriških i 'republik. Tukaj sG ga obiskali časniŠ- 1 ki poročevalci, kterim je naznanil, da je njegov nalog, kterega mora iz-, i i vršiti v Washingtonu, sedaj še dr- j ! žavua tajnost, ktera je pa vsakomur \ znana. Vsled tega je tudi takoj pri- t ! :cnal, da potuje v Washington v zve- \ ži z dogodki v republiki Nicaragui. 1 Melikanci namreč upajo, da bode washingtouska vlada skrbela za to, i da ostane pogodba, ktero je preti de-ss tirni leti sklenila z srednjeameriškimi republikami, še v nadalje ve-ljavna. Razmere kakoršnje vladajo sedaj v Srednji Ameriki, so take. da se jih da lahko poravnati, ne da bi bilo treba prekoračiti okvir imeuova- . ne pogodbe. Mexico, kakor tudi Zje- - bdiniene države so za to. da se v .. . 1 Srednji Ameriki ohrani mir in vsled ^ teua lahko smelo pričakujemo, da v ^ Srednji Ameriki ne pride do vojne in da se bode ves sedanji nespora- zum mirnim potom poravnal. y Philadelphia, Pa., 10. dec. Tran-, športni parnik zvezine vlade Prairie. , kteri je pred tednom dni v neposred-' \ nji bližini tukajšnega mesta zavozil j na pečine, ko je plul proti Niearagui. r je še vedno na onem mestu, kajti do- o sedaj so bili vsi poskusi izvleči ga 1, v plovno vodo, zaman. Sedaj odstran-l [ ju jejo pesek, ki se je nabral krog parnika in ko ga splovijo, bode mo- I ral odpluti nazaj v Philadelpliijo, da j ^a popravijo. Managua. Nicaragua, 10. dec. Tu-; , kaj se v verodostojnih virih zatrjuje. , da bode predsednik Zelava tekom 'j j treh tednov odstopil. Tukajšna vlada j ne ve, kaj bi počela, ker ne ve, kaj j nameravajo Zjedinjene države proti' r njej ukreniti. ! v -o----jl I . i Umor in poskusen samomor. Italijan Antonio Aimadio, star 38 let je včeraj v Brooklvnu ustrelil svojo gospodinjo Mariano Rossa, nakar! 2 je na isti način skušal poslati tudi;8 samega sebe v večnost. Tekom zad-: 2 njih treh let je stanoval pri rodbini;2 Rossa, ktera je imela petero otrok.;' V kolikor se je dosedaj dognalo, ni |a med ustreljeno ženo in njenim moril- j cem vladalo nika ko posebno razmer- ' j je, ktero bi bilo morda vzrok žalo- i igre. Amadio, ki je bil na dobrem glasu, je bil dalj časa boleben, tako t da je končno postal otožen. Še bolj j ] ga je pa žalpstilo, ker ga je zakonska ! ,Rossa silila, naj si poišče drugo sta- i i nova nje, ker je bilo stanovanje Ro-1 j ssa za domače člane premajhno. Pri: i morilcu so našli pismo, v kterem iz- < javlja, da se je že naveličal svoje neprestane boleliiosti. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so zdravniki izjavili. * da je smrtno zadet, in da ne bode v®ž okreval. Iz Avstro-Ogrske. ; Hrvatski poslanci. —o- NAROČENE OBDOLŽITVE ZGODOVINARJA FRIEDJUNGA PROTI HRVATSKIM IN SRBSKIM POSLANCEM Friedjung trdi, da je poslanec Supilo dobil od srbske vlade 14 tisoč kron. OBILO SENZACIJE. — Dunaj. 11. dec. Obravnava proti zgodovinarju dr. Friedjungu. ki je po naroČilu avstrijske vlade, oziroma ministra inostranih del Aehrenthala in avstrijskega prestolonaslednika Fran Ferdinanda, obdolžil poslance brvatsko-srbske koalicije, da so bili v zvezi s Srbijo in da so skušali ustanoviti Veliko Srbijo, se nadaljuje in postaja vedno bolj senzaeijouelna. Friedjung je pri obravnavi trdil, da j je skušala srbska vlada jwtom tajnega jugoslovanskega odbora uprizoriti v Hereeg-Bosni revolucijo, poslati v obe deželi svoje četnike ::i uprizarjati napade z bombami. Friedjung je nadalje izjavil, da j.-hrvatski poslanec Supilo dobil iz Srbije. oziroma od srbske vlade 14.<>o0 kron in poleg tega je obdolžil tudi druge poslance nekake veleizdaje, seveda vse tako. kakor mu je avstrijska vlada naročila, samo da škoduje jugoslovanski stvari, kt'-ra je postala vsled jediustva med Jugoslovani dokaj nevarna za Avstrijo. Friedjung je izročil sodišču tudi načrte za potovanje srbskih četnikov po Herceg-Bosni, ktere načrte je dobil iz nepoznanih virov. Za jedno je tudi izjavil, da obdolženci niso nevarni " veleizdajalei *\ temveč le politični "hocbstaplerji"'. -o- Policaj postal duhoven. Jack Brown, kteri je bil Še pred letom dni policaj v Brooklvnu, postane p ribo Inji teden, oziroma v sredo duhoven. Te dni je namreč prišel k svojemu naredniku, kteremu je izročil svoje znake in mu naznanil, da izstopi iz mestne policije. Tem povodom je tudi naznanil, da je molitev včasih jačja, kakor policijski kol. vsled česar se je u<*-il tekom zadnjih mesecev za duhovniški poklic, v kterem je sedaj že v toliko podkovan, da za more postati duhoven. To se bode zgodilo. k::kor rečeno prihodnji teden. Jack tudi naznanja, da ustanovi svojo cerkveno občino, kar se mu je deloma že posrečilo, kajti najel je neko prazno prodajalno, v kterj bode opravljal vsakdanjo službo božjo, dokler se občina v- toliko ne poveča, da piične graditi -vojo cerkev. Dijakinje ravno tako surove, kakor dijaki. Charleston, W. Va.. 8. dec. Državno šolsko nadzorstvo je odredilo danes preiskavo v slučaju Miss Hat tie Taylor, učenki državne normalke v Fairmont. Součenke so namreč omenjeno gospieo, ker jo pri neki igri naredila malo napako, vrgli v ledeno vodo in jo potem prebarvali z rdečo barvo. lenarje v staro domovini* pošiljamo za | 10.30 ............ 50 kron, za 20.45 ............ 100 kron, za 40.90 ............ 200 kron, za 102.25 ............ 500 kron, za 204.00 ............ 1000 kron, za 1018,00 ............ 5000 kron. Postarina je všteta pri teh notah. Doma se nakazane svote popolnoma Izplačajo bres vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatre izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 1L do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprllič neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismo, večje sneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft i FRANK 8AKSEB CO., Mohorjeve knjige J smo naročnikom že razposlali. Kedor rojakov jih želi imeti in jih ni preje tnaročil, naj nam dopošlje S1.30 in mn pošljemo šestero knjig po ekspre-su ali po pošti registrirano. Upravništvo "Glasa Naroda". Rojaki v Clevelandtt, O., in okolici jih dobe v podružnici FRANK SAKSER CO.. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ~"~~——- - Razne novosti i iz inozemstva. RAZMERJE MED TURČIJO OSTANE NESPREMENJENO. —o— Na Grškem so pričeli delovati ua zrc-zo med Grško in Turčijo. NORVEŠKI KRALJ V LONDONU. -o-- I>meWa, 10. d'-e. T sila takozvane varnostne oblasti, oziroma Anglijo. Fran« i i". H::-! o i Italijo, noj končno uredijo razmerja ilirskega tj.i-.po ;-! v a i ■ Kri: i. V to pa vhi-ti. ki im... ;»> ■ u : !i> ; Kri:. i;i-o 'ho:.-!.- .. . • - nes o lerii naznani! .• :.t - i. Imenovane v!as:i .. / ■•. -uverjene. da sedanji <*•:»-; - mi r _ «ut n za razpravljanje o k: V. i.-!:- vprašanju, ker bi t«i :>r" r i. < d >re-bivalsivem na r • n ■ 1 :1 najbrže zan< :< :i. ":.'■• - vil požar v trgovskem deln imenovanega mesteca, -o - : v . *•.,» tisoče dolarjev. M« I < • _!■ ■ -je je zgorel tudi !:•; ! V. !..:" SO S(. J);| uost.jf | -Š! i. Vouugsto'.vn, (> . 1 • j hiši. kjer >:anui-- <« . včeraj rano zjutrnj ■■ . . II!- ša je zgorela i i v r:t/ ■:> i . ' ■ ->li truplo nr'I:c ja It . a. :. «:•• o-pisje je pričelo p:-;*! i >« ■ :-ui-Int-j nirško-grški zv« zi. lliz. p.- ><■ t'1 namreč v tem smislu j ..■/.., napram tukajšiicmu trrškeinu ■ <•- i Turčija in Sirska se ii;.::.:- i:;i -!o-vanske t r«»zveze na IV ... •:. !." -ra namerava ilacedonija o- ' !!ti. Ijondon. 10. de. X-.rv ! '!:•■ 'j Ilaakon. je dospel v • A _!ijo, da obišče kr:: 11:» l . i v ; Pctrograd. 10. -1 •«-. (5, , r. : i i„;i-jor Boroikiiu i ■ ■ « . 1 : ► vojno irrin:- crstvo v - . -1.!": ; komisiji. ;e zahteval. •!•> !..«' V. - a oni del stroškov, kime ■ \l 1- sija z vojno z Jan> - ■ ■ *- de na Finsko. \".j:;': • *«•• - /.va- sal i $1.500.000 !',00. ta!:- . • «.•! v. V na Finsko svofa sJ L«1'1, n i. V Fin- skil.* krogih je ta prt" ' ^ ..'>:: !;i veliko ogorčenje: kajti kakor -r!:ano. Finska ni imela ni'--ar . ;»ra\i:i z vojno. Dudimpeš!a. 10. >I< .-. fc. :ir Fr: i Josip je včeraj ponor.-.o - , i->l člane Wekerlejcvegn kab'neta. kteri so že pred mesec dni p -!aii ostavko. Vsak poskus ustanoviti >vo niui-starstvo. se je dosedaj l;V.. We-kerlejev kabinet ostane . - l.tlje na svojem mestu. » --o— 4 ; : i Najnovejši mehikanski ikcadal. Dalhart. Texas. S. dec. e ne želite v tej deželi revoluciji', morate takoj nekaj ukreniti za James A. Cooka, ki je zaprt v Gu: lalajara v neki raehikanski jei-i." T.i t»rx.>javka je bila danes poslana o.l ameriških železničarjev iz Mexico predsedniku Taftu in državnem tajniku Kihocu. Cook je nek železničar iz Fort Scott, Ivas. in kakor tr-iij > dmiri že-čilczničarji. ga že več r.:- -et ev v ječi jako mučijo. Mehika!).-k e oblasti mu nočejo dovoliti obravnave, ker nimajo nikakih dokazov zoper njega. Kljub temu ga držijo v ječi v upanju, da bodo strojevodje dali za jet-nika odkupnino. Ti so pa izjavili, da "GLAS NARODA" (Slovenlc DcUly.; - f Otfped and published by the |filov«nlo Publishing Co. (a corporation.) FR'NK SAK8ER, President VJ TOK VAJJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Plare of Business of the corporation and addressed of above officers: 82 Cortland! Btretrt, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. , I« celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 " pol leta.........1.50 ** leto za mesto New York . . . 4.00 ! m pol leta za mesto New York . . 2.00 * Evropo za vse leto . . . . 4.50 I* " 14 pol leta.....2.50 I" " " četrt leta .... L76 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz- 1 vzemsi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Mned every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly f3.00. Advertisements on agreement« Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se ne i •fttisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Nfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov Ceirno, da se nam tudi prejšnje vallšče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-«ov : »GLAS NARODA" IB Co rti and t St., New York City. Telefon 4087 CortlandL Koncem tedna. ; Q Sina milijonarja Draytona sta ra-1 no zjutraj pretepla dva nepoznanea tako, da je na pol mrtev obležal na • ulici. Pri tem sta bila napadalca tako ulj ud na. da mu nista ničesar odvzela : '4 cherchez la femme'? t... * • * V N ew Jersevu so ravnokar spoznali krivim neko žensko, k t era je umorila svojega muza. In Steinhei-lova v Parizu je bila oproščena — kajli pravica je vedno odvisna od teti a ali onega meridijana. Vsled tega i naj bode Suiuheilova vesela, da je j ni.so .-odili v Ilackensacku, X. J.... j * - ♦ ♦ Poročali smo, da je neka osemnajst j let stara gospodična odvedla nekega I petnajstletnega dečka, nakar je poj deset dni trajajočem " honevmoonu'' prišla k svoji materi, ne da bi vedela,' kje je njen mladi ljubimec. — Ta ! deklica je morda pravi tip bodočih i soprog? Hog obvari! — Kajti že se-' danje soproge so prekoračile skraj- jiosl!,.. • * * V Nicaragui so ustanoviti še jedno revolneijonarno strauko in proglasili še jednega predsedniškega kandida-. ta: sedaj smo radovedni, se li naš! državni tajnik Knox ne boji položa- , ja. kterega je on ustvaril?... * * / Sodišče v New Yorku je pričelo pre^aujati pesnika in estetika Richard I.** Gallieiine, ker ni poravnal j: računa svojega griper j a — v znesku .f27.t>7: kje je ostala poezija in estetika?!... * * * Kralj Alfonso je zopet zbolel: v j grlu se mu je napravila neka sum- [ Ijiva oteklina: "iti ^relii tvojih oče- i tov se bodo maščevali nad tretjim iu h četrtim kolenom"... h * * * V slučaju idiotičnega Alfonsa je ! 1 pa treba k navedenemu svetopisem- 1 skemu izreku pripisati še stavek: i "grehi starih mater."" Kraljica Isa- < bella namreč ni izbirala svojih lju- c Limcev... M # . • NewyorSke šivilje še vedno štraj-ij kajo. Ze iz človekoljubnosti moramo z njimi sočustvovati, toda zajedno i t tudi obžalujemo, ko jih vidimo v dru- l žbi — sufragetk______is * • * v Belgijski kralj Leopold je nevarno r zbolel, — "Who caresf!" Le nje- r gova hči, princezinja Luiza si srčno z želi njegove smrti, ker pričakuje bo-j j gate dedščine______S * * * 11. Iz Messine se javlja, da so one hi- 1 v še, ktere so zgradili za žrtve tamoš-! v njega jK>tresa iz ameriškega lesa, po- s stale nerabljive, kajti poslal se je d tje najslabši les: najboljši dokaz na- k še "Charity for sloW"... d • • • Moderno: nek farmer v Riverhead, \ L. I., je vjel s pomočjo aparata za n tatove nekega tatu, kteri mu je kra si del kokoši. Modernejše: v bodoče s bodo tatovi kokoši poslovali s po- v močjo letalnih ^strojev... n V Clevelandu. O., se je vino, ktero š< »o napravili tamošnji naši rojaki, go- p tovo že spremenilo iz mošta v pravo n, pijačo, tako, da deluje na marsikoga. k Tozadevne dokaze nam nudi zadnja rt številka t am oš ti joga slovenskega li- j ri Btiča, kteri se — v našo žalost —j vedno bolj spreminja v — nekdanjo j || : Oni list J»i moral biti ponos naše j slovenske kolonije v Clevelandu, vendar smo pa prepričani, da tamošnji rojaki niso ponosni na kaj tacega, kar ostavlja meje dostojnosti... * * * Ako bi človek, ki ne pozna našega dobrega ljudstva v Clevelandu, sodil mm , našo tamošnjo kolonijo po zadnji šte-, ud vilki omenjenega lističa, potem mora "H j dobiti nehote vtis, da je v Clevelan-j du zašel v "ogledalo" tamošnje ko- ■JI;!onije — delirium tremens... # « * 00 . " 5Q Dopisnikom, kteri nas povprašuje- .00 jo o računih Slovenske Narodne Podporne Jednote, naznanjamo, da 50 so tudi nam nepoznani. V pojasnilo jim pa tem potom odgovarjamo, da * smo mnenja, da bi morala Jednota,) ki se ponaša s tolikimi člani, podati m popolne račune, ne pa take, iz kterih j J ni ničesar razvidno... j • - * od * Tudi mi bi radi vedeli — ravno i tako. kakor dopisniki — čemu se jav-nosti ne sporoči, koliko Jednota dol- - j:uje na smrtninah. Izplačati je ime-Q®|la svoječasno 23 smrtnin in k tem se _ morajo prišteti še druge — toda o tem se molči iz nepoznanih razlo-; ov gov... e- * * * Po takem potu pa Jednota, ki je i bila ponos Slovencev v Ameriki, nikakor ne more napredovati, za kar ise ima zahvaliti onim ljudem, kterim y- je blagor Jednote deveta briga, do- J "" čim smatrajo njo za nekako molzno kravo... J V uvaževanje! j ia Otvorenost ali odkritost spada k a- prvim iti glavnim čednostim člove-J- Škega značaja in vsled tega se po tej čednosti sodi in meri vrednost 1 vsakega posameznika, kakor tudi vsa- 0- ke skupi nje, kojo tvorijo ljudje, ki je se vsled svojega mišljenja združijo 1- v jedno stranko ali v skupno družtvo - skupnih ciljev. Človeški naravi je e- da no, da jednako sili vedno k jedna-' ra kemu iti to je tudi vzrok, da se na; je j svetu ljudje jednega in istega misije-; . nja ter jedilih in istih ciljev vedno i I zbirajo pod jedno in Isto zastavo. Na st j ta način nastanejo med vsemi narodi :a ! tnkozvane stranke, pa naj že bodo j w> političnega ali gospodarskega znača-" ja. Po ravno tem načinu ustanov-a. ljajo ljudje družbe in družtva in ta-'a ko nastanejo, zlasti pri nas v Ame-ih riki, narodna družtva in narodne or-e- ganizaeije, kterih vsaka ima vedno , j- take cilje, kakoršnje so si stavili oni , ljudje, ki so bili ob ustanovitvi tega ali onega družtva jednakega mnenja, j o Po tem načinu so nastala tudi v naši , li repubiki slovenska družtva skupnih j, t- ! človekoljubnih ciljev in ker smo te- j * iš kom časa dobili več družtev jednake i- smeri, so se ta družtva potem zjedi-uila v skupne centralne organizacije, | kterim pravimo Jednote. Ker pa nas o je Slovencev precejšnje število v A- -i- meriki. je tudi povsem naravno, da i j d so naši cilji nekoliko različni, kar je ', u vzrok, da imamo tukaj več takozva-nih Jednot, kterih, cilj je pa vedno , pred vsem človekoljuben in šele po- j, tem naroden ali verski. j j v : * » * Slovenci smo mali narod, kteri. se s - j ne more primerjati drugim velikim L u narodom, in naš obstanek nam je za-ij ; gotovi jen le s tem, ako se svoje na-j, : rodnosti v vsakem pogledu in v vsa- i p kej smeri docela zavedamo, to tem- i - bolj, ako živimo na tujem, oziroma : v deželi, kjer smo popolnoma odvisni- - od ljudi, kteri so uam bili saj povo- d -1 dom našega prihoda v deželo tuji. č \ sled tega nam mora biti vse ono, P kar ima narodni značaj, oziroma kar !11 -ije sdovensko-narodno, prvo na svetu.!' Slovenci v Ameriki smo živeli med j J j I tujci cela desetletja, ne da bi imeli I n - kako pravo narodno organizacijo, da- j 'j siruvno so nam bile stare, kolikortoli j P verske organizacije, v kterih se pa jv > naša narodnost ni dovolj gojila, na j - razpolago. In ko smo potem tekom | J > zadnji! i let toliko napredovali, da se j t« -. je v osrednjem zapadu ustanovila o Slovenska Narodna Podporna Jedno- i s; ta. pozdravil jo je ves slovenski ži- i d vel j v Ameriki z navdušenjem, kajti; « vsak pojedini rodoljub si je bil tedaj | P svest, da smo končno v toliko napre- J ; dovali, da imamo tudi v Ameriki ne-j kaj, kar se zamore ponašati poleg: <] dobrodelnosti tudi z narodnostjo, j p, oziroma našim največjim ponosom. | n, , ^ to Jednoto smo stavili vse svoje nade in ves svoj up; od te Jednote m smo pričakovali, da bode — svesta,j( si svojemu imenu — povsodi in ob vsaki priliki zastopala slovenske A- ji meričane in da bode končno napre-1 dovala v toliko, da bode tudi starej-'jf še naše Jednote poživila, tako, da ^ pridejo do svojega narodnega spozna- ^ nja in prepričanja, ter da se koncem g( konca združijo v veliko in jedino na- jn rodno-slovensko Jednoto v Ame- ni j riki... — J Kot mirni in kolikortoli pesimi-^^^U^paz^alci, svoja pričakovanja ® bili smo potrpežljivi in smo čakali j 11" ter čakali in v svojo radost bilježili; J1 hitri napredek Narodne Podporne af Jednote. Tako je bilo nekaj časa, toda potem je prišel zopet na površje naš stari slovenski greh, ki se je tudi pri tej najmlajši in do tedaj il najboljši organizaciji pojavil v obli-: e- j ki podle zavisti od strani nekterni-!"a kov, kteri so pričeli proti r.jej rovati. n- Pojavilo se je v Jednoti strankar-! 0- stvo, kajti oni, kterim je bil socijali-! zem bolj pri srcu, kakor narodnost i i:i kakor slovenska organizacija, ni- i e- kakor niso zamogli preboleti, da bi člani Jednote gojiii poleg dobrodel-nosti tudi narodno stvar. In ker je 10 Jednota tudi v materijelnem oziru la napredovala, polastila se je nekterih a,(ljudi pri Jednoti želja po gospodstvu ! ti ali upravi Jednote. Kar so želeli, so h potem potom zabrbtnosti tudi dosegli: Jednota je prešla v druge roke in potem zopet v druge — in čimbolj o so se te nesrečne roke menjavale, tem *- slabše je bilo za našo Narodno Jed- j 1- noto, dokler se pri zadnji konvenciji -- ni dokazalo, da imamo tam, kjer bi ie bilo pričakovati napredka, bilježiti; o — v žalost vseh slovenskih Ameri->- čanov — nazadovanje. Iv, . * * * Nazadovanje je namreč, ako se šte-e; vilo članov pomanjšuje, mesto, da bi i- raslo; nazadovanje pomenja, ako se r od strauih onih ljudi, kteri bi morali n skrbeti za napredek, deluje in ruje >- na lo, da se uniči vse ono, kar je ( 0 preje Jednoto takorekoč zidalo in povečevalo, kar jo je postavilo na 1 pravo narodno stališče, kar jej je dalo narodni pravee in kar je od počet ka njenega obstanka nadalje skrbelo za njen razvoj. Za nazadovanje smo smatrali svoječasno razdvo-jitev v Chicagu, III., in prehod Jed-k note na druga pota, in za razdvoji-tcv ni bil odgovoren nihče drugi, ne-° go podla zavist, ktera je pripravila t Narodno Podporno Jednoto — da se iskreno izrazimo — na pot, ki vodi 1 do konca, oziroma do razida. o * * * ° Po zadnji konvenciji v Clevelandu, e O., smo dobili neštevilno dopisov, v i * kterih se ostro kritikuje konvencijo a in njene sklepe. Teh dopisov nismo j " j objavili, kajti njih vsebina je bila " skoraj vedno jednaka, toda po na-! šem prepričanju povsem opravičena: * za Jednoto, ki se ponaša S. tolikimi 0 člani, nikakor ni pravilno, da ne poda javnosti popolnega računa, iz kterega bi bilo razvidno njeno stanje; nadalje tudi ni pravilno, ako si Jednotiu odbor zajedno s konvencijo " domišlja, da zamore Jednotine člane 11 siliti, da se naroče na Jednotino gla- 1 silo, ktero so sedaj spremenili v ted-a;nik; ; I pravilno ni, ako izdaja Jednota, ki 1 j nima niti 10,000 članov, tednik kot J svoje glasilo, medtem, ko izdajajo or-": ganizaeije s 100,000 in več člani mc-L' sečnike, dočim tudi te organizacije ne morejo nikogar siliti, da bi se na-' roČil na tako glasilo — sila je nam- : S . v. . rer po nasi ustavi (in tudi po illinoi- ški. kjer je S. N. P. J. inkorporira- , t \ . ,na) nepoznana, kar bi morah dele- < 2 j ga t je uvaževati; , " i pravilno ni, ako se v Jednotinem 51 računu takozvane nevrnjene Čeke še > " : vedno računa kot Jednotina last, i kajti ta denar ni več Jednotin; in končno: nikakor ni pravilno, . ako se v računu ne poroča, koliko • 1 dolguje Jednota na smrtninah, kterih \ ] j je imela nedavno kar blizo trideset ' t ' za izplačati in h kterim je treba pri- j1 'šteti še nove smrtnine... (1 * - * i * Ako vpoštevarao vse zgoraj nave- J deno in ako k temu prištejemo še čudno gospodarstvo, ktero skrbi i J pred vsem le za velike in prihodkom j • • r neprimerne izdatke, potem moramo tudi nehote priti do zaključka, da je Jednota sedaj v rokah, ktere jo na ' ni kak način ne vodijo po poti zaže- ^ Ijeuega napredka, pač pa po rakovi e poti, kar nikakor ue dela časti slo- h venskim Američanom. ^ j Se se da. mnogo napraviti v prid c ! Jednote, kajti sedaj še ni prekasno, s j toda pred vsem je treba odločnega r odpora od strani Jednotinitt članov I samih, kteri morajo prej ali slej uvi- s ; deti vse ono, kar smo zgoraj napisali n ; in se prepričati, da Jednota ni na P pravi poti. s * * * z | Treba je odločnega odpora — ven- n dar se pa bojimo, da bode ta "od- jS por" izostal, in sicer tako pri Jed-jP notinih družtvih, kakor tudi pri ogor- ! čenih članih, kajti — "ak' prav uči ^ me v revah skušnja moja" — člani js] i Jednote bodo prešli tudi čez to "ma- ^ lenkost" na dnevni red svojih "ve-!d likih" vsakdanjih skrbi, ker vsi smo ^ še daleč od načela: "vsi za jednega, r< jeden sa vse", a po gotovo najbolj n oddaljeni od tega načela so oni Slo- S1 venci v Chicago, Id se na vse prete- 111 ge ponašajo e svojim. — socializmom in anarhizmom, s kterim so Jednoti 111 najbolj škodovali.... rt ^mommmamm——^mmmmBMH«mmmmm——mm V ZK OOLABB X 2A 2TJ2HOY IA » DBŽAJ HE ODGOVA2A VI VA m m&mtšTvo. ; . m :;;! ^ M ie i • - p a, 0 Johnstown, Pa. se Dragi gospod urednik:— aj Naše družtvo Triglav št. 82 J. S. fi_ K. J. je priredilo veselieo, ki je prav ii- dobro uspela. ti. Yzeli smo na znanje v listu objav-r-' ljeno prošnjo za podporo v Cherry, li-111., od ponesrečeni^ rojakov zapu-j st ščenih vdov in sirot, i- i Podal sem se med rojake in začel bi nabirati prispevke; res sem nabral >1- malo svoto, ktero Vam pošiljam, da je j° pošljete na merodajuo mesto. Da-•u rovali so: ih; Po $1.00: Fran Intihar. Fran Ču-u ček, Fran Gačnik, Fran Lovše. Fran ?o Plantarič, Fran Susteršič, Josip Su-[>_ steršič. Matija Kj-aševee, Mihael Karlič in Andrej Peček. ]j Po 50c: Matevž Sterle, Anton Bani vec, Martin Kra^evec, Fran Sig-J-jmund, Fran Turk, Mirko In til ar, Jo-ji sip Abram, Josip Budna, Mihael Zi-ai bert in Ivan Miklavčič. ti Po 25c: Fran Šusteršič, Josip Gri-i- čar, Valentin Vegro I., Valentin Ve-gro II.. Jakob l^untar in Karol Cer-jak. 3- Ignac Susteršič 20c. 3i Ivan Jezbinšek 10c. ;e Neimenovan oc. li Vse skupaj $16.85. je Vsem darovalcem se v imenu vdov [e in sirot prisrčno zahvaljujem, n Kar se dela tiče, gre po tovarnah 1 a še precej dobro, samo v premogoko-je pih bolj počasi, pa vendar toliko, da j- si vsak privošči kakšen kozarček ječ-r- menovea. Pa sedaj je itak advent, i- bodemo pa malo bolj hranili za pred-)- j pust. 1- Drugič Vam kaj več poročam o na-i- ši naselbini. Sedaj pa pozdravljam ?- vse rojake in rojakinje širom Ameri-a ke in jim voščim vesele božične praz-;e nike, Glasu Naroda pa obilo naročni-li kov v prihodnjem novem letu. "Na zdar! Fran Intihar. t I Bridgeport, Ohio. v Cenjeni gospod urednik:— o Tukajšno naselbino obiskuje več-o krat nesreča. Dne 3. novembra je a umrla hčerka našemu rojaku Fran i- Sadarju in komaj so to pokopali, mu i: je nemila, smrt ugrabila še ženo in ii sicer "». nov-embra. Tako ie imel nas hudo pbiskani rojak kar dva pogreba 5- v enem tednu. Lahko si mislile, da vlada velika žalost v njegovi liiši. »i sploh celi, .družini. 0 Ker pokojna Ivana Sadar ni bila e pri nobenemu družtvii, so dobrosrčni rojaki nelcoliko darovali in pomagali j l- na ta način nesrečni rodbitii. Omeniti moraiil^ da je bila pokojnica dru- j, ga žena, talco, da je imel Sadar v pe-t tih letih že štiri pogrebe. Ni čuda, da je žalost in skrb spravila sedaj še njega v bolezen. ( e Druga nesreča se je pripetila dne , i-11. decembra v družini Josipa Strav- ( - sa. Sežgala se je namreč triletna , i- hčerka Karolina. Otroci so zanetili - ogenj in Karolini se je vnela obleka. - da je bila takoj v ognju. Na kričanje otrok sta prihitela na pomoč g. ] n Ivan Longar in oče Josip Stravs. Ko g sta prišla na mesto nesreče, je bila ' 7 mala že vsa v ognju, tako, da je bila , vsaka pomoč zaman. Pri gašenju j sta se opekla tudi oba rešitelja in < > i sicer je dobil oče bolj lahke opekline. ] 1 , Longar se je pa tako opekel, da ne t . more sedaj nič prijeti z nobeno roko. i c - ' Vsi prsti so mu opečeni in ne vemo. ] j kedaj bode ozdravel. Otrok je živel r v groznih mukah še šest ur. potem pa je zdihnil svojo nedolžno dušo. f-Stariši, pazite na otroke in ne pusti- i . | te, da bi se igrali pri ognju! Koli- t ko nesreč se je že pripetilo na ta , način. > Dne 4. decembra je praznovalo j' L družtvo sv. Barbare št. 23 obletnico, c ktere.se je udeležilo mnogo Sloven- n cev. Pri tej priliki je nabral naš so-brat nton Perko, podpredsednik druži , za nesrečno rodbino v Syra- " cuse, N. Y., svoto $2.00, ktero po- J šljem Vam, da jo oddate v prave roke. Dne 5. decembra je imelo družtvo J sv. Barbare postaja št. 19 svojo red- y no sejo. Pri tej priliki je poročal predsednik družtva o nesreči v mestecu Cherry, III. Nabral sem med j zbranimi Slovenci svoto $5.85 v pomoč vdovam in sirotam. Tudi to j svoto pošiljam Vam, da jo oddate na 1 -n pristojnem mestu. Priznati Vam moram, g. urednik, / , Vaše neumorno delovanje za sloven- o'. jske sirote. Le tako naprej! Kar bi dajo Slovenci, naj dobijo slovenske i družine, ne pa drugi, kakor priporoča nek ehicaški list. Če bi pošiljali rojaki denar temu listu, bi ga gotovo raje dali vsakemu drugemu, samo ne-i srečnim rodbinam ne. Za Slovence mu itak ni nič. K K sklepu svojega dopisa naj še o- ^ menim, da je imelo dramatično "O-rel" svojo veselico in igro "Bucek v strahu" dne 25. novembra. Obilo V zabave in smeha je bilo. Le tako/ ^ naprej! N Saloonov nimamo, ker vlada ža- d] lost na tempe renea v tem kraju, nas b ! TAINEXPELLER Človek, ki trpi bolečine, je ravno v tslo brez pomoči, kaJcor razbita ladi-ja na peščinah. eČ bolehaš na revma-~ tičnih bolečinah, nevralgiji, prehlaje-*■ nju itd- poskusi vdrgnenje z PAIN-EXPELLERJEB4, I priznano dobro domače siedstvo. Do-j bi se v vseh lekarnah po 25 in 50^. a P. AD. RICHTER I CO., ^Kps 215 Peirl St.. New York. Ml Tak _ etveno znamko J J S. 2 aidrom. pa vsaj z veselicami in igrokazi razvedrite. Voščim vesele božične praznike in I srečno Novo leto! Andrej Hočevar. Pueblo, Colo. Spoštovani gospod urednik:— Ze dolgo ni bilo ničesar slišati iz tukajšnje naselbine. Radi tega Vas prosim, da priobčite ta dopis. Z delom gre bolj slabo, ker nas še sedaj ni zapustila preklicana griža, i- ali kakor tudi pravijo, kriza. Rad: tega ne svetujem nobeneiuii »rojaku. |j semkaj hoditi dela iskat. -VH Slišali smo o groani kataat rofi. v ! Cherry, D]., pri kteri je. ddveUiajst _ naših rojakov umrlo. iia*iItfeV3nirtL, Zato sva so-midva ihdL^fdi^Rk/) p<.-_ trudila in sfa šla frkat ua ddbrosiv-lia srca naših rojakov.' Nabrala sva _ svoto $50.20 za slovenske vdove in j sirote. Ilvala lepa vsem darovalcem _ in darovalkam v imenu vdov in sirot. Darovali so: . Peter Zanič $2.00. Po $1.00: Ciril Mauor, .I<»sip Kon-cilija, Ivan Trlep, Josip Mue. Ivan Muc, Peter Brajdič. At.ton Hren, Ivan Senta, Anton Brubnjak. Josij» Culig. Ivan Roje, Louis Anžič. An-j ton Erbida in Anton Kočevar. Po 2")c: Ignac Miklič. Anton Di-jak. Fran Jliklič, Josip Falijan. .To-1 sip Meglen. Josip Horvat. Fran Pa-1 pež, Miliael Vukelič. -I«. •.,!,..,„ stanju in je prisiljen prosili usmiljene - .brate /,-. '..,rnoč. 0:j..-n jeni j.-ži- d.d-o časa b«.!.' ii. bil je op-riran v Ndnici v I "...-t Smith, Ark.. ,r mu zdravniki napravili velike stroške k -rih nika!....r ne more p... iiati. Znravniki -a dati za dnevom opouiinjujo. It;, ji .'oral ><■; y ... .» \ :;m je. da tu v Arkansas ni-ino l:.g;«jiiiku tr- Martin Muhi. Box -'.>7. I'ore-: ("it v. Pa. V. bratskim pozdravom John Prudish, tajnik j.o-t. 5, 1 Box 2i za glavo neko brkanje, potem dva udarca na zemljo, kar je kačo vzbudilo, meni pa zadalo novega strahu. Čuvši ta dva udarca jela je kača lezti proti mojim prsim. Ta trenutek me je prešinjalo grozno čustvo skočiti in otresti se, ali tudi prav gotovo usmrtiti se in pasti. Sedaj čutim, da mi je skočila na rame živalica in proti kači. Napaduik klikne prerezno, napadenka odgovarja s strašnim sikanjem. Zgrabita ap, kobra smukne za napadnikom na zemljo, lovita se za življenje — sedaj posveti mesec. — pa vidim ihnevmona v boju s kačo. Mogel sem je opazof \ati. in kai odleglo mi ie. da niti ustati nisem mara'; morda bi tudi ne bi mogel; mogoče, da bi bil bojevnika motil in opozoril na-se. Bojevalca sta j se merila v neki daljavi; kobra je nasprotnika omamljevala in prebadala s svojim globokim, hudim, otrovnim očesom; ihnevmon pa je kazal svoje ostre zobe in svoje okretne nožice. Zdajci se naskočita in prevaljala. Ka-, kor bi trenil, zbeži ihnevmon, od kobre ujeden. Šel si je iskat zdravilne trave proti strupu. V kratkem se vrne ihnevmon, vidno okrepljen. StiV-lovito puhne kobri za vrat. Na pol vzdignena strupljenka sika žvižgo-vito par hipov, in na to se zvali na tla mrtva. Zmagoviti ihuvmon skače prbaje hrkaje okoli mrliča, kakor neumen, kakor besna mačka. Vstanem. Ker se je lepo videlo, napotim s k čuvajnici. Da bi bi^ zopet legel, čakajoč solnčnega pozdrava, to me ni veselilo, — misleč , JBjjg/ skih črt. mk Sm OS ILJA denar v stari kraj zanesljivo I • in poSteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spada-__joča flela._ Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,NewYork. vw *jr *w *T V %% PRIPOROČAMO VAM Dr. J. E. THOMPSONA kot najboljšega in najiskušcnejga zdravnika, kteremu lahko z mirno vestjo in popolnim zaupanjem poverite svojo bolezen v zdravljenje. Dr. THOM PSON ram jamči za hitro i a popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij: Posledice onanije, triper; canker, sifilis; impotenco, ali nez- ' možnost do spolnega občenja; polucijo. ali gubitek moškega ži-votnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes. ledic. pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, katare in prehlad, neuralgijo, zlato Žilo; bož-jast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje; beli ♦ok; padanje maternice; neplodo-vitost; -- vse kožne bolesti; srbe-čino, liŠaje, hraste in rane; ma- zulje na licu; uši na spolnih delih, i. t. d. Ako ste bolni, nemočni ali slabi tor potrebujete hitro in uspešno zdravil ško pomoč, Vam ne bode nikdar žal. če se takoj obrnete na teg:n td&vnejra zdravnika. 1'isma pišite v materinem jezika ter jih naslovijajte: ie ^raJuiral kot z-lravnik na univerzi Vato v New Haven. Conn, ter dne 27. junija IH^-'l bil protnovinin :a doktorja, .iwdicinc. IJnc 2". junija !»-la lobil je Jržavno ilovjjenje d* orfi>re pacientel-> v S'ew Yurku. kar je doliil .xi County Office. L«La bil je vt lieleveu Coll Hospital inie- lovan licenciatiom. l-o^: dobi i je c'-a~tno diplu- •no iz universe v Haiti. Dr, J. K. Thompson je iak in fiaskus za mestni zdravniški department v New i'orku. tu'ii ježe več kot 1" let jrlavni zdravnik in avnatelj tiovenske;zdravi^ča v New Yorku. DR. J. E. THOMPSON Slovensko zdr^ivišče Dr. J. E. THOMPSON, 342 W. 27th St., NEW YORK, IN. Y. %t -tft Jft jfi. Jfz jfi. jfi Jf± Jf±. rft Jf± Jf± Jt JCf JfjL jfi Jt± ** ** A F>ijt© MORI CHIAINTI, ki je najboljše izmed italijanskih namiznih vin čisto izbornoga okusa. Ne pijte drugega Chianti, nego "MORI". $8.00 zaboj z 12 kvarti $6.50 zaboj z 12 pinti Razpošilja ee povsoili po STrejt-mu m. o. ali gotovine. Direktni uvozni agent FRANCESCO TOCCI 520 Broadway, New York. Naročite sedaj pre Ino se uvozna carina povl:a. ' ^ Velika zaloga vina in žganja* ^J's&s Ma»*lja Or HI 1 ^t^^ž^afj^K«; Prodaja boit po..............70c. galloa * Črno vino po.............50c. " j O1"64-5*'^ 4 galone za...................^11^00 , ^ Brinjevec 12 steklenic sa...............(1100 , ali 4 gaI' (sodtek) u..................#16.00 Za obilno naročbo se priporoča W MARIJA QRILL, 8308 St. Clair Ave., IV. O«, Cleveland, O j ovc avc oire on Zdravju 1 najprimernejša pijača je ♦♦LB1SY PlVO^i ktero je varjeno iz najboljšega impertiranega češkega hmela. Kad legi i naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tndt * K • Svoje druiine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter sc dobi r vse t .-v nt j gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Trarolkar-ju 61i2 St. Clal» 4»« i', j kteri Vam drage volje vse poji-sni. THE ISAAC LEiSY BREWING C0MPAN> CLEVELAND, O. Bit|a podGronwald««. & 13. Jr 1410 se je vršila ena največjih »o najpo meniji vejsih bi lev, ki j« imela odločilen vpliv za poznejši politični razvoj Evrope. Pod Grun-waldorn in Taunenbergom se je vršila odločilna bitev meti Slovenstvom in Germamtvom. Nemci, ki so doslej prodirali vedno dalje proti Slovanom, so bili tu od Slovanov popolnoma potolčeni in vrženi nazaj. Ne varnost, ki je pretila celemu Slo-vanstvu od prodirajočeira German* stva, je bila za nekaj stlcti odstranjena. Tu so se borile združene čete vseh ssevcrnoslovanskih narodov: Poijaki, Cehi, Rusi ni Belorusi, Litvini in ostanki polabskik Slovanov. Poganski narod Prusov, ki je bil soroden sedanjim Lit vinom in Letom, se je branil z vso trdo vrat nost jo sprejeti krščansko v<*ro in krščansko omiko. Ubili so slovanskega apostola sv. Vojteba, ki jim je prišel oznanje-vat krščansko vero in mnogo drugih misijonarjev, ki so prihajali k njim od poljske in od nemške strani. Obenem so napadali neprestano sosedne kraje, rojiali in pustošli. Ker je njihova zemlja močvirna in ne-prestopna, so bili boji ž njimi jako j težavni. Slednjič jih je bilo pa vendar treba ukrotiti, drugače bi so-sedui kralji nikdar ne isicli pred njimi miru. Leta 1222 je oglasil papež križarsko vojsko zoper poganske in krvoločne Pruske, ki niso nikdar dai rniru sosednim krščanskim krajem. Nekaj ; poljskih knezov je zbralo svoje čete in šlo na Pruse. Vodil jih je knez Konrad Mazowjecki. ki je vladal namesto mladoletnega kralja Boleslava Vstidljivega, šlezijski knez Henrih Bradati, pomorski Svetopolk, z bratom Vratislavom in mnogo poljske, žlezijskej in pomorske Šlalite. Polja- . ki so jim odvzeli helminsko zemljo-in tam ustanovili še sedaj obstoječo katoliško škofijo v Helminu. Potem so se pa vrnili, a Prusi so jo udarili za njimi, vzeli vse nazaj in ropali in plenili celo po poljskih deželah, ter 1 požgali med drugimi stolieo muzo- . wieekih knezov, mesto Plock. Konrad 1 je bil slab in nezmožen vladar, okru- ' ten in nagle jeze, t«>da bojazljiv in brez 1 zmožnosti. Ker ni zna! s»m braniti ' svoje zemlje preti Prusi, je poklical ? v deželo vitežki red nemških križar- ' jev. Za časa križarskih vojsk za osvo- ■ boditev Zveličarjevega groba in sve- I te dežele iz rok Moharnedancev so ■ se namreč ustanovili takozvani vi- ? težki redi. Bili so redovniki, ki so 1 imeli poleg navadnih obljub še če- ' trto obljubo, da se bodo bojevali z 1 neverniki in branili kristjane. V začetku so bili ti redovi jako dobri in 1 koristini, kmalu so si pa pridobili ve- < lika bogastva in mnogo mladeničev ' iz najplemenitejših rodo\-in je vsto- * pilo med redovnike, cesto bolj iz že-Ije po slavi, kakor iz hrepenenja po 1 rodovniškem življenju. Kadi tega so l bili nekateri i>ozneje Zopet odpra- l vijem, drugi pa strogo reformovanL > Nemški vitežki red se je ustanovil j v Jeruzalemu, da bi branil nemške < romarje pred neverniki. Ko so pa ž kristjai zgubili Jeruzalem, so šli iz'4 svete dežele na svoja posestva na i Laškem in Nemškem. Ker so bili 0 zdaj takorekoč brez posla, jih je 1 Konrad poklical na Poljsko in jim j jo dal zemljo llelminsko in Lubav- j sko, da se tam nasele in bojujejo z t nevernimi Pru^i. Ko bi si osvojili h prusko deželo, bi mu imeli vrniti posojeni zemlji, prusko deželo bi si pa v med sabo razdelili križarji in Polja- I ki. Razume se. da se s tem poljski v kralj ni odrekel nadvlade nad zemljo k katero je posodil križarjem, toda k Nemci so razumeli drugače. Nemški A cesar, ki ni imel tu nobene pravice, z je križarjem dal tu vrhovno vlado h vseh zemelj. katere imajo v rokah' v ali si bodo pridobili. r Poljaki so sezidali celo križarjem p nad Vislo njihovo prvo stolieo Dobov p (hrast), katero so križarji imenovali li Vogelsang. H križarjem je hitela n nemška mladina iz vseh dežela, pri k njih je bila najboljša vojaška šola in s plemeniti nemški mladenič si je štel v v največjo čast, ako so ga križarji s imenovali viteza. Knezi so jim šli na T roko in jim davali vojakov in denar- n ja,da so se bojevali s Prusi. Prvo ve- š liko zmago nad Prusi so dosegli poti n vodstvom slovanskega pomorskega p kneza Svetopolka. Križarji so osvoji- ii li kos za kosom pruske zemlje, pov- A sod iztrebili rodno prebivalstvo in na- k selili na opustošeni zemlji nemške & priseljence. n Prvi je Svetopolk izpregledal ne- u varnost,ki je od te strani nastala Z Slovanom, ter se je združil s Prusi ti zoper t križarje, toda njegovi rodni v bratje so se obrnili proti njemu, naj- g bljižji poljskj knez Kazimir Kujav-j ski jb* bil v te^rii zvezi s križarji in ž je vedno pomagal, .drugi poljski kue- is zi so bili zapleteni v medsebojne bo- j< je, tako je slednjič podlegel Sveto-, g poik po dolgotrajnem junaškem bo-1 k in mor«! po posredovanju pape-jn .. | - Hohcnlohe se je preselil k svojim so-bratom 41 a Prusko, ki so si polagoma osvojili celo prusko dežeio in prišli j. do reke Nemna, ki je delila Prusko cj od Litve. S tem je nastala tudi za Litvo nevarnost nemškega podboja, j. Tam je vladal v tem času knez Men-r_ dok, pravi ustanovitelj lit vinske dr-/ave. Proti njemu so se uprli njego- 0 vi nečaki in se obenem s knezom Da-j nielom Galicijskim združili s križar-: K ji proti Mendoku. Nastala je nevar-: j nost, da bo sedaj Litvo zasedla ista , H usoda, ktera je poprej Prusko. Kri-' l. žarji so spravili na noge veliko kri- i _ žansko vojsko zoper Lit vine, na čelu ■ katere je stal slavni češki kralj Oto- , [j kar. katerega kraljestvo se je razte-■ zalo do Jadramkoga morja, in v nje- i j, go vi vojski je bil tudi Rudolf Habsburški. ustanovitelj avstrijske eesar-j ske ro«l bi ne. Otokar je zasedel veli-lf ko sveta in ga izročil križarjem, j j Njemu 11a čast so križarji svojo sto-j lico imenovali Kraljeve« ali Konigs-j j berg. Slednjič so pa nastala nasprot- [ _ ja med Otokarjem in križarji in če- 1 ški kralj se je vrnil domov. Mendok j se je hrabro branil in za enkrat odvrnil grozečo nemško nevarnost. Pru- _ si so se branili kakor levi, v eni bitvi r jib je ]>adlo dvajset tisoč, nikdo ni . pr<»sil milosti, nikdo se ni hotel po-> j dati, toda sletlujič so izkrvaveli po-]>olnonia, Nemci *o jih iztrebili in . gvrmanizirali deželo." Zdaj so začeli Nemi-i se.sati dalje, j jrrozili so neprestano Litvi, na dru-. gi strani pa tudi sosednim poljskim' . deželam, I 'o in or j u ~Ma zo v j 11 in Kuja-j j vu. Postalo je jasno: A ko. ne bo j nemški napad odbit z veliko in odlo-. čilno bitvo. bo slednjič ena slovan-; , ska dežela za drugo padla v žrtev. Križarji so postali vedno silnejši t in vedno brezobzirnejšL Za časa notranjih nemirov poljskih za zasedli . poljsko Pomorje in druge poljske kraje.Zdaj so že postali ena največjih vojnih sil v Evropi in velika nevarnost za vse svobodne narode severovzhodne Evrope, zlasti pa Poljake, Lit vine in Iiuse. Nastopali so za-vratno ier se niso držali nobene obljube in prisege. Bili so okrutni in " brezobzirni, njihova vojna disciplina je bila izvanredua. Papeža, katere-. mu bi kot redovniki morali biti pokorni, so deloma goljufali z lažnji- , vimi jK>ročili, deloma očitno zasme-.' bovali njegova povelja. Celo za najstrožje cerkvene kazni so jih vodili edinole oziri na slavo in plen. Polj- ' ska država dvesto letni imela miru' pred njimi, vsi poljski vladarji so ' se morali ž njim bojevati, včasih so ' se za nekaj časa pobotali, pri prili- ' ki so pa križarji pretrgali dogovor in napadli Poljake. Slednjič je mora- \ lo priti do velike odločilne bitke. Prepir se je začel radi nekih malenkosti. najprej zaradi gradu Dres-denko na Notcci, na drugi strani je!4 bila huda napetost med velikim kne- ! zom litevskim Vitoldom. bratom polj-! skega kralja Jagiele iu vitežkim re-1 dom. Prepir je bil za krajino Zmudz, ' katero so križarji iieprenetioma ro- s pali in .plenili. Jagielo je stal na strani svojega brata in rekel križar-j jem, da ako ne odnehajo, bo prišlo j do boja, ne samo med Litvo in kri- s žarji. ampak tudi s celo Poljsko. — x ""Hvala vam za opomin, rečejo kri-!' žarji," za nas bo še bolje pustošiti ] obljudene in obdelane zemlje, kakor pa preganjati se po litovskih pustili-' jah. — Papež je prepovedal križar-'r jem napadati na Litvo in Poljsko in . tako so zgubili mnogo pomoči iz za- ' hodne Evrope. Poljaki niso bili pripravljeni na * vojno in so stali samo na obrambi. ' Poljski kralj je poslal na evropejske !s vladarje in na papeža pritožbe čez ^ križarje, kjer našteva vse krivice, ; katere so mu storili. Med tem je pa 1 Vitold organiziral na Zmudzi vstajo t zoper križarje in obljubil vstašem, da v ho s celo svojo silo udaril na Kralje- ' r vec. Tudi križarji so se obrnili na 1 razne strani za pomoč. Pridobili so i pomorske kneze, ki so bili nekdaj u podložniki. Toda ti so jih kmalu opustili. Češkemu kralju in ( nemškemu cesarju Vaclavu so dali ' c križarji šestdeset tisoč zlatov, da bi : S stal na njihovi strani. Vaclav je res r vzel denar in izdal za to ostro obsodbo zoper Poljake, katero so pa s Poljaki zaničevaje prezirali, češki j narod je zapustil svojega kralja in 1: šel v velikih Četah Poljakom na po- j moč. Poljski kralj je šel na božjo z pot k cerkvi _v. križa na Lisi gori 0 in potem je zbiral poljsko vojsko v I Volboru. Vitold je pa prišel z rus- j kim in litevskim četami od Narve. t Številne čete so se združile v vzor- n nem redu po vseh pravilih vojne 1 š umetnosti. Na levem krilu je vodil; Zindram iz Maškovic, na desnem Vi- m told ruske in litevske čete, glavno 1 vodstvo je imel pa poljski kralj Ja- j gielo sam. Dine 9. jnlija so prekoračile zdru- ] žene čete s pesnijo " Bogorodiea" I in z razvitimi zastavami prusko me- I jo, ter udarile proti mestu Malbor-,1 gu. Dne 15. julija 1410 so zadeli na<| križarje, katere je vodil sam velika j I j mojster. pod vasmi Grunwald |n ii I )- Poljakov je bilo nekaj več, toda kri-a žarji so bili bolje oboroženi. V zali četku so zmagovali Nemci, potisnili 0 nazaj Lit vine in Ruse, ter jih priče-a li preganjati. S tem so pa sami pre-1. i trgali svoje vrste, Poljaki in češke t- : pomožne čete so udarile na nje in •- pričel se je strašen boj. Kralj je stal na neki višini in vodil bitvo. 1- Križarji so že prodrli do kralja in •- vitez Dii>old von Kikeric je zamali-•- nil proti kraljeu s kopjem, toda mla-a ;
  • se je Ahined sprehajal pa bag- rkulskili ulicah, je opazil v oknu ne-! kega zlatarja biser čudovitega leska.! Ljubil je dragotine in kamene, dra- i . iroeeno orožje, bogate prenrovre in le-L , r 1 o { pe tkanine. Toda prodajalec je zahteval v isti-ni nečuveno ceno. Ahmed ie bil ra- 1 1 <> ; j zumen človek, dasi je bil mlad. Cmel j je krotiti svoje želje in se odreči ne-i mogočemu. "Ha!'' je vzdilinil, "110- ' j čem več razmišljati o tem!*' 1 Drugi dan je pa razmišljal — in ' vse prihodnje dneve. Računal je. da bi ga stal eno leto 1 dohodkov. Zraven bi bil prisiljen se ( odpovedati marsičem, 11a kar je bil nerazdružno navezan Prodati bi mo- 1 ral z diamanti obrobljeno sliko sli- ' ko svoje matere. 1 Tega pa ne! Sklep je bil trden. Ni še bil teden pri kraju in biser c je bil njegova last. Dal ga je vdelati v dragocene. 1 umetno izrezljane okraske. Položil ga 1 je v skrinjico, prevlečeno z redkimi 1 tkaninami. Bil je kakor na oltarju. I Po cele ure ga je molil. To so bile 1 rajske urice. Nenavadno dražest je izžarival, tajnostmi skušnjava je puh- ! tela iz njega kakor iz žen«kega očesa. 1 Skrival ga je tujim očem. Če bi 1 i drugi poznali njegovo srečo, se mu i 1 je zdelo, da bi mu jo skušali uropati. t Bil je srečen. 1 Tedaj je bil Ahmcd nekega dne * pri kosilu s svojimi tovariši. Jeziki s so se razvezali. Radost je zagospodo- ? vala. Pripovedodale so se anektode. i Pripovedovala se je zgodba o bag- t dadskem zlatarju s ponerejenim bi-; 1 serom, ki mu je padlo v glavo zalite- s vati zanj več kakor za najlepše dra-| jrtiljo in ki je našel kupca. Historija tl je silno zabavala. Ahmed se je sme- k jal z drugimi. j (] A v svojem srcu je trpel neizrecno 1, muko. ' j! Pograbil je biser in v togoti ga v je liotel zdrobiti. k AKt kaj! Ta naivnež, ki brijejo nor-I z ce iz njega, je bil on! Kako je mogel š biti tako lahkomiseln! Ta lesk, ta ja- 1 j snina, ta dražest — vse zlagano! Ka- " ko se je mogel dati premotit T... 1 A kdo bi se ne dal v njegovem J' položaju? Res, da je bil izkušen v takih stvareh; kolikokrat je kolo- » vratil po mestnih bazarjih' in imel po rokah čudopolnih dragotin! A nobe- I1 na mu ni vdahnila onega hrepenja 0 in posest nobene izmed njih bi ga ne mogla tako veselit L Ah, ta blaženost, ta radost! Občudovati z ljubeznijo in ljubiti, kar občudujemo! Te minute, katerih ena p sama je vredna celo življenje — spo- I miujal se jih je po vrsti. n iSpomin mu jih je donašal s pre- e senetljivo živahnostjo. Vse te radosti 1 k je bil resnično užil. To vsaj ni bilo v nič zlaganega.. .* č In položil je biser, blesteč in mr- p zel. v skrinjo, kjer je žarel kakor na v oltarju. v ' jn Tak je bil potem vse dni. Prisegal 11 je. da uniči lažnjivi biser. Kakor hi- b t ro ga je zopet videl, se je razlezla c njegova togota v otožnost, ki je na- li šel v njej nerazumljivo slast. s< Zakaj velik je bil njen čar. a I Zgodilo se je, da je Ahmed našel - zabojček, poln blestečih draguljev: 1 Bili so to smaragdi, zeleni kakor - valovi razijučenega morja, krvavim - kapljam podobni rubini, topazi. po-e dobni solnčnim kapljam, izpreminja-1 sti opali, trukci bajne, safiri temne e modrine, podobne oni, ki spi na dnu • pončiee. 1 In vsakikrat je ponovil iste besede: ltAhmed noče biti več norec. An-med se ne da več premotiti." I Objelo ga je čudno razpoloženje. Ogibal se je družbe. Zapiral se je po cele dneve. Sam je hotel biti; in v isti meri je postajal vedno bolj teman. Njegovi prijatelji so bili žalo-. stili in so se bali ?.a njegov razum. Nekega jutra so ga našli mrtvega. Skrinjea je bila odprta pred njim. L V skrinjici je žarel biser, blesteč in mrzel; posvetiti mu je hotel še za-( dnji pogled. Ali je bil to pogled očitanja radi grozne prevare, ki mu je onemogo-j čila življenje? [ Ali je bil to pogled priznanja za iluzijo, ki mu jo je biser podaril in ki ga je osrečila nad vse ljudi f , Kdo bi vedel t Zakaj mrtvi nimajo navade odkrivati svojih skrivnostij. A v zadnji minuti Je videti (jasuk> v njihovibi očeh, da ima svojo skrivnost. Nesejo jo s seboj i živijo od nje tekom j večnosti. Rajska deklica. —o— j Do roba nka je imela dvoje otrok, dečka in deklico. Deček je bil preden prav nič priden; deklica je bila pridna, prav dobra. Dečka ni maral (nihče, deklico pa je vsaki rad imel. Nekega dne dobita vsaki lepi kos i kruha, ter se napravljata, da bi šla v hosto nabirat dračja in sušinja. Deček je hodil vedno naprej. Sreča \ ga možieek, pa ga prosi, naj mu odlomi majhen košček, ker je tako hudo lačen. Deček odgovori možičku. da mu nič ne da. prav nič. Nato pravi možieek: "Nič ne de. pa }>otr-jpim; jaz ti vendar lahko nekaj podarim" — rekoč mu da zaklopnieo (škatulo) — "pa je ne odpiraj, preden domov ue prideš." Ne preteče veliko časa, pa pride po potu stara ženica in sreča deklico j ter jo prosi prav lepo malo kruljka, tako. da stopijo deklici solze v oči, pa da starki kar ves kos. Zato ji da starica tudi zaklopnieo in reče; "Pa je nikari ne odpiraj, preden nisi doma." Tako hodita po liosti vsaki s svojo ki je bil silno lep. lvrišček pelje magovati, pa reče: "Jaz moram vedeti, kaj je v zaklopnici, 11a vsaki način, iu ko bi mi šlo za življenje." Sestrica mu brani, naj tej-a ne poskuša, naj raje sluša, saj mu je mo-žiček odločno prepovedal odpirati jo. Ali deček ne posluša dobre sestrice; odmakne pokrov in ven skoči hudo-i bec, ki dečka pograbi ia ga vzame seboj dolu. Ko deklica svojo zaklopnieo šele doma odpre, stopi ven sam Krišček, ki je bil silno lep. Krišček polje deklico v raj, tam ji razkazuje vse lepote in krasote, kterih se deklica ni mogla nagledati. Dolgo sta bojevala ]K> zlatem in prelepem raju. Na koncu ji reče Krišček: "Ljubi otrok. Izdaj moraš pa umreti tudi ti." Krišček se je dotakne in deklica zaspi. Telo so ji položili v zemljo, duša njena pa je bila šla, vsa v svetlobi, pred ljubo Mater Božjo, ki jo je objela in pokazala Bogu Očetu. Tisti dan je umrlo še dosti visokih gospodov in grofov in knezov in kraljev, pa ti so smeli za deklico stopati Je prav ponižno, in še to le prav od daleč, in še niso prišli do nje. O Romantičen roparski napad. V Sorinu, Italija, se je dogodil pretekle dni nečuven roparski napad.' Dva brata, veleposestnik Berva in njegov brat, sta bila na lovu. Na- j enkrat ju napade četa roparjev z za-1 krinkanimi obrazi, ter ju prisili z revolverji v roki, da sta se morala vle- , či z obrazom 11a tla in pustila se oropati. Potem so naročili razbojniki veleposestniku, naj gre domov in pri- i nese 60,000 lir. Če ne prinese denarja, umore mu brata. Ravnotako j bodo ubili brata, če jih naznani policiji. Berva je prinesel samo 5000 j lir. ker ni imel več denarja. Roparji so kljub temu izpustili oba brata in i nato pobegnili. . Pravljice 1z jutranjih dežel. Hudič je poslal enkrat svojega se-la na zemljo, da bi mu privedel izvrstnega in veščega zdravnika. "Najboljši zdravnik je oni." mu je rekel, "pred kterega hišo ni žalujočih senc oseb, ktere je ozdravil do smrti." Hudičev sel je hodil sem in tja, kjer stanujejo zdravniki, a kamor je pogledal, je videl množico joka-jočih senc, ki so se rinile pri vratih. Končno je prišel k enemu, pred kterega vratmi je stala ena sama senca. "Sedaj sem pa na cilju! " je rekel hudič in veselo pomigal z repom. Ko je pa natančneje povprašal, je zvedel, da izvršuje ta zdravnik svoj poklic šele en dan. • * • Sail - in - šah Mehmcd je jezdil enkrat s svojim velikim vezirjem Džafarjcm po pusti in žalostni pokrajini. "Zakaj ne raste tukaj trava?" je vprašal Melimed. "Ker ni vode, o šali," jc odgovoril vezir. "Zakaj pa ni vode?" "Bog ve. o šah," je rekel vezir. Čez nekaj časa, ko že odjezdita naprej, vpraša Mehmed zamišljeno: "Zakaj pravzaprav ne živi več moj oče ? " "Ker je umrl, o šah." je odgovoril vezir. Premor. In potem pravi vladar, kakor bi ga pekla vest: "Iu ... in zakaj sem jaz pravzaprav kralj?" "Bog ve, o šah." • • • Kalif Harun al Rašid je šel nc-kejra dne preoblečen po Bagdadu in je opazil berača, ki je stal pred neko bogataševo Lašo in gledal v kuhinjo. "Ali imaš tek?" ga jc vprašal Harun. "Kaj pa imam drugega 11a svetu, ker sem revež!" je odgovoril berač. Kje je moj brat JANEZ BEZEK? Doma je iz Borovnice na Kranjskem. Pred sedemnajstimi leti je bival v Clevelandu, Ohio. Čul sem. da je umrl. Rojake prosim, ako kedo ve za njega, ali pa če je res mrtev, da mi blagovoli naznaniti, za kar bodem jako hvaležen. — Frank Bczek, Box 277, Moon Run. Pa. (10-10—12) Kretanje parnikov. North German Lloyd. Iz New Yorka v Bremen. KRONPRINZESSIN CECIL1E odpluje 14. decembra. V»i spodaj navedeni o vi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav; JLUOE, LAUBA, MABTHA WABHUrgTOIT ARGENTINA. V me-eeoth main in juniju se bo-deta agoraj navedenem« brodovjn drldražila Se dva druga nora potniška nami k a. TRSTA............................................§38 00 LJUBLJANA...................................... 38.Q0 BKKE.............................................. 38 90 Z^GBEBA......................................... 3U20 KABLOVOA...................................... 39 25 \ H. RAPiRHD do TE^TA ali BE KB......................»50.00, 55.00 i 60.(0 Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka, Cene voznih listov iz New Torka za IIL novel to 4m I PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York -Podružnice -I L|qpl|anska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 I- Podružnfce v « . fol Tl " i Kopuje in prodaja vse vrsfr vrednostnih papirjev po dnevnem kam I - iti. Trgt - » • OalnMMcm «1*^*1« .1 Ami ratopnik sa Z^adligene J^k je twrdkm 1 . , _ ■ . , _ \ *** H rana ^ 1® * lC 3«QQO,OQf>- - - m- M*:?- Ol, 1> A aiif ea A ijrfTM ' ------—__ \ ra __ ________ # B .ei a^^ll ^ ...ajSP^a ifcaiaB^^^^^^^^^MMyMj ^^OtrttaMrtNOfc Street« New: Vi mih —b m-^:-- -^ai!^ »ciOriCMJ 'fe-'^..-.--. j n ^fctoi^^^MilifiifAiiil'ii iT^H. lti^rrr tu - ■ \ • ^^ fli 'M&IMJ- ^itelte ^ Avitr® ■ Amerikanska črta [preje bratje Cosuiich] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. NECKAR odpluje 16. decembra. PRINZESS IRENE odpluje 30. dr2embra. KAISER WILHELM II. odpljtije 4. januarja. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpljuje 18. januarja. KRON PR INZ WILHELM odpljuje 25. januarja. GROSSER KUIIFUERST odpljuje 5. februarja. KAISER VJLIIELM DER GROSSE odpljuje S. februarja. MAIN odpljuje 10. februarja. GEORGE WASHINGTON (novi) odpljuje 24. februarja. Francoska črta. Iz New Yorka v Havre. LA LORRAINE odpluje 10. dccembra. LA PROVENCE odpluje 23. decembra. LA TOURA1NE odpluje 30. decembra. LA BRETAGNE odpljuje 0. januarja. LA SAVO IE odpljuje 13. januurja. LA LORRAINE odpljuje 20. januarja. LA TOURAINE odpljuje 27. januarja. LA BRETAGNE odpljuje 3. februarja. LA SAVOIE odpljuje 10. februarja. LA PROVENCE, odpljuje 17. februarja. LA TOCRA1NE odpljuje 24. februarja. American črta. Iz N ew Yorka v Cherbour-Hi iu Southampton. ST. LOUIS odpljuje 17. dceembra. PHILADELPHIA odpluje 24. decembra. ST. PAUL odpljuje 1. januarja. NEW YORK odpljuje 8. januarja. ST. LOUIS odpljuje 1">. januarja. PHILADELPHIA odpljuje 22. januarja. NEW YORK odpljuje 5. februarja. ST. LOUIS odpljuje 19. februaraja. Austro- Amcrikanska črta. Iz New Yorka v Trst iu Reko. LAURA odpluje 22. dccembra. MARTHA WASHINGTON odpluje 29. dccembra. ALICE odpljuje 12. janoarja. * * -, White Star črta. , Ii New Yorka v Cherbonrgh in Southampton. MAJESTIC "j odpluje 15. decembra, t * OCEANIC odpluje 22. decembra. s 1 & TEUTONIC " * odpluje 29. decembra. Hamburg American črta . t Iz New Yorka v Hamburg ' PRESIDENT GRANT odpljuje 25. decembra. ' KAISERIN AUGUSTA VICTORIA odpljuje 5. januarja. PENNSYLVANIA odpljuje 8. januarja. PRESIDENT LINCOLN H odpljuje 29. januarja. PRESIDENT GRANT odpljuje 5. februarja. t AMERIKA ^ odpljuje 12. februarja. PENNSYLVANIA J odpljuje 39. februarja. Red Star črta. ^ Iz New Yorka v Antwerp. * LAPLAND j odx^Iuje 14. decembra. FINLAND odpluje 22. decembra. ZEELAND odiduje 29. decembra. VADERLAND odpljuje 5. januarja. KROONLAND odpljuje 12. januarja. SAMLAND odpljuje 19. januarja. 1 LAPLAND (novi) odpljuje 22. januarja. FINLAND odpljuje 2. februarja. V A DER LAND odpljuje 9. februarja. ZEELAND odpljuje 10- februarja. LAPLAND (novi) ' odpljuje 23. februarja. Holland American črta. Iz New Yorka v Rotterdam. STATENDAM odpljuje 14. decembra. NOORDAM odpljuje 21. decembra. RYNDAM odpljuje 4. januarja. POTSDAM odpljuje 18. januarja. NOORDAM odpljuje 1. februarja. STATENDAM odpljuje 8. februarja. POTSDAM odpljuje 22. februarja. Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednota. « t!=r============- tnkorporirana dne 24.januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. h i *" ' " URADNIKI: Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn, t NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28tb St., Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveletb, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, Michigan, _ POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bnrdine, Pa. IVAN MERHAR, III. porotnik, Box 95, Ely, Minn. " o .........i x. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., Joliet, I1L » - o ■ DruStveno glasilo je "GLAS NARODA." - * j CARNEGIE^TRUST COMPANY^ 115 Broadway, New York. i • Glavnica in prebitek................$2.500.000,00 | Depozitarna za državo in za mesto New York. [ t LRADMKI: 4. • Chahi.es C. Dickinson, President 1 James Ross Ccrran, Vice-President. Ko 1:1:ki L. Sjiith, Vice-President. f Stanton C. Dickinsjo.v, Treasurer. Robert B. Moohueaij, Secretary. Jons* j J. Dickinson. Jr. Ass'nt. T reus , Albert E. Chandler, Ass't. Sec'y., r Lawrence A. Ram age, Trust Officer Chari.es E. Ha.mmett, A«s't., Tr., 1 Levhsteb ii. Ball, Auditor, Cm as. M. £cism, A.ss't. Auditor, Philip J. f Kjev, Jil, Cashier. S Doto'ena dcDOiitn-na za NVw Y-rk Cotton Exchange. . I New York 1 r'.tae;? KxcLans* in Nev/ V 01 k CofToe I-.xchanpro. I /.HSfupnik urzu vnu blct^ujnu i-.u tlriuvo Tennessee. j CaniCKii! v3:nu^lne shr^mbico poi baaCsiffli prostori. / ■ 50.000 knjižic - ZASTONJ MOŽEM. Vsaka knjižica j& vredna $10.00 bolnemu človeku. Ako trpite na ktfrikoli lajni moški bolezni, želimo, da takoj p!.;et3 po to čudežno knjižico. V lahko razumljivem jezika vam ta knjižit a pove. kako na domu temeljito zdravi .sifilis ali zastrupi jenje krvi, životn* slalio.-t, z puha .»polne kr»-j>osti, revir a-tizem ali kostobol, organske br.lezni, želodec, jetra in bolezni na obi.-tib in v nieburjn. Vsem tistim, kteri so se že nasitili in naveličali vernega plačevanja hrez vsakega v.-pd.a, je ta brezplačna knjižica vredna stotine dolarjev. Ona vam tudi pove, zakaj da trpiie in kako lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče mož je zalobilo perfektno zdravje, telesno moč in poživljenje potom te dragocene knjižice. ki je zaloga znanosti in vpehuje stvari, ktere hi moral vsak človek znati. Zapomnite si, ta knjižica f-e dobi popolnoma ____zastonj. Mi plačamo tudi poštnino. Izpolnite odrezek .-podaj in pošli te nam ga še dane-', na kar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jeziku |*>polnoma zastonj. POŠLJITE NAM TA ODREZEK !SE DANES. Dr. JOS. LISTER ^c CO., Aus. 7ii2 Northwestern Bldg, 22Fii'th Ave., Chicago, 111. Gospodje: Zuuiuia uie ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi jo po-ljcte takoj. Ime ........................................................................................ Pošta....................................................Država.............................. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. * V Ameriko se je dne 22. novembre, iz južnega ljubljanskega kolodvora <»..!i<• .jalo 8<» Maeedoncev 111 18 Slovencev. Prijeta tata. Dno 12." julija jo kleparskemu mojstru Jakobih Fliegelnu njegov tedanji pomočnik Fran Mra-nuir nkra lei ICO Iv ter z njimi pobegnil v svet. Policija je o tem takoj obvestita razne orožniške postaje, vsled česar je bil Mramor sedaj aro-tovan na Lupogiavem v Istriji. Mra-morja dolže tudi nekega uloina, ka-terega je baje izvršil dne IS. nov. v Pulju. Po končani preiskavi ga bodo eakortovali tukajšnjemu deželnemu sodišču. Navedene« je tujemu imetju zelo nevaren in je bil zaradi tatvine i» Hkn*t pffiUuuuovnii. — Kakor smo £e poročali, je policija pretekli me-ee n ret ovala nekoga HI letnega kuharja Jožefa Thumega, ker je bil na Kongresnem trgu ukradel zimsko suknjo. Ko je sedaj prestal 14-dnevni zapor, ga je sodišče izročilo zopet magistratu, da bi ga bil i>oslal odgon-skim potom v domačo občino, kar se rnu pa ni uresničilo, marveč lt. je j>o-licija izročila zopet nazaj k sodišču. V sporazumu z drugimi oblastmi je policija izvedela in dognala, da to ni Thumetr. kakor se je razvidelo iz njegove delavske knjižice, katere ime je bil ponaredil, marveč je njegovo pravo ime Theimer. Ponaredil je bil ime vsled tega, da je mogel pod tujim imenom stanovati na Dunaju, odkoder je izgnan. Theimer je zelo nevaren tihotapec in je bil že Okrat pred-kaznovan. Zadnjo, dveinpolletno kazen jc odsedel se-le meseca maja. Nesreče. — Mizarjeva žena Marija Repe je v Jesenicah upirala voz. naložen z drvnmi; pri tem si je zlomila roko. — Kovaški pomočnik Jjikob Doruig v Kamniku je v kovačniei, klepal brus. Pri tem mu je oškropil prah oči, kar mu je naklonilo težko okvaro. — Hlapca v tukajšnji deželni bolnišnici Jakoba Murna, je pritisnila, t ruga za pesek na desni roki in ga pre cej poškodovala. — Matija Golobic, krojaški pomočnik, se je na vozu peljal v Šiško. Po nesreči je padel z voza in si poškodoval desno roko. — Delavec Vid Raj kov ič se je v Fron-ccvi gostilni v Polhovem grtulc.ii precej na pil. Prišedši iz gostilne je padel in tako butnil z glavo v kamen, da se je smrtno nevarno poškodoval. — Italijanski delavec Antonijo Foschia je padel pri delu in si na levi strani života poškodoval rebra. — Frančiška T.ovse, loosest n lea v Ti rnu je pret reševala ajdovco. pri tem se je pa nevar_ no zbodla v vilo, — Vodja deželne bolnišnice v Ljubljani dr. V. Gregorič je odstopil, ker je deželni odbornik prof. Jare neko noč precej nakrokan v družbi nekega prijatelja prišel, ne da bi bil svoj prihod naznanil "inšpirirat* bolnico. Odveze niso dobili v Ljubljani dijaki. ki so povedali, da so brali škofovo rdečo knjižico. PRIMORSKE KOVICE. Nenadna in nenavadna smrt. Neki vaščan v Borsta je sedel pred svojo hišo. Tako sede je opazoval velikega ponosnega sosedovega — petelina, kako se bahati in košati in gospoduje v podrejeni mn družbi kokoši in piš-eet. Ponosno^je stopal kakor kak v znak' svojega visokega dostojanstva* se je petelin mkrat poveznila glava, »eroti so so mu zlekuile in zvrnil se je na stran. Vaščan je pohitel, da vi-di kaj lieKi je > petelinom. Pobral je petelina... mrtvega. Ogledal sa je dobro, da-li ni morda udarjen ali drugače poškodovan. Nič ni opazil. Tako so ga liilro isknbli, aii tudi na fro-leiu petelinu ni opaziti nikake poškodbe. S tem več o radovednostjo so sra razparali. Prva posebnost, ko so jo . opazili, jo bil nenavadno velik želodec. Odprli so tudi tega. Koliko presene- čenje: v njem so — našli živo oso! Sodijo, da je petelin požrl živo oso. da ga je piknila v želodec, ki Je na to tako otekel, kar jo utegnilo povzročiti petelinovo nenadno in nenavadno smrt! STAJERSKE NOVICE. Vzor šulferajnskega učitelja. Y Razvatiju pri Mariboru je vladal zadnje čase med nom.škutarji voden krog in prepir. Odkar je prišel nemški pro vizorui učitelj Legal med svoje nem--ke bratce, ni -lilo več mira v lepem Razvanju. Dasl mlad in neizkušen, je vendar hotei poučevati svojega nadur i tel ja Atzlerja in vse vel može v občini. Pri takih priložnosteh je vedno prišlo do razžaljenj in eden sodnik je nekoč rekel, da bi za Razvanje bilo treba l;ist ega sodišča. Sedaj so bili pred mariborskim sodiščem učitelj Legat in njegova dva nasprotnik^ Trinko in Rot h. oba občinska in krajini Šolska svetnika. Na dan so prišle čudne reči: zaslišalo se jo 20 prič, deloma tudi šolski otroci. (Sodniku Kro-nasserjn se ni posrečilo, da bi stranko umiril. A vse ni nič pomagalo. Legat je bil steber razvanjskega nemštva iii zelo nadut človek. Zapiral je otroke po cele ure, tepol jih je do krvi, zasmehoval njihovo revščino, hodil je pijan v šolo, za norca je imel vso. prepiral so je z vsemi t iu v vsem je bil najbolje podkovan. — Legat bo le prestavljen iz-Jtazva-nja, Trinko je bil obsojen na 100 kron. Roth pa na ."i0 kron globo. — 1 Sedaj bodo domači nemškutarji sami i med seboj in imeli l>odo mir. Samomor učiteljice. Nedavno pe je zastrupila v Mariboru učiteljica, Clizela Laibacher. hči daven, oskrbnika Laibacherja na Ptuju. Takojšnja zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Gizela Laibacherjeva je bila šele "JO let stara in prožlega leta učiteljice v Ohrajni pri Cmureku, kjer je spoznala okrajnega zdravnika Adolfa Czmila. Ta je zaprosil za njeno roko in ietos 13. decembra bi I se bila imela vršiti poroka. Czmil je | pravil svoji nevesti, da je sin zelo bogatega fabrikanla, da ima 20.000 K letnih dohodkov in da je bode dal vsako leto 1000 K samo za obleko. , Neizkušeno deklo mu je verjelo vse. i Dne IS. nov sta oba prišla v neki ho- i tel v Mariboru. Ženiti je naznanil svoji novosti. da je napravil njegov oče konkurz in da se mora zato on zastrupiti, da reši z zavarovalnino1 svoto (.">0.000 K) svojega očeta, ker je tudi jamčil za njega. Nevesti je Še dal na to sigurno učinkujoč^ strup I z navodilom, kakor so jo ona izrazila ' napram neki prijateljici. Na to je on odpotoval iz Maribora, njegova nevesta so jo po njegovem odhoda zastrupila. HRVATSKE NOVICE. Pretep med Nemci in Slovenci v Arnovžu. Nedavno so se v neki ar-novški gostilni slepli Nemci in Slovenci. Pri tem je dobil neki Zinser več ran z nožem na glavi in levi rami Odpeljali so ga v graško bolnišnico. ............. 4X .Lfr - T ' • Za trializem. Dunajska "Neue Zeitung'*. u kaieri je znano, da je v najožji stilni s avstrijskim prestolonaslednikom nadvojvodo Franom Ferdinandom, je te dni obširno pisala o bosanskem in hrvatskem upraša-nju. V teh člankih se pravi med drugim: V Avstriji in na Ogrskem nastane v kratkem stanje ex lex. katerega se ni mogoče, več izogniti. Bila bi velika napaka, ako bi ti. e roda j ni krogi ne izrabili te prilike v to, da bi spremenili nevzdržljive dr-žavnopravne razmere v monarhiji. Ako ostane Hrvatska še v na lalje v okviru ogrske države, lw to veliko zlo za vso monarhijo. Za to bi bilo umestno in prepotrebno, da bi se v tem ugodnem trenutku izvedlo to. kar -i vsi prijatelji monarhijo žele. nam-;■<<"• da bi se združila Ilerceg Bosna s Hrvatsko. Slavonijo in Dalmacijo v eno državno telo s samostojnim mi-nisterstvom. Nemci bi s tem ničesar ne izgubili, ako bi se od Avstrije odločila Dalmacija, ker bi so s tem samo oslabil Slovanski živel j v Avstriji. dočim bi se položaj Nemcev ~ priklopenjem Bosne k Avstriji samo poslabšal. Avstrijski južni Slovani bi so tem n načrtu tudi no vpi-rali, a modri Madžari bi bili vsaj v luši veseli, da se hrvatsko vprašanje, ki bi sieer za njn lahko pof-Jalo katastrofalno, reši na tako enostaven način. — Menimo, dn rešitev jugoslovanskega vprašanja vendarle ni tako enostavno, kakor si to predstavlja ''Neue Zeitungr''. Mislimo namreč, da imajo pri tej stvari besedo tuli Slovenci, izvendalii;atinski Hrvaii in Cehi. za katerih kožo se tudi gre pri rešitvi omenjenega vprašanja. Odcepljcnje Reke od senjske bi-skupije je. kakor hrvatski li-ti poročajo. gotova stvar in so se Rim. Dunaj in Pešta tozadevno sporazumeli. Roka bi dobila posebno škofijo, di-roktno prrdvržono Rimu. Avstrijski mornarji so utonili. Š<'st vojakov vojne mornarice se je dalo nedavno prepeljati iz Šibenika naj ladjo '* Sclnvarzenberg5ki jo bila zasidrana na globokem . Vo^il jih jo j na svojem čolnu neki Caleta, a komaj j so bili kakih o.">0 metrov na morju, i se jo čoln pre vrgel in vseh sodom jo padlo v vodo. Dragi mornarji in čolnar so so rešili, a trije so utonili. Ponesrečili so se Jurij Bojnok in Dezider A m igo iz Ogerskega in Šia-jerc Robert Hille. BALKANSKE NOVICE. Kraljica — tožnica. V Belemgra-or glavobol, ker>*estava t < • li zdravi j ] iii bila taka, kakor je bilo pisano na ^ I etiketah. j: . Praktičen mož. V hritski vojni mornarici jo nava-ida. da dobi inožtVo za posebne č»ine, ■ kakor rešitev iz lfo varnost i itd. spo-, minsko kolajno 111 poleg tega deuar-| !io i>reinijo v obliki hranilnih knjižic, j Poveljnik neke vojne Indije je pred f kratkim o neki slični priliki sklical j skupaj možtvo in nagovoril odlikovanega sledeče: 41 Veseli ine, fantje, da zamorem prijioti to srebrno svetinjo na prša vašega tovariša Patrick Flynna in da sem zamogel za njt ga polo/.iti v hranilnici bankovec cd ."> funtov (1 funt sterl. 5 dol.) kot kraljevsko priznanje za njegov ] --gum." Patrick, dobrodušen Irec, .;. postal zelo rudeč in zdelo se je, da , hoče priti na dan z neko zahvalo svo- i jeinit predstojniku. Kapitan ga je vzpodbujal, naj pride 11a dan z besedil, nakar je spregovoril ravnokar odlikovani: '"Veste, gospod kapitan.' če je iz ozirov na službo vse eno, tedaj bi prosil, da mi pripne te na prsa oni bankovec za 5 funtov in da vložite rajši medaljo v hranilnico." Nemški cesar krstni boter vsakega osmega otroka. i Kakor javljajo iz Berolina. je minister za notranje stvari Delbriiek poslal vsem krajevnim oblast 11 i jam nemškega okrožnico, v kteri naznanja, tla se je eesar Viljem izjavil pripravnim, da bode boter vsakemu osmemu otroku, ki se porodi v kaki rodbini, bodisi ubogi ali bogati. — 'Ubožni roditelji osmega otroka dobo, i vrhu tega še premi jo. Pozor! Slovenci Pozor gpSA LjOIN^* smodernlm kogijisčer? I SveZe pivo v sodičkih in buteljkair £l druge raznovrstne pijače ter un£>lS:-smodke. Pomiki dobe pri meni čeefc-.itfl >Sirenoči>'e z • nizko ceno. Postrežba točna in i zborna Vsem Slovencem in drugtm Slovani )?' toplo priporoča m Martin Potoka^ S64 So. Center Ave. flMcago. K ____ i - • . ■... v * . i* UD ^aČQi;lkožeI^potoVftti Hu yUMu0rstarodo:DOVino' !>isati 2a vožnje j ceae, krctaDja pa mi kov ia draga pojasnila, natvidko Frank Sakser Co., 82 CortJ^fc St^ N©^ York, N.Y. Akoaaznaiž prihod, pričakuje« te naš uradnik na poataji in apremi j PRIPOROČILO. Vsem rojakom Slovencem po Ameriki priporočamo zlatarsko tvrdkc DERGANCE, VTDETICH & CO. ki se nahaja na 1622 Arapahoe St., Denver, Oolo. Imenovana slovenakc tvrdka prodaja samo zanesljivo, polteno blago. Svetovati je vsem Slovencem, da kupujejo pri domačinih in ne pri tujcih. In zakaj tudi pri tujcih, ko imamo dovolj slovenskih trgovcev, ki nam tako radi postrežejo 1 Naša dolžnost je, da jih podpiramo. Kdor potrebuje« fine, zlate ure ij sploh kako zlatnino, naj se obrne na slovensko tvrdko Dergance, Vide tiči & Co. v Denverju, Colo. Opozarjamo tudi na oglas, ki ga ima dotična tvrd ka v našem lista. NESREČNA SLOVENSKA DRUŽINA. Uboga slovenska družina s sedmimi nedoraslimi otroci, oče pa žc več mesecev bolan, nahaja se v zelo siromašnem položaju. Zima se oglaša, ni kuriva, ne gorke obleke, ne živil, in vodno v strahu, koda j jo na ulico požen«), — to je gorje tc družine! Težko se je nam odločiti za vedne prošnje, ali od kje drugje jc upali pomoči, kakor od dobrosrčnih rojakov? Matere, ktere imate samo ljube otroke in se nahajate v boljšem položaju, usmilite so. tudi z malim darom te družine! Ta družina stanuje v Syracuse, N. Y. Darove pa radostnega srea sprejema in odda na pravo mesto "Glas Naroda". V prvo pomoč smo te dni odposlali ^n.rvo. - Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo Bipps lepale MlaiiDiR [Francoska parobrodna drtižfoaJ , Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, koseste in LjuUjane. Poštni parnild 00; Srf" ^'Jva vijaka..................v? ,SM„n( m.ono konjih mo» ] 1<<10<1VUIC ..................|vt(i|hl *' 'z-1 O' "O " '•La Lorraine" " " " ............... 12'0) " '■'> Ki Ki ,c t# "1-1 Toniaine" " * ____/____jo r ;> «« "La liretagne".................................• -1) " ;; frj.j •» «• <4La Gascogae"................................................................** 'Jj ' " " G I a v o a a g e ii c i j s: 19 STATE .. NEW YORK corner {'earl Street, Chescbn.u-'a LSi;Bfiis~. Parniki odpiujejo cc! cccLj r.nprcj ved::D cfc četrtki c* x -. '.;ri oop-!ut.ne 11 pristanišča stcv. 42Korih River, ob M- .cn St., N. Y.: *LA LOKTiATNE 30. doc. Ifl09. * LA LORRAINE 20. jan. 1910. •LA PROVKNt^E 23. dec. 1900. "l.A TOFKAINK 27. jan. 1910. •LA TOUUA1NE I'O. dec. I!««. Li Breiagne 'A. febr. 1910. f.a Dretagne fi. jan. 1010. *LA SAVOlE Hi. febr. 1 ALOJZIJ P.AVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1. Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P, 0. Boj 323, Cocemangh, Pa U. yRHGVNI £DXAVXIK: i, I, A. E. BRALLIER, Greevs St , (WtnanfV Pa. I ^ 11 Cenjena ruŠtva, o tirom* njifc uradniki to nljudno p role ni joliljsll denar naravnost na JL&gajnik* in nikomur drugem, t»e drnfg« dopise pa oa glavnega tajnik s. . V slučaja da opazijo društveni tajniki pri meseŽnli poroiil>\ —j sploh kjersibodi v poroiilih glavnega tajnika kake pomanjkljiv«..*, naj m to nemudoma naznani na srsd glavnega tajnika da se v prihodnje »opravi. Drsitveno flssilo ft "GLAS NARODA". ■ !■■■■ M'«.................j « i V padlšahovej senci. 1 Spisal Karl May; za G. N. priredil B. P. L. « SESTA IN ZADNJA KNJIGA. Z XT T- ( Nadalje va n je.) "Meu:-. da jaz ne n ivm tako stisniti. da i;i -te mu kresalo pred ©čini in da Li nm ušla duša z telesa!" *'Xe, t« vsi ne Halef. Ostani toraj tukaj!" *•< < je n - tako nevaren. potem tudi tj ne smeš notri brez mene. Jaz sen* tvoj [niM-c!, > ritnik i . ho-em Uiti zraven. Je si v nevarnosti/' "Samo t i poti ii I h«..leš. a trie- lahko vse eno z menoj, ker -e nisi vid-M medvedje idedi. Žival ni tutaj?" **Ali veš to laku natančno?** .. ... .„ 4Da. \ > kakšen .;<■ medvedji brlog. T<» irrn ičevje za njega ni pripravno IV j * n s u:t tlx t d. ki je bil tukaj, j« prišel sam,, va li tega sem, l>i - adii / >!.i ; .imi jstui dami. Njegova medvedja pamet mu je dejala, tu« j. v -irir it-i vju r. ko priprav!.; i -a >;rtd. <"elo medved lahko spremeni kterikrat svojo navado " ' Vsako leto se ozdrari na tiso?o bolnih Ijnd?, lii o prave m Tasn rabijo Seicro'a Družinska Zdravila. I PROTI KAŠUU.fe i oiasijevanje je poskus od strani organizma, iznebiti se kake razilraženosti v dihalih, ki jo navadno povzroči vnetje in sluz. O želite pregnati kašelj, začnite koj uživati SEVEROV BALZAM * ' ZA PLJUČA, * nima para za zdravljenje raznih bolesti grl i. pljuč, sapnikov in drugih delov dihalnega ustroja. Kašelj se takoj prežene izpljuvanje se pospešuje, dihanje s»- olajša in utiši po uživanju balzama. Ljudje, ki so ga enkrat 1 »okusili, imaju zaupaujedo njega, ki nikoli m; razočara. Cena 25 in 50 centov. "Vedo naj vsi ljudje" piše gospa Katarina Kaezorowska, GU5 Tromblev Ave., Detroit Mioh kako vzorno zdravilo je Severov Balzam za pljuča, ki -otovo |M>u»aga proti kaši ju in drugim pljučnim neprilikam pri odrastlih in deei. Mi Ju Laši sosedje st ne moremo dovolj nalivaliti. lekarna inaj) y zalogi Seiema zdraiila. Vprašajte za Seierov slovenski Almansh za letoTiTo Obistne bolesti se marajo idraviti takoj in v/.': a j no da s pre ' prcCi o tlol^otrajne in n»*»arn- bolezni. I'a2ite na svareče znake m začnite ulivati ' Severovo zdravilo za obisti in jetra, ki jc ž; leta in leta priljubljeno druiin ko zdra- ( vi z» nerednosti obisti. jeter in mehurja, pie- < preea naoirame vodoe kisline teSt vnetje> cd- ( stranjaje pritisk krvi iu zabian juj« re.rje b iltzni^ Cena 5'Jc. in $1.00' a I Slabo prebavo po rro£ajo zapeka, slabost in druge ne rednosti prebav nib org:.nov in se r.c sme nikdar zaar. mar iti. Severov Želodčni Grenčee daje zdia/> la t do jed", izpodbija iztoCe\anje, d -lu;e k>t mi'o čistilo iu povtača ustioju meč. Z rto jinporočati tjlalietuim I ude m in okrevan* \M£ C O«-* m CEDAR RSPIDS ■g w. r Severa Co. iowT THE LACKAWANNA.! Naj pri pravne i ša železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parni ko v. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov: Med New Yorkom, Chicagom in zapadom vsaki dan štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom in jnpozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije g'ede voi-njih cen. odhoda in prihoda vlakov I itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri SmBBE fieorge A. Cullen, . {lavni potniški agent WBm\90 West street* New York. Samo centov velja vsak zvezek potnega romana V PADIŠAHOVEJ SENCI. | «"■ o— ■ V BALKANSKIH SOTESKAH. Posedajni 4 s.czki skupaj stanejo 16 EN " ^LAli. Ta k. tsni roman bode obsegal šest knjig in stanejo vse skupaj samo $1.50 s pošto vre.d. V zalogi imamo še S zvezke . i j "VINNETOU" Rdeči Gentleman j Vsi trije zvezki veljajo 75^ z poštnino i | vred. i Kdor misli naročiti te zanimive j in izvanredno eeirene knjige, naj piše takoj, dokler se Se vse dobč. Upravništvo " Glas Naroda " •>'u/. jiiinnlvim' pu;k<» in odidem z Halefom v jrrmir-pvje. Hodniki so pivet j po.; •").']' ve^tam'. ktere naredijo bivoli \ preri.ii, samo la je manjša. l-^ano vejevje je kakor zabilo v tla. Kosmatinec mora biti j*reeej velik. Komaj irvevn kakih deset korakov, že najdem dokaz, da imamo re< z rujivim metivedtini opraviti. Kj der njegove kosmate obleke je ohvisel na trnju. "Pojihi!" jnavim llalefu." Kaj je to?" "To je dlaka. •'Od ko«a?" •'Od klepa to iz las?" ''•'Da. precej. Cim mlajši je medved, tem volnejii,kožuh ima. Jiiko Ftnri medvedi nimajo več sjjodnje volne iu kužuh podane t u Ict» reven iu redek, da je po nekterih krajih pf»polnoma gol. roalej! Ali je ta koder volan?" " . ' in tuli jako redek je." •''Tudi r.i povsodi enako moean in enako barvan. Tukaj, kjer je tičal v ko/i. je finejsi, nejro gori in skoraj brezbarvn. Tt> no znamenje, da koža ne more več hraniti dirke. Medved je jako star. Xe bi ti /.elel, da hi ie objel. V njegovi starosti in v tem času tehta gotovo 5tiri stote." •'A!ah! In kako težak sem jaz?" TOSTIII^[j^a?-«wxm imz II i o tci ifr ^TUstanovlien 1897.f^j^jii^f^glh (II lil [jj,(f H M^M^PfW0STOS'AjlF "BOLINTEKI pazite, komn zaupate zdravljenje svoje bolezni. Sveto pismo pravi: "Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih!" Tako je tndi mnogo zdravnikov, kise po časopisih hvalijo tu* vse načine, a niti eden vam ne more pomagati, ker ni vsakdo sjx> subni, da vas zopet privede do popolnega zdravja. SI ivni in najst&rej&i zdravniški zavod na svetu je jedino COLLINS N. T. MEDICAL. INSTITUTE kateri že leta in leta res nje bolestni narod gotove smrti. Xi je bolezni katera bi ne bila dobro znana ravnatelju tega zavoda in katero bi ou v kratlrem času ne mogel ozdraviti, ako ravno vam nobeden drugi zdravnik ni rnosel pomagati, ter obupal nad va£im življenjem in zdravjem. Za toraj rojaki Poslušajte prijateljski svet ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri vam pripo-rcKuje: Nc piSite tem zdravnikom, kateri bc povasopisiti samo hvalijo, ter ne zn- metnjte fsvojt^ zdravja in težko zasluženega denarja za draga in ničvredna zdraviki, ker s tem samo trpite in si nakopljete prezgodnjo smrt. Da so pa sami prepričate o zdravljenju glavnega Collins New York Medical Instituta pišite takoj danes po znamenito in vsakemu eJoveku tako potrebno in korisruo kii j igo: "Človek, njegovo življenje in zdrav jo," katero dobite povsem zastonj. 15 centov priložite za poštnino in odpravo. Ta knjiga vas bode podneila o vsf-li boleznih, kako se imaste v bolezni ravnati in zdravje ohraniti kakor tudi skuSiijuk sir.vnega ravnatelja tega zavoda. V slučaju, da potrebujete zdnivniski nasvet in pomot-, obrnite se takoj edino lo na ta zavod, kateri je b 1 do sedaj in bode vedno le v korist iu refiitev bolnemu narodu. Ne pičite nikomur poprej, dokler niste vprašali za svet in navodilo ravnatelja tprekoristnefra in reSilnef^i zavotla, ker ravnatelj vam Aaje zastonj. osebno vse nasvete in jxmtoo ustuieno ali pismeno. Ne odl:iš.»jtte toni j več ter opifiitc takoj vaSobolezen in liajsibodeže kakor^nakoli si botlizastarela, kronična ali skrivnostna, v svojem mat vi 4 ^S^f Or. E. C. TOLL1NS Mr Pvet/ivnoznaniir.ediein- f\A P ski Profesor Tiptanovitelj ^^fž'. 3 slavnega "Collins N. Y. vj^.. l^ei^r" HPtel j i rekoristne v t1, i a - \ ■ '^i^J i« mi ■ ■■■ '• vilne knjiga "Covek. :y.jpmaHij: ' I ] jjjep-ovo življenje in •"■-( i:: . j ■ •• ••B; zdravje". •■• '—ii*-——'i '^•»—M—tmmmm \ ■■■■t.,.!, j.ut'rr^. Uradno uro—Vsnki dan 10-5 por>. Ob Tvdel. in I pr:i£U. tot." "O nesreča, o razlika! Potem pač nisem za njegove r^ke. Xa vsak nt-in je bo-j^e. <■" mu damo krogljo. Toraj naprej! Iščimo aa'." "Saj ira ni vee tukaj Če natančneje opazuješ poteptano vejevje, liode-ide!. da je ponekod i umazano. Mislim, da žival ni bila danes tukaj, ampak * vt-eiaj. (I'-tr.ovja nt treba preiskovati. Če ga o'liderno, je ravno tako okro iii gtdovo bodemo videli krnj. kjer je šel noiri ali ven." Ciraiieevjc zapustimo in gremo okoli njega. Kraj. kjer je šel medved iiitri. kmalu najdemo. Obrnjen je proti gozdu kar je razvidno iz tega. ,a -o o.Urbane vejiee obrnjene notri. Tan:, kjer m. jia v«m. moral i/, 'o-eave. Ta kraj leži proti vodi. Uoeem i.-kati sled in jo kidi najdem, asiravno je komaj še vidna. Civemo pt> njej in pridemo do pvutstora. kjer r» kosmatinec pik Voda jc bila menda kalna, ker je -topil ■/. pred.-.jima iiean.a v njo. Sedaj teee popnlnoma eista in bistra mimo in v molifcienr nit vidimo v ne globokem potoku tiaianeno vtise. Ko je pil. se ni _ra: 111 ii potegnil je tace tal o oj>rezno iz vode. kakor bi nam hotel namenoma »ustiti prav natančne odtiske tac. ^lo.ia preišnja domneva se uresniči: medved je jako velik. Njegovi iodpiati so j?ko obilni in iz tega je sklepati, tla ii->d tukaj je eajdj.d na nek peščen prostor, po kterem se je valjal. Naprej a ni vte sleditv. Najbrže jo je pobral v gozd. "Knk;t škoda!" toži llalef. "Ta sin medvedje matere ni bil toliko ] j a len. da bi nas počakal " :43rog4-.ee je pa hčer medvedje matere in sama mati in stnramati rnukon;. Tukaj, kjer se je vlegla. je tudi razpraskala pesek. Kremplji o tipi. Gotovo je relo stara teta. Bodi vesel, la jo nisi nenadoma rccnl.' "In vendar bi želel, da bi prišla sem in da bi re ji poklonili. Ali -e He lvetia lahko je?" "I>a, toda ne tako, kakor jabolka. Gnjat in tace so, če >e dobro pripravljene, prava slaščica. Tudi jezik je izboren. Jeter pa se je treba bati. Mno.ro je plemen, ki pravijo, da so strupena." "(Injati i:t tace!" zakliče mali. <:Sidi. p«dščemo ga, da nam hode dal 'e slaščice!" '•Halef. Halef! Pomisli na druge slaščice, ki ni-o 7.elo dobre--" "Molči!" mi iiitro seže v besedo. "Misliš, da je prerok prepovedal jesti medvedje gnjat i in tace?" "Tega ri prepovedal. Prerok sicer pozna besedo za medveda, namre? 'Did.' toda s ;<> besedo se iznaeuje tudi hijena. Ni verjamem, ila bi prerok medveda sploh, kterikrat videl." "Ce bi era prepovedal, si za nobeno eeno ne bi želel medvedje gnjati; ker terra ni tako. ne vem. zakaj naj bi se odrekli slaščici. V gozd cr'"mo in bomo ustrelili zver." "Ali misliš, da hode na nas Čakala?" '' Saj mo ra \ en de r i me J i brlog! *' "Tega re potrebuje. Ce bi ga pa tudi imel. ne bi našli ležišča. Nimamo sledu in že se ie počelo nočiti. Lovu se moramo toraj odreei." "Kiendi, .110^0,'e bi pa le kako šlo!" prosi. "Pomisli, da hode pripovedoval tvoj zvesti Ha!ef svoji Hani, biseru vseh žena. da je premagal medveda. Vesela bi bila in ponosna." "Ce b; ti hotel izpolniti žedjo. bi morali ostati tukaj mogoče več ihti. a časa mmamo. Cez četrt ure bode tema. Požnriti >e moramo, da pridemo v Junakovo h-šo!" "Ilutlic naj jo vzame! Rnje bi spal ' K je je LOUIS KRŠ.VK ? Doma je iz va-i Hrvače pri Kibnici. Prej je bil v Clevclandu. Oliio. in pred štirimi leli je odšel v doliet, IU. Rojaki se prosijo. da naznanijo njegov naslov doli podpisanemu, in >ieer zaradi njegovega sina. ktere-en je pustil tukaj. Xajh»i>še bi bilo, da se zirlasi sam. — Valentine Turk. 110."* Norwood Road, Cleveland. Ohio. (10-11—12) NAZNANILO. Cenjenim rojakom Slovencem in Hrvatom v Nasliwank, Minn., in oko-iiei naznanjava, da sva odprla SL0VENSK0-HRVATSK0 GOSTILNO, kjer bodeva točila vedno sveže Fitz-ger's pivo. fino naravno kalifornijsko vino 111 najboljše žganje (whiskey). NajljoljŠe kubanske smodke bodeva Imela tudi vedno v zalogi. Prenočišča so rojakom vedno na razpolago. Vse jro jako zmernih cenah. Za obilen obisk se toplo priporočava. Gt orge Maurin & Joseph Sterbenc, 1'. O. Box 291. Nashwank, Minn. (10-11—12) OPOMIN. Spodaj podpisani dam takoj $10 nagrade Matevž Sterlet u, ako mi dokaže, da sem bil pri gospej A. Ku-kenherger v Johnstown, Pa., in da Sf 111 jo nagovarjal, da ne sme biti od-jemalka pri g. A. Zakrajšku; ako mi pa ne dokažeš. Te pa imenujem za ti a j več j ega la žn ji vea. Michael Karlie, R. F. I). 3. litis "u, Johnstown, Pa. (10-13—12) Kje sta MARKO ČAMPA in IVAN JKNIC? Prvi je doma od Cerkni-ee i:i driigi pa iz Dolenjskega. Bila sta pri meni lansko zimo 11a boar-du. Rad hi zvedel za njun naslov in prosim, da se mi sama javita. Zakaj ju iščem, znata sama. Rojake prosim, ako kedo ve Za njun naslov, da riti blagovoljno javijo. Frank Bezek, Box 277, Moop Run, Pa. (10-10—12) Rad bi zvedel, kje se nahaja moja sestrična JOSIP1XA LUZAR. Pred (i meseci jc prišla v Ameriko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se sedaj nahasp. da mi naznani, ker poročati ji imam nekaj važnega. — Antlrmv Hribar, 751 Ke-chem St.. Indianapolis, Ind. (10-13—12) ; POZOR ROJAKI! Novoiznajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura sa plelaste !■ golo brad« ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje« brki in brada popolnoma »rastejo. Re-■matixem in trganje v rokah, n*gah im krito, kakor potne ao^e, kurje oče«*, bradovice in ozebline, vse te bolesmt ss popolnoma odstranijo. Da ic to msica, te jamči $500. Pilfte takoj po ocnik, iterega Vam poll Jem xastonf f JAKOB VAHC1C, P O. Box 69, CIETELANB, O Mi potuješ aro j prihod tvrdki Frank Sakser I Co. 82 Cortland St, Nsw York, j K". Y. katera pošlje svojega uradnika na tukajšnje železniške postaje, da te dočaka in »premi v našo pisarno, na ta način se Izogneš dvomljivi]! ljudi, kateri vedno prežij na poUaike, in ai denarja