■.........—-qjr
Li*t m kortati dalav-Ifudatva DtUv-ei mo oprtviCtni 4o vHg« kar produetralo.
THk paper It davoia* to tho interest« of the working cUn. Worker« «re tnlilM to all what tKay produc®.
Ste v. (No.) 189.
Volitve 1. aprila
SL0VEN8KI DELAVCI V CHI
GAGI, KI STE VOLILCI, STOWTE 8V0J0 DOLŽNOST!
K»wredM Meo»*-ei*m biivm, Dee. «, IIW, »t «Im peu oit» -« »t ChMiago 111 aeO«t ib. A«1 et Ce««r«M of Marek Ire.
Office: 2146 Bine Inland Ave.
"Delavci vseh dež« la, združite »e
»u .
FAZITE!
naitovilko v oklapa|u-kl aa nahaja polag va* Saga naelova. prllapl|a-naga opodatali
na ovitku. Ako (290) )a itavllka
tedat vam a prihodnja itavllko natega liata poteča naročnina. Prosimo ponovita )a taka).
Chicago* DU 25. marca «March) 1913.
Lelo (Vol.) VIH.
Prihodnji torek 1. aprila vrše se v Chicagi in mnogih drugih mestih _ volitve alderinanov in nekaterih drugih uradnikov. V Chi-eagi se ima izvoliti 5 alderinanov (v vsaki wardi • eden), mestni klerk in blagajnik, en municipal-ni in en vrhovni sodnik.
Delavci! Zopet ae vam nudi prilika, da manifestirate *vojo razredno zavest in mahnete s svojim najmočnejšim orožjem po nasprotniku kapitalizmu. Letošnje aldermanske volitve so posebne važnosti radi tega, ker se za to leto pripravljajo neke reforme v mestne insvetu chicaškem. Ore za" spojitev ali prenst rojite v družb, ki lastujejo poulično in nadulič-no železnico: ta spojitev pomeni eno vozno pristojbino in transfer-sistem za poličue in nadulične kare. Cestoželeznižrki tr>ist pa hoče dovoliti spojitev le pod pogojem, ako mu mesto prepusti popolno oblast nad ulicami za dobo prihodnjih petdeset let. To je "nov atentat v obliki lepo zavite postavne sleparije na javno lastnino mesta. Da so pa ta atentat prepreči in da se preprečijo neštevil-ne druge lumps rije, ki jih uganjajo mogočni kapitalisti, zavisi od aldermanov v bodočem mestnem council u.A ko bodo izvoljeni alderman i stareira kalibra, demokrat je ali republikanci, tedaj bodo imeli kapitalisti, kar bodo hoteli. Ako hočejo ehieaški delavci, ki tvorijo ogromno večino tega mi-lionskega mesta, imeti'svoje za ^stopnike v me*yuy|uM. treba je, da enkrat obrnejo hrbet repn-\ demokratski kliki in volijo može iz svoje srede — socialiste. Do danes, na žalost, delavci še nimajo svojega zastopnika v mestnem zboru.
Socialistična stranka ima svoje kandidate v vseh wardah. V neka terih warda'h imajo socialisti lepo priliko, da proderejo; zlasti tistih wardah, kjer so po trije nasprotni kandidatje. Zadnjo jesen so oddali delavei od 105.000 do 115.000 glasov za sodruga W. M Cnnnea. kateri je kandidiral za državnega pravnika. Ako dobe naši kandidatje 1. aprila vsaj po-lovieo teh glasov, bo izvoljenih najmanj osem do desef socialistov v mestni zbor! < ■•■
Slovenski delavci!
Pojdite v torek na volišče vsi in glasujte za delavce, f'cprav nas je malo vendar vsak glas veliko šteje. Vsak glas. oddan za socialistične kandidate, je glas za izboljšanje delovnih pogojev in obenem je vsak glas protest proti ropu, izkoriščanju in vsem ostalim zlo činom kapitalizma. *
Volite socialistični tiket! Delavski kandidatje
Sledeči sodrugi kandidirajo za aldermane in ostale urade v mestni hiši:
warda:	ime:	poklic:
1.	Rice Wasbrough, strežaj,
2.	Samuel Block,	odvetnik 3., M. JJ. De Muth, elektricist,
4.	C. J. Wegener, nav. delavec,
5.	Henry P. Turner. pleskar,
6.	J. . Cot,	prodajalec,
7.	John^ J. Caulheld, ' mizar,
8.	John Morrison, pisar, delavec,
Jfarry J. LeCreen. knjigovez,
10.	Jos. J. Thomas,	rezbar
11.	Frank Raisi,	T barvar
12.	M. Kuiczynski,	tiskar,
13.	J. J. Oanger,	urednik,
14.	Chas. Larnev,	mašinist, 1«. Wm E. Rodriguez, barvar,
j 25. Paul Pause, izd. napisov,
26.	Ohas F. Hohman,	pek,
27.	Wm. F. Gubins,
28.	A. Wigttness, 89, .1. H. Cab ray,
30.'A.	Henry,
31.	Wm. Henning,
32.John	W. Deal,
33.	Ben. N. Oliu,
34.	Steve Skala,
35.	R. Borhenhagen, Za inestneka klerka: Robt. H.
How^ za blagajnika: T. J. Viad, za nntnieip. sodnika: Henry K. Murphy, za vrhovnega sodnika; W. C. Benton.
Volilni prostori so odprti od b ure zjutraj do 4 ure popoldne.
strojnik, barvar mesar, izd. sunotk.
mlekar, «lektrieist, Stenograf, časnikar, »t rojni k.
ZRCALO MEŠČANSKE DRUŽ BE
Kadar v tovarnah, rudo — in preinogokopih, železnicah ob času štrajka i. t. d„ i. i. d. pobijejo na tisoč, stotisoč da na miljon«* pridnih tlelavcev, za katere umore so odgovorni direktno gospodje kapitalisti — takrat kapitalistični in meščanski listi prinesejo kratke notice, ali pa, ako je ¿ploh mogoče — stvar, prividno zamolče. — Ako pa kedo ubije enega samega kralja, ja sodrugi. takrat je pa stvar drugačna. U-redniki buržoaznih listov kar nore in konkurirajo med seboj, kedo da bode z bolj dolgoveznim člankom naštel nedosegljive vrline umorjenega zajedača, kateri je bil edinole za to na svetu, da požre tisto, kar so mu pridni delavci Hanosili skupaj.
Delavei, mreno dol. Naredite si sami komentar, kje so vasi delavski prijatelji?
AVSTRIJA GROZI ČRNIG0RI.
16.	Dr. M. Salín d,
17.	X. F. Holm,
18.	(leo. W. Perry,
19.	A. Berman,
20.	Sam Golden,
21.	Chas. Roux,
22.	Andre La fin,
23.	C. B. Röbel,
24.	John F. loosen,
25.	Chas. W Greene,
zdravnik, barvar, gostilničar, mizar, izd. smotk, barvar, voznik.
strojnik, kolektor/
Berlin. — Austrija je 22. t. m. »oslala Crnigori ostro noto, ki se smatra tukaj za uit i matu in. Austrija zahteva, da mora črnogorska armada priroileganju Skadra streljati samo na utrde, ne p^ na mesto in dalje, da ne sme braniti civilistom iz obleganega mesta.
v	t	t
Crnagora se pa dosti ne ozira na zahteve Austrije, Tukaj vlada menje, da bo Austrija najbrž nastopila z orožjem, ako se Črnogorci ne pokore. Austrijske vojne ladije krožijo v bližini črnogorskega in albanskega obrežja.	_
DR. FRIEDMAN VSPEVA.
Karl Marx
Pred tridesetimi leti.
Dr; Friedman, nemški specialist za tuberkulozo, kateri že par tednov poizkusa svoje novo zdravilo v Zedinjenih državah in v Canadi, ima po izjavi zdravnikov d ber vspehN Bolniki v New Yor-ku, katerim je nred par tedni u brizgnil svoj serum, se že počuti jo boljše. Dr. Franenthal. direk tor bolnišnice za razne tuberkuloz ne bolezni v New Yorku. je izjavil te dni, da je Friedmanov strum največja iznajdba zoper tuberkulozo. kar jih pozna zgodovina medicine. Zvezna vlada sedaj preiskuje po svojih jHisebnih zdravnikih dr. Friedmanov se-rum.
Zavratno ustreljen.
Buffalo, N. Y. Charles Lang, kateri je kot policaj imel službo, da čuva majorja Futrhemanna pred pisarno v "City Hall,'' je bil po nekem neznancu zavratno ustreljen. Neznani mož je prišel pred majorjevo pisarno, ter rekel policaju, da bi rad nekaj z županom govoril. V trenutku, ko mu policaj obrne hrbet, potegne atentator po bliskovo samokres, s katerim ustreli na policaja ter ga s prvim strelom smrtno zadene v srce, tako da je na mestu umrl.
Ko so ga prijeli in utaknili v ječo, ni hofel povedati svojega imena in zakaj da je ustrelil po-icaja. Rekel je, da ne pove prej, takor pred sodnikom. Pozneje se je pa premislil ter povedal* da je Joseph Stensaneki (Poljak) iz Puffalo hi 35 let star.
* One 14. marca je preteklo trideset let, odkar je uinrh v Londo. mi na Angleškem en najznamenitejših mož in ekonomov vseh časov. Oče modernega — znanstvenega socializma — duševni velikan — 4 Karl Marx."
Karl Marx je bil rojen kot sin židovskih starišev dne 5. maja, 1. 1818 v Trevira na Nemškem. Svoje študiji' je dovršil v Bonu in Berlinu, nakar se j<; posvetil odvetniškemu poklicu. Mladi nadarjeni odvetnik, kateri je imel nenavadno bister in razvit razum, j** hitro videl nesposobni fevdalizem, kateri je tičal do vratu v močvirju'ter dHil človeško družbo, v različne kaste. Marx, kot mladi talentirani in zgovorni odvetnik, bi si bil lahlto v takratnih razmerah zasiguriral tiho družinsko življenje in dobro eksistenco. Toda mladi mož, kateri je gledal življenje brez naočnikov, je vrgel od sebe vse prr»dsodk<\ ter posvetil vse svojg burno življenje študijam in delavskemu razredu. Njegov prvi nastop je bil na časnikarskem polju. ko je prevzel uredništvo radikalnih listov. Nemški fevdalni mogotci so takoj izprevideli nevarnost, katera jim preti od talentiranega in dalekoVidnega Marxa. ako bi še dalje smel nemoteno med ljudstvo razširjati svoje spise. Naprosili so vlado, da naj Marxu prepove izdajanje listov, kar je tudi nemška strahopetna vlada takoj storila. Marx uvidevši, da ga v DOMOVINI?! drže za gol t an ec, in da mu namesto kruha ponujajo ječo in vislice, je obrnil leta 1845. Nemčiji hrbet ter odšel v Brunei, ter tamkaj ustanovil "German Workingmen's Association". Se istega leta sta skupno z Angelsom rzdala svetovnoznani "Manifest". Marx je zopet začel izdajati Rheinische Zeitung", toda Belgijska vlada je udano poslušala strahopetno in pobožno Nemčijo, ter hitro prepovedala Marxu, se nadalje izdajanje liste. Marx je zapustil tudi Belgijo, ter odšel na Angleško, kjer je ostal do svoje smrti. Leta 1864. je bila ustanovljena stara častitljiva "Internaeio-nala", do katere imajo zavedni delavei še danes spoštovanje. Koliko krivic in preganjanj je prov-zročHa stara "Tnternacionala" za-
<V*i:\cotn Moc'mlixma, katerim bomo ohranili na veke hla£ spomin. Koliko žalostnih tn veselih spominov imamo z one dobe, ko je samo beseda ''socialist" bila dovolj, da so bili naši predniki v nevarnosti, da jih obesijo, na prvem pouličnem svetilniku; Duševni oče stare "Internaeionale" pa je bil Marx, kateri je tudi leta 1867 izdal prvi zvezek knjige "Delo in ksrpitt^".
Karl Marx je bil'do sedaj največji ekonom, teoretik in dalego-vidni filozof vseh časov. Njegove znanstvene kn.iige o padcu fevdalizma, razvoju in zopet padcu luir-žoazije. ter o kon<*nej zmagi socializma — so razširjena po celem svetu, ter imajo m» dandanes f>o-polno veljavo, dasiravno so ze stare do 50 let. Mnogo socialistov pozna .Marxa 1*- kot "teoretika". Da. on je bil velik ti'oretik. kateri do danes še nima para. Ne smemo pa jKrzabiti, da se je Marx tudi vodno udeleževal aktivnih bojev, za interese delavski ga razreda, kadar se je šlo za to, da se teorija praktično izvede.
Sodrugi, sedaj je trideset let. odkar je za vedno zatisnil oči naš "oče". Morda li hočemo za njim plakati? Ne, plakanje sodrugi nič ne pomaga. Ako hočemo proslaviti na najlepši način našega očeta in koristi vesoljnemu Človeštvu, pojdimo na aktivno delo. Pot, katero je nam začrtal Marx je čista in jasna. Prazne utopije in sanje, katere je reprezentiral Bakunin — so odstranjene. Poglejmo kolo-salni razvoj Marxovega začetka in bodimo ponosni. Velikanska armada 30.000.000 zavednih delavcev danes pripozna načela, ter se zanje bori — in se bodo borili, dokler ne pade nmetno praktieirano suženjstvo.
Tudi mi slovenski sodrugi. kot mala veja mogočnega drevesa "Internationale" se veselimo velikanskega razvoja Mahovih idej. Ampak mi se ne smemo samo ve-, seliti, zraven pa držati roke križem. Povejmo našim tovarišem, kateri še žive v temi in brezbrižnosti, da naš boj je njihov boj. Pri-vedimo jih v naše vrste, da bode-mo skupno korakali proti našemu najhujšemu sovražniku — kapitalizmu. Mi ne smemo in tndi ne bo-demo odnehali, dokler Marxova
ideja ne postane meso in kri. Nam je vseeno, ako nain kapitalisti in njihovi meščanski falotje, kateri zagovarjajo današnjo roparsko druržbo — očitajo, da smo ničvred neži, roparji in morilci. — Boj ae bode nadaljeval, dokler se od ust do ust ne bode pela "Marscillai ae". Dokler ne zginejo z površja zemlje stare tradicije — moderno suženjstvo, ki je sramotna pega za vso človeško družbo, civilizacijo in kulturo.
Marx pa bode živel v prsih zavednih delavcev na veke. Castitlji vo ae bodo spominjali svojega "očeta" še potem, ko bode Že zdavnej vsa človešika drjižba za svobodo, enakost in bratstvo u resničena. Večna slaVa Marxu. Večna slava Marxu.
AGITACIJA ZA OSEMURNI DELAVNIK.
Socialisti v Kaliforniji so pričeli živahno agitacijo, da se v tej državi uvede zakon za osem urni delavnik. Poglejmo nekoliko na številke, da bomo videli, koJiko bi bili delavci na boljšem, ako bi se uvedla postava za osemnrni delavnik. Recimo, da je ob Pacifiku, kar se tiče "lesne industrije" zaposlenih 300.000 delavcov (kar je ja^co nizko cenjeno). Ti delavci delajo o*l 10—12 ur na dan. Ra Čuna.pno samo 10 ur na dan. 300. 000x10 je 3.000.000 ur na dan. Če pa računamo 300.000 x 8. dobimo 2.400.000 — razloček jc toraj ee lih 600.000 ur. katere bi se lahko delavci prihranili in to samo v eni industriji na pacifičnem obrežju. Ako razdelimo dotičnih 600.000 lir na 8 delov, dobimo 75.000. To pomenic, da bi celih 75.000 več delavcev dobilo delo, da bi naredili dotieno delo, katero danes na redi navadno število pri lOurnem delavniku.
V Kaliforniji je v lesni industriji zaposlenih približno 70.000 de lavcev. Ako računamo na ravno isti način, vidimo, da bi z osem-urnim delavnikom delodajalci sa mo kar se tiče lesne indirstrije v Kaliforniji — potrebovali 17.500 več delavcev. To so že lepe številke. Kakšne ogromne številke bi se še le dobile, ako bi zračunali delavne ure vseh iijdustrijRkih pa nog v Zdr. državah. Ne samo inh tisoče in stotisoče, temveč na mi-Ijone pridnih delavcev, kateri sedaj iščejo dela, bi potem lahko dobili delo, ako bi hrl delavni čas v vseh industrijah na osem ur u-veljavljcn. Kaj tacega kapitalisti seveda ne žele. Kajti, ako bi se to uresničilo, bi kapitalisti ne imeli na razpolago takozvane "rezervne armade", katero neobhodno potrebujejo, ako Jiočejo obdržati nizke delavske mezde. Na drugi strani pa bi tudi deiavei, ako bi delali le osem ur na dan, imeli več časa za izobrazbo. Izobraženi deVavci so pa najnevarnejši sovra žniki današnje mezdne sužnosti.
Zlata doba v vseih ozirih pomeni dandanes za naše gospodarje kolikor mogoče daljši delavni čas. Cim daljši, tem boljši za nje. Krajši delavni čas pa pomeni, dobrobit za mezdne ffulnje. Kolikor krajši.bo delavni Čas, toliko hitre je bo lezla zvezda kapitalizma pro li zatonu. Tn da se to čimpreje iz-loga zavednega dela v-se organizira.
ti .ratonu. In j/ nalo stva. <fa se vi
— Zmaga socialističnih kroja čev. — Povsod pri volitfvi v delavski odbor in nadzorstvo blagajne konzorciia krojacev v Trstu je zmagala liet.a socialističnih kroja čev proti listi nacionalističnih, ki so dobil komaj 59 glasov. S to volilno zmago, h kateri izrekamo zavednim krojačem najlepie čestitke, je ponehalo škandalozno stanje v delavskem odboru ip bolniški blagajni krojaškega konzorcija, ki sta poslovala dogovorno z delodajalci proti delavcem. Socializem propada in socialnih demokratov je vedno manj. Te volitve so za stereotipna narodnja-karske trditve pa? najlepši drtkaz.
"Trick" kapitalistov
KAPITALISTI SE POSLUŽUJEJO ZVEZINE ZASTAVE ZA SLEPILO. .
Zidani baroni, kateri* so lastuiki velikih tvorni« za izdelovanje svile v Paterson, N. J., so se poslužili zvijače, da bi štrajkarji zopet odšli na delo. Dne 17. marca so na. vseh oglih m luknjah tovaren razobesili velikanske zvezdnate zastave, kar je bilo za štrajkarj* znamenje, da so vsi dobrodošli, ter tako rekoč pod varstvom Združenih držav. Organizatorji I. W. W. so hitro izf>revideli zvijačo, s katero jih mislijo kapitalistični cigani speljati na leti štrajkarje, ter So si hitro pomagali. Razolhfsili so pred tovarnami in po mestu na tisoče malih z rezini h zastavic, pod vsako pa je bil napi«: "Dihi't Seab Fnder This Flag". Nakana kapitalistov se je popolnoma ponesrečila. Niti en delavcev ni šel opravljati sramotnega «kebskega dela, v imenu zvezine zastave. Seveda, ako delaVci z rdečo zastavo dostojno demonstrirajo za krivice, katere se jim dan za dnevom gode, takrat je hitro ves policijski aparat po koncu. Policijski kre-pelci lete po glavah in hrbtih delavcev in delavk, kateri so baje nevarni prekocuhi za današnjo vzorno človeko družbo. Ako pa se kapitalisti in, njegovi ¡plačani hlapci posilile zvezine zastave za direktno škandalozne namene, ja, takrat je pa nekaj druzega. Ne le, da se "žiher" kolikor se hočejo zvirajo, pač pa jih še povrhu policija in vlada protektira, kot kakšne dragocene svetinje. No, pa kaj je to kaj čudnega. Kaj pa je vlada? Vlada vendar ni nič druzega, kakor peščica kapitalistov. &ele takrat, kadar bodo hoteli delavci fmrabiti svoje možgane za sebe. bode premenila beseda vlada : ljudstvo.
PREälÖI IN OTROCI!
Zakonodaja v Indiani, kjer gospodarijo demokratje, je pred nekaj dnevi dovolila petindvajset' tisoč dolarjev za pouzdigo pVešič-je reje. Zoper to ne bi nič imeli — toda zakonadaja je zavrgla predlogo za podporo nekemu državnemu zavodu za revne otroke v znesku pet tisoč dolarjev. In zoper to imamo pa veliko.
Zakonodajaleem s kapitalistično pametjo so pr<siči več kot otroci. Petindvajset tisočakov za prešičeTa uiti centa za revno deeo! Prešiči pridejo najprej na vrsto in če kij ostane, dobe otroci.
Veste zakaj je tako? Zato, ker prešiči so profitonosni! Vzgajati prešiče pomeni dobiček; uzgajati otroke pa kapitalistu ne nese nobenega dobička. Rojen prešič je kapitalistu vreden več kot pa cel vagon otrok. Prešiči nosijo denar, siromašni otroei se pa še za fabri-ko ne morejo porabiti, ker so preslabi in prebolelim. Tako računajo ^kapitalisti in zato je šla podpora presičem.
.Ako bi v dotični zakonodaji sedeli socialisti.' glasovali bi najprej za otroke in potem čele za prešiče če bi kaj ostalo. Demokratje so pa glasovali na^prvo za pfešiče, in ker ni nič ostalo, niso otroci nič dobili. And there vou are!
Tisti delcvci, ki pravijo, da so dovolj "kunštni" in da znajo, kako jim je voliti, brez da hi j-ih kdo učil, naj pa še glasujejo za kapitalistične hlapčane. S tem glasujejo indirektno tudi za podporo prešičem, a na drugi strani pa morajo sami dajati svoje cente v podporo sirotam in skrbeti za rs zna zlNetišča za u^oge.
Dol s sistemom, ki postavlja* prešiče pred otroke — pred človeška bitja!!
a
prolktarrg
Iz naselbin.
Ohiibolm, Minn.
V predzadnji številki "Prole-tarca" «en» ril h I, da je uekaj mož v tukajšnjih železniških rudnikih zaslužilo po celili 45 c na dan. To nikakor ni prvi slučaj pri nas v Chisholmu. Pri nas »mo že kar navajeni na kaj podobnega. Dosti je • delavcev, kateri niti toliko ne zaslužijo. Da, včasih se celo pripeti, da delajo celo |vopolnoma zastonj, povrh pa še na k one tr konca ostanejo še dolžni družbi, kadar se naredi rač-un. »Seveda, zaslužil bi lahko vsakdo nekaj več, ako bi imeli upeljano plačilno lestvico, česar pa pri nas seveda ni. Delavec mora najprvo narediti gotov profit za svojega gospodarja, kolikor ga on zahteva in se le potem, ako ima dober prostor —Vostane nekaj za njega. Ako pa nima dobrega pro štora in z bossom nobene pogodbe za akordno delo, pa za vse svoje težko delo ne dobi absolutno nič. Dosti je tukaj teh nesramnih in mešetarskih plačanih dnevnic, kar pa navadno ostane zakrito pri delavcih samih. Ne zamerite, pri nas smo prfecej bahavi ljudje. linama namreč navado, da v slučaju ako kdo kateri dan zasluži $3.00, da isto hitro razglasi po celi okolici. kakor tla hi bil zadel temo. Kadar pa zasluži samo 17 e na dan, pa lepo molči, menda ga je sram, da bi povedal svojim tovarišem, kako imenitno je delal zastonj za svoj« gospode kapitaliste.
Naj omenim samo en slučaj, ki se je prigodil meseca junija, leta 1908, na Chisl rudniku. Tisti čas so v imenovanem rudniku delali štirje možje na prostoru, tako blizu, da smo si bili sosedje. Ti delavci v resnici niso bili posebno izkušeni rudarji, vendar so delali trdo, kolikor so pač največ mogli. NapraviH so za tisti mesec vsak po 25 delovnih dni. In kaj se je zgodil o T Po tukajšnjih rudnikih je navada, da rudniški "bons" ob pričetku novega meseca vsakemu posameznemu delavcu pove, koliko da je pretečem mesec zaslužil. Tako pride omenjeni gospod "kapitan" do prostora, kjer so delali dotični štirje delavci, ter jih upra-ša, rekoč: Ali veste fantje kaj o tem, koliko ste p*eteČeni mesec za shržili za vaše delo t Neverno ravno natančno, odgovore fantje. Vi, vsi štirje, odgovori "boss" milostno, niste skozi celi mesec zaslužili nič, prav nič, niti enega rdečega centa ne. Ampak fantje, to še ni vse, kar vam »mam za povedati. Vi povrh vsega tega, da niste me zaslužili — še dolgnjete kompani-ji $8.00 za dinamit, le glejte, da mi dotičnih osem dolarjev kmalu prinesete. To je vse. kar imam vam ¡za povedati. Mislim, da ste me razumeli. "Adijo."_*
Horda si bode kakšen rudar mislil : kaj vraga so ti štirje delavci delali, da niso dobili nobene plače. Morda so v rudniku neprenehoma spali. No. Dotični delavci so v resnici nakopali približno 300 ton železne rude. Tona rude ]>a je vredna -za kapit»li*te približno $6.00.
Tukaj je vzgled, kako si» dandanes delavci izkoriščajo, kjer nj* raajo dobre daJavske organizacije
za seboj.
Odkritosrčni dopisnik.
/a meso« moko in druge jestvW H en t $1*4.00, kar zuese. skupno $47. Za vse druge potrebščine, kakor obleka, kurjava, društva itd. ostane mu se samo $13.00. Tukaj pride odprto vprašanje, čemu prav /jiprav delamo. Ali ne znesemo vse uaše težko prisluiene grose nazaj kapitalistom?
Da se življenske potrebščine vsaj nekolikto znižajo se je v naši naselbini začelo živahno gibanje za ustanovitev konsumnega društva. V to svrho je bil dne 16. t. m; sklican shod, na katerem je bila udeležba povpljna. Vkljub skoro nobene agitacije se je do danes vpisalo že nad 30 članov. Seja je tudi sklenila, da se dne 29. mar ca, to je v soboto zvečer, skliče velik ljudski shod v šolski dvorani in sicer ob 8 uri zvečer. Shod sklican radi tega na soboto večer, da bodejo imeli vsi slovenski del-lavei priliko se tega shoda udeležiti, Na tem shodu «e bode tudi pričelo z vpisovanjem delničarjev in p«o večini tistih, kateri bi bili pripravljeni kupiti delnice, se bod<» določila cena delnic. Izvolil se hode tudi zato potrebni odbor, kateri hode imel nalogo, da stori nadaljue korake, da se to kousum no društvo čimprej ustanovi.
Toraj rojaki, zdramimo se, prevzemimo mi tisto delo, za katero nekateri groceristi vedno tarnajo, da imajo preveč dela, otieneia pa slovensno izjavljajo, da od Kranjcev nič ne zaslužijo. Torej dne 29. marca ob 7. uri zvečer na svidenje v šolski dvorani, rijudno vabimo vse tukajšnje Slovence. ,
Pripravljalni odbor.
CONEMAUOH, PA.
Poročilo II. nadzornika, sobratom S. D. P. 2.
Collinwood, Ohio.
Kakor vsak kulturni narod danes stremi za napredkom,' ravno tako je tudi z nami '(iollinwoods-kimi Slovenci. Podpornih drufctev pri nas ne manjka. Veliko jrb je, in spadajo, k različnim zvezam in jedffotam. po večini so pa vsa naša društva naprednega mišljenja.
Kar se tiče dela, se še prilično lahko dobi, samo, saj veste, kako je na tem puklastem svetu; zaslužek je bolj slab, "kakor povsod. Povprečno se toliko zasluži, da imamo vsaj za kruh. Ta kruh pa seveda več ne leti tako iz nebes, kpt je letel Mojzesovim vojšča-kom v Egiptovski pufte a v i. Pri nas je že stara navada, da se mora najprvo napolniti kapitalistom žepe, potem šele ddavec dobi nekaj centov za svoje trudapolno delo.
Vzemimo na primer družino šestih oseb. Štirje otroci hodijo v Šolo. Ti štirje otroci potrebujejo skoro toliko brane, kakor štirje odrasli delavci. Ako zasluži oče po $2.00 na dan. potem mora delati neprenehoma vsak dan v mesecu, da zasluži $60.00 na mesec. Od teh $60.00 mora najmanje vsaki mesec plačaj $35 v prodsjslni
Ker je "Glas Naroda", sedanje glasilo S. D. P. Z. odrekel ponatis poročila gl. tajnika, ter ni hotel priobčiti računa S. D. P. Z. kljub temu. da je bil isti račun podpi san od 2 nadzornikov in glavnega tajnika (z zapriseženim jnrtrdi-lom, da je isti pravilni račun,) mesto tega je pa uredništvo dalo izjavo, da ne priobči nobene stvari brez podpisov pred«., taj, in ps blag., je torej lahko vsakemu jasno, da tem ircaiij ima nadzorni odbor pravice se poslužiti sicer plačanega glasila, ter objaviti svoje poročilo glede poslovanja glavnih uradnikov. Vse to bi se še vzelo v ozir, ako bi gospodje okolu O. N. ne šli preko lastne izjave ter priobčili nekak zagovor. Predsednik M. Rova trnek a in blag. J. Pajka vsakemu posebej in to kot uradno. Ista razsodba cenjenim članom S. D. P. Z. M. Rovanšeka in "Odgovor" g. W. Sitterju John Pike-ta ni nič druzega kot nesramni papad na tajnika brata Sitterja, hoteč mu škodovati na njegovem ugledu, stvarnega, kar bi zamoglo koristiti članom naše organizacije, to je zakaj račun ne izide ter da je isti račun prona-šel nadzorni odbor, kateri- je pro-našel primanjklaja $662.95 ob novoletni reviziji, kar je nadzorni odbor tudi poročal zbranim glavnim odbornikom, da je toliko primanjkljaja. Zaman nc je iskalo v /apisnikn priobČencm v O. N. te izjave nadzornikov o primanjkla-ju, zakaj, to znači, da se je zapisnik slkovnl in popravljal po svoje ter kar bi jim znalo škoditi, so
resničnosti vseh stvareh, katere je javnosti podal. Rečem le še to, da se ni še nobenemu glavnemu
uradniku pri nobeni organizaciji toliko polen zmetalo pod noge, ikot ravno temu, sli njegovemu mirnemu in neupogljivemu značaju za koristi organizacijo »e imajo člaui 8. D, P. Z. zahvaliti, da dam* stoji organizacija sicer na dobri podlagi, treba ji je še pre poroda, knjige in sistem poslovanja v glasnem uradu, prenos i? starih in zamazanih knjig. To velikansko duševno delo bode potrdilo mojo trditev ua prihodnji konvenciji.
Omenim naj tudi, da sem v gl. uradu pronašel nad 100 prošenj raznih članov, kateri so pristopili, ko je bil John Pajk še gl. tajnik, Ti člani so brli sprejeti v Zvezo, eni so celo že prejeli odpravnino kljub temu, da prošnje niso bile dane v pregled vrhovnemu zdravniku. Da, celo par takih, ki sploh od nohtnega zdravnika niso bili preiskani. Nakaznic se je veliko izplačalo brez vsake zdravniške spričevale, seveda to le takim društvom, katerih. Mani se še poznajo iza časa vojaških let pri "Zifeeiiarjih". To stvar bodem temeljito dokazal ko bode merodajni čas zato.
To sem omenil mimogrede, kot odgovor na isto trkanje na prsa kiiko pošteni in «zorni uradniki smo bili mi, oziroma smo še. Nehote mi pride na misel izrek Aut. Foerster-ja: Jan in Miha ti si mi bulifk, uzitti vile in idi mi gnoj kidat.
Marsikateri bode uprašal, kaj sploh je delal istočasni nadzorni odbor? Marsikdo s*» tudi sponiiii-ja. kalko je bilo z 2 nad/, bratom lim. Dremelj, kateri je skušal ne prav Čedno afero gl. uradnikov razkrinkati! — Bfl je izključen, tako se je tudi z ostalimi Člani ugodilo, kdor si je upal kaj ugovarjati dejanjem pretiš, in istočasnega tajnika. Alt časi so prešli, sedaj pride vrsta nit vaju, iu vaju bodo sodili isti, katere sta vidva svojeeasrio vrgla iz organi/a
ctje.
r
Omeniti mi je tudi, da je prišel gl. blagajnik John Pajk v glavni urad k gl. tajniku pred kakimi 4 —o meneeev ter ga nagovarjal, naj se me kot 11. nadzornika iz-oboi i/, glavnega odbora, «akar jim bode lahko dela. Gl. tajnik je intel le potnik»^ len nasmeh na to, vendar povedal ni nikomur, pač pa mi je to stvar pojasnil šele sedaj. To je govoril pričo dveh oseb, katere so mi tudi stvar-potrdile. Kakšen namen je imel gl. blagajnik J. Pajk z tem, bode vsakemu jasno, izbacnimo prvo ene-Ua. z drugimi bodemo že lahko računali. ter tako polagoma odstavili vse odbornike, kateri so nam na |>oti v našem delu za "Mili naš narod", nakar liodemo lahko poljubno delali in razpolagali kakor se bode nam ¿ljubilo. To so razlogi, 'kateri so lahko vsakemu jasni.
Pojasniti mi je vsem interesentom in članom, kateri se za stvar zanimajo, ter uprašujejo kaj dela nadzorni odbor. Prvi in drugi nadzornik sta marsičesa ukrenila, la bi stvar še mirnim potom poravnala, ravno nadzornikom so pri tej organizaciji roke tako U-inetno zvezane, kakor nikjer drugje ne. Ako bi si kateri nadzornik upal dati poročilo v javnost, da bi poročal poslovanje posameznih gl. uradnikov, bi se slednjemu zdeJa stvar žaljiva, kljub ten
kar letpo ven izpustili. Kes je, da Mn Je resnična. Takoj bi pri/a
»nm, d rti
istočasni* zapisnikar je bH Ili. nadz. br. And. Bombsč. Ker pa on kot intimni prijatelj Pajkov j« tudi stvar toko uredil, da ni prisol v zamero o novoletni reviziji se je ta nadzornik izrazil, da ne razume teh računov. Mogoče zaradi tega, da bi zopet ne bilo zamere. Torej ako ne razume, potem je nepotreben pri nadz. odboru, ako jih pa razume ter jih noče, potem pa škoda organizacije za dnevnice. Vse to početje, katero je vzrok, da člani S. D. P. Z. niso bili poučeni o celi sittViciji in 6-srtbnosti preds. in blag/dolžim na tem mostu .najbolj gl. preds. M. Rovanšeka. On kot tak bi moral iti na roko vsem odbornikom, zlasti "v tem težkem poslu nadzornega odbora, je bil istim še celo zelo nasproten. Zagovarjal je sicer Zvezo, ta Zvesa pa ni 8. D. P, Z. pač pa 'Pajk-Rovanškova Zveza'. Ne bom nobenega zagovarjal, niti nočem, da mene kdo zagovarja, ali ako hočem biti pravičen, moram potrditi izjavo gl. tajnika o «
gl. odbornik zahteval izključitev dotičnega nadzornika, nanašajoč se na točko pravil, stran 34, točka 3. Pod izobčenje članov. To se je do sedaj še vselej zgodilo. Ako oi »e potom eirkularjev člane obveščalo, bil bi zopet hrup to je štrn-tanje itd. Na zadnjem, to je 11. glavnem zborovanju so delegatje in tedanji gl. odbor se brez izjeme zelo zavzemali zato, da nima nobeden v javnosti pravice poročati, kpr bi imelo žaliti katerega gl. uradnikov. Danes se je izkazalo, da so isti Čas velikega kozla ustrelili z sprejetjem te predloge, kajti, še vsigdar se je izkazalo, da kritike naf zdravi in resnični podlagi so bile še najboljši lek za organizacije, dalekosežnega pomena za napredek iste. Nadzornikom se tedaj ne more šteti v zlo, ako so hoteli ustreči želji aboroval-cem II. gl. zborovanja. Vsi cd tega se je tudi ta famozna točka kaj rada vrinila v pravila, katera je izvzeta te staroveikega absolutizma. S. D. P. Z. ima tudi odvet-
nika, katerega plačuje letno, ta stvar se sicer lepo glasi, da imamo moŽs, katerega dolžnost je, da d A navodila glede posta vnosti v poslovanju, ali ja/ kot nadzor nik, ne boni šel istega nikdar u-prašati za nikakoršen svet, ker je isti tudi zas,ebni odvetnik John Pajka. Dvema go»|*>darjenia ni mogoče služiti, kar jo |K>polnoma jasno. Tega odvetnika so si izvolili tedanji gl. uradniki. Zakaj, to je lahko razumljivo. Kedaj pa_naj se nadzorniki "obrnejo «a (>omoč v tej zadevi na kakega druzega odvetnika, potetu ga bodo ntorali isti sami plačati glede stroškov, kateri bi nastali. Niti preds. Ko vanšek, niti blag. Pajk. bi istih stroškov nikakor ne hotela pripo' znati z izgovorom: saj ima S. D. Z. svojega odvetnika, zaikaj niste Šli k njemu. ' Tfe stvari so zelo umetno zavite, ali stvar se bode razkrinkala suma.
Na seji gl. odbora S. D. IV Z. z dne 9. marca. t. 1., sem odločno zahteval, da se dajo knjige v pregled sodnim |>otmn ter račune potrditev. Blag. se je temu odločno upiral, pri tem so ga podpirali tudi drugi odborniki njegovega kalibra. Glaaovali so, da se knjig ne da v preiskavo. Seveda, ta preiskava bi potrdila le nadzornikov pravo, in uprašatn, imate li vi ostali o<llborniki. ako nadzorniki zahtevajo pregled knjig potom dobrega izved*»nca, ako njim ne verujete, zanikati f O tem se bomo še pogovorili na nicrodajnem mostu.
rmestno bi bilo, da bi člani poročali kaj in kako sta nagovarjala in šuntala člane, oziroma uradnike krajevnih cjruštev proti gl. tajniku. oziroma sedanji upravi, da bi se vsa stvar potem bolj razjasnila, to je ves namen. '* Kopico pritožb", katere je prejel preds. por.- odbora, dajejo precej sum-nje. Seveda, iste pritožbe so bile tako po Salommittko rešene^ da člani smejo biti ponosni na sedanji porotni odbor. Brez vsa k e preiskave so gl. tajnika obsodili na smrt. to je. da ga odstavijo, ako ne ne "poboljša", seveda brez obvestila nadz. odbora. Mislim, da je bil ta zadnji poiskus.
Glasilo S. D. P. Z. bode za mene do konvencije 4 Proletaree". ne pa "Glas Naroda", temu si je zadnji sam kriv. Deiavci naj »padajo k delavski stranki, a kapitalisti. zavijači, mešetarji ifd.. pa v svoj tabor. Kmalu bomo videli, kje je pravo in kdo je gospodar S. D. P. Z. Jaz mislim, da člani.
Prihodnje gl. zborovanje je pred durmi. Na istem bode treba temeljito preustrojiti stvar, delati na to, da kar je mogoče za združenje z ostalimi naprednin/i organizacijami, izvoliti dobre, razredno zavedne člane, kateri imajo zaupanje v gl. odbor. Članom d%-ti nekoliko več prostosti, obračunati pa temeljito z mračnjaki za vselej in takrat bode delavec ponosen biti član S D. P. Z.
Živeli . junaški '" IVoletaree", bodoči naš dnevnik ! Z bratskim pozdravom.
A. Vidrieh. II. nadz. S. D. P. Z.
Zapisnik zadnje seje gl. odbora A. S B. P. D., katera se je vršila
dne 26. jan. 1913.
Sejo otvori gl, predsednik brat M. Oberžan ob 10 uri dopoldne. Navzoči so sledeči uradniki: M. Oberžan predsednik, Fr. Aujrušti-ni, podpredsednik, John Cerne, »tajnik. Fr. Starchich, blagajnik. Loti i s Bresn i kar zapisnikar, Pon-CTac Jurshe, M. Katzman in Ant. Katzman, nadzorniki, Jak. Mlakar odbornik.
Zapisnik se prečita in sprejme v celoti. Bratu Fr. Anguštinu se o-prosti, ker ni bil pri zadnji mesečni seji. Prečita se trimesečno poročilo in soglasno sprejme. Na pritožbo društva štev, 5. zaradi poštnine, ima br. predsednik za odgovoriti v smislu pravil. Br. Karohi Organ, članu dr. štev. 11. se dovoli kolekta pri krajevnih društ-vah. Ob 12. uri presledek seje, nakar sc zopet prične ob 1 uri pop.
Prošnja društva štev. 15 se odkloni, ker gl urad v smislu pravil te zadeve ne more rešiti, zato se odkloni do konvencije. Od društva štev, 16. se prečita prošnja radi br. Ant. ITofferja in se odkloni v smislu pravil. Mogoče dotični še popolnoma ozdravi, zato se odloži do prihodnje konvencije. Prošnja br. Lipovšeka, člana društva štev, 3. se prečita in vrne nazaj z opombo, da naj se brat. v smislu pravil obrne na svoje krajevno društvo.
Krajevna dručTva morajo vsa svoja poročila in prošnja pismenim potom, nikako pa ne ustmeno na gl. urad pošiljati. Vaak član pa ima pravico in dovoljenje prisosto-vati pri vseh sejah gl. o<tt>ora.
Od članov, kateri še nimajo narejenih novih oporok, nimajo krajevni tajniki pravice vzeti ases-menta, dokler istega ne store.
Sejo zaključi predsednik br. M. Oberžan ob 6 uri zvečer.
Louis Bre8nikar, zapisnikar.
Pittsburgh, Pa, — S. D. P. Zveza v Conemaugh, Pa. ima naj>ove-dano /zborovanje prvi pondeljek v mesecu maju t. 1. v mestu Cle-veland, O., katera po m*>jom mnenju bode ena najbolj pomen-ljivejših in zato si štejem kot član iste tudi v dolžnost, da o tej zadevi nekoliko »pregovorim.
Ta organizacija obstoja nekaj čez 4. leta, ter je v tem času lepo napredovala in si pridobila lepo število članov in Članic. — Kot navadno vsaka tnlada organizacija, nima popolnosti v marsikateri stvari, tako je tudi z S, D. P. Z. Tre<ba ji je šfc veliko nadomestila v poslovanju, ter spremeniti mar-sikatero stvar, -ako hočemo, da odgovarja sedanjosti in posebno še prihodnjosti, od katere smo naj bolj odvisni. — Želel bi, kot odkritosrčen član Zveze, da bi cenj. društva poslala najbolj zmožne člane kot zastopnike na zborovanje da ne bi bil ves trud zastonj, kateri bo vzel lepo svotico denarja To zborovanje mislim, da bode eno najburnejih, kakor se čuje iz različnih glasil. Obsojal pač ne bodem nikogar, ker mi podrobnosti niso natančno znane in je tudi bolje, da iste zvemo takrat, ko se snidemo.
Toraj zb »revanje naj se vrši v rievelandu. O., kakor se je določilo n« zadnjem zborovanju. Kot «"lan Zveze Sem se potrudil, da preišeem vs* okolščine za varnost naš«* zveze; pronašel sem iz gotovega vira. da naši organizaciji preti morebitna katastrofa, za katero bi skoraj stne4 reči, da ga ni člana pri zvezi, da bi za isto ne vedel. Da je pa to faktum. hočem vam celo stvar obelodaniti.
Ni i^g dolgo tega, k^r so izšli novi državni zakoni, kateri natančno oznaesjo države, v katerih se ne sme brez varščine, katera zahteva postava, zborovati. Po Številu imamo 15 držav, katere so usprejele ta zakon in med temi se nahaja tudi država Ohio. S. D. P. Z. pa nima nrkake varščine za Ohio in na podlagi tega lahko nekaj doživimo, kar ne bi nikomur ugajalo. — Da ne bi za ga zli v kako lužo, se je tozadevno obvestilo vse uradnike zveze, da se isto prej ko mogoče spravi na pravi tir in po«kri)i s tem, da premestimo zbo-rovalni prostor kam v Peim*ylva-nijo in izognemo velike denarne rzgube, ki se prav lahko pripeti, j Če hi zborovali v Clevelandu, ter naj bi kdo nas naznanil, da zborujemo brez varščine, nas lahko puste na podlagi iste postave vse skifpaj zapreti ter kaznujejo t globo od $50—$200, — vsakega posameznega delegata. — Kaj ne. to hi bila lepa svota če bi prišlo tako dale? rn kje naj bi denar dobili?
Toraj sedaj je še čas, da si preskrbimo kar je treba, da se izognemo nevarnemu koraku. Da pa ne bode mogoče mislil kdo, da hočem kterega za nos potegniti, naj temu priča nam odgovor, katere-<*a sem prejel iz Columhusa. Ohio, ki se glasi tako-le:
Oolumbus, O. March 10 —13. Dear Sir: •—
We beg to aeknovvledge receipt of vour letter of'the list inst..
None of the societies ment by you in this letter are lie to do business in this Stats.
Yours respectfully, E. H. Moore, Supt. of Immranee By R. M. Small, Depoty.
V slovenščini se glasi i d Dragi gospod : —
Potrjujemo sprejem Vašega pi. srna z dne 11. t. m.
Nobena teh organizacij, katere imenujete Vi v pismu, nima dovoljenja poslovati v tej državi. " 8 spoštovanjem, E. II. Moore, Supt, of Insurance by li. M. »mali Deputy.
Naslednje podajam postavo iz "Wobille Bili": —
Section 31. (Penalties) Any person who shall solicit membership for, or in any manner assist in prooumig membership in sny fraternal benefit Society not licensed to do business in this State, or who shall solicit membership for, or in any manner assist in procuring membership in any »uch society not authorized as herein provided, to do business ss herein defined in this State shall be guilty of a misdemeanor and upon conviction thereof rfiaM bi punished by a fine of not less than fifty nor more then two hud-dred dollars.
Any society or any officer, agent or employe thereof neglecting or refusing to comply with or violating any of the provisions of this Act, the penalty for which neglect, refusal or violation is not specified in this section, shall be fined not exceeding two hundred dollars upon conviction thereof.
S tem mislim, da je dovolj dokazano, v kakem položaja hi se nahajali o/b času konvencije. Upsm, da se stvar prednrgaëi v najkrajšem času!
Nick Povšo, član društva "Skala", Craib St. 1. Unnmey Hill
Allegheny, Pa.
GARETT, PA.
Glasom sklepa društvene seje z dne 16. t m., se poživlja glavni nadzorni odbor S. D. P. Z. r Co-nemaugh, Pa., da poroča finančno stanje uradnih knjig, pri kojlh je imel revizijo koncem leta 1912 in začetkom leti} 1913.
Vsled javnih'razkritij in rarpr-tij priznavamo, da gl. nadzorni odbor ni vedno opravljal svoje službe, »bodisi vzrok, nevednost, ali pa osebno prijateljstvo, s ko-jim se je hotelo azkriti svoto že večkrat v javnosti izrečeno in jo ni do dane« še nikdo zanika* — ne gk blagajnik, ne predsednik — in tudi ne gl. nadzorni odbor. — Mogoče, da zadnji zanjo ne ve (t)
Po poročilu gl. tajnika, da sta imela gl. blagajnik in gl. predsednik vzeto si nalogo, ds ons dva (kot veftčaka (?) pregledata knjige,« smatramo kot neveljavno in protiustavno. — Če so se iste od njih dveh pregledale, se ne ve, ker nista še izdala nikakega poročila, kakor tudi nadzorni odbor ne. — Ve se pa, da so dnevnice prejeli, ker tega ni še nikdo zanikal.
Sejni zapisnik prvih sej v mesecu januarju, smatramo sfabrici-rano delo v javnosti prizade^h — in takrat je večina zavihi(poMvo-je, ne pa poročala resnice. —J Toraj 'nepraven in neresničen, dokler nc zanikajo citatov, ki eo bili vzeti iz resnice in poročani v listu "Proletareu".
Ker je "Glas Nar." dal svojo izjavo, da ne priobči poročil (ne uradnih, ampak nikakih) brez podpisa gl. tajnika, blagajnika in predsednika, da mu ni mar pravica, koristi delavstva in koristi S, D. P. Z., ampak izzivalnost formi-
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.	t 0M >1 M(,H. PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER, blagajnik.
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA —-IN POOL TABLE-
M. Poldruga* -j- ,	1816 So. Centre Ave.
ran* po starokrajskem barbarizma ki ga tukaj vlečejo propade mnimn* »a*inarije. Tukaj je do-kai. da zagovor* gl. predsednika in ¿1. blagajnika, smatramo za puhlo frazarstvo, ker v njih ni»ta se ničesar dokazala in ničesar za pikala, kot to, da se pravila držijo njik, — n« P» Pr»vil-
Odbor in članstvo.
West Newton, Pa. Tnkaj mu o zaposleni večina v logovih ro\ih. ki je last Pit-urgh Coal Co. Dne H. marca je pr slo 3i> črncev, hal er i so začeli delati omenjeno družbo. Vsekakor se nam čudno >idi, zakaj ta družba importira črnce, ko niti stari d-eiavci ne morejo dohiti dovolj vozov za nakladanje premo* g«. Bržkotne si družba domišlju-je, da bi delala bolj masten pro-fit s Črnimi delavči, kateri rajši delajo ceneje, ter se ne zmenijo dosti za organizacijo. Za enkrat ne svetujem nobenemu hoditi sem dela iskat, dokler se ne znebimo črnih kolegov, katere je družba privabila edinole z namenom, da bi nam konkurirali s plačami. Ti črnci itak ne bodo dolgo časa tukaj in sicer že zaradi tega ne, ker jih bode družba sama odslovila, ker je splošno znano, da so leni. ter v vseh ozirih ja k o slabi delavci.
Kot član in delegat izvanredne konvencije S. D. P. Z. moram iz-pregovoriti par besedrj. Ni dolgo tega, kar sem Čital izjave gl. odbornikov zveze v G. N. in Prole-t aren. K« i to pomeni? 04. predsednik in gl. blagajnik zveze pišeta v G. N. — gl. tajnik pa v "Pro-fctareu". Sedaj ne vem. kateri list je gissilo S. D. P. Z.. Znano je vsem članom in članicam, da se vrši ixvan redna k on v ene i ja naše zveze. Zakaj J*» vendar treba teh ogromnih troškov. katere bomo morali plačati mi iz svojega Ve-pa. Naša pravila jasno govore: prihodnja konvencija se vrši prvi ponedeljek meseca maja 1904. Bratskim društvom priporočam, da naj na izvanredno konvencijo, katera se vrši v Cleveland, Oh'\6, pošljejo svoje najboljše može, katerim je blagor in procvit zveze v resnici pri srcu. Bratje in sestre. Nepotrebni stroški izvanredne konveneije bodo padli na naše rame. Z druge strani pa bodemo radi plačali vse stroške, za katere je odgovorno samo par oseb. Pred vsem pa bomo morali gledati, da bomo vedeli, po kaj smo prišli v Cleveland. To naj bode prva in zadnja izvanredna konvencija naše lepe zveze. Pri S. N. P. J. je bila nekaj let nazaj ravno taka zmešnjava kakor je sedaj pri nas. Tudi tam je prišlo do iavanredne konvencije, na kateri so očistili Agijev Mev, ter izrezali strupene rane, katere 1 so hotele uničiti N. P. J. Danes pa stoji ta jednota trdno kakor skala, ob kateri se razbijejo valovi reakcije in sovražniki delavskega napredka.
Pri naši S. D. P. Z. pa mora biti CleveJandska konvencija tisti zgodovinski dan, da se bode iz zveze pomedlo smeti in gnoj in kar je kdo zakrivil, da bode tudi poravnal. Tebi list "Proletarec" pa kličem le tako naprej. Vsak član S. D. P. Z. bi moral -biti naročen na list, kateri se vedno — odkar izhaja — zvesto drži načelnega stališča, namreč za interese delavskega ljudstva. Le krepko naprej "Proletarec", zavedno delavstvo je za teboj f
Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S. D. P. Z. Na svidenje pri Sedanul
Jožef Zorko, blag. dr. "Orel" št. 40 S. D. P. Z. in delegat izvanredne konvencije.
Chicago, 111.
Neverjetno hitro se suče kolo časa. Nič manj hitro se tudi spreminjajo razmere, v katerih živimo. Malo let je od tega, ko večina slovenskih delavcev ni imela pojma o delavskih organizacijah, bodisi da je bila ista politična ali strokovna. V večini so poznali le organizacije, pri katerih se je delal križ in molil očenaš. kjer je bil papežev agent glavni faktor in voditelj vsega poslovanja. V sedanjem času je pa drugače. Delavci so spregledali in «poznali svojo moč Zategadelj ne morejo in nočejo zaupati nikomur druge mp, kot samim sebi — svoji organizaciji. Svoječaroo se je večkrat slišalo, da je bilo delavstvo po svojih voditeljih izročeno kapita listom in drugim svojim izkoriščevalcem. Kaj takega je bilo mogo-
——l-------------wmm
če le radi tega, ker je bila moč cele organizacije dana voditeljem istih. Voditelji so radi tega delali pri in z organizacijo kar se jim je
poljubilo. Če so bili voditelji organizacij razredno zavedni in pošteni delavci, je bilo dobro, ako ne, so gledali le na to, kako bi organizacije izkoristili v svoje sebie ne namene. Delavstvo se je pa skoei britke skušnje izučilo in dalo samo sebi več moči v svojih organizacijah. Večina delavskih organizacij ima uvedeno že sedaj splošno glasovajije v vseh važnih rečeh. Zraven tega se gleda tudi na to, da si izvolijo za svoje voditelje osebe, ki se zaveda jo razredno zavednega boja in stoje trdno. neomaMjivo na strani delavstva. Vse one pa, ki pod eno ali drugo krinko iščejo- v delavskih organizacijah svoje sebične namene, se takoj razkrinka in pokaže v javnosti. To je pravilno zdravo iu pa posnemanja vredno. Ker le ako se bomo tega držali, si bomo sami sebi prihranili razočaranje, organizacijam pa obvarovali ugled in zaupnost.
Zategadelj si štejem v «lol/.nost, da sporočim kar vem, o gotovih oseba k, ki »e predstavljajo in si-ljujejo slovenskemu trpinu za nekakšne voditelje pri oreanizaej-jah, kaj so bili in kaj so.
V zadnji izdaji "Proletarcu |>oročal sem, kako vrloj*e je obnašal sedanji blagajnik S. I). P. Z v stavki, ki se je vršila za pripo-znanje organizacije 'Tinted Mine Workers of A merica" med premogarji v Conemaugh, Pa., le ta 1904; kako "junaško" delo je vršil naš znameniti rojak, glavni blagajnik S. D. P. Z. za časa stavke in l^ako je bil potem, ko je »sta končala, po delovodju od njegovega "junaškega" dela odslov-Ijen. Ker ni bilo od leta 1!*M nobene premogarske stavke več Conemaugh, ni naš "vrli" junak tudi nikdar več delal v premogo-kopu. Sedaj poročajo posamezni odborniki in člani S. D P. Z., da ima ta famozni junak že dlje časa /a več sto dolarjev primanjkljaj v blagajni S. D. P. Z. Ko je ta primanjkljaj sod rug Pavlovčič javnosti sporočil, se je kmahi nato predsednik zveze oglasil v neki izdaji G. N. Skušal je na vse mogoče načine prepričati člane, da ni pri blagajniku nič primanjkljaja, da je blagajnik pošten, da ga pozna že iza vojaških let itd. Pisal je, da se sramuje zapisati ime onega (Paviovčiča), ki je o primanjkljaju poročal javnosti. Na kratko: Pokazati ga je hotel članstvu Zveze kot eno ničvredno bitje, ki ne želi nič druzega, kot spraviti poštene in značajne osebe ob dobro ime, Zvezi pa pogin. Ta hudobna nakana je temeljito spo dletela. Zagovornik se je s tem postavil sam sebe na jako slafoo sta lisce in pokazal je sam sebe v ja ko temni luči. Da pa javnost za zna, kake vrline ima predsednik S. D. P. Z., sporočim še sledeče: Ko smo leta 1904 stavkali je on, ne meneč se zato, da se borimo za delavske principe, hodil na delo in pridno kopal premog. S tem je pomagal družbi uničiti našo pre mogarsko unijo in zdrobiti stavbo. To je ena. — Leta 1908 so de-laVci v Cambria Brewery Co Johnstown, Pa., ker ni družba hotela pripoznati ponovne juniske plače, zastavkali. Stavka je bila resna in po preteku enoletnega boja (en štrajkar je bil od strani skeba umorjen), se je družba popolnoma udala zahtevam delavcev.* Ves ta čas je predsednik S. D. P. Z. pridno delal za pivovarno, agitiral in prodajal nje pivo pri "milih in dragih" rojakih. To je pa druga. Sod ni g PavlovciČ si sme šteti v čast, da ga osebe s takimi vrlinami nc imenujejo z imenom v javnosti. Če bi ga, bi si kdo lahko še kaj slabega mislil o njem samem.	t
Upam, da bo to vsem onim članom S. D. P. Z., ki so me silili, da poročam o "vrlinah" predsednika in blagajnika Zvcse, zaenkrat zadostovalo. Obenem je pa to tudi dober dokaz, zakaj imata samo ta dva, kot glavna odbornika S. D. P. Z., vedno na razpolago predale skebskega lista. — Za socialno revolucijo.
Frank Podboj.
PBOLBTARBO
ni boj, za boj z mezdnim sužnoin
in kapitalizmom, da ni za boj za pravico in svoje lastne, interese. Toraj komor je vso to pri srcu, naj opusti vse neopravičene izgovore in naj mu bode prvo klubo-va seja, ]>oteiu še le drugo, ker le (K>tcm bo zagotovljeu napredek socializmu in -boljša bodočnost zatiranemu delavstvu. Zatorej vsi na sejo, katera se bode vršila dne 30. marea točno ob 2 uri |>opoldne John Zakovšck, tajnik.
Waukegan, HI.
Ker se zadnje čase opazuje zelo slabo zanimanje 7ft socialističnega kluba štev. 45., sem pri-moran opozoriti vse člane, da naj opustijo to brezbrižnost, ker s tem pokaže vsak član, da ni za razred-
CHISHOLM, MINN.
Neki moj prijatelj mi je hotel post reči steni, da bodem videi kak«) se neki John Vesel, rupin-či nad menoj in sieer v A. S.
Kjer je ž«» tako nizko zabredel z njt*govo modrostjo, in to je gotovo dobil v rudniku od tovariša kateri prav dolga ušesa, in* razum ravno 'tisti katerega lastu-je iirka žival katere nečemo z i-irtenom zapisati. Seveda zi takšnem tovarišem se da prav lahko debatirati, kjer ne zna od govoriti.
Ker ni tudi bil moj namen Johna laputniti po- zobeh, ampaik samo ti pojasniti, kako obračunati z pisateljem dopisa 'v ProLe-tacen; in sicer stem, da pojdeš o-sebno, ali pa na skupščino raz pogovor o fcadevi katera je bila pihana. Zategadel nočem tudi danes mu kaj več pisati, za kar se bojim, iu nebi rad videl, da mu se popolnoma zmeša razum, ker mu že itak precej rojri poglavi, in' sieer blazne "puhlosti".
Samo še toliko za danes: ako si ti tako izvefban, in iskušen o delavskih razmerah, in ako pri-poznaš svobodno sužejistvo, ako si ti za zbolšanje delavskega sta mi, zakaj ne stopiš v vrsto delavcev kateri stremijo zboljšati si po ložaj, katerega delavski razred nujno potrebuje.
Vidiš ti Vesel--, v takšne fanata-eije kakor si sedaj v prežen, smo bili tihi i in i svoje časno, in smo sprevideli, da tiste so v namen do izboljška po smrtnem življenju sicer na ono stran groba. Mi pa trdimo, da je potrebno za živega delavca pred smrtjo, da se »boljša svoje stališče.---Koliko
so katoličani med seboj zvezani, mene prav nič ne skrbi, zato so drugi, da zato delujejo. Ampak skrbimo zakaj niso revni trpini zvezani da bi si mogli zboljšati njih razmere.
Jaz vem da sem svobodni su-žen, nakar spadaš tudi ti v tiste vrste, ako ravno ne pripoznaš.
Končno pozdravim vse razred no zavedne delavce širora Ameri ke.
S socialističnim pozdravom Math Rihter, B. 308.
Herminie, I. Pa.
Klub "Prostost", štev. 69, je na svoji redni seji dne 10. marca sklenil, da se daruje našemu delavskemu listu "Proletarcu" $5 iz kluhove blagajne, v namen, da postane "Proletarec" prej ko mogoče dnevnik.	^
Rad čitam naše napredne liste, posebno pa dopise, da vidim, ka ko se godi našim bratom in trpinom po druzih deželah. Čital sem v "Glasilu" S. N. P. J. z dne 2 jan. dopis iz Clevelanda, O. V dopisu, pod katerim je bil podpisan A. Gradišar, se je povedalo, da še traja štrajk pri "Cyclone Wire Fence Co." Stvar je sledeča: Koncem meseca decembra je prišlo pismo iz Clevelanda na naše društvo "Prostomislee", štev. 87 S. N. P. J. in na soc. klub štev. 69. V pismu je bila prošnja omenjenih štrajkarjev za podporo. Dne 5. jan. je društvo "Prosto mislec" sklenilo na svoji redni seji, da se da iz društvene blagajne $10.00. Istega dne jc daroval tudi soc. klub štev. 69 $3.00. Skupno toraj $13.00. Pisec za podporo se je v svojih pismih izrazil, da bode objavil vse darove, kolikor jih bodo darovala društva S. N P. J. v "Glasilu", kar bodo pa darovali soc. klubi pa v "Prole tareu". Od istega časa zasledujem vse dopise, in nisem videl še dopisa, v katerem bi bilo kaj omenje no od teh darov v pomoč štrajkar jem. Zatorej si štejem v dolžnost, da vprašam, kako je s to rečjot A. Gradišar je dal naslov, da naj se pošilja vse darove na Mike Žnaider, 1L93 — K. 61 th St. Cleveland. V "Glasilu" štev. 5. -30 jan., sem pa čital dopis od A Gradišarja, da se je] nekaj nič vrednežev vrnilof na jdejo, oziroma skebat. To me je napotilo, da se oglasim,, ker sem sam poskusil v
\Vestmoreland štrajku. da tisti,
kateri se najbolj hvali, mu po na-a4li najprej pade srce v hlače. Mi se bojimo, da ne bi prišel denar v kakšne neprave roke, zato prosimo, da s«* nam stvar pojasni, ali so dobili štrajkarji denar ali ne.
Kar se tiče dela, de|auio vsaki lan, seveda pri tem pa ni potreba misliti, da vrag zna koliko za-siudHmo. Tukaj leži premog 300 se/nje v p<vd z*mljo. Najbolj /a gonetno naravnost Čudovito pa je to, da se kljub deževnej zimi tukajšnji premog vedno bolj vuši. Ako poj de še nekaj časa ta-o naprej, potem bodo kmalu t« ž. ji otrobje kakor pa premog. Po mislite, kompanija naroča vedno ečje vozove, tehnrca pa vedno manj kaže. Sodrugi, trdna bo druge tehtnice, ali pa nam večje 'oči" in malo več pameti.
Lop bratski pozdrav na vse so-druge in sodruginje. Le vrlo naprej po zavrtani poti do cilja!
Jg. Kolar, tajnik, sjoc. kluba štev. 69.«
ADVERTISEMENT
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Meadow Lands, Pa.
Vaš gl. blagajnik S. I). P. Z. si zadovoljno mane roke, ker srne edmole on in gl. predsednik pisa ti v list, kateri je bil do sedaj u-radiio glasilo Zveze, katerega pa seveda vsi člani plačujemo iz naših žepov. No, le malo |K>trpi John kmalu ho tu konvencija in takrat se bode videlo, kako\ ka j "štirna-jo'' tvoji računi in kdo sme pihati v plačano irlasilo. Jaz nisem ravno tako hudo "lep", kakor je naš John, vendar pa lupam, da se bo-deta'na konvenciji d-dbro razumela in to vkljnb temu, da me sedaj v svojem skebskem glasilu napada. Res je tudi, da nisem tako hudo študiran (na karte" kakor je naš "Žan", kljub temu pa kot zavedni delavec ne pojdem nikdar našega učenjaka uprašat, kako da se dopisi pišejo.
Jože Bizjak, delegat izvanredne konvencije.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zabric. Prihodnjič.
Lipovšek, iKansas. Skoda je zgfbiti dva stopca v listu za polemike s klerikalci. Takim ljudem se odgovori — kratko in trdo. Pozdrav.
I0ČEM
svojega brata Mike Verdinek. Svoječasno se je nahajal v Van-cover Ialan. Cumberland, B. C., Canada. Postave je srednje, govori slovensko, nemško in angleško. Imam mu za sporočiti zelo važne stvari. Prosim, ako kdo zna za njegov naslov, da mi ga javi zakar bom zelo hvaležen.
John Verdinek, Box 32, Birmingham, Wash.
Kasparjeve Državne Banke
Z le ■s|eeBr)e Is nalbol) sigurna.
w
"j Nata parobrodns poalovriica je največja ns ZapaHu in ima vse najboljte oceanske trte (linij«). Sifkarte prodajamo po * kompanl|sklh cenah.
Pošiljamo dknak v vse dele sveta, ceneje kot poŠta
Kaspar Drisvns Banka kupu|e In prodala In zamen|u|e denar vtteh driav ■vetu. — Pri Kasp&rjevi Državni Banki se izdata za K5 $1, brez odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje %% obivsti. - Slovenci postreže nI v slovenskem |ezlku. - Bsnks ima $5,318,£21.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLlNOl 8
PÖZOR BRATJE SLOVENCI!
All te veste kje je dobiti najboljie me« po najnižji ceni? — Gotove, v oovi prvi Slovenski moderno ursjeni meaaiei
Fcrko Bros., 270—1st Ave. in Park SI.
Tu se dobijo najokusnejte svete in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi Jetrne in krvave domačega iadelka ter oajoltusuejse FBEKAJENO MESO; vse pe najnižjih cenah.
Pridite in prepričajte se «aini e nHftib cenah kakor tudi o kakovosti natega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je uate getlo.
Ne posablte nas torej obiskati v oaii novi mesnici v Joe. Tratsike-»em poslopju.
MILWAUKEE. WIS.	Telefon: South Söll.



::
CLEVELANDČANI POZOR!
Belaf & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
:: KROJAČA -IN TRGOVCA, priporočava svojo i
o	' . "	* *
o moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo !!
o
| ' Izdelufeva obleke po na|nove|šf modi.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sotovicc, mineralne vode In raznih neopojnffa pijač.
1837 So. Pisk St. Tel. Canal 14U
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik sa notranje bolesnl in ranocelnik.
.zdravniška preiskava brezplačno—pla <Sati je le zdravila. ¿924 Blue Ialaar Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 pe pel.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieag« tiveSi bolniki naj piiejo slovensko.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Ckleago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PSKDSEDNlff.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK
Nate podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" ¿ikatkih bank, torej je denar popolnoma sigurno nsloten. Ta banka prevzema tudi nle- " ge poitne hranilnice Zdr. držav. Zvrtuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne.
Denar vložen t nato banko nosi tri procente. Bodite uvsjerssl, da je pri nas denar naloten varno in doblčkanosno.
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t. Chiracs, a
Isa vet jo saJogo or, veritie, pre* dot la dnigih drafotia. Isrrtuje M rmabomtfaa popravila ▼ tej etroki p M*> aiaki ««si
CARL STROVER
Attorney at Law
Zattopa m vsih «oditcih.
St. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
M. A, Weisskopf, M, D.
Iiknien idrmrnifc
Uradu je od 8—11 prsdpoldnt in od 6—9 svefar.
1842 So. Ashland Ars.
TsL Canal 476 Ohiesfo. Dl
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna ==
2116-50 Blue Island Avenue, Chlcago. Vil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni

• Restavracija in kavarna "Jugoslavija".
1134 — W. 18 Sir.,	CHICAGO, ILL.
— Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijske cigare! —
f	E. RICHTER, lastnik.
< >
i »
* *
44
Kdo p hoče dela
naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo:«
Veliki Slovensko ^Angleški Tolmač
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angletčine. Knjiga obsega poleg, slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spiaovanje angletkih pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vr* nutMra ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. alov. slovar. Knjiga, trdo In okusno v platnu vezana (nad 420 strani) stane S2-in se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 S!.. New York, N. Y.
Edino In na|ve£Je založništvo slov. angl. In raznfb slovenskih kn|lfl. Pilite po eenlk.
99
PROLETAREC
PROLETAREC
UST ZA 1MTSIBSS DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
LMtuk is i*4«JaUlJ
««(utefluU dela v tka tiskovna tratit v Chkafo. III.
Naročnina: Za Ameriko $1.00 sa eelo
leto, 1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.50 sa eelo leto, $1.25 sa pol leta.
«••M p* <i»nni. f*ri tprtmuM bivaliJM
i	nflHHnirt M TA MI mx$tow
" ■""" • -i 1 i ■ r—
-K
PROLETARIAN
Owned m4 p«büah«d evssv Tuesday oy
fteatb Slavic WorkaMo't Pebliskiaf Conipaay _/ Ckicafo, ¡«liaois.
Glasilo 81ovenske organisacijs Jugoal. socialistiäna Zvass v Amsriki.
Subscription rates: United States aiui Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.20 for half year. Advertising Kates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLET AREC"
2146 Blue Island, ave. Chicago. Ill
FILANTROPJE.
Nrkjer ne- cvete kapitalistična hinsvščina tako 'bujno kakor ravno v Ameriki. Sleparska meščan ska demagogija si je tukaj nadela dobrodelno krinko, in s to maška-rado misli za nos voditi ljudi, ki sodijo bolj po površni aliki, nego da •bi ¡¿ostali v globočino. Kapitalističnim ciganom je v javnosti vedno na jeziku dobrodelnost in reveži, dssiravno ni pod solncem klike, ki bi bila v resnici bolj nc-dobrodelna kakor je današnja roparska družba, katera W T sedanjem družabnem redu rada i spremenil a le to, kar bi se za njihov sigurnejši obstanek moglo nadomestiti z institucijami iz srednjega veka.
Razume se, da se ne bomo z kapitalisti nikdar razumeli o socialnem vprašanju: zakaj nasprotja med nami in njimi se ne tičejo posameznik pojavov, metode in taktike. Razlike so bistvene: različni so temelji, <na katerih stojimo,različni so cl^ji, za katere se bojujemo. Kapitalisti in njihovi meščanski Jmešetarji, hočejo ohraniti podjugo sedanjega družabnega reda, mi hočemo ustvariti novo družbo. Zanje je tečno veljaven zakon, da mirajo biti na svetu reveži in bogatini; mi hočemo doseči razmere, iz katerih izgine revščina. Za nas je socializem znanost, ki mora preiskati vzroke, bede, neizobrazbe in gorja. Mi hočemo izvedati resnico; oni želijo v delavskih vrstah nevedo. 9
Najmočnejša in vedno sigurna ščita kapitalizma sta: vera in denar. Kapitalisti celega sveta se drže iz poglavarjem rimsko-ksto-ličke sekte v prijateljskem objemu.Papeži seveda radi svojim lojalnim kolegom, kateri še niso svetniki na temu svetu narede pro-tiuslugo, in zato so različni papeži isdaLi svoje enciklike, v katerih namigujejo ponižnost napram kaipit a listom. . No, zadnji papež Lev XIII.. katerega nekateri naivneži smatrajo za delavskega papeža, —- je v svojej encikliki "Rerum nova-rum~" povedal, kako ima cerkev presojati socialno vprašanje. "Delavec naj se zadovolji s tem, da je delavec, poslušen naj bo svojemu gospodarju in naj bolj misli na drugi Svet, kakor na to solzno dolino. Gospodar pa naj ne pozabi, da je navsezadnje tudi delavec človek, pa naj bo usmiljen z njim. In zdaj nam pojo to pesem usmiljenja, da nas že bole ušesa od te zlagane melodije. •Zavedno delavstvo se jim bo za vse to usmiljenje prav lepo zahvalilo. Naš cilj je družiba v ka-terej sploh ni treba tega bajeslovnega usmiljenja, za katerega hrbtom se skrvi današnja na tatvinah in rrtpu zgrajena kapitalistična družba. Vse to stavljeno in opevano usmiljenje ne obstoja toliko za ljudstvo, kakor za ljudi, kateri potrebujejo revščino in re-vefe, zato da bi z drobtinami, katere jim dajejo, odvrnili ljudstvo od spoznaja, da je opeharjeno ne za drobtkie, ampak za bogastva.
Izkoriščanj in dobrodelnost sta dvojčka, ki ju i>o»ia zavedno dela^tvo Že predobro. Največji zatiralrci so navadno veliki filan-tropje in prijatelji "svojih" delavcev. Tekom leta izrešajo milijone k njih kosti in krvi, nazadnje pa, da se ne pozabi njihovo ime: vržejo nekaj dolarjev za kakšno kričečo ustanovo, in stvar je zopet lepo pri kraju, ter se drn-
gi dan zopet začne s nova. To kar zahtevamo mi, je pravica, ne ps miloščina.. V tem boju seveda ne borno nikdar uašli kapitalistov in meščanskih reformatorjev. Zakaj v družbi, v kateri bi veljala enakopravnost, v kateri bi vsakdo s svojim deknn lahko prišel do blagostanja, v kateri ne bi bilo beračev in revežev—v taki družbi ne bi bilo prostora za kapitalistični in meščanski napiali, za kapitalistično gospodov al uost in za filan-tropsko usmiljenje. Vsa kapitalistična blagodušnost, vsa njihova ljubezen do revežev, ni nič druzega, kakor sredstvo, da ai ohranijo in utrdi* vll^do. Miloščina, odpadki ml hugato obložene, mize, od katere so odgnani prav (isti, ki so jo pogrnili, jiaj povečajo med ljudat voin čut odvisnosti od svodih "dobrotnikov", čut lastne slabosti, naj uničijo voljo do pravice: skratkapomagajo raztegniti sedanja razmere na večnost.
KAPITALIZEM KOT PREDPO OOJ ORGANIZACIJE PRO. LETAR8KIH MNOŽIC.
Ne glede na sijajen razvoj tehnike in prometa,-ki smo fca dose gli v sled kapitalizma v zadnjih sto letih, se nam v primerjanju sedanjosti a preteklostjo jasno predočuje značilen preobrat z ozi-rom na organizacijo. S»* aredi ini nolega stoletja je v najširših kro gili gospodoval individualizem. temeljno načelo neorguniziranja. AJi od tedaj se je polagoma raz širjala misel organizacije. Zlasti v proletarskih vrstaii se je vedno bolj pojavljal, klic po združit vi/ kar ni ostalo brez učinka.
Ajfitaeijsko in organizacijsko delo zadnjih desetletij ji' imelo naravnost čudovite uspehe. Vedno večje trume delavcev so se pridru >ile svojim zvezam. Na milijone jih je pod zastavo organizacije in delavske organizacije naraščajo v .velikansko in mogočno armado, ki šteje na stotisoče članov. Ce bi naši pred bojevniki, ki so marljivo in z velikim trudom orali celino in obdelovali trda tla, mogli videti «a d svojega dela, bi brli veaelo iz-nenadeni. Blagajnik tiate dobe, ki so računali le s par stotinami bi zavidali svoje naslednike, ki hnajo računati iii upravljati milijone. Proletarske organizacije v splošnem in strokovne organizacije posebej nudijo veselo sliko ved-.no naraščajoče združitve posameznih sil v enotno silo množic. One so ¿zraz skupne volje, ki kaže raznim smerem volje enoten cilj in ki združuje milijone razrednih bojevnikov v trden in življenja poln organizem.
Postanek teli organizacij man pa ni edinole |>o*ledicA agitacija kega dela, a tudi ne izključna posledica socialno duševnega prehoda od brezorganizacijske dobe k organizaciji, temveč so pri tem razvoju učinkovali različni vzroki. Kakor m vsako novo socialno tvorbo, so morali tudi tu biti dani duševni in materijelni predpogoji. Duševno stremljenje v smeri k organizaciji 'bi samo zase ne bil« zadostovalo za ustvaritev orjaške organizacije, morali so priti tudi materijelni predpogoji, ki so omogočili združitev milijonov enako mislečih in enako stremečih ljudi. In res sta se sredi minolega stoletja združHa oba momenta: socializem je ustvaril duševno razpoloženje.. rodovitna tla za delavske organizacije, kapitalizem pa je u-st.varil tehnične in organi/.atorič-ne predpogoje. Tako je proletar-ska organizacija mas nastala iz skupnih učinkov socializma in kapitalizma. Zlasti kapitalistično delovanje za pospeševanje delavskih organizacij je v marsikaterem ozi-ru zanimivo.
Znana je prislovica, da je kapitalizem svoj lastni grobokop v tem. da si sam vzgaja sile, ki ga bodo nekdaj pahnile iz prestola. Kapitalistični gospodarski nsčin je koval orožje in gladil pot za organiziran osvobodilni boj proleta-riata. Močno razširjen firomet sedanje dobe a svojimi železnicami, parniki, poštami in električnimi vozili nam nndi možnosf za obiskan je najoddaljenejših pokrajin dežele z najširšimi sloji ljudstva priti v dotiko 7. našimi idejami. Potom piaem, -brzojavk in telefona se moremo pogovoriti z vplivnimi osebami raznih krajev. Z rz-ttol njen jem tiskarske tehnike in razširjenjem časopisja je ogrom-rio narasla možnost in Agitacijo.
Outenbergovi črni vojaki" pridejo v najtemnejše kote deJfel in
se tam bojujejo proti neveduooti
in zaostalosti. V neštetih časnikih, časopisi!*, zvezkih in letakih se raznaša sciue znanja med mase, v
knjigah ps ae razpravlja o vprašanjih svetovnega nazirauja in najvažuejšega vprašanja človeštva. Kar izumi lieeiijak v svoji sobi, gre v avet in vzbudi boj duhov. Tako je )>oatalo mogoče dra-miti mrae, jih poučevati in vršiti agitacijsko delo. kakor ga s/«t še ni puzual. Ob enem pa irudi moderni promet tudi možnost redne sveže s posameznimi člani m podružnicami velike zveze.
Velik pomen prometnih razmer za organizacijo mas postaja tem jasnejši, če pomislimo, kako se j« v prejšnjih časih agitiralo in organiziralo. Zanimivo je bilo raz mi£lje\ati kako je neki agi|ira suženjski vodja Spartakus pre< Kristom, ali pa kako je sre^njevc i ki kmečki agitator «los. Kri/ oko li leta 1500 spravil ' kmeta 44 Hitudtfchuh ", takratno kmečko zvezo. Predočiti si je treba tehnič Ue težkoče, ki sta jih morala pre ¡magati tu dva ljudska moža, da ¡sta par tisoče v ljudi združila v bojuo organizacijo. In s tem naj se primerja lahkoto agitacije in organizacije sedanje dobe. Moder ni agitatorji in organizatorji se vozijo z brzovlaki in avtomobili po deželi, parniki plujejo po morju in ne bo dolgo trajalo, ko bodo jadrali tudi po zraku. (Ita/šir janje letakov iz zračnih.ladij se v Ameriki /e dandanes vrši). S Pomočjo brzojava in telefon« snuje jo nove zveze in vzdržujejo stare, s posredovanjem pošte so z vsemi prizadetimi neprenehoma v zvezi Država in kapitalizem, ta zakleta sovražnika delavskega gibanja stavita svojo moč — seveda za dobro plačilo — v služIm organi za eije proletarskih mas. Ne da bi s« kaj namrdnili, tiskajo kapitalisti milijone letakov iu časopisov •'hujskajočo" vsebino in drža vrni pqšfh nima pomislekov proti vro če vanju naslovljencein takih državi in družbi nevarnih" stvari. Po načelu cesarja Vespaziana: "Denar ne smrdi!" opravljata država in kapitalizem pripre/no. službo najhujšim prevratnikom in če le nese mnogo dobička, izpodkopavajo svoja lastna tla. Tu se zares more reči: "kogiir hočejo bogovi pogubiti, ga udarijo s slepoto," ker današnja kapitalistična družba. v kateri se piše 44denar zaslužiti"' z vel i l: o črko, je po zlatu za slepi jen« in >ama žaga vejo, ki na njej sedi.
Pa tudi v drugem cziru ustvar ja kapitalizem kot svoj lastni grobokop predpogoje za proletarsko organizacijo mas. V velikih mestih iu veleobratih kujoči dela ve» in delavke v množice in jih pod reja enakim mezdnim iu delovnim razmeram, vsled česar se vzbuja in narašča razredna zavednost iu so Jidarnost. Spaja jih v pisano mešanico in jim s tem vceplja smisel z» iiiternacionalnost. Vedno večje trume nekdaj samostojnih peha v pT-oletariat in vedno bolj ohtežirj* delavcem, da bi postali samostojni V. vsem tem pripravlja skupna tla. n« katerih morejo proletarske zveze razvijati svoje delovanje. V ob ratih se tekom časa pojavlja razpoloženje z« trdno organizacijo, ki spominja naravnost na vojaški nstroj. Kooperativni način dela, to je: skupno delo več ljudi po gotovem načrtu v enem in istem obratu ustvarja predpogoj podreditve in uadreditve prizadetih in zahteva disciplino, ki ne trpi ugovora. To diseipliniranje delavcev v velikih in srednjih obratih pa u-činkivje tudi v delavskih organi zavija h: če morajo delavci v delavnici skupno iz roke v roko delati, je samo ob sebi umevno,, da se navadijo solidarnosti tudi izven obrata v svrho zastopanja svojih interesov. Kapitalistični rthrati s svojo vojaško disciplino ustvarja jo torej duševno in materijalno podlago za mogočne delavske organizacije. Sistem kooperacije dovaja |H)l«goma do koalicije, do skupne volje delavskih trum, da odpravi izkoriščanje in hlapčevstvo iz sveta. To je zaslmra in usoda kapitalizma, da on sam ustvarja predpogoje Za višjo gospodarsko in družabno oMiko.
m
VSTAJENJE
Socializem ne misli odpoklicati delavcev od gospodarjev, za kate-re delavci"sedaj delajo. Ravno nasprotno. Socializem hoče le odpoklicati gospodarje od delavcev. — Kdino le tiate lenuhe se mors odpoklicati, za katere sedaj delajo delavci zastonj.
Z vsem v stoletjih^vdomačenim do vrhunca povišanim, s vsemi pripomočki obrtne .fa umetniške iznajdljivosti ohogačenitu pom pom obhaja katoliška 'erkev praznik Velike noči, praznik vstajeu ja Kristusovega, ki simbolizira z najmogočnejšimi akcenti vatajeu-ja od mrtvih, večno življenje. Po samezne župnije in škofije tekmujejo, katera uprizori le|»ša parado ona, ki ne morejo meriti, z večji mi in bogatejšimi glede na zunanji blišč in umetno razkošje, si po magajo s poetično inscenacijo, pa prirejajo procesije ob poznih veče rnih ali pa ob zgodnjih jutranjih urah, ko učinkuje mistika mraka in sveč, poezija petja iu zvonenja. Po svojem pomenu je Velika noč največji in najpoflavitneja« praznik in nekdaj je bil najbolj vko-reninjen v srcih vernikov. Prevzet od |K>ganakih narodov, ki sr> živeli v najtesnejši zvezi s priro do in so po njej uravnavali vse svoje svetkovine, se je začetkoma le malo izpremenil. Ostal je velik praznik pomladi, praznik pomla ditve prirodne, in to vstajenje narave iz zimskega groba se je kaj lahko pretolmačilo v vstajenj» človeštva, v zmago nad smrtjo.
Čimbolj se je človeško življenje v svojem razvoju oddaljevalo od prirode tembolj se je menjal značaj praznikov in nazadnje tudi Veliki noči ostal le še duševni po men. Izprememha dela in njegovih metod, delitev, komplieiranje in specializiral^* dela je odvajak) vedno večje število ljudi od grude: ostajalo pasjim je hrepenenje po zemlji, po polju in gozdu, tri v tem se je povečevalo tudi hrepenenje po neznanem in skrivnostnem.
Ali čas je vihral neustavno dalje in prinašal venomer nove ob like življenj^.—Mesta so rasla, pri víanla so vedno več ljudstva z de< Žele in dajala svojim ljudem no\ značaj. Spomini so bledeli, tradicije so í*r ohranile le zunanjost, nekdanji pomen šeg in siml>olov, praznikov in slavnosti se je izgubil, kar se je leto za le*om ponavljajo, je postala sama navada. Tudi cerkvene slavnosti so se izpre-tnenile v parade, ki nam ne uiore jo več povedati tega. kar so pomenile našim pradedom. Vsaka doba ima svoje potrebe iu svoje zalite ve. kar ne more slediti duhu ča sov, živemu, to se pruvi enomer vstvarjajočemu in porajajočemu, neprenehoma izprcminjajočeiiui. mora zastareti in umreti.
Tudi naš čas hoče svoje. Sedanje človeštvo ne mara živeti od preteklosti. ampak išče svoja pota k svojim ciljem. In Velika noč sedanjosti ne mora biti euaka nekdanji. Kar je cerkev nekdaj ob-Ijnhovala, ne zadostuje več današnjemu plemenu; obljube, ki se ne izpolnijo, dokler je verovanje močno, pridejo ob veljavo in novo hrepenenje, nova volja jih |>okop-lje.
Tudi^»cdanji rod koprni po vata jen ju in poinlajenju: ali prerokovanje, da se odpro grobovi nekoč po smrti, ga ne zadovoljuje več: na eni strani se je nabralo toliko sreče, da se je vera v večje bla-ženstvo omajala, na drugi pa je toliko truda in trpljenja in bede, da so nebesa predaleč in zatirano človeštvo hoče na tem svetu tržiti vsaj nekoliko one lepote in dobrote, ki obdaja druge tako, da imajo raj že na zemlji. Tostransko življenj se jo- loóilo od transcendentalnega in gre svoj pot neodvisno od drugega S tolažilom boljše bodočnosti onkraj grftba se ne da več vklepati v ječo večne l»ede pred smrtjo.
Velika noč na zemlji pridobiva srca trpinov. Ali ta rod ne prepu-Sča svoje bodoče sreče ifiVbrohotni usodi, temveč spoznava, da ni plodov brez dela, ne zmage brez boja. Vstajenje iz bede, iz ponižanja, iz teme, iz poliivalstva v višine človeštva je hrepenenje sedanjega slemena. In to hrepenenje se i«->olnuje v organizaciji proletaria-ta. v boju za%*ednega delavstva, ki »omladi človeški svet in mi» podari novo Veliko noč.
4'Glas Naroda" pravi, da lenu hi v današnji družbi nimajo nobene besede. Da, lenuhi nimajo samo besede, pač pa celo vlado v svojih rokah., Lenuhi tjndi 44Glas Narodu" diktirajo, katerega da naj priporoča za volitve. Tn potem G. N. slovenskim delavcem priporoča, da naj lenuhe volijo.
GUMIJEVI BARONI IMAJO STRAH PRED OROANIZI RANIMI DELAVCI.

Delavci, vaš boj js boj sa pravico in emancipacijo.
Kaj ne tovariši? Vi hočete oseitii urno delo! Osem ur delati na dan, je dovolj dolg delavni čas za vsa ko delo in kaj šele v peklenskih luknjah gumijevih tvornic. Osem urno.dek) je ena glavnih zahtev \ašega boja. Vi zahtevate, iu ste tudi upravičeni zahtevuti — poleg krajšega delavnika tudi boljšo plačo. Seveda. Zakaj? Zato, ker vi z plačo, katero *te dosedaj dobivali od kapitalistov, ne morete pošteno preživeti sebe in svoje družine. Z dosedanjo plačo vas je bogata družini obsodila na ve liko stradanje in revščino, kar je vir, iz katerega se rode zločini. Za kar pa niso zločinci sami od govorni, temveč edino le današnja profitalačua meščanska družba.
Tamkaj zunaj na zelenih, s cve t lica m i posejanih gričih, imajo ti gumijevi baroni krasne, luksno o-prcmljene in ozaljšaue palače, v katerih bi se ne sramovali bivati kralji in cesarji — v njih stanu jejo vaši gospodarji, kateri niso še nikdar nič delali; pač pa hoče jo, da bi vi iu vaši potomci vedno in vedno delali zanje zastonj
—	od zil>cfi pa do groba. Vi. ki sjte z delom vaših rok sezidali kapitalistom nad vse sijajne in udobne palače, povrh jim pa še napolnili blagajne do vrha. ste pa v oeeji današnje družbe slabi ljudje, ka teri spadajo v nižje kategorijo. Po njihovem mnenju ste nikdar siti puntarji, katere je tre'ba ime ti vedno v senci («ajonetov in policijskih krepelcev. Sami sebe smatrajo za neka višja bitja, vas pa za brezpravne parije, kateri niste za druzega na svetu, kot da stanujete v kakšni napol podrti in okuženi bajti, poleg te#a pa "pridno" dan za dnevom, leto za letom hodite v njihove smrdljive tvorniee na tlako, da iz vas izže-ruajo poslednjo/kapljico krvi.
Vsaki 4'funt" gumija, ki ga producirate v tvornicah, je zaznamovan z delavsko krvjo že od tistega dne, ko so začeli zamorski sužnji tam dali v «friškej Congo ali v Peru nabirati gumijev sok
—	pa gor do istega dne, ko vi izdelate gumijeve kolesa za avtomobile, v katerih se |*>zueje bahavo vozijo — stebri kapitalističnega sistema. Kri od začetka, p« dol do konca.
Delavci, ako'se hočete rešiti h neznosnih razmer, v katerih živite danes, potem morate skupno, ker samo tarnanje nič ne pomaga. Ako ste vašim gospodarjem odpovedali slepo pokorščino in u-stanovili delo, ste s tem zamašili zilati studemcK», kateri v ravni črti teče v kapitalistične blagajne. Ako se l>oste zavedali vaše delavske moči in solidarnosti, potem je vaša zmaga popolna, v nasprotnem slučaju pa padete ^opet nazaj v brezme jno izkoriščanje, v katerem št* živeli do sedaj.
Vaši gospodarji so v tesni zve-1 z i z gospodarji zamorskih sužnjev, kateri nabirajo gumi v gumijevih gojzdovih. Kazloček je v tem. da ste vi beli, a vaši nabiratclji gumija pa črni sužnji. Prednost imajo ameriški kapitalisti v tem. da jim ni potreba na sejmu kupovati in po deželi loviti ljudi, ker se pridejo ponujati sami pred tvorniee. Vi imate pa to prednost, dn lahko vašemu gospodarju od|»oveste delo, ter si morate zopet sami poiskati novega gospodarja. Po navadi se novega gospodarja še zelo težko dobi in kadar ga ujame.te, ste zopet njegov mezdni suženj. HI'aše zamorske tovariše v slučaju, da ne naberejo predpisano število funtov gumija — bičajo in prete->ajo do krvi. Dogodilo se je že. da so zamorskim otrojoni. kateri niso nabrali toliko glmija. kolikor je zahteval njih fospodar*' — posekali noge, ter jih tako naredili nohabljence za celo življenje. Vas več ne bičajo, pač pa vam >ovedo v trenutku, da niste več za njih rabo in vas posade na cesto iz tvorniee. Na kratko pove-dano. Vaše zamorske tovariše ka-znujejp z bičem in sekiro, vas pa z gladom. In to vse se vrši v imenu svetega kapitalističnega profits.
Stari lopov, bivši Be|gijski tralj Tieopofd. kateri je sedaj že mrjev ;— je btl v najtesnejši kup-čijski zvezi is prijateljstvu z Rv-snoni iz New Vorka, les teri je di-
rektno /aintercMM an /. «Irugitui gumijevimi kralji v Akron, O. In kakor je bil tiranski in požrešai Leopold, ravno tako so njegovi kompaiiisti. Kapitalizem je po vsemu svetu enak, trd, neiyprosa® m krvižejen. S kratka: Kapitalizem ne pozna nobenih mej.
Vi ste bili do sedaj pravi mezd. iii sužnji u Rubber Trusta". Ka-intalisti bi bili uajraje uzeli |h>. slednji grižljaj kruha vašim otrokom iz želodca. In to vse zato, ker niste bili organizirani. Kot indi-vidnalistom so vam kapitalisti la-ko držali roko na vaših očeh in možganih. Od sedaj naprej naj st pa začne ilritR« i>ovest. Povejte bivšim vašim absolutnim gospodarjem sledeče': Mi možje iu žene hočemo biti ¡»rosti okov, v katere ste nas ukovali vi zločinci. Vašim bajk am, katere natn tako |>ogoato pojete, da ha«, bole že ušesa, nič več ne verjamemo. Mi dobro vemo, da je vaša stara pesem, v kateri ste nam vedno deklamirali, da se lahko harmonično združe interesi delavcev in interesu kapitalistov . gola laž. Wim. p;. da se lahko združi delo in kapital, kjer naj kapital la«tuje država, v kateri ne bo posameznih kapitalistov, pač pa dovolj dela in kruha za vse. Gospodje gumijevi baroni: naš dan ie prišel. Vi ne morete več producirati gumija, dokler se ne f>ohotate z nami. Vi ste go«fH>darji tvornic in strojev, kateri pa so z« vas mrtva stvar in nepotrebna ropotija, dokler mi delavci, kateri smo ustvarili vse !>ogast vo sveta — ueceino prodati našega mozga in molžganov. Vi ste nas lahko držali v temi in suženjstvu, dokler se mi nismo zave; dali, da se kolesovje pri gigant-nih strojih vrti za koristi našega gospodarja le toliko časa, dokler mi hočemo. Mi hočemo osemurni dekvnik in boljšo plačo. In še le potem mi zopet pristoipimo k stro-' jem, da se ponovno zavrte.
Delavci, vaš šftrajk ni amerikan ski štrajk. Vaš štrajk tudi ni italijanski, slovenski ali pa hrvaški štrajk, temveč vaš štrajk je edinole štrajk gumijevih sužnjev, brez razlike na vero in narodnost. Ravno tako, kakor sc vaši sotova-riši pred dobrim letOm ustrahovali v Massachusetts "Wooden Tru^t", kljub temu, da je~MTo med' štrajkarji 27. različnih narodnosti — ravno tako danes tudi vi, ako bodete držali skupaj v mednarodnosti harpioniji ii\ solidarnosti — lahko premagate "Rubber Trust". Dol z trusti in kapitalističnim roparskim sistemom. Živelo zavedno delavstvo in socializem!
Kolega pri "Glas Naroda" se jezi, ker so se tudi delavci naučili pisati. Gospodje, svet se suče, in začela se bode sukati tudi vaša koncemtednarska pamet. Ja vraga, to se pa tudi že vse neha. Nek-, daj smeli "cajtenge" pisati le kakšni napol pečeni študentje. Tn gospodje danes. Sedaj pa ž« sede pri uredniških pultih navadni delavci, kateri niso zdelali več, kot tri razrede ljudskih šol.
Delavcem pri "G. N." ha, ha. kateri pišejb Za delavca, ha, ha, ha, pa priporočamo, da naj se le večkrat oglase, ako smatrajo, d« ima njihov delavski list se vedno preveč naročnikov. Vaš kolega pri "Proletareu" je star 44gentleman' in srborit fant. kateri se ne bode naveličal odgovarjati na vaše skebske oslarije.
lV Wash i uganil,' I). O. sedi na predsedniškem stolen novi predsednik. Po vseh zvezinih državah >a vlada stari sistem.
Kapitalisti silno težko zapravijo toliko denarja, kolikor ga jim »ridni delavci nanosijo skupaj. Delavci pa še težje spravijo sku->aj to ogromno bogatstvo, katerega potem tako težko zapravijo kapitalisti.
W. Loeb, bivši tajnik ex-pred-sednika Roosevelta, je postal gl. vodja večkratne milijonarske tvrd <e Guggenhcim Co. Tako mastno in zaupno mesto pa seveda ne do->i drugi, kakor tisti, kateri zna >osebno dobro protežirati kapita-iste pred postavami. Vsekakor so morlai sedeti v Rooscveltovem kabinetu veliki sovražniki delavcev, ker jih kapitalisti še sedaj niso pozabili /a njihove lislugc.
Kdini dom za delavca je sirotišnica in ječa. Sirotišnice in ječe namreč niso zasebna, lemveč kolektivna lastnina.
PROLETARKC
Proletarčeva "armada".
TISKOVNI FOND ZA DNEVNIK
B. Borak. Kenosha. Wis. Fr. Jurča. Kenosha, Wis. —.25 J. Mužina. Waukengau, 111. —.25 J. Gerzelj, Waukegan, 111. —.25 I. Gerielj, Waukegan. 111. —.25 J. VJireker, Waukegan, Ill —.25 Fr. H lapse, Waukegan. 111. —25. Fr. Žerove. #enosha. Wis. —.45 M. Tusek. Piney Fork. 0. 1.00 L. Zeitz. Piney Fork. Ohio —.25 Zadnja izkazana svota 108.65
Skupaj do Janes $112.70 Za nesrečnega rojaka V. Ste-mova, v starej domovini, V. Bro-nisel, Murray. Utah	$1.00
Math Tušek. Pinery Fork, . nabral med rojaki ,	$11.25
Skupaj $12.25
Nekateri delavci ao zelo hvaležni gospodom kapitalistom, ker na "zahvalni dan'' (!) dobe od svojih dobrrh bossov v darilo purane. — To je ravno taka. kakor če bi n. pr. jaz ukradel Janezu $5.000. Nato bi šel do Toneta ter bi mu dal $1. naj ga nese Janezu nazaj, ostalih $4999 pa bi obdržal za sebe. Ako bi mi bil Janez v tem slučaju za mojo lum-parijo povrhu še hvaležen, bi ga vsak razsoden človek smatral za norca. Dokler ne bodo delavci is-preffledali skrbno prakticiranih kapitalističnih trikov, toliko časa se ne bomo rešili iz okov suženjstva.
Kadar kapitalisti kaj dajo v dobrodelne namene, ne dajo iz svojega žepa. Knostavno gledajo, da dotična svota. katere so se iz-nebili samo zato, da nekaterim naivnežem zamažejo oči — pride nazaj, In ne samo to. Oni hočejo imeti povrnjeno vse z oderuškimi obresti. Za ta junaški in človekoljubni čin jim pa meščanski listi spletajo — lovorjev venec.
Neki prisiuuknjsni gospod, katerem« vedno po glavi roji revolucija. se je konečno vendarle prepričal, da z socialisti prepiral se [»omeni za. njega toliko, kakor žeti eno blamažo za drugo. Mož je naenkrat na te proklete puntarje, ki so baje s samim vragom v zveni I. ter se sprijaznil z bol, krotkimi živalicami, da jih revo-lucionira.
Ves njegov predmet najnovejše revolucije je jako smešna in najraznovrstnejša ropotija: miši, špičmoh, žabe. močeradi, kro-te, "afne", gorile in svetniki.
Bog vam daj srečo pri vaši najnovejši revoluciji;
44First National Bank", organizirana leta 1863 v New Yorku, z kapitalom $500.000, je naredila dobička svoj i in gospodarjem $80,-000.000. Vsekakor je boljše biti za bankirja, "Uti šampanjec, ter se vozit] v automobilih, »kakor pa v času prosperitete delati za dolar in pol.
Smešno je slišati, ko nekateri modrijani pripovedujejo, da država lahko kontrolira truste, Ako je to resnica zakaj pa je vlada pri pregnjanju trustov vedno doživela fissko. Trusti so danes močnejši kot so bili kedsj poprej. Ne države truste, „ temver trusti kontrolirajo države.
Graftarji so vedno za kakšne nove meščanske reforme. Dokler bodo reforme, toliko časa bode tudi graft. Ne reforme, temveč novo življenje. To je. kar mi zahtevamo.
Kapitalisti pravijo, da smo delavci presiti, njim pa da se godi krivica od strani delavcev. Ako bi taki falotski izrazi bili resnic ni, bi kapitalisti hitro vrgli od sebe — breme kapital; ter se pridružili delavcem.
Majniška izdaja
Vsak razredno zaveden delavec ve, da je prvi maj mednarodni praznik proletarcev celega sveta. Da tudi mi slovenski delavci v Ameriki, kolikor je mogoče praznujemo in poveličujemo ta dan, si šteje uredništvo v dolžnost izdati "Proletarca" v slavnostni obliki, in to če bo mogoče na dvanajstih straneh.
Slavnostna številka izide 29. aprila.
Uredništvo jamči, da bo slavnostna številka 44Proletarca" nudila najboljši material za propagando razredne zvednosti med delavstvom v Ameriki.
Majniška izdaja bo tudi vsebovala razne druge podučljive članke iri opise nekaterih slovenskih naselbin v Ameriki.
Uredništvo in upravništvo se je zavezalo, da izvrši svoj del naloge kar bo največ mogoče. Drugi del naloge morate pa izvršiti vi, sodrugi. Kedor je za vstajanje proltarijata iz industrielne sužnjosti. Kedor je za boljšo prihodnjost svojih otrok — tisti pojde gotovo na delo za majniško izdajo 44 Proletarca.", kateri naj izide najmanj v
15.000 istisih.
Sodrugi, mi ne izdajamo slavnostnih izdaj za Božič in Veliko noč. Zapomnite si dobro, da ta dva praznika sta simbol suženjstva. Edini delavski praznik, n smbol vstajenja proletarcev — je PRVIvMAJ!
Prvi maj je delavski praznik, katerega so proklamirali delavci sami. Tega praznika ne dobite v nobenem koledarju ali pratiki. Knostavno zato, ker ni všeč kapitalistom, kraljem, cesarjem, papežem in drugim ljudskim zajedačem. Delavci, najljepše bode te praznovali VAfi PRAZNIK ako ta dan porabite za agitacijo 44 Proletarca". V vsako večjo slovensko naselbino mora najmanj 1000 iztisov.
• Cene so sledeče:
10 iztisov 54c; 25 iztisov $1; 50 iztisov $1.85: 75 iztisov $2.50; 100 iztisov $3.25; 200 iztisov $5.50; 300 itisov $8;00; 400 iztisov $10.00; 500 iztisov $11.50* 1000 iztisov $19.00.
Izpolnite ta kupon ter pošljite nam!
UPRAVNlfiTVU 4 PRLETARCOA", 2146 Blue Islnd Ave.,
CHICAGO. ILL.
Sodrugi: — Pošiljsm $ . . . . zs..............iztisov
Majske itsvilke 44Proletarca".
Ime..............................................
Naslov.............................................
Iz domovine.
— Nemški sodrugi v Ljubljani. Koneeiu meseca avgusta letos priredi sveža kovinarjev v Dražila nih in Stuttgartu ¡>oueen izlet svojih članov v Benetke, za katerega se je že priglasilo in plačalo pristojbino nad 1200 oseb. Med izletniki bo tudi več občinskih, deželnih iu državnih poslancev. Posredovanju slovenskega tajnika avstrijske zveze kovinarakih delavcev, sodr. Mihevca v Trstu, se je posrečilo doseči, da se ustavijo izletniki tudi v Ljubljani, kjer bodo prenočevali, na kar se drugo jutro odpeljejo v Postojno in odtod v Trst in Benetke. Izletniki pridejo v Ljubljano na soboto in se je že konstituiral odbo^ obstaja iz načelstva "Vzajemno^" sti", ter odbora kovinarske organizacije. ki bo ukrenili vse potrebno, da odnesejo nemški sodrugi s Kranjskega najboljše vtise. 44Deželna zveza za promet tujcev" je dala odboru na razpolago več albumov s slikamj. ki so se vposlali izletniškemu odfboru.
— V Kranju so ustanovili nekakšno bolniško blagajno, o kateri pravijo klerikalci, da ni klerikalna, liberalci pa pravijo, da je klerikalna. Bodi že ta blagajna klerikalna ali ne, gotovo je to, da hočejo klerikalci zavesti s to blagajno kranjsko obrtništvo m tudi delavstvo, kolikor pride v poštev, v svojo politično stranko. Glede snovanja takih bolniških blaga-jen pa smo mnenja, da so v škodo razvoju bolniškega zavarovanja, ker je vsako cepljenje takih zavarovalnih ustanov le nova ovira pri uredbi socialnega zavarovanja, ki
ga namerava država in morda se
# %
ne motimo, če trdimo, da klerikalci taka snovanja podpirajo le zaraditega, ker hočejo delati ovire glede uvedbe socialnega zavarovanja. Takega zlobnega namena sicer ne pripisujemo preprostemu obrtniku in <ielavcu, pač pa možem, ki to misel podpirajo z namenom, da bodo kovali iz takih ustanov politični in <gospodaraki kapital na škodo zavarovancev. Glede višine prispevkov pa velja to-le: (^im nržji prispevki so, tem hrflj ima taka bolniška blagajna loviti nevedne ljudi, da se jih iž-me do kosti,poleg pa Se zlorabi za klerikalne strankarske namene.
— Lep sgled božjega namestnika. — Ljubite tudi svoje sovražnike! Blagoslavljajte jih, ki vas preklinjajo! Molite zanje, ki vas obrekujejo. — Tako je učil Kristus in za njim njegovi učenci. No, kaplan Kragelj v Sodražici na Dolenjskem ne pozna tega nauka! Zgodilo se mu je nekaj človeškega. Farovska kuharica je nekega dne nenadoma zapustila svojo službo. In farani so brž ugibali Je slabo o nji, na kar je šla zaradi odvmitve javnega pohujšanja proč. To vprašanje sta raz-tepali tudi dve tercijalki pred cerkvijo. Kramarica Neža Vesel, ki je sama priznala, da so svojčas tudi o nji in župniku ljudje govorili slabo, je prijateljico se posvarila, naj se sumničenje glede kaplana in farovške kuharice raje ne raznaša okrog, ker se s tem obema prizadetima godi krivica, kakor svojčas njej in župniku. Njo je mož tako preterpail. da je zblaznela. Ali ona dobra prijateljica je ta razeovor zasukala tako, kakor da bi bila Neža Vesel kaplana ohre-kovala. Kaf>lan je zato zvedel v
notarski pisarni v Ribnici. Kot kristjan bi moral osumljenko poklicati k sebi in zaališavši jo, ji le po od pust iti, če svoje dejanje ob žsluje. Ali kaplau kot namestnik tistega, ki je zapovedal: Molite zanje, ki vas obrekujejo, bi moral brezjHigojno lepo potrpeti, kajti zopet pravi sv. pismo, trpi in potrpi ravno tedaj, če si nedolžen, ker kakšna zasluga je to zate, če trpiš, kar si zaslužil. In da se morajo tudi naši moderni božji na np*tniki fočno ravnati ¡h> Kristusovih naukih, pravi sv. pismo: Bodi vam zgled (hi, ki je bil nedolžen, pa je bil opjjuvan, bičan in križan, pa ni zinil žal besede, mar več je še na križu prosil odpuščanja za svoje sovražnike. Sodraški kaplan pa je vse te zares lepe nauke tako-le izvršil: Komaj je za črno govorico zvedel v notarjevi pisarni, je že letel na kazensko sodišče. Ko je Neža Vesel prejela obvestilo, da jo kaplan toži, je šla .k njemu in ga prosila odpuščanja, ¿e je nevedoma kaj slabega storila. Kaplan pa kot namestnik tistega, ki je svojim namestnikom izrecno zaukazal: Odpustite jim, ki vas žalijo, da vam bodo tudi vaši grehi odpuščeni, kajte če jim vi ne odpustite, vam tudi Oče v nebesih vaših grehov ne odpusti — ta božji namestnik je tudi ta nauk izvršil tako, da je žen-sko tapodil, češ kaj to meni mar. In žrtev govorice, ki se je širila po celi fari. je bila obsojena na 14 dni. To pa se je božjemu namestniku še premalo zdelo. Pritožil se je v- Novo mesto, pritožbo pa u-maknil, ko je izvedel, da je njegova žrtev v Ribnici že itak preveč dobila. Pritožila se je tudi ona. češ da tega ni zaslužila. Ugotovilo ¡>a se je, da je ta Neža ena prve vrste tercijalka, da jo je pokojni mož ravno zato. ker so tudi njo obrekovali zaradi župnika, tako tolkel, da so jo morali dvakrat poslati v norišnico. Tako žensko si je torej ta božji namestnik izbral, da dokaže kako spoštuje Kristusove zapovedi. Še pri obravnavi ga je reva joka je prosil f otipavanja, tudi eden sodnikov je prosil kaplana zanjo, toda kaplan jo je hotel le še bolj potlačiti. Ta namera se mu ni izpolnila. VzkHcni senat je imel bolj krščansko »*ce kot božji namestnik, pa tudi več pravne obzirnosti, kot sodnik v Ribnici in je kaplanov« žrtev obsodil le na pet dni zapora.
— Kako izgleda trgovski so-trudnik po krščanskem okusu?—
Priden mora biti in pameten, ne sme se pečati s politiko (proti-klerikalno že celo ne!), ne z ženskami, v gostilno ne sme, "osobi-to ne ponoči" (t.j. ob svojem prostem času), tudi kajenje mu je prepovedano in v trgovstvu mora biti izučen, znati mora tobak — kaditi ne! — pač pa vpisovati, tobačne račune voditi, fakture pisati, blago prejemati in se ne sme v svojem delu bati pomazati obleke. Priden mora biti in ubogljiv, hoditi ob nedeljah in praznikih v oerkev (in k izjK>vedit In k obhajilu!). Tudi prost je in sicer ob nedeljah od 2. do 3., sicer pa mora hiti za natakarja v trgovčevi gostilni, zvečer pa redno doma. — Tako je zbral želje svojega srca plemeniti in pobožni katoliški mož Mihael Omahen, trgovec v Višnji gori in steber klerikalne stranke. Žal, da ni v Avstriji postave, ki bi prisilila take brezsrčne kanalje, da spoštujejo v svojem uslužbencu v človeka in ga ne ponižujejo in izkoriščajo kot
Slovenci v Chicagi pozor!
Dragi Rojaki in Rojakinja:
Slov Del. "Sokol" Chicago, priredi dne 6. aprila t. ». v Narodni dvorani, vogal Center A ve. in 18. ulice že svojo prvo pomladansko veselico. Ker bode program zelo zanimiv in ker je čisti prispevek nsmenjen za nabavo orodja vabimo cenjene rojake in rojakinje da se te prve veselice mnogo šte-^lno udeležite.
Objednem se vsa slov. druitva opozarjajo,, da priredi
Slov. Del. 44Sokol" dne 3. avgusta t. 1. svoj prvi izlet (piknik) z javno telovadbo članstva in članic. K temu se slav. društva naprosijo, da na isti dan ne«prirede izletov, ker bi bil v prvi vrsti za naše kakor tudi za drnga jednaka društva slab izid.
44Novembra meseca mladi" Sokol prvikrat nastopil je: Tiakrat nam pokaži on je, koliko zmore že. Razprostila so se krila, dvignil on se je v zrak.
"Nazdar*' Sokol mladi. Ti si hraber naš junak.
JULU PERHAVE0, tajnik.
brezpravnega sužnja. Žal, da niso trgovski uslužbenei zbrani v krepki r az red n obojni organizaciji, ki bi Omahna prisilila, da bi sam zapiaoval tobak v svoji štasuni in sj>rejemsl 'blago in hodil v cerkev in stregel v svoji gostilni, ostajal zvečer doma in bil vsak teden eno uro prost — od dveh do treh ob nedeljah! **
*
Delavec, kateri dela stroje, nima nič denarja. Delavec, katferi
dela pri strojih, tudi nima nič denarja. Kapitalist, kateri nič ne dela, ps lastuje ljudi in stroje.
Ako letate od ene tvornice do druge za delom, povsod vam povedo, da imajo dosti delavcev. Kajne, Vi ste nezadovoljni ter prok lin jate, ker za vas ni prosto -rs, da bi zaslužili košček kruha. — Kapitalistično in meščansko časopisje pa proglasi vaio rnizeri-jo za prosperiteto.
NEBO
VSAK KADI NEBO CIGARETE
II10 ZA 5c
Vsak trgovec proda . vedno več NEBO o Cigaret vsaki den.
Is ksscs z «vitko« ix zisiika.
CIGARETE i:
I ros je aeivetii ■speli v Aroe-rikl ker m Mre j¡

II VABILO NA ZABAVNI VEČER i:
katerega priredi
DR. "ZVESTI BRATJE" $TV. 6.
- - . - Garrett, Pa •=—=———
Dne 2$. marca v A. Po|e in M. Hočevar prostorih * AUegheny ;;
Vsi ¿lani in druga druitvs se uljudno vabi, danss blagovole rssveseliti s svojo prisotnostjo. Za dobro postrežbo in vse stransko zabavo bo skr-
*	ODBOR.
....................................ffM.........
< ►	o
J Vabilo na prvi veliki koncert 1
i •
i. 2.
3.
4.
5.
6. 7.
'	katerega priredi--—-
SLOVEN. SOCIJALISTIČNl' PEVSKI ZBOR
"PLANINSKI RAJ"
SKUPNO S PEVSKIM IN IZOB. DRUŠTVOM
"BLED", Franklin, Pa.
V soboto dne 29. marca 1913
—— ob 7. uri zvečer	■——
v Hrvatski Dvorani na 7. cesti
—m Johnstown, Pa. ■
PROGRAM
Slovenec sem, dr. G. Ipovec............poje ibor "Planiski raj"
Delavska himna, I. pl. Zajec....................poje dr. "Bled"
Marseillaise........!.............poje "Planinski raj" in "Bled"
Eno devo le bom ljubil, Hr. Volar i*, .pojeta 'Planinski raj' in 'Bled'
Jaz bi rad rudečih rož, Prelovec Hude..............poje "Bled"
Mladini, H. Hajdrih........................poje "Planinski raj"
Prosta zabava in ples.
V obilni poset se priporoča
ODBOK.
PEQL
ITABBC
IZPREVOD
Maksim Gorki j :
Pob vaški cesti, ined belimi nov-natimi točami, se vije s divjem vpitjem nenavaden izprevod.
Gruča ljudi prihaja, prihaja na tesno in počasno — pomika se na prej liki velik val in »predaj ko raka konjiček, smešen dolgodlak konjiček, ki žalostno poveša glavo. Ce vzdigne sprednje noge, potem zmaj* z glavo tak» čudno, kakor bi hotel z gobcem razriti cestni prah, in če premakne zadnjo nogo, se zniža hrbet skoraj do tal, kakor da se zgrudi še isti hip.
Na sprednjem delu kmečkega , voza je privezana na vrvi z rokama mala, naga, mlada ženska. Hodi čudno, od strani, njena glava, z gostimi, zinrsenimi, temnimi lasmi, je vzdignjena, široko odprte oči gledajo v daljavo s topim, brezpomembnim pogledom, v k a terem ni nič človeškega ... Na njenem telesu je polno modrih in škrlatasto rdečih, okroglih in podolgovatih madežev, njena ^eva močna, dekliška stran prs je raz mesarjena in kapljica za kapljico krvi prihaja na površje . . . Kri tvori po vsem telesu rdeč trak, in na levi flogi do kolena, trak, ki je po ključni kosti pokrit z debelo plastjo prahu. Če vidiš telo, misliš, da je po vsem telesu odrezan dolg trak kože; in telo ženske je moralo biti že pred dolgim ča som raztepeno s polenom — bilo je nenavadno oteklo iu strašno modro.
Vitke male noge se komaj dotikajo tal, tek) je vpognjeno in se maje semtertja in nerazumno je, da še more stati na nogah, ki so kakor telo gosto pokrite z raodro-rdečimi madeži, da se ne zgrudi in obvisi na yrvi, se drsa za vozom -po prašni, gonki cesti . .j.
Na vozu stoji visokorasel kmet v beK srajci, s črno debelo kapo. izpod katere se v sipi je čop sdečih las na čelo; v eni roki drži vajeti, v drugi bič, s katerim udarja enkrat po konjevem hrbtu, drugič pa po telesu žene, ki je Že ta-i ko vse razbito, da nima nič več oloveŠke oblike. Oči rdečelasega kmeta ae svetlikajo v satanskem veselju in njihova zelena barva odgovarja rdečim lasem.
Do komolcev zavihani rokavi odkrivajo močne, mišičaste roke, ki so gosto porasle z rdečo dlako; v njegovih odprtih ustih je polno ostrih, belih zob, in semtertja zav pije kmet s hripavim glasom:
"N-nu . . . copernica! He! Nu-u! Tako! Tu imaš eno! Ne tako bratje!! . .
In za vozom se vali množica in vpije, rjove, žvižga, se smeja . . . podpihuje . . . Mali dečaki letajo . . . pridrve k ženi, ji zakričijo zasmebovalno besedo v obraz. Potem prevlada smeh množice vse druge zvoke in tudi tank pisk biča po zraku . . •
Ženske prihajajo z vznemirjenimi obrazi in blisketajočimi očmi .. . Možje prihajajo m vpijejo kmetu na vozu nekaj besed ... Obrne se k njim in se glasi^p zasmeje, ko odpre na široko usta. Udarec z bičem po telesu žene... Dolga, tanka vrvica se ovija ram in rok. Tu «potegne kmet vrv; žena strašno zavpije m pade, pre-obrnivši se na hrhet v prah . . . Veliko izmed množice jih priskoči in se jih nagne nadnjo ter jo pokrije.
Konj se ustavi, a za trenotek že gre dalje in osramočena Žena se pomika, kakor poprej za vozom. Počasi korakajoč maje siromašni konj glavo, kakor bi hotel reči:
"Glejte, kako nizkotno je biti žival. K vsaki reči si lahko prisiljen . . ."
In nebo — južno nebo je čisto — nobenega oblačka ni videti in prostovoljno razsipije poletno solnce vroče žarke . . .
Anton Čehqv:
UMOTVOR.
i
Aleksander pomežikne z očmi, položi rok# predse stopi v delavni «v> zdravnika dr. Košeljkova. V roki ima nekaj zavito v številko 223. "Borznih novosti"; na obrazu se mn pozna, da je v zadregi.
"No, moj dragi mladeniči"mu zakliČe »dravnik. "Kako se počutite! Kaj mi imate naznaniti veselega!"
Aleksandra pomežikne z očmi, položi roko na srce in pravi ■ strastnim glasom: "Moja mama
Vas pozdravlja, Ivan NikolajeviČ, in se Vara srčno zahvaljuje
Edini sin sem svoje mame in Vi ste mi rešili življenje: me ozdravili nefarne bolezni in . . # nisva vedela, kako hi se Vam zahvali 1» "
"Kaj to, mladenič!" ga preki ne zdravnik, kateremu je bilo dovolj zahvaljevala. "Izvršil sem je, kar bi vsakdo storil na mo jem mestu."
"Kdinec sera ... v skromnih razmerah živeči iu Vas ne moreva primerno odškodovati za Vaš trud, in . . . jako miično*nama j«, gospod Zdravnik; pa vendar, mama in jaz . . . edini sin, Vas prosiva silno, kot znak najine hvalež nosti ... da sprejmete ta predmet, ki . . . Zelo dragocen predmet iz starega brona . . . redek u motvor."
"Ni vzroka!" odgovori »drav ni k in namrči čelo. "Čemu to!*|
"Ne, prosim, ne odklonite!" mrmra Aleksander in razvije sve žen j. "Z odklonitvijo naju le še žalostite ... To je zelo lep pred met ... iz starega brona . . . Po dedovala sva ga po rajniku očetu in ga hranila kot drag spomin . . Moj oče je kupoval stare kipe in jrh prodajal ljubiteljem ... Se daj nadaljujeva z mamo to reč.'
Aleksander razvije predmet in ga postavi na mizo. Predmet je srednjevelik, umetniško izgotov Ijen svetilnik iz starega brona. Predstavlja skupino; na podstav ku sedeta dve ženski postavi \ Evinem Jcostumu. in sicer v taki pozi, da sem premalo drzen in vročekrvin, da bi mogel to opisati Postavi »e smejeta koketno in izgledata — če hi ne imeli nalogo, da držita svetilnik — kakor da bi hoteli vsak hip skočiti s podstav-ka in uganjati razuzdanosti, na katere bi bilo že misliti nespodobno, dragi čitatelj.
Zdravnik opazuje darilo, se pra ska počasi za ušesom, kašlja in se useku je v resnobnem premisleku. "Da, rCsnksro je zelo lep kip,"
mrmra, "ali
kako bi se izra
zil, nekaj nenavadnega . . . premalo salonsko ... Ni več dekoltira-no, ampak bogve kaj je to ... " "Kaj mislite! Čemu!" "Vrag v kačji podobi si ne bi mogel izmisliti kaj bolj frivolnega . Tak izrodek domišljije postaviti na mizo. to je nekaka ones-nažba stanovana."
"Imate čuden nazor o umetnosti!" odgovori Aleksander razžaljen. "To je umotvor prve vrste, le opazujte ga natančno! Toliko lepote in krasote, da Vam pobožno čuvatvo prepoji vso dušo in v grlu začutite bližajo^ se solze, Pri pogledu na toliko lepoto pozabite na vse posvetno ... Opazujte, kakor je treba, kako ginjeno, kako hipno, ksko izrazito je vse to!"
"Vse to razumem prav dobro, moj dragi," ga prekine zdravnik, "ali jaz sem družinski oče; tukaj se pode otroci, večkrat so tudi dame tukaj."
"Opazovano z gledišča velike množice." odvrne Aleksander, "se vidi ta umetnina gotovo v drugačni Tuči . . . Toda bodite vzvišeni nad množice, gospod zdravnik, tembolj, ker z odklonitvijo razžalite globoko mene in mojo mamo. Sera edinec svoje mame . . . Rešili ste mi življenje ... In za zahvalo Vam darujeva zelo dra goceno stvsr. in ... in žalosti me samo, da nimate k temu svetilni-kn enačice."
"Zahvalim, moj dragi, mladi prijatelj ;sem Vam zelo hvaležen; priporočite me Vaši gospe mami! . . . A resnično, recite sami, otroci skačejo tod okolu, večkrat so tukaj tudi dame. — No . . . sicer... naj ostane tukaj! Z Vami ni govoriti!"
"No, potem sva se tako sporazumela!" odgovori Aleksander vzveseljen. "Postavite svetilnik semkaj poleg vase. Skoda, da manjka enačiea. Preškoda! Pa zdravi, gospod zdravnik!"
Ko odide Aleksander, opazuje zdravnik dolgo svečnik, se praska za ušesom in premišljuje.
"Lep umotvor, ne da se prigovarjati." pravi sam sebi, "in škoda bi ga bilo zavreči . . . Nasprotno, cibdržati ga v stanovanju, je nemogoče . . . Hm! . . . Težka naloga! Komu bi ga podaril! Ah kara hi ga daroval v dober namen!"
Po dolgem premišlevanju se domisli dobrega prijatelja, pravnega zastopnika Ubova, kateremu jo dolžan iz neke pravde.
"Dobra misel!" pravi zdravnik sam sebi. "Kot dobremu prijatelju bi mu bilo težko »prejeti od men« denar; torej bi bilo zelo primerno, če bi mu izročil kaíko darilo. Hočem mu ponesti to pres neto re8! Ugodno je, da je mlai in lahkoživ ..."
Stvari ni odložil, napravi se, vzame svetilnik in se pelje k Uho-vu.
IVavnega zastopnika dobi na domu "Ddber dan, dragi prija telj!" pravi, "Hotel sera s tebo, govoriti . . . Pridem, da se ti za hvalim za tvoj t ruti, moj dragi Denarja ne bodes hotel sprejeti vzemi vsaj to maleukost tukaj, . je nekaj elegantnega!"
Pri pogledu na umotvor je bi' pravni zastopnik nepopisno vzhi-čen.
"Na to je enkrat posrečena stvar!" zakliÄe smehljaje. "Za vraga! Kaj si ti vražji dečki, u metniki, izmislijo! Veličastno! Čudežno! Vzhiéeno! Kje si dobil to mično stvar!" —
Potem, ko se sodni zastopnik oprosti svoje navdušenosti, pogle da plašno k vratom in pravi: 'Toda vzemi svoj dar nazaj, dragi prijatelj! Ne moram sprejeti . .
"Zakaj ne!" vpraša zdravnik prepaden. .
"No, ker . . . Moja mati prihaja .večkrat k meni, tudi klijenu . Ravnotako se sramujem pred slu-
JEZUITJE.
gam."
"Ne, ne, ne
, Odkloniti pa ne!" odvrne zdravnik in napravi z roko kretnjo, kakor da bi se ho tel braniti. To bi foila od tebe po dlost! Saj je umetniško izgotov ljeno delo . . . Glej je, kako miČ no . . . kako izrazito ... Ne bese de več! Žališ me!"
Če bi vsaj nekaj smokvinih listov pokrivalo ..."
Toda zdravnik obnovi svojo bra nečo kretnjo z roko še bolj energično in leti iz Uhovega stanovanja. Zadovoljen, da se je oprostil dam, so pelje domov.
Ko odide, motri sodni zastopnik svetilnik, ga gladi od vseh strani in si, ravnotako kakor zdravnik, dolgo beli glavo z vprašanjem, kaj bi napravil z darilom.
Čudovito lepa stvar, si misli: in v stran vreči je škoda; a obdržati jo je neprilično. Najbolje je: podarim jo Itomu ... Že vera — danes zvečer hočem izročiti svečnik komiku Šaškinu. Drhal ima rada take reči m danes je ravno predstava na Saškinoto korist . . .
Rečeno, storjeno! Zvečer je skr bno zaviti svetilnik izročen komi ku Šaakin«. Ves večer hodijo komiki v fcaškinovo nspravljslnico. glasno in vihamo, in občudujejo darilo; ves čas divja v naprav-ljalnern salonu uzhičen hrup in rezgetajoč smeti. Če pride igralka pred vrata.in vpraša: "Smem vstopiti!" portem hitro odgovori hripav glas komika: "Ne, ne, ljuba koleginja, nisem še napravljen!"
Po predstaVi reče komik, drgetajoč z rameni in z razprostrtima rokama: "Na, kje hočem pustiti to gnusno stvar! V moje privatno stanovanje pridejo večkrat, igralke! To ni nobena fotografija; v mizni predal je ne morem skriti!"
'Prodajte, gospod Saškin!' mu svetuje brivec. "Tukaj v predmestju stanuje žena, ki kupuje stare kipe . . . Peljite se tja in vprašajte po gospe Smirnovi. Vsak jo pozna."
•. • •
Komik je slušal nasvet . . . Nekaj dni zatem je sedel zdravnik Košeljkov v svoji delavnici, prst je položil na Čelo in je mislil o kislinah. Naenkrat so se odprla vrata in Aleksander Smirnov je vstopil hitro. Njegov* obraz se je smehljal, da, žarel celo, m njegovo vedenje je naznanjalo, kako da» je srečen. V rokah je držal nekaj v papir zavitega.
"Gospod doktor!" je začel za-sopljen. "Koliko veselje! Posre čilo se je nama dobiti enačico k Vašemu svečniku! . . . Mama je tako vesela! Edinec sem . . . Re šili ste mi življenje ..."
In tresoč se od črezmerne hva-ežnosti, je postavil Aleksander svetilnik pred zdravnika. Zdravnik je odpri usta in hotel nekaj reči. ali molčaJ je: jezik mn je bil kakor otrpel.
Problem, na kakšen način bi živeli, morajo rešiti delavci in nik-do drugi. Kapitalisti imajo ta problem že davno rešen, zato »e ga sedaj tako boje zamenjati.
Jezuitski red je v organizaciji hirarhije katoliške cerkve velike važnosti. On daje tej hirarhiji e lit ne vojake. Ta red dela danes še živo v dosego svojih namenov in socializem ga najde povsod na svoji poti. Dobro, da se pove, kaj je iezuitski red. Ker je celo "Slo venec", priznal zgodovinarja An gleža Tomaža Macauiay kot precej objektivnega, naj citira mo, kar piše on o jezuitih: "No bena verska družba ni imela to likoizboruih mož,, nobena ni raz tegnila svojega delovanja po takt velikem delu sveta in v nobeni ni bilo toliko popolne edinosti mi šljenja iu izvrševanja. Ni ga bilo kraja na zemlji, ne steze speku tati vnega ali praktičnega življenja, na kateri ne bi bilo najti jezuitov. Bili so svetovalci kraljev. Kazbistrovali so latinska pisma in izdali so cele bukvarne: polemika, kazuistika. zgodovina, razprave o optiki, aleeične ode, izdaje cerkveni^ očakov, madri-gali, katehizmi in obrekovalui spisi so bili zastopani u duševnih proizvodih teh mož. Višja izob-brazba mladine je bila skoraj vsa v njihovih rokah in vodili so jo z vejikó spretnostjo. Našli so pot, po kateri se pride do duševne izo brazbe, ne da,bi se duh emancipi-ral. Njihovi sovražniki morajo priznati, da niso imeli para v vodstvu iu vežbanju duha mladine. Povrh tega so j?ojili .z vztrajnostjo in ljubeznijo umetnost govorništva, posebno na leči in sicer z uspehom. &e z večjo pridnostjo in večjim uspehom so bili delavni v spoveduici. V katoliški, Evropi so vedeli za tajnosti vsake vlade in skoraj vsake višje stoječe fa-milije. Hodili so iz ene protestan tovske dežele v drugo v nebroj nih oblikah: Kot veseli, lahkoživ-ni kavalirji, kot navadni kmetje, kot puritanski pridigarji. Prišli so v dežele, v katere ni pripeljala prej nikogar ne trgovina, ne radovednost. Bilo jih je najti v oblekah mandarinov kot paznike zvezdarue v Pekingu, med divjaki Paraguaya učeče divjake z mo-tiko v rokah začetke kmetije. Ali kjerkoli so bivali in karkoli so delali, njihov duh je bil isti: Neumorno skupno delo za skupno stvar in brezpogojna ubogljivost napram centralni oblasti. Nobeden med njimi si ni izbral sam svojega stanu, ne svojega domovanja. Ko ima jezuit ob polarnem krogu ali ekvatorju stanovati, ali vse življenje v vatikanu rude urejati, ali rokopise prebirati, ali nagim barbarom razlagaj kako grdo je jesti človeško meso, za to se 011 ni brigal, to vse je prepuščal v vsej ponižnosti drugim. ('e so ga v Lirai potrebovali je bil s prvo odhajajočo ladjo na antlantiškera oceanu, ako so ga v Bagdadu potrebovali, se je s prvo karavano vlekel skozi puščavo. In Če mu je prišel klic, da mora v kraj, kjer »i je manj življenja 8vest kakor volk, kjer velja za hudodelstvo, ako ga kdo prenoči, kjer so mu kazali na razgled postavljene glave njegovih redovnih bratov. Česa se ima nadjati, je šel brez ugovora, brez strahu v svojo usodo.
Ta heroični duh med jezuiti še ni ugasnil. Ko je prišla v našem asu strasna bolezen v Evropo, ko je bojazen pred njo v nekaterih mestih trgala Vse družbinske vezi» ko so posvetni duhovniki zapustili svoje očete, ko ni bilo zdravniške pomoči z zlatom za-plačati, ko je najmočnejše naravne nagone ugasnila ljubezen do življenja: Tudi tedaj je stal jezuit ob postelji reveža, katerega so iskup in župnik, zdravnik in po Utrcžnlk, oe^ mati zapustili in nagibal se je k zastrupljenim listam, da ujame zadnje besede spovedi, pokazujoč umirajočemu Uliko umirajočega odrššenika. | Ali s čudavredno strpljivostjo. nesebičnostjo in požrtvovalnostjo, po kateri se je ta red odlikoval, so pa bile združene tudi velike nečednosti. Ni se neresnično trdilo, da ga je izredna krepost, duha, vsled katere jezuit ni maral za udobnosti življenja in ni dosti štel svojega življenja ter svobode, delala tudi nepoštenega, neusmiljenega, da mu je bilo vsa ko sredstvo v dosego njegovih smotrov, v korist njegovega ve-roizpovedanja dobro in da je le prepogostoma v koristih vere vi del koristi svojega reda. Trdilo se je, da se najde lahko v vseh naj-
ADVERTISEMENT

		1
Avstr, Slovensko	.AKT jSr	Bol, Pod. Društvi
U«um»*!J«IM M. Mftuvmr* mi.	Vji'"	bkoriwrimw M ffWawS IMS v tfrtevf Ímuu

Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans
I'odpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Mineral, Kans Tajnik: JOHN OBRNE, Boz 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry Kans Zapianikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kans
NADZORNIKI: PONURAC JUR&E, Box S57, W. Mineral, Kaus ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
pršili koinplotih, o katerih spri-euje zgodovina, jezuitska roka, da je jezuit stanoviten le v naklonjenosti napram svojemu redu, da pa je v nekaterih krajih najnevarnejši sovražnik svobode iu v drugih občnega reda in miru zmage, s katerimi se hvali, da jih je privojeval v prid cerkve, so po spričevalu velikih mož te cerkve bolj navidezne nego istinite Z velikim uspehom je spravljal ta red svet pod oblast katoliške cerkve, ali to je tlfclal s tem, da je krojil cerkvena določila, ka kor jih je ravno rabil. Pravi, da je veliko ljudi spreobrnil, ali drugi pravijo, da je spreobrnjenceip zakrival pravo vero in da je dru gim privolil uklanjati se starim bogovom, da se izognejo prega njaju, če so le na tihem zmolili očenaš. Tako se ni ravnalo samo v ajdovskih deielah.
Ni se bilo čuditi, če so drvili ljudje iz vseh, tudi iz najvišjih stanbv k spovednicam jezuitov, ker nihče ni zapustil teh spoved-nic nezadovoljen. XV njih je vedel ta spovednik vsem prav napraviti. Bil je le toliko strog, da ni pustil hoditf onih, ki so pred njegovim duhovenskim tribuna-lom klečali, v cerkve dominikan-cev ¿p frančiškanov. Če je imel jezuit opraviti z resnično pobožno dušo, je govoril najlepši jezik cerkvenih očakov, ali za one, in ti so najštevilnejši, ki imajo toliko vere, da postanejo nemirni, če so krivično ravnali, pa ne toliko, da bi krivice ne storili, je imel druga zdravila. Ker jih ni mogel od greha odvrniti, je gledal na Jo, da jim je kesanje prihranil. Njegova lekarna je imela raznovrstna mila, zdravila za razno-vrste bolnih vesti. Po njegovih redovnikih pisane in po genera-ih odobrene knjige jezuitske so imele tolažila za hudodelce vseh stanov. Iz njih se uči bankrot-než, kako se skriva brez greha premoženje pred upniki. Služabnik se uči, kako brez greha svojemu gospodu s srebrno o-pravo lahko uide. Hudobnež do-»i v njih zagotovilo, da sme krščen človek orenašati pisma zagonskih žensk njihovim ljubimcem. Francoski plemenitaši so dobili od njih sodbo, da je dvoboj dovoljen. Goljuf je dobil toliko prostora, da je zadostil za uničenje pogodb in pričevanj. Zares, če je človeška družba dalje obstajala, če sta življenje in lastnina bila sigurna, se je zahvaliti poštenosti in huipaniteti, ki so za-državali ljudi storiti, kar je družba jezuitov spoznala kot pravo in vestno.
Tako je bilo čudno dobro in hudo spojeno v značaju teh slavnih redovnikov, pa ravno v tej mešanci je tajnost njene velikan ske moči. Le hinavske narave ne bi mogle priti do take premoči j. tudi strogi moralisti ne; le možje, ki so odkritosrčno bili nav-lušeni in so s to navdušenostjo «tremili po velikem smotru in ki niso bili izbirčljivi v sredstvih, so zamogli nridohiti tako moč.
Tako Macaulay. Ali so jezuitje še tega duha in teh lastnosti tega ne bomo razmotrivali. Ali v Ameriki jih imamo, tp imajo svoje šole, katere se spozna v boju rimsko katoliških škofov proti drugim vernikom in delavcem, ki se borijo za zboljšanje svojega položaja. Vse je dobro v dosego njihovih namenov, tudi prijatelj-
ski objemi. S temi šolami ima tu di socializem opraviti.
OGLJU.
Luciano Folgore ;\
Prev
1 A. G. /
Črni kruh strojev, ki kliješ iz žrel rudokopov in se kopičiš v neskončnih skladih ob dolgih potih tovaren; veliki kruh, zveneč od plamtečih energij, ki iz svojega zlatega trebuha izpuščaš brezlične harmonije plamenov,	i
zapoj s svojimi zbori blestečiisi himno upora, zapihaj v trombe vetrov svoje hrepenenje, o oglje! Tiščal je na tebi neskončni tlak stare zemlje; črna tema je zdela v mirujočih votlinah
in noči daljnih davnin so mučile brez prestanka tvoje misli snujoče.
A iz skrivnostnega sn& ______
je k solnčnemu hrepenenju te zbudila zveneča lopata. Zrušile so se v rove blesteče plasti in v nove boje
so silni nevzdržni izbruhnili skladi ogromni.
fZakipi, oglje žareče, m zam-am i s puhom peči te male dni
zdanjosti naše neznatne. Dim naj bo tvoja molitev v ceveh, grožnja naj razposajeni bo godbi kotlov rujavih in gorka toplota za roke zamr-
zle, kjer spč še
od brezkončnih pomladi najdrznejše misli najslajši glasovi, vse navdušenje, ki uporno se širi * /
in se hrupno razlije
čez cesto, ki vodi
do zvezdnatih mest..	/ .
i
Zakipi, o oglje v plainenečih
grmadah in razžari vsemir. ki v času pripravlja Prihodnost. Povej s svojo pesmijo ognjeno da nočeš za svoje plamene rok. ki omahnejo plahe, da nočeš mladih junakov sreš, da hočeš genije uma. da jih hraniš s plameni in nasitiš z energijami in potem jih zaseješ	,
v brazde globoke življenja. Zlato se žetve neizmerne * bo v njivah valovilo, bolj zdravo bo dihala zemlja in bolj še se bodo napele mišice v boju,
in kjer zdaj ima zmagujoča % smrt
taborišče, razgube se % megle bojazni.
Pravijo, da je socializem proti božjim odredbam. Tu nekje mora biti pomota. Ako bi bogu ne bili všeč socialisti, potem bK njemu ne bilo potreba druzega storiti kot sa mo misliti, da je socializem nepotreben jn vsi socialisti bi se na-mah spreobrnili v navdušene republikance in klerikalce. Po logiki sv. pisma je božja volja, da se socialisti vedno bolj predrzno obnašajo.
PIOLBTABIO
7
I Stranka
............ft»»»»*»*
Witt, m.
Naaaaajam vsem eodrutfoni na ¿ega kiaba, da se bodo od sedaj aaprej vse redne mesečne seje v «le vsaki prvi četrtek v meaee «t> sedmi uri ivečor v navadnih
•roslorik
«febn Tavornik, tajnik,
■oc. kluba ste v. 84.
■v. "Patriku", kateri ima tako epe in zVeote podanike. (Cas je ze, da bodemo enkrat tudi nase kolege okoli "Glas Naioda" uprs sli, če imajo tudi oni sv. 44Patri-ka" za patrona.)
u,
je
I Breezy Hill Kans.
tukajšnja "Dickinson Co", japfla rov štev. 6. Splošno se grf-TOri, da v kratkem času zapn s, snega. Že sedaj je okrog 200 pre ■ogarjev prizadetih.
3 proletarskim pozdravom
John Lek|e.
NOROSTI.
—	Neki pijanec je zadnji torek ustrelil grškega kralja Jurija v Soluna.
—	Predsednik Wilson je urad bo Čeatital ruskemu carju, kateri praznaje tristoletnico vladanja svoje trinoake in rabeljske rodo vine. Fino! Wilson je pač d-e m-o k-r-a-t!
—	Neki protestantski duhovnik v Sallemu, 111., je pred kratkim vodil celo drhal od salnna do sa
Iona. ki je razbijala šipe in ste klenice in iztakala pijačo na uli eo. Ta duhoven pač ne da dosti na molitev — on ima več vere v direktno akcijo!
—	Jeklarski trust je sklenil vse svoje tovarne v So. Chicagi pobarvati z belo barvo. Delavci, ra-dujte se!
—	Boweryeva komisija i New Yorku poroča, da je v Zedinjenih državah 4,500.000 dalevcev brez dela. Prosperiteta!
—	Wilsonova vlada je priznala razbojniško Diaz-Huertovo vlado v Meksiki. ki temelji na umoru in ropu. Kitajske republike pa če ni priznala. Lepa "demokracija" vlada v Washiugtonu!
—	Stari trinog Porfirio Diaz in miliarder J. Pierpont Morgau potujeta skupaj iz Egipta proti Ameriki. Diaz je med potjo kre nil proti Rimu, da obišče papeža. Campagnia bella!
NAMESTO IMEN — ŠTEVILKE
Kapitalisti zaznamujejo svoje sužnje s številkami kakor čredni-ki na Zapadu svojo čredo Delavcev ne poznajo in ne kličejo po imenih, temveč samo po številkah kakor kaznjence v jetnišni eah. To je pač v soglasju z današ njim sistemom, koje delovna sila komoditeta na trgu in se prodaje in kupuje kot vsako drugo blago.
V tovarnah American Window Glass kompanije v Derry, Pa., je bilo pred nekaj dnevi več sužnjev ubitih. Koliko — tega ne poročajo, kajti to ni važno! Ko so hoteli poizvedeti za imena ponesrečen-oev, odgovoril je poslovodja: "Njih imena so nam neznana. Po znali smo jih le po številkah."
Tako so reveži izginili v večnost kot muhe, ne da bi kdo vedel, kdo so in od kod so. Lep sistem! Živio kapitalizem! — z drugi strani pa slišimo, da bi socializem uničil individualnost, človeka. Za Kriščevo voljo! — če socializem delavcu ne bo zatajil drugega sa, v imena delavcu ne bb zatajil in ga nadomcatil z numaro". Indivi dnalnost v kapitalistični družbi, kolikor pride mezdni delavec v poštev, je pravi "joke \ ■
Pobožni irski železniški skebje romali na "božjo pot".
Turlington, N. J. Pobožni Irci, kateri na tukajšnji železnici oprav ljajo umazano službo "skebov", so se za en dan odtrgali od svoje imenitne službe, da dostojno po-easte svojega patrona, sv. " Patri -ka" paradno v cerkvi. (Čudno, jako čudno, da imajo tudi skebi svojega patrona, zaščitnika in svetnika v nebesih). Štrajkarjem se je seveda neumno zdelo, zakaj da bi hodili ti skebski junaki še svetnika dražit, ter so jim hoi eli nekoliko pomagati, da bi te pobožne dušice prej ko mogoče dospele do cilja svoje romarske poji. Ako bi lepi božjepotniki ne imeli za varstvo celo vojsko angeljev varuhov, bi vsekakor imeli lepo "božjo pot". Nad ito policajev je moralo korakati poleg Irskih bratcev, da niso potili krvavega križe-flrega pota, katerega so jim name-i razkačeni Štrajkarji. Slava
700 deklet zapuztilo tovarno ta porcelanske izdelke
Kast Liverpool, Ohio. Sedemsto deklet, zaposlenih v tukajšnjih, tovarnah za izdelovanje porcelana je odšla na štrajk. Strajkarice zahtevajo 8 urno delo, boljšo plačo in pripoznanje uuije. Bossi se sedaj še predrzno obnašajo, pripravljeni so pač ustrečti vsem lrugim zahtevam, samo glavne zahteve štrajkaric, namreč pripoznanje 1. W. W. unije, delodajalci pod npheniiui pogoji nečejo pripoznati. Ako bodejo dekleta uatiajale, bodejo tudi to zahtevo lahko dosegle, in sicer že zaradi tega, ker družba od nikoder ne more dobiti skebov.
"Amerikanski Slovenec" namiguje svojim čitateljein, da je Alekso Sinas morilec grškega kralja Jurija — socialist. To je ravno taka laž, kakor je bila ostudna laž prekooceunskih klerikalnih listov, kateri so pisali, da je bil klerikalec "Kunshak" kateri je umoril socialističnega državnega poslanca Schuniaiera — socialist. Mi ne/ trdimo, da je "Grk" &in%s klerikalec, ker ne-čemo našim nasprotnikom delati krivice. Mi smo za načelni boj, ne pa za laži. Ravno tako pa tudi odločno odklanjamo podtikavanja, da bi bil "Sinas" socialist. Vsaj mi nič ne vemo o tem. Kolege okoli A S. pa uljudno prosimo, da naj bodo malo bolj dosledni, ker drugače se vas bode sraraova vaš učenik..
Socialisti nečejo od vojne ničesar slišati.
Po eelej Franciji posebni pa v Parizu razvila se je živahna anti-militaristična propaganda proti novemu vojaškemu zakonu, kateri hoče zopet upeljati 31etno vojaško službo. Kot posledica te anti-mili-taristične propagande in nezaupnica novemu kabinetu ter pred sedniku Poincare — je bila velika demonstracija v Parizu, katero pa so mislili izvižgati rojalisti, kar jim pa ui uspelo.
Komaj je predsednik shoda odprl shod, so se rojalisti na vse grlo začeli dreti rekoč: "Mi hočemo Alzacijo." 4'Ves svet do reke Rena mora biti zopet fran eoski." "Dol z Jauresom."
To je bilo seveda začetek nemi rov. Socialisti so jim takoj od govorili: "Dol z btrržoazno vlado! Dol z militarizmom! Dol z tri letno vojaško službo." Socialisti videč, da je nemogoče obdržava-ti shod in govore, dokler bodejo v dvorani pritepeni rojalisti, ka teri so bili najeti od vlade, da motijo zborovalce — so ubrali najkrajšo pot. Pometali so nepotreb ne rojaliste na ulico, in peterica razgrajačev je menda tudi težko poškodovanih.
Kadar je bila dvorana čista od rojalističnih razgrajačev se je shod pričel. Med shodom se je pred dvorano zopet nabralo kakih 500 rojaliatov, katere pa policija ni pustila v dvorano. Rojalisti razjarjeni da ne morejo razbiti shoda, so se pridušali, da bodejo socijaliste pretepli, kadar bodejo zapuščali dvorano. Ko pa je po shodu 1000 socialistov v demon strativnem obhodu korakalo po ulicah in prepevali "Internacio nolo", — ni bilo niti enega roja lista na spregled.
Tukaj je zopet eden dokaz fto-leg brezštevilnih druzih, da je socializem edini, kateri stoji na braniku za interese delavskega razreda. Edino le socialisti gredo na ulico ter odprto povedo, da proletarei ne žele vojne temveč kruha. Tudi mi se pridružujemo našim francoskim sodrugom. ter kličemo buržoaziji: Doli z vojno!
Socialisti zmagali zdrukene kapi tali stične stranke.
V Two Harbors, Minn, io bile seda; mestne volitve, pri katerih so izšli socialisti kot zmagovalci. Stare, do kosti korumpiranc stran ke so uvidela, da niso v stanu premagati socialistov, ako so razcepljeni v republikanski in demokratski tabor. Zvesti )>ratci, kateri so še vedno bili eno in isto, so sprevideli, da ne gre drugače, kakor da poskusijo metodo, katero so goapodje kapitalisti uredili v Milwaukee. Združili so se vsi
^upaj v sladki nadi, da na ta način premagajo socialiste. Prišlo pa je drugače. Socialisti so poželi združene kapitalistične nasprotnike tako, da jih bržkotne ne bode več veselilo utikati nos v mestno upravo. Kandidat združineh kapitalistov za župana: E. P. Christenson, je dobil 372 glasov. Dočiin je kandidat za župana na soc. tiketu, kateri se je moral boriti proti združenim kapitalistom, kateri pri takih prilikah ne šte-dijo denarja — prodrl z 420 glasovi.
[Socializem maršira vedno naprej, vkljub temu, da nam meščanski kolegi pri G. N. predba-civajo, da ga neokretno propagiramo. Imamo pač več sreče, kakor pa oni pri naprednih jedno-tah.
NAVEČJA SLOVENSKA FAR MARSKA NASELBIAN V AMERIKI.
Charles Edward Rüssel.
Dne 6. aprila, ob 2:30 popoldne bode govoril v "Princes Theatre" na Clark St., zraven Jackson Boulevarda, C. E. Russel.
Rüssel je eden najboljših (če že ne najboljši) pisatelj in časnikar v Ameriki. Slovenskim delavcem, kateri žele slišati dobrega socialističnega govornika, priporočamo, da naj se tega shoda udeleže.
Strajkarice v Pittsburg, Pa. nečejo verjeti Oliverjevemu blufu.
Oliverjevi štrajkarji v jeklarni industriji, po večini dekleta, so dobili obvestilo od tvorniškega ravnateljstva, tla vsakdo od štraj-karjev, kateri bi se predrznil pridružiti kakšnemu demonstrativnemu obhodu po mestu, da potem nikdar več ne dobi dela pri "Oliver" družbi, štrajkarji pa, namesto da bi upoštevali ponižni nasvet zvezinega senatorja Oliverja — so pa ukrenili drugače. Takoj se jih je zbralo nad tri tisoč skupaj, ter v lepem sprevodu odkorakali z delavskega predmestja v mesto pred soeialistieno dvorano. Ko so se pred socialističnim domom njihove vrste še zdatno pomnožile, so odkorakali skupno čez most ua Wood St. in Oliver Ave., kjer ima njegova ekselenca "United States" "senator Oliver' svojo pisarno. Gospodu senatorju so potem delavci in delavke zape li zastonj en par lepih delavskih pesmi, kar mu pa gotovo ni bik) všeč.
V sprevodu so nosili štrajkarji mnogo zastav in pomembne napise, kakor: "Dvanajst ur za 60 centov." "Lincoln je osvobodil črne sužnje. Pomagajte osvoboditi "SVOBODNE" Oliverjeve bele sužnje". Demonstracijska parada se je zvršila v najlepšem redu, vkljub temu, da so nekateri poli caji skušali izigrati štrajkarje, da bi potem imeli vzrok jih pometati v ječe. Štrajkarji upajo, da bodo kmalu dosegli zmago. Ne le, da se dobro razumejo, temveč še vedno nove čete zapuščajo tovarno, ter se pridružujejo svojim tovarišem, da jim pomagajo v težkem boju, katerega bojujejo z kapitalizmom za boljšo bodočnost delavskega razreda.
— U službenci in šef pri nekem slovenskem dnevniku se radi tr kajo na prsi. rekoč da so sociali sti! Mogoče se Vi zato smatrate za soeialiste ker vedno režete članke iz socialističnih listov t Kaj ne fantje in možje, socialisti niso tepci, temveč nadarjeni in intelegentni delavci, kateri zna jo pisati tako dobre članke, da so tudi meščanskim kolegom všeč.
Čakanje rezultata. „
Nedavno tega smo poročali, da se je iznašlo novo zdravilo zoper jetiko in' da se sedaj vrše poskusu je o resničnosti istega. Mi pričakujemo rezultata. Tudi ako se isti izkaže, da je popolnoma u-spešen. bo vse eno potrebno izboljšati zdravje, katero se pa izboljša le ako se izboljša anetit in prebavo. I)a se. to doseže priporočamo dobro znano Trinerjevo zdravilno grenko vino. Ono «čist i popolnoma prebavne organe, jih tudi pospešuje in izboljša. To jc tudi vzrok, da je to zdravilo pribljubljeno. Trinerjevo ameriško grenko vino bi morali rabiti vsi oni, ki omajo slab apetit, ki trpe na slabi prebavi, konsti-paciji in slabosti. Na prodaj v lekarnah. Jos. rinTer, 1333 — 1339 So. Ashland ave„ Chicago, 111. Revmatirem bo žilah in gli-dah bi se moral zdraviti z Tri-nerjevim linimentom.
Advertisement.
je Willard v državi Wisconsin. Naselbina v Willardu je stara komaj par let. To pač priča, da ima ta naselbina vse predpogoje, ki so potrebni za vspešno in do-biČkanosno poljedjelstvo. Ako bi ne bila zemlja rodovitna, ako bi ne bilo podnebje zdravo in za poljedelstvo zelo ugodno, ako bi kraj ne imel dobrih železniških zvez, ki omogočajo hitro razpeča-vanje pridelkov brez večjih strokov in truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin ki delajo novega farmarja zadovoljnega, bi prvi naselniki ostali osamljeni ali bi pa bili celo prisiljeni zapustiti izbrani kraj. Toda pri Willardu je ravno obratno resnica. Brez vsake večje reklame se je tu do danes neselilo nad sto slovenskih drnlin in novi priseljeniki vedno prihajaio semkaj. Drug dokaz, da je Willerd najprimernejši kraj za slovenskega novega farmarja, je to, da je veliko število dosedanjih naselnikov dobilo za seboj na Willard svoje sorodnike in prijatelje.
Naselbina Willard se nahaja v Clark Čounty-ju, ki je nekako v sredini države Wisconsiu. Ta County je važno železniško kriiii-če, kajti skozi ta County vodi pet železnic. Willard leži prav ob železnici.
Clark County ima po vladnem poročilu nad sto mlekarn in sirarn ter producira vsako leto za nad dva iniljona dplarjev mlečnih produktov, od katerih pride lepe število tudi na Willard. Iz-borno vspeva turšica. ječmen, rž, krompir sladkorna pesa, sočivje, zelenjava in drugi pridelki. Zlasti povoljno vspeva detelja in vsakovrstne trave, kar je zlasti za živinorejo nepopisne vrednosti. Tudi sadje vspeva povoljno, zlasti jabolka.
Številni lepi domovi, katere so si postavili v kratkem času slovenski naselniki, najjasneje pričajo o rodovitnosti zemlje, ki je izvor vseh farmarjevih dohodkov.
Toda ne samo gospodarsko, tudi politično moč že imajo aloven-ski'naselniki na Willardu: Rojak Stevt Legat jc občinski tajnik, poštar, postajenačelnik ter tajnik šolskega distrikta; rojaka Anton Zupančič in Ignac Česnik sta mirovna sodnika zadnji je tudi član šolskega distrikta ter kandidat za župana na Willardu in bo gotovo tudi izvoljen. Rojaka Steve Plaveč ter Pavel Maren sta občinska konatablerja.
V sosednji slov. naselbini Gorman katera je oddaljena le par milj od Willarda, imajo Slovenci es šolski odbor v svojih rokah. Rojak Frank Lesar je nadzornik tega šolskega distrikta. Lahko bi našteli še več druzih zanimivosti o tej hitro rastoči slov. naselbini, a to naj zadostuje za sedaj. Omenimo naj še to da imajo Slovenci tu svojo cerkev in šolo. Takoj zraven slovenskih naselnikov je dosti zemlje na prodaj. Tu se nudi najlepša prilika za tiste Slovence ki se nameravajo podati na farmo. Cena akru je $18.00 in se lahko plačuje na male mesečne obroke.
Rojaki, ki ste namenjeni na farme, ne bodite lailikomiiljeni, kadar kupujete farme, tu se gre vam za vašo bodočnost. Bodite previdni kje kupite in kaj kupi te. V vašo lastno korist in obrambo vafn svetujemo samo tole: Predno kupite kje drugje, pišite nam po informacije, in oglejte si zemljo na Willardu, da se ne bodete kesali!
Mi smo edini zastopniki za Ju-I goslovane za to zemljo. Mi zasto parno lastnike ne agente. Vsaki kupec dobi lahko vsaki čas čisto in popolno lastninsko pravico (deed). Predsednik družbe, katera lastujc omenjeno zemljo je o krajni sodnik v Milwaukee, John Karel. •
Vsak. kdor želi dobiti naslove od slov. naselnikov na Willard in iim sam pisati za pojasnila, naj se obrne na nas in mu jih pošljemo.
Za vsa nadaljna pojasnila pišite ali pridite na Adria Colonization Co., 322 Reed Str. Room 6., German American Bank Bldg.
TTradtijemo tudi zvečer in ob nedeljah dopoludne.
Ig. Kušljan, upravnik.
Advertisement.
Marec za pljučne bolezni i;
Nestanovitnost vremena, raz-	< ►
postavljanje mrazu ali mo-	o
kroti, hitre izpremernbe gor-	\\
kote, prepihi ali pregorke so-	< ►
be, neprimerna obleka so po	o
navadi vzroki prehlada ali	J|
kašlja, katere, ako jih zane-	<►
marjate se lahko razvijejo v	«»
kake bolj resne pljučne bo-	< \ lezni.
Severov !: Balzam za pljuča
' (Severa'i Balzam for Lungs) ;
zelo uspešno učinkuje v takih alučajib, ker ustavi kašelj, vrne bolne dele v zdravi stan in prepreča bolj resne bolezni. Poskusite ga!
Cena 25 in 50 centov.
i! Ne čudite se

| ako zgubljate težo, ker ne- *t [ ; more vaš želodec prebavljati jedil,
Severov
Želodčni grenčec
; (Severa'z Stomach Bitters)
je tisto zdravilo, katero bi morali rabiti da vam okrepča celi prebavni ustroj ter povrne slast do jedil.
Cena $1.0 steklenica. {>
►	Naprodaj so v lekarnah J > \ povsod. Ako jjh vaš lekar- < * ; uar nima, pišite nam po < ►
►	zdravila in nasvet.	!!
W.F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
AVSTRO-AMERI KANS KA
ČRTA.
NIZKE CENE.
Velike ugotoostl:
električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabin« tretjifa razpreda na parniku
Kalser Franz Jožef 1. In Mart ha VVasblngton
Na krovn se govorijo vsi Avstro-o£e raki
jeziki.
SLOVENSKI SALOON
' LOUIS BEWETZ,
198 1st Ara., Milwaukee, Wis.
I zboru a pijača:, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
Papež a" Kristus
v engle&kem Jeziku.
Posivi jam o duhovnike is katoličane, da zanikajo fakte, ki so v tej knjigi, v katerej do kažemo, da je nm-»ko-katoliika eerkev nekreianska. — Veaka stran jwsebej odpira o4i. 224 strani. Oeoa 25c s poitalno, 0 sa $1
Vsak, moAki ali ionska, interniran v ameriških Institucijah is v svobodi, bi moral naročiti vet komadov te knii-ge in jo razširiti med prijatelji in znanei.
AMERICAN LIBERTY PUB. CO , Dept. 149. Bex 814. Chicago, 111.
M. JOVANOVIOH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wiz.
PRODAJA &I7 KARTE. Pošilja denar po polti in brzojavno. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu. EDINA HRVAftKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA.
Obuvala
se metk«: «d 11.iO do 14.00 sa i«ask«: «d $1.S0 < sa «trak«: od lOc
Mi vas hočemo vselej zadovoljiti
AHRENS &VAHL
US Grove St.
Milwaukee, Wis. ~
' NAJBOLJŠE OBLEKE
izdeluje pe meri sodrug . J. KRAINC, 317 Florida St., Milwaukee, Wia.
„ Ter popravlja, čiati pegla in barva itare.
Najboljše delo in najnižje
Dražbe no ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kalser Franz |Jozef L» Martha Washlngton,
Laura, Allce, Argentine, Oceanlc;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6ta'I A(t's, 2 Wishington St., Ni> Tort.
ali pa na drage uradne zastopnike . v Združenih državah in Canadi.

iitr—*******
GOSPODINJE POZOR!
a
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko aH mesarsko "obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom.
O. MACINOVICH CO., 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
U 410 6MII III., IEI0SMA, II
Telefon 1190.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate <za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo meata in county in vršijo veliko dela. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je fc-vnten in metropol i taki časopis, ki prinaša vse novice, največ pokornosti pa posveča delaJvekhn i» tereaom.
Naročnina za celo leto znaia $3.00, 25c na mesec. ,— Naslov. The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wlz.
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj po vze.
IO. KUŠLJAN
329-lst Aya. MILWAUKEE, WIS.
flodruf
Milwaukee, Wia
LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue
priporoma Slovencem ln Hrvatom s veri dobro saloieni 8ALOON*
JOS. A. FISHER
Buffet
Ima sa razpolage vsakevrstae pivo, vino, smedke, i. t. 4.
Izvrstni prostor za okreptile. 3700 W. 26th 81,	Chlcafe, EU.
Tel. Lawadale 1711
— Slepar v duhovniški obleki.
Iz Monakovega poročajo rNekako tri leta je potoval po Avstrijskem in Nemčiji slepar, preoblečen v duhovniško obleko. Obiskoval je bogate lajike, škofe, samostane in zavoda. Nabiral je denar ta najrazličnejše pobo/ne namene. Potoval je v spremstvu mladega, lepega dekleta in ga predstavljal za avojo sestro. V treh letih je nabral okolo 9600 dolarjev. V Neu-wiedu so sleparja aretirali. Dejal je, da se p#e Oskar Szegh in da je doma z Ogrskega
POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI S A L O O N
z modernim kegljl&en H veke pivo v eodftkik ia buteljkah in drage ramo vratne pijale ter sasodko. Potniki dobe Mso «Me aa nitko eeao

Postresba lotea ta isl
Teem Boveaeeai ia drugim es bojvio pri pnroA»
MARTIN POTOKAR,
1625 Sa. Centre Ava. Chicago
Važno uprašanje
jpQ~mi opravi
nqfcljl e najctnsje
o
JI
Konzularne,
staro k raj akt
sodnijske <«
vojaJke	firove st
'¿Milwaukee

8

Kaj piše Jaka Štrigelj.
Žolet, 17. marca. Prijatelj urednik:— ,
Salamenako mi že preseda v temle gnjezdu Čepet! Doggoned! Da bi sel ven med drage rojake in povedal svoje pošteno kranjsko ime, je pa velika riski-ringa —- lahko se zgodi, da me križajo še p red no pride veliki petek. Tako po ceni se pa spet ne dam s tega sveta. Nosrr! Kajti nisem še izvršil vsega in velike naloge me še čakajo. Zato mi pa preseda v tem Janezovem paša-luku in komaj čakam, da jo spet pobrišem ven na tajze, v svobodni svet. Torej hurjap!
Ko sem si opomogel od smeha in kihanja po tistem nesrečnem dogodku, pripravil sem se na "visok'- argument. Janez je gledal grozno zeleno. Vzel je metlo in pometel crijojavi fitof, kolikor ga je ostalo na tleh, toda plehna-tega lonca ni več zaupal maka-kotu. Za kazen jc moral makako na -polico, kjer se je držal kot polit maček, ko ukrade klobaso. Jelene in pisano je gledal Kranjski •lanez — o mi-o maj! "Vidiš, prijatelj Janez," nadaljeval sem mirno,, "na vsako vižo ima tudi * afna dušo, ker kihati zna kot ti ali jaz, štir. Ne vem čemn hi se potem jezil." — "V-g te kihal ter te kihal smotlaka ti! Ja dein, da afinja nima diše!" — "rflrajt," pravim jaz. "Kaj pa češ potem dokazat s temi afnami!" — "Dokazat čem tuliko, ti smotlakat da . afinje niso ljudi. Smrc! He-čif!"
—	"Well, well — in jaz tega še nisem znal O ti moja buča, ti! Kaj pa so potem?" — "Afittje so afinje. Ali misliš ti, Strigelj, da je afinja človeku v žlahti? Kako? Dokazi mi? Viš, ta moj makako ima repek, ja ga nimam. Moj šimpauz ondi ima dolge kosmate prste, — ja jih nimam. Vse moje afinje imajo kosmatino in huči podobne čube, ja tega nimam! Kje dokaz, da smo si v žlahti? Ja jih štundiram i štundiram te moje afinje noč i dan — vrag jim v pari! — a ne vidim kje i kako bi si bili podobni. Zato ja dem: ja sem ja, ti si ti, afinja je pa afinja. ITe-čif!"	•
Gret Skat! Pa naj še kdo reče, da ni Kranjski Janez smart! Baj-gaš! Kdo ga bita? Celo afne, ki so lepo sedele na zofi, so strmele začudenja. Alas! Alas!
Tedaj sem pa jaz imel besedo. Predaval sem Janezu takole: "Prav imaš, Janez! Ti nimaš repka niti kosmatine kakor maka ko ifcl. Sur Majk! Sedaj viditp, da bi vsakega šimpanza smrtno raz-žalil če ga primerjam — s tabo. Ali — Janez! Zakaj pa praviš in zakaj pravijo drugi: Jure je požrešen kot •♦volk, Pepe je umazan kot prešič, Lojze ima dolg vrat kot guska ali žirafa, Filip je zvit kot lisjak, Minka ima strupeno goflo kot sam gad. Kata je sladkosnedim* kot mucka, Matijfc .ie zabit kot krava, France je zdrav kot riba, Fani poje kot slavček,N Peter se dere kot srtka — — zakaj? Vidiš, tukaj se vidi žlahta, ki jo dokazujejo — ne afne — temveč ljudje sami vsak dan. Jnbečjurlajf! Jaz na primer poznam v Klevelontu človeka, ki je velik kričač; če se ran pa približaš, takoj smukne v luknjo. Ali ni dotični dober specimen miške? Kaj pa slavni general-fajtar Ž«k Žanson? Ali ne gleds iz njega , gorila? In španski kralj Alfonzo? Kaj ni v njem pol afne t — Janez, Janez, ali spi*? Poženi svoj^afne v cirkus, ako nečes sam biti cir kus Naučil se nisi nič, a tvoj makako te lahko nauči, da si otročji kot makako Jesrr!
O mi — o maj! Molčal je Janez in gledal v strop. Afne so pa ve selo škrtale in če bi imele pamet, bi bile gotovo ploskale. "Janez"
—	nadaljujem — "kaj praviš ti?
Od kod pride človek!" — "Iz blata" — se moško odrede Janez,
— 4 * daš! Meni je Janez, da bi ti bil iz blata. Ali č« sam češ tako, ne morem pomagat. Pa bodi iz blata! Doggoned 1--
Vrata se odpro in v sobo vstopi kuharc«. Gledala je kot čuk in sikala kot gad. V roki je držala pokr. "G'spudI" — zaiurgolela je kot kos — "zdaj se pa vse neha! T'ga cirkusa z afnam mora hit enkr't konec, če ne bom pa drugo zapela! Do zdaj sem le štir agente polila z ruda a ta pet ie zuuaj čaka. Kaj ze en'ga zlumka pa č'te s tem afnam Al ste rej's znorel? Al bomo zdej afne redil iu pest'val? Ne biuna, ue — prmajzeks! — če jest kej vem. Ala! marš v'n s tiru zludjain! Prklemanska pašast, če do jut'r zjutrej ue spueate tega spačka, le pr'pravtc se! Jest"vam že pokažem kdu je bas v tej hitf!" —
"Cuj, draga moja, ja dem"--
pričel ie Janez ves v strahu, toda ni imel čenča... Kuha rea je žurgo-Iela in čebljala in vihtela pokar in ko ae je pošteno iztresla, zletela je ven nad agenta. Z argumentom smo bili kraju. Janez se je počasi obrnil in šel spat, ue da bi rekel "gudbaj" ali "gud najt", jaz sem pa tudi šel. Ko sem bil na korner-ju, sem še videl, kako je kuharca podila agenta po štritu. Bajgali, •laka vesel bodi, da nisi v Janezovi koži. Jjesrr!
Solon g Žolet Zdaj jo mahnem proti C'ikagi, da vidim, ^ako se tam imajo iu prihodnjič vam povem tisto "tretjo stvar."
Vaš
Jaka fttrigelj.
ino posnemati kapitaliste, ter iti k njim v šolo. Ako hočemo» ds hod ein o mi kotrolirali vlado, ¡»«» tem moramo ustanoviti delavski trust. In ta delavski trnu! je socializem.
Razno.
SMELTER TRUST" SE NOR . čUJE.
Daniel (Juggenheim. predsednik velikanskega "trusta", kateri je inkorporiran z $97.000.000 in kateri lastuje velike rudotopilniee Denver, Pueblo, Durango, Lead-ville, Salt Lake City in Helena, je tožen, da je kršil Sermanovo protitrustno ptntavo. Tožba bi se imela vršiti še pod bivšim državnim generalnim pravdni kom \Vi-ckershamom. No, stari državni pravdnik, kateri je dobro vedel, da je za njega najboljše, ako se takim gospodom kakor je Ouggen heim, gre kolikor mogoče na roko, se absolutno ni hotel zanimati za omenjeni trust, ter je pustil vso stvar lepo mirno. Novi državni pravdnik Mc Roynalds, kaferi bi tudi najrajši videl, 1 da cela
stvar zaspi — je pa vendarle moral dati odgovor, ker so ga že od več strani nadlegovali, da naj pojasni, kaj je z omenjeno tožbo. Mc Revnalds se je začel na vse strani zvijati, da še sedaj nima v rokah vsega materiala proti o-menjenemu trustu. Sploh pa, — rekel je novi državni pravdnik — bode tožba proti "Smelter Trust" jako težavna ker bode težko dokazati ako je omenjena dhržba v resnici "trust". (Kako duhovit odgovor.)
Ta ogromni "trust" lastuje 75 odstotkov vseh topilnic v Združenih državah. Pod svojo kontrolo ima tudi celo industrijo bakra, ter narekuje cene kocinam po vseh Združenih državah.
Ako kedo misli, da je sedaj ta trust v kakšnih škripcih, se te meljito moti. Vprašanje je še, Če se bode vlada hotela spustiti v tožba z Ouggenheimom. Vsekakor je sitno z tožbo, če se premisli, da vlada ne vlada Griggcnheima. temveč da Guggenheim vlada — vlado. V slučaju, da se vlada spusti v tožbo z omenjenim trustom, |ne bode nič druzega, kakor doživela bode zopet velikanski fiasko. kakor ga je še vedno pri razbijanju trjistov.
Dokler bodejo trusti privatna lastnina posameznih oseb in kor-poracij, toliko časa je kričanje vladnih mamelukov ravno tako bedasto in otročje, kakor da bi predaval filozofijo sedemletno dete. Kapitalisti narekujejo, kedo da naj sedi na tistih stolcih, katere mi potem imenujemo 'vlado.* Vsak, lcedor- od kapitalističnih strank pride v kakšen javni urad, mora plesati natančno tako, kakor piskajo kapitalisti. Ako hočemo, da bode vlada kontrolirala truste, ne pa trusti vlado, potem je edina pot, katere se moramo poslužiti. da damo slovo našim meščanskim prijateljem in vsem kapitalističnim strankam. Delavci, ako hočemo biti močni, mora-
Chicago premikaci na železniških
tirih to solidni aa itrajk.
Od 4343 premikačev na tukajšnjih devetnajstih železuiških pro-gah — je 4.423 glasovalo za itrajk, ako železniške »^ružhe ue bi hotele ustreči njihovim zahtevam. Delavci zahtevajo, da kadar delajo čez delavni čas (overtime), da se jim fekrat plača za čas in pol. Ravno isto plačo tudi zahtevajo za nedelje in drupe zapovedane praznike.
Železniški magnatje do sedaj ie niso uič odgovorili na noto delavcev, pač pa bodo morali to kina lu storiti, ker delavei pravijo, da ne puste stvar prav nje zavlačevati. Podpredsednik unije železniških uslužbencev, A. F. Whitney, je »poročil nezadovoljnim dela v* cetn, da naj bodo vedno in za vse slučaje pripravljeni. Whitney ima osemnajst zahtev za uslužbence, katere bode predložil železniškim magnatom.
Bogate železniške družbe bodejo ugriznile v kislo jabolko, ter pripoznale delavcem njihove upravičene zahteve. Ako bi izbruhnil štrajk v Chicagi bi se ne omejil samo na to mesto, temveč razširil po celem vshodu iu seve-rozapadu. Promet na žcleznieab bi bil skoro popolnoma ustavljen, in družbe bi trpele velikansko škodo. Kapitalisti se bodejo morati, hole ali nehote — počasi privaditi, da so stari časi že minuli, in da se todi za delavskV sloje, že vendar počasi svita dan.
V Hackensack, N. Y je dva
najst Italjanov napadlo železniškega detektiva. Sedem jih je ušlo. pet so jih pa ujeli. Obdol-leni so umora, akoravno je dotič ui detektiv popolnoma zdrav, ter obsojeni skoraj na neverjetno ka zen.
Dva sta obsojena vsak od 10 do 30 let, druga dva vsak od 10 do 30 in peti od 8—30 letno ječo. Mi se ne strinjamo z Italijani, kateri napadajo zahrbtno, kot so napadli detektiva, akoravno je opravljal službo za kapitaliste Vsekakor pa so jih obsodili v pre dolgoletno ječp. Zakaj pa nasi modri sodniki ne pošljejo na "ri-čet" tistih velezločincev. Itateri leto za letom pobijejo na tisoče, da na stotisoče nedolžnih delavcev. Seveda tukaj je pa stvar drugačna. Velelopovi imajo d«*-nar, in sicer ne na dolarje, temveč na iniljone in milja rde. Zato so pa popolnoma brez skrbi Namesto da bi se take morilke spravilo za varno omrežje, se jim pa še direktno in indirektno poje slava. Delavci že zdavnej vemo, da pravica je vedno le tam, kjer jc denar. Seveda, meščanski listi, kateri se vsi, če ne očitno, pa vsaj na skrivnem valjajo v prahu pred kapitalizmom — nam kaj radi pri povedujejo, da so tudi oni za socializem. Neki slovenski list tam daleč na vzhodu, je celo trdil, da ne le samo list. temveč da so tudi njegovi uslužbenci vsi navdušeni socialisti, dasirav
no dotični list nima niti unijske znamke. Čudno se nam pa vendar le vidi. da ti naši skrivni socialisti ob volitvah vedno glasujejo za kapitalistične roparje.
_I—
Grški kralj je mrtev Mi nima benega vzroka, da bi žalovali za njim. Seveda se mi ne strinjamo s zahrbtnimi umori, temveč jih obsojamo, ker stojimo na stališču, daj naj ljudstvo postavnim potom razruši krone, žezla in prestole. Fakt je pa, da so vsi cesarji, kralji in drugi princi z visoko bobne-čimi naslovi, nepotrebui zajedači v človeški družbi. Ali bi ne bilo bolj pametno, ako bi se dotični milijoni in milijoni, katere ti po "božji milosti" vladarji izpre-šajo iz delavskega ljudstva, — porabili za šolsko izobrazbo, prole-tarskih otrok?
— Na Španskem in v Avstriji.
Španska vlada je izdala pdlok.da je dovoljen vsem ženam obisk vseh vseučilišč pod enakimi pogoji kakor za moške in da imajo pravico do izvrševanja vaakega poklica, do katerega so s} pridobile pravico z vseučilišnim diplomatom. V Avstriji pa dela vlada še vedno zapreke ženskemu študiju, čeprav mislimo, da so najmsnj 100 klafter pred Spanako.
SOCIALISTIČNE MLADINSKE ORGANIZACIJE.
Mednarodno tajništvo socialističnih mladinskih organizacij razpošilja naslednje poročilo:
Mednarodno tajništvo je |>o*lo-valo 1. 1912 prav tako kakor prješnja leta kot zbirališče spisov, tičočih se mladinakega gibanja. Ta delokrog se mora razširiti li sicer ne bo tajništvo zbiralo le socialističnih spisov, temveč vse liti rame proizvode naših nasprotnikov, ki so na delu po vseh deželah. Te spise bo tajništvo, kadar pride Čaa za to, primerno uporabilo. Za izvršitev te namere i>a bo moralo tajništvo pred vsem poiskati sredstva.
V organizacijah, ki so združene v tajništvu, so se v letu 1912 izvršile nekatere izpremetnbe. Zveza angleških nedeljskih šol je izstopila 1. julija 1912 kz zveze. Na novo pa je pristopila tajniétivu novoustanovljena mladinska zveza na Francoskem iu pogajanja za pristop grške mladinske zveze so v teku. Mednarodno tajništvo je tudi v zvezi z mladinskimi organizacijami v Argentiniji, Kanadi in s poedinimi zvezami iz Zedinjenih držav, ¡¿prejem zveze židovskih mladinskih delavcev v Avstriji je moralo tajništvo odkloniti, ker niso v tej zvezi izpolnjeni vsi oni pogoji, kakor jih je določila mednarodna konferenca v Kodanju. Pogajanja s centralno Jivezo mladinskih delavcev v Nemčiji za (»ristop niso doslej privedla do pozitivnega uspeha;
Tajništvo je razpošiljalo tudi material za.propagando ined mladinskimi delavci, zlasti francoskemu strankinemu zbom (februar 1912) je poslalo obširne podatke. Iz Švice in Italije je bilo tajništvo naprošeno za posredovanje.
Vprašanje o pristopu tajništva socialističnih mladinskih organizacij mednarodnemu socialističnemu tajništvu v Bruslju še ni rešeno. pač pa so predpogajanja dokončana in tajništvo je odposlalo v Bruselj načrt pravil.
Ijeta 1912 je bila v Bazlu konferenca mednarodnih mladinskih organizacij. Resolucija, sklenjena na konferenci, ki jo je objavilo tajništvo v vseh evropskih jezikih je bil« na Avstrijskem koiir fiscirana. <5rške mladinske organizacije so dobile obvestilo za konferenco prepozno, zato so p« poslale nakadno izjavo, da se pri druižujejo protestu proti vejni.
Dejstvi, da so v pretečenem letu pričeli izhajati štirje novi mladinski listi, je dokaz o čvrstem gibanju med socialistično mladino. V Cernovicah je, pričela izhajati "Die Freie Jngend" kot glasilo židovskih mladinskih delavcev za Galicijo in Bukovino, "Till Storms", glasilo švediskih mla/ dinskih crganizacij na Finskem. "Anastazis", organ grške socialistične mladine in "Rozhledy mlA-deže". glasilo češke centralistične mladine na Avstrijskem. V Trstu je prenehalo glasilo italijanske ao^alistične mladine "Gio-ventu Socialista", zato pa dobivajo avstrijski italijanski mladinski delavci rimsko "Avan-guardio". Na Švedskem je prenehal mesečnik "Fram" na ljubo tedniku "Storm. klockan". Število socialističnih mladinskih listov, ne glede na mladinske liste različnih strokovnih organizacij, je 21. Število dežel, ^ kateri'h je socialistično mladinsko gibanje, je tudi 21.
Poročilo„ mednarodnega tajništva mladinskih organizacij za ko-danjsko konferenco je močno razburilo oblasti. Na Ruskem in na NemAkem so oblasti poročilo zaplenile, ker baje njegova vsebina hujska k neubogljiv ost i zoper vojaške osebe. Na Nemškem je bil celo mlad sodrug. pri katerem so našli poročilo, obtožen. Sodišče v Essenu ga je oprostilo, čeprav je državni pravdnik predlagal dva-mesečen zapor.
Ves produkt, kolikor ga produ-cirajo kapitalistični zajedači, se ne more drugače zračunati in zapisati kakor #000.000.000. •
Kapitalisti mislijo, da so delavci, — delavne mule. Veste kaj delavci. Brcnite današnji lumparsk) sistem twko krepko ob tla. da nikdar več ne vstane.
Progresivns stranka je samo en blok oddaljena od drugih starih strank.
Socialistični eksperiment pri gradnfi Panamskega prekopa.
----rr John Äeedu predelal Iv. Molek. __
Uvod.
Panamski prekop je pozorišče zelo iuteresaninih poizkusov ali eksperimentov posebno iz stališča razrednozavednega delavstva. Prekop sam na sebi je velikansko nodjetje, tako veliko, da se ue more ž njim ukvarjati nobena privatna korporacija; je največje inženirsko delo, kar se jih je do sedaj vršilo na svetu. To delo vrši stric Sam ali vlada Zedinjenih držav in reči se mora, da stric Sam vrši imenitno delo. Delavci so boljše plačani kot kje na svetu za delo jednake vrste. Hrano in obleko dobe po tisti ceni, kar stane vlado. Zdravnikov jitn ni treba plačevati; vse preskrbi vlada. Delavska stanoVanja in delovni prostori so v dobrem sanitarnem stanju, kar zopet delavce nič ne stane. Hkratka: delo na Panamskem prekopu se vrši — ne za profit privatnih podjetnikov, ne v špekulativne svrhe kapitalistov, temveč se vrši vsplošno korist ljudstva.In ravno to je, kar mora zanimati vsakega delavca, kateri še ni delal, drugje kot pod profit* ni msistemem, kateri upravlja delo le v dobičk svojemu zasebnemu delodajalcu.
Po vsi pravici smemo torej na-zivati gradnjo Panamskega^, prekopa kos socializma. Seveda socia-zem v popolnosti, kakoršnega nam prinaša bodočnost, to še ni. So še veliki nedostatki zraven, toda glavna stvar — delovni pogoji in gospodarske razmere, pod katerimi se nahajajo delavci, nanašajo se v gotovi meri na socializem. V tem oziru vrši stric Sam socialistični eksperiment, ne da bi se morda "tega zavedal .eksperiment ne po volji vlade, temveč izzvan vsled iTMrebe, ki jo je prinesel gosnpdarski razvoj.
Vodstvo in uprava dela na prekopu je v rokah vladnega komiteja, kateri se imenuje "Isthmus Canal Commission". Komite sestoji iz os meri h mož in predseduje mu kolonel George (ioethals, kateri je obeuem glavni inženir. Teh osem mož je nastanil predsednik Zedinjenih držav. Delo je razdeljeno na osem oddelkov ali de-partmentov in vsak član komiteja ima po jeden oddelek pod svojim vodstvom. Ti vodje so izuzemši dveh izkušeni inženirji. Kolonel Goethals predstavlja vrhovno oblast v Canal zone. — Ako bi delavci sami izvolili ta odbor upravlja im vodi delo, bilo bi to socialistično. To se pa ne more zgoditi tako dolgo, dokler ne bodo delavci imeli vlado republike v svojih rokah. '
Nekaj zgodovine.
"Isthmus", to je tista užina suhe zemlje v Panami, ki zavzema najkrajšo pot od atlantiškega do pacifiškega ali Tihega oceana, je prvi odkril Krištof Kolumb leta 1502, ko je v drugič prišel v Ameriko. V septembru leta 1512 je znani Spanec Halboa prekoračil ožino in prvi prišfel na obalo Tihega oceana. Že takrat so španski naseljenimi razmišljali, da bi bilo dobro prekopati tisti ozki pas suhe zemlje in zvezati oba oceana s kanalom. Zgodovina nam celo pove. da so Spanci pozneje v resnici hoteli pričeti s kanalom, tf>da nčrt je baje preprečil neki duhovnik -— misijonar — kateri je opla-šil Spance, češ da bi bilo tako delo bogu nasprotno. "Bog je ustvaril suho zemljo in morje in kakor je on naredil tako mora ostati," je učil misionar in kar je v tistih časih duhovnik rekel, to je moralo tudi obveljati. Na prekop ui potem več nihče mislil skoro štiristo let in šele v zadnji polovici 19, stoljetja je poskusila skupina francoskih kapitalistov, da bi vresničila to misel. Francoz-je so kupili ofcino, delali deset let in zapravili 266 milionov frankov, toda vspeha niso imeli nobenega. Podjetje je bilo preveliko, da bi vspeval v zasebnih rokah. Načrt francoskih kapitalistov je torej žalostno propadel,
Tedaj so se pa začele zanimati za stvar Zedinjene države. Kongres je pooblastil vlado, da je kupila od propadle francoske družic ostanke maiinerije, dovoljšči-no (franehiee )ete. za $40,000.000.
Dalje so Zedinjene države plačale republiki Panama deset milionov dolarjev za svet in plačevati ima-
pr«.
jo še #250.000 vsako leto po _ teku devetih let od ča»a pogodb«. Kupljen svet na ožini meri deset milj v širokosti in je dolg 50 mflj od Atlantika do Pacifika. Ta ko« sveta se imenuje Canal Zone. skupni stroški, za prekoj) se ra* čunajo na 375 milionov dolarjev. Dve leti je vzelo strica Sama, predno je počistil Canal Zone in zgradil cela mesta stanovanj za delavce. Veliko časa je vzelo vlado, predno je uredila dobre zdravstvene razmere. Kajti znano je, da v Panami vlada velika vročina — kraj je samo 9 stopinj od ekvatorja iu tam je vse polno raznega tropičnega mrčesa/ ki povzroča nevarne bolezni. Kako je vlada preganjala ta mrčes, ' bomo ohéihieje opisali pozneje.' Jeden glavnih vzrokov, zakaj je propadel francoski sindikat, so hile ravno zdravstvene razmere. Francozje so kopali	za
privatni profit : niso se brigali za nezdrave razmere, v katerih so ae nahajali delavci in zgodilo se je, da so delavci kar trumoma cepali vsled razuih bolezni. Stric Sam ie pa sprevidel, da gradnja prekopa zahteva predvsem, da je na isthmu zajamčeno delavcem zdravje brez ozira na to, kako veliki bodo stroški za vzdržavanje sanitarno8ti.
Gradnja prekopa.
('anal Zone, kakor že rečeno, je deset mil širok in razteza se severno od Atlantika proti jugu do Pacifika. Prekop je dolg 51 milj in reže ožino poševno od nevera proti jugu. Prekop bo zgrajen na zatvornioe. Pri Gatunu, osem milj od vhoda na atlantiški strani je jez, kateri je poldrugo miljo dolg, eno tretjino milje širok na dnu, llfi čevljev visok in 400 čevljev širok na vrhu.
Ta jez bo zapiral vodo iz rek Chagre, Trinidad in več drugih manjših rečic: ta voda se bo zbirala v jezero, katero bo ležalo 85 čevljev visoko nad morjem in raztezalo se bo 164 štirjaških milj v površini.	—. ii >, »i
Panama je na glasu vsled velikega deženja. V letu 1911 je de. ževalo 137 palcev; v enem samem dnevu pade dežja do 12 palcev. Vode torej ne bo manjkalo, fako da bo jezero vedno polno. Narejena bo tudi posebna zaprta struga za odtekanje v slučaju, da jezero preveč naraste.
Rekli smo, da površina tega umetnega jezera bo 85 čevljev nad morjem. Tako bodo torej la-dije in parniki pluli iz morja na jezero s pomočjo zatvornic. Voda v umetno zgrajenih cementnih 8truigah bo s pomočjo pararelnih zatvornic naraščala in padala in tem potom poljubno dvigala naj-večje parnike. Na atlantski strani so tri take struge z zatvornica-mi, ki leže ena nad drugo kakor stopnice. Vsaka teh zatvornic bo dvignila narnik 28'^ čevlja visoko, kar je skupaj 85 čevljev. Par-nik bo potem plul po jezeru 25 milj do Culebra zaseke, katera je devet milj dolga. Pri Culebra zaseki gre kanal skor gorovje. Na južni strani zaseke pri Pedro Tri-guel bo parnik zopet priplul v zatvornico. katera ga bo spustila 28'^ čevlja doli v drugo majhno jezero od koder bo plul poldrugo miljo do Miraflores. kjer bo par-nik končno spuščen potom dveh zatvornic 56 2/3 čevlja ^ nižino na površje Pacifiškega oeeana.
Kanal bo 1000 Čevljev širok na najširjem in 400 čevljev na naj^. ožjem mestu. Globok bo 45 čevljev. Zatvornioe pii-Gatunn bodo dovolj velike, da lahko akomodi-rajo ladijo tisoč čevljev dolgo in 110 čevljev široko; zgrajene so pararelno, tako da bota lahko dvignjena in spuščena dva par-nika obenem brez vsake tai koče.
(Dalje.)
Kadar bodo delavci lastovali stroje, pri katerih delajo, takrat bode "charitv" izgubil vso veljavo.
Tvoj gospodar ti reče, da ti ne more dati več dela, ker si preveč naredil. Toraj ti si preveč delal — ker ai preveč naredil. Vkljub temu, da si previeč delal pa vseeno nimaš niti centa v žepu. Zakaj? Povej prijatelj zakaj?
r