10. itnHta. i mm, i hm, ». jM«ii KLV1I1. lcto. .Slovenski Narod* velji v Livbllaal ft* dora dostavljen: • * upravništvu prejeman: eelo 1eto naprej • • . . K 24*— I ćelo Uto naprej • # . . K 22*— pol leta „ .....12-— I pol leta „ • • • • # !!•— četrt leta m • • • • . 6'— I četrt lete „ • • • • • 5*50 sa mcsec » , . . • , 2-— I na mcsec . • • • • « 1*90 Donls! na) se frankirajo. Ro!:opisi se ne vračajo. Pređntihro s Eoaflova ulica AL 5 (v pritli^a levoj teltioa ftt Si. hMa nwk «n ifttw ftrsMaM Mfttll« la prasaifc«. Inierati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vio-, im trikrat ali vcčkrat m 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. PiFve*jih inserci-ah po dogovoru. Upcavništvu naj se po5i!jajo naročnine, rek!amadje, inserati Lld, to je adnMstratlvn* § tvar i. ■ foiiMtiii itavUk* v«i|« 10 via*rf*v. ——— Na p&uena naročita brez istodobne vposlatve naročnine St nt ozlra. aXer««aa tiskarsa« telefon *L SS. .Slovenski Narod" veli« po podtls u Avstro-Ogrsko: * za Nemčljo: ćelo leio skupaj niprej . K 25*— I ćelo Ieto naprej . . . K 30 — ?2Llei!?r. " «... 13;-- I za Ameriko in vse druge dežele: cetrt leta »»•••t>^>"| na mesee • m , • • 2-30 ■ ćelo leto naprej «. . . » K 35,— Vprašanjem elede lnstratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Vpravfti&vo (spodaj, dvorižće lcvo), Snafiova ulica st. 5, telefon St 89« Ddstop grofa BercMolda Earon Bur^n zunonji mi- nister. DunaJ, 13. Januarja. (Kor. urad.) Današnji »Fremdenblatt« priobeuje v svoji večerni izdaji naslednje spo-ročllo: Minister c. in kr. hiše in zu naru ih del grof Berchtold, ki je že pred đaijšim časom prosi! Njegovo c. in kr. Veličanstvo, da ga naj milostno odpcsti iz službe, je sedaj to svojo prošnjo na Najvišjem rcestu ponovi!. Njegovo Veličanstvo cesar in kralj ie uvaževal tehtne osebne razloge, ki so napotili ministra zunanjlh del, da je odsiopil, tcr je blago voli! najmilost-ljiveje ustreči njegovi prošnji. Kot naslednik grofa Berchtolda bo imenovan za ministra c. in kr falše in zima nj ih del kr. ogrski minister pri Najvfšjem dvoru baron Štefan Buri as. Natančno pred tremi leti, 13. ia-utiarja 1912., je prevzel grof Leopold Berchtold provizorično i'oćstvo zu-saniega ministrstva. Gfof Ahrenthai ie ležal takrat na smrtni postelji :n akoravno je ostal nominalno zunanji minister do tik pred svojo smrtjo U 7. februar ja) se ie vedelo, da se grof Berchtold ne preseli več iz palače na Ballplatzu. Sam Ahremtial si ga je bil izbral za nasiednika in ko se je publiciralo cesarsko Iastnoroč-no pismo o njegovem imenovanju, je izreklo časopisje marsikatero laskavo in upapolno besedo o zmožnostih in intencijah novega moža. Ce!ega moža ie monarhija potrebovala. Kronična balkanska kriza je takrat zavzemala vedno ostrejše oblike, zvezna pogodba z Italijo je potekala baš ko so razni neprijazni incidenti ozlovoljevali rimske in dunajske kro-se. odnošaji z Rusijo so dospeli do odločilne točke, in vsestransko se je občutila potreba razbistriti razmerja med obema cesarstvoma ter tako ustvariti tuđi zanesljivo podlago za nadaljno politiko monarhije na Balkanu, najvažnejšo takrat panoj?o de-lovanja naših zunaniih mini.strov. Grof Berchtold je prihajal iz Petro- grada, kjer ie bil nekaj let naš veleposlanik in kjer si je bil vedel pridobiti položaj personae gratissiiflae na ruskem dvoru. — Dedšcina, ki jo !e prevzel novi zunanji minister po svojem preJniku, ni bila v vsakem oziru razveseljiva. Morda je imel grof Berchtold sposobncsiu da zado-sti vsem svoiim nalo^am — toda ene važne lasinosti ni imeU manjkalo mu je energije in morda tuđi doslod-nosti. Zato kljub najboljsim intenci-iam vča:-ih ni mogel preinagan gotovih notranjih in zunanjih odpcrov, ni mogel izvesti svoje volje, temveč se je moral udati — močnejšim. Močnejši po svojem značaju in po svoji energiji je groi Tisza, kate-rega intimus in skoraj da politični alter ego baron Štefan Burian postaja naslednik grofa Berchtolda. Baron Burian je državnik zna-nega imena. Natančno isti dan, ko je pred tremi leti nastopil grof Berchtold službo zunarjega ministra, je odstopil baron Burian kot skupni finančni minister tn vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine po 9. letih službovanja. Burianova mi-nistrska doba je vzbujala v avstrij-skih deželah opetovane rekriminaci-je in v dnnajskem parlamentu ter v naših tfelegacijah je pačla zlasfi v aneksijski dobi marsikatera cs^ra kntična beseda proti »Madžaru«.Nik-do pa bar. Burianu ni mogel odreka-ti izrednih upravnih zmožnosti in dr-žavniška kvalifikacija njegova je nesporna. Novi zunanji minister ie 63 let star in ponovno se je govorilo, da ne misli na nikako karijero več. Toda, kakor je poleti 1913. svojemu prijatelju grofu Tiszi na ljubo prevzel v ogrskem kabinetu portfelj ministra a latere. tako je gotovo, da si je tuđi tokrat na!ožil težko breme zunanjega ministrstva v popolnem soglasju z danes najizrazitejšim politikom monarhije, ogrskim min. Dred-sednikom, ki ie vladarju mirne^a srca lahko priporočal preizkušcnega moža. Baron Štefan Burian p». P-jecz «e ie posvetil kot sin znamenite madžarske ro'dbine s početka konz iarni službi. Kot konzul je deloval skoraj izključno v Orijentu. 1887. je i rešel v dinlomatično služto, poslo\al je snrva kct diplomatični agent v Sofiji, si pridobil kmalu naslov izrednega poslanika in pooblaščene^a ministra, ter je bil končno nekaj let poslanik v Arenah. L. 1903. ga je imenoval ce^ar za skiipnega finančne^a mini-srra. Pri likvidaciji Alirenthalove politike je odstopil, kakor že omenjeno tuđi haron Burian. r>tmisija zunanjega ministra sredi vojnega meteža je getovo izre-den do^odek. Ker nismo in ne more-mo biti podučeni o vzrokih koraka, ki ga je storil groi Bcrehtold, tuđi ne moremo prevoditi posledic. Eno važno direktivo pa nam daje ofi^ijozna nota >Fremdenblatta«. Tarn se poudarja, da je odstopil grof Berchtold iz tehtrJh osebnih razlo-gov. S tem ^e pač dovolj jasno povećano, da ostane s.mcr naše zuranje politike nedot-?.knjcna in da v tem oziru ni pričakovati nikake princi-pijske spremembe. Vtis na Ogrskeni. Badtaipešta, 13. januar ja. fKor. Lrad.) »Pe^ter L!oyd« piše: Javno mnenje na Ogrskem obžaluje, da se je grof Berchtold odpovedal svoji služhi. v kateri se ?e izkazal v najte-žavnejših okolnosti! i s svojo zmerno r^!i*-!vO in mirn-i ii-r;o:*o. Grof Berchtold je vedno stretnil ?a tem. da chrani avstro - o^rskim narodom bla?:o^tov mirn. v kolikor ie bilo to združliivo s položajem države kot velesile, in z njenirri življenjskimi interesi. Želja grofa Berchtolda. da bi ^Berliner Ta-geblatta« piše: Velika frontalna bitka na vzhodu, skoro pred vrati Var-Šave, traja. Tuđi tu igra vl^go zima, ki onernogočuje vsako gibanje in rudi vsako protigibanje. Avstro - ogrska fronta se drži in zdi se. da so se Rusi tuđi v Karpatih naveličali zmag. Glavni moment zadnjih dni je, da se je vzdržala avstro - ogrska bojna fronta pri Zakliczvnu. Rusko porocilo pravi: Na levem bregu Visle je vladal zadnje dni skoro popolen mir. Samo ob fronti Su-eha - Bolimov so se vršili hudi boji. Tu se je Nemcem posrećilo, doseći nekaj uspehov. Da so se približali našim pozicijam, so uporabljali po- L1STEK. Kimiia. Abesinska povest Francoski spisal Marcel Prevost Prevel Pastaškin. (Daljeg Navoni se je odpravil zopet na pehod v Adaga - Hamus; ko se je povrnil v tabor Adi - Garo, ništa ota Častnika štiri dni zinila niti besedice o Nimbi. Morebiti ništa niti enkrat pomislila nanjo. Toda ko sta nopol-dne četrtega dne med počitkom kadila in razpravljala o ravnanju topa, je Navoni rekel Ludu: »Prikrojil sem simfemijo za fiav-to. Če hočeš, jo lahko poskusiva nocoj?« »Nocoj ne,« se je nasmehnil Tn-do. >Jutri, če ti je všeč.« >Zakaj ne nocoj?« »Ker imam obisk.« »Ženska?« se je začadil Navoni. Še preden je dobro izreke!, se mu je zasvettlo v glavi. Srce na Je začelo biti hitreje, ne da bi vedel za-kaj. Najprej mu je bilo, kakor da mora izustiti kaj žaljivega, nato kaj pa-metnega, prijateljskega — kakor da mora dati dober nasvet... Prcma^al se je. Trobenta ie ratrobila nastup in vaje s prednjim koncem topa so se zacele znova. III. Drusn dan sta častnika obedova-la v Ludovem »tukulu«. Ko sta đo-spela oba hkratu v tabor, ništa r>o-grešala ničesar. Ludov strežnik Ma-gliato je bil izboren kuhar. Ražen tega je znal z nenavadno izurjenostjo iz-takniti, kar ie bilo dobiti najboljšesa v teh zapu^čenih krajih. Ker je umel tuđi mizarsko in preprogarsko obrt, je izlepotičil kolibo svojega čas.rika skoro do prave udobnosti. Tla je po-krival slamnat pletenec. Postelja, pregrnjena z enim tistih svetlih ko-cev, ki jih v Belagiu delajo iz ostan-kov žide, je tvorila pripravan divan in s pomočjo podališkov, ki so segali v ročaje velikega kovčega, ie nastala zadosti široka miza. Podobi kraljice Margarite in napoljskega kraljevića v barvah illustriranega lista »Tribuna« sta kitili steno v ozalju. Ko sta prijatelja pospravila pošteno založen krožnik »cannello-nov«1, je sardski velftean postavil pred njiju s krožnikora skrbno pokri-to skledo. Njegov širok obraz dobro-voljnega navihanca se je razlezel v tiho smehljanje, ko Jo je postavil na mizo. »Kaj si vraga zvani?* Je poizve-dovaJ Ludo. 1 cannelloni = trstja podobna testenina* »Boga mi.« je rekel Navoni, »če to ni divjacina!« Počasi. kakor bi igralec skrival karto, je Magliato oc!maknil krožnik. Prikaza! se je krasen. ocvrt praprot-ni perutaš s krompirjem. »To pa to,« je menil Ludo. »Kje si ga iztaknil? V tem sklalovju bi streljal zaman.« »V tem skalovju seveda,« je pri-kimal Magliato. »Toda v oni dolini onstran Gullabe, pravilo, se dobijo ćelo prepelice ... Tuđi tega nisem sam ustrelil. Kupil sem ga... od male... gospod poročnik že vć ... ona mala mešanka, opica.« Ošinil je s porogljivim pogledom oba častnika, zapihal si Je v prste, ki si tih je bil opekel ob vroči skledi, in je odšel. Ludo in Navoni sta se spogle-đala s prisiljenim smehom. »Zares,« je rekel Navoni in pri* maknil svoj krožnik, »ta opica najii preskrbuje z vsem.« »Ah, ti tuđi?...« se Je Ludo od-kritosrčno zasmejal. »Salament!... Ves tabor je njen... Navsezadnje, v vojski... Ali Jo ti že dolgo poznaš?« Zadrega Je mahom« izgmila. Sledila Je čudna radovedmst Bita bi radi izvedela, ka) ie mala doma&nka bila vsakemo izmed i4Qv« Vroćma dobrega obeda, zatitega s cfrianUJskim vinom, ki ga Ie Ladov oCe poftUal sa sinom na vofeko, |e prijateljema razvezala jezik. Pogovor o Nimbi ju je zabaval in razbur-jal. Če ie vstopil Magliato, sta se pre-kinila ali začela drug pomenek. Okoli njiju je globoka poldan. tišina uspavala tabor v solneu, ki je bilo v tem letnem Času že zelo voče. Prebav-ljanje ju je tako zlenilo. da sta začu-tila potrebo bratskega zaupanja. Navoni je bil radi male nekoliko v skr-beh. Bogve, odkod je prišla ... Sitna reč! Razšla sta se, da se odpočijeta vsak pod šatorom in sta se dobila zopet sele pri večerji. Šesturna megla je že vatirala obzorje in dajala ognjem obroče. Opoldanska natrka-nost je izginila. Imena Nembe ništa niti omenila. Povečerjala sta hitro in brez teka, nato sta se takoj lotila godbe, da jima ni bilo treba govoriti, česar si ništa, ne da bi vedela ali marala vedeti zakaj, prav nič želela. 2e dva dni ni bilo več Nimbe v tabor; vsaj oba častnika Je ništa sre-čala. Med seboj ništa več govorila o njej in čudna zadrega, ki Ju ie nadle-govala, če sta se na tešče spomnila onega pogovora ob praprotnem peru-tašu, se Je izgubila v vsakdanjih skr-beh hi opravkih po taboru. Ob zori tretjega dne je dal Navoni, ki je vse noći malo in samo pretrgano spal. osedlati svojo kobilo Chiugo ra Je odpeketal v polnem teko po cesti proti Koatitu. Siva štiri-letna kobila mdane arabake ia an- glo-normanske pasme, je peketala v svezi rosi potnega trebuha po maho-viti stezi. Kakor lakirana v jutranjem solneu se je pokrajina z vrhovi raz-grinjala pred njim. V megli. ki je bila po jarkih gostejša. po rebrih bol] raz-trgana. je bila običajna podoba kaosa, vsled potresa razdejanega ci-klopskega mesta še bolj čudna. Ko je peket utrudil Navonijeve živce, je jezdec zapustil stezo. pognal kobilo v živahen korak, obšel velikansko, skalovito, ne pregloboko votlino. podobno osehli strugi kakega Mael-stroma.1) Z gornjega roba tega veli-kanskega lija, ki se je dvigal v polož-nem pobočju, je bilo mogoče pregledati kakor s terase ali razglednega stolpa ćelo s cedri obrastlo dolinico, oazo, ki so se stiskale v njej kolibe sela Gullaba. iVlajhen obronek je nato hipoma zagmil selo, Navoni se je okrenil v sedlu in se ozrl nazaj: v ro-žastem jutranjem solneu Je videl tabor Adi-Garo prislonjen ob zapadne ceri... Megla je bila baš na tem me-stu pretrgana; trdnjava in tabor, se je zdelo, počivata kakor v mehkem gnezdecu bele vate, ki Je od znotraj temnomodro premešana. Lahove prodirajoče oči so obtičale za hip na šotorih, na svetli crti topov; zasledo-vale so prihajanje in odhajanie mo-štva, ki Je napajalo konje. *) Maelstrom, prepad Severnega oceana blizu otokov Lofodeo. S'-an 2. .dlAJVbN>KJ NAKUU-, a ne 14. januarja I»i5. 10 stcv. pofnoma sistem trdnjavskih bojev. Kopali so jarke vedno blifje in bližje ter prodirali s težkimi Jeklenimi šči-ti v obrambo našega infanterijskega ognja. Pri vaši Sucha Je prišlo do več bajonetnih bojev med na$imi če-tami in Nemci. Posrećilo se nam je, da smo Nemcem zopet vzeli nekaj strelskih jarkov, iz katerih so nas bili prepodili V Galiciji se fronta ni dosti izpremenila. Poročevalec neke<*a pariškega lista piše o bojih pri Mazurskih je-zerih: Kemci uporabljajo ponoći v Mazurskih jezerih sterilne motorne čolne z oklopi, da Irmijo led. Rusi te čolne seveda obstreljujejo. Nemci imajo velik interes na tem, d3 osta-nejo Mazurska jezera nedostopna. Ozke proge med jezeri tvorijo sku-paj z lezerskimi gladinami ćelo za fronto 80 vrst skoro nepremagljivo oviro. Nemški m on i torji na VlslL Kodanjski listi poročajo I/. Pe-trograda, da se udeležuje bojjv pred Varšavo tuđi nemška mornarica. Nemci so oborožili mnogo parni*ov s topovi, ki streiiajo sedai na ruske čete v blizini reke. Prvič so pr.segli nemški monitorii v bo] pri Vvsogro-du, ob izlivu Bzure v Visio. Itafijanski glas o bitki na Pctjskem, »Kolnische Zeitung* prinaša ba-Je po neapoljskem »Mattinu* pod naslovom -Zadnii vzdihi ruskega od*>,-ra« članek, ki je vzbudi! v nemških krcgib veliko senzacijo. Oanek rri-haja do zaključka, da ruska vojska ni več zrnožna napadati in da je poraz neizogiben. Rusija sedaj samo se obupno poskusa ob^r?ati Onl'cip kot zastavo za mir. — Tuđi »Vita* pcro-ča o slabem položaju Rusije, ki skuša seclaj tuđi Romunsko prirediti v vojno, na dru^i strani pa se že pripravlja, zbrati se za Visio. Kozaki iz fronte! Zatrjuje se, da bo rusko armad-no vodstvo s časom cdpoklicalo vse kozaške čete iz fronte ter poslalo v fronto nove kczaške čete. ki so že na peti. Zgodilo se je to ba'e zato, ker je bilo opaziti, da nemške čete kozakom ne đaio parčona. RUSI V KARPATUL Krakovsk: listi poročajo podrobnosti o vpadih Pusov v Karsate. Tako poročajo, da je Dukla silno trpeia. V Gorlicnh so razdejane vse petrolejske rafinerije, izvzerrri eno, ki je v rokah neke ino-zemske dru^e. Tuđi največja avstriiska tcvarna za žvepleno kislino je pcpolnoma unče-na. Uničenih je v rkob'ci mnogo ro-sestev in petrolejskih rafin?rij. Ko-pališče Wyso\va ie uničeno. Tuđi Stari Sandec je precej trpel, Novi Sandec ie treće! ne-o^kodo-van, Na\voinwa in Marcinknuice sta razdejani. Pazćejani s^ krali Wi!vo-uisko, Raciborzanv, Gorajara, Szr-zyrzyce. Snieznica, Cieten, Mostovv, Jrćlo\vrik. Kwasoczice. P^breczyn. Močno poškedovani sta tu-rrorščak našega trodov^a ni fcfi r2-nfen. dočiin je fcil iznied fraacoskejza ladjevja uničsn podmorski čo!n »Ca-rie« in je b'la franeoska ok!opn!ca tipa »Courbet« najtnanj t^Sko po-škedovana. Ražen podrrerskega čo!-r!a nismo že od 3. novembra vide!? netere sovražse lad'e ob našein obrežlu. Pove!'stvo mornarice. FRANCOZJE SO SE UMAKNILI IZ OKOPOV PRI PALINGEBRUGU. — NEMCI SO ZA VZELI HRIBE PRI CUFFIESU IN CROUYJr. TER VJELl 1700 FRANCOZOV. Beroiin, 13. ianuarja (Kor ur.) VVolftov urad iavlja: Veliki glavni stan, dne 13. ianuarja. Zapadno bojišče V okolici N'euporta se je vrsii srdU artlle-riiskl boj. ki je iniej za po^Ie ico, da is fcvražnik Izpraznil stre! :e jarke pri PaHngebru^u (predkraj vri Nieu-pcrti'i. Scvražne napade cb K.~tialu Pri La Eas^se smo definitivno f.dtill.Za-vrnili smo franco^ke nara e na La Boisselle in na visine pri No vreonu. Včsrsfšnjernc brezuFpeš!*emu franco^kemu rapsdu na visine pri CrouvSu ie sledi! nemšln protinapsd. ki se !e kci?£al s copolnim francosklm pera^ont in z očiščenlem višin sever-rovzhodno od Cuff?e?a in severno od Crouvfa. Naši vejaki iz Mark *o o-vc?ili dve franeoskf postc)anki, vjeli 17C0 mož ?n uplenili 4 topove in več stro?nih oask. Francoski saoerski nap?d v oko-Uci fužro od St- MHiiela smo urpešno zavrn'H« Naše Ćete so zavzefe visine se-venro in severnovzhodno od Nome-nvja. V Vogezih ie položaj neizpre-menien. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V BELGIJI IN NA FRANCOSKEJVL Iz Pariza poročajo: Kljub slabe-mu vremenu se nadaljujejo toji na ćeli fronti. Zlasti ljuti so pri Soissonsu, Perthesu in v blizini Reimsa, kjer se vrše neprestano spopadi. Isto velja za zgornjo Afzacijo. Nemci nadalju-je]o silne napade v Argonskem lesu. Tuđi ob obali Nemci neprestano na-padajo. Med Knockom in Heystom, Zeebriisrcro n in Blankenberghom se vrše ljuti boji. Iz Haaga: Pri Zeebrflrsru Je sli* sati silno grmenje topov. Baje so do-spele tja zopet angTeš!r. urad.) Predsednik Poincare je v neki vaši v blizini Dunkeroue izročil mornari-škim strelcem posebno zasfavo. Med tem so neprestano krežili nad vasjo zrakoplovi, da bi onemogočili vsako presenečenje. Predsednik Poincarć se je nato naDOtil v glavni stan generala Frencha, kjer se je izredno dol-go razgovarjal z generaTorn in angle-?kim prestolonasledrikom. Istočasno 'e vročil pre^er?lom Po^jriasu, Ha'^u, Smithu in Darrinu plrkete velikega kri^a častre letrije. Po kratkem pose-tu v Hizebrouku in v ghvnem stanu generala Maudh.ivjti, je Poincare od-^el v Arras, katero mesto je rajveČ trpelo vsled nemške^a obstrefieva-"ija. Mestni ekraji v blizini kclodvcra in cbčinske hiše so popolnoma uni-čeri PovfDdi se vid'io razvaline, ki *o Jih povzrcč'Te ne:rr*e granate. V ^premstvti rr^^e:<-s in žunana si ie Poincare ogleda! rr.estn, od katere^a so oddaJJcv nrvi n?m?''i o1ropi «arr»o 1500 do 3000 rrsetrov. Freds^c^nik je v posebnem prcvoru bodri1 prebival-stvo, rai zaur^ v zm??o in li^naško vztraia na svojih ti-b. Nato se Se rd-r>e!!al \r mesfa v avtomoMlu in do-spel v Pariz Se isti v^čer. * Re'-ve rroti generaiisiTu Joffru. Pariz. 13. lanuarja. (Kor. urad.) Oustav Herve napada v listu »Guer-re sociale^ vlado in iziavlja, da je <;V'ep £enera!;sima Jcffra in vojnega ministra Milleranda riede omejitve preiskave o ^drav5tvenem staniu ar-rriiće znuSnica parlamentu. Končno nravi lierv^: Francva bi ćovoJila, da bi mostvo Ietnika 1917. čsstno padlo vs>ed sovrazne krcale, nf bo pa ćo!Tjst"?a. da bi 181etn? dečki po voinšnicah mrli na plućnu i. Parlament ne sine te zaušnice mirno prenašati. Razpctoženis na Franccskem. Iz Pariza poročaio, di se je pre-bivalstva prlnstila neka nervornost, tako da verjame vsemf še tako ne-verietrsim j^ovoricam. Francozi obču-tijo odlašanie velike ofenzive kot sramoto. Priprave za vel kan^ko franeosko ofenzivo se vrše, izvršila pa se bo sele, ko bo milijon nanovo poklicanih razredov izvežban. Te čete moralo biti strašno oborežene in vsekakor bolje opremljene, kakor nerrrke čete. Francoske tovame za topove delajo dan in noč. Težkih topov vlijejo na dan po tri. Vse francoske trdnjave so dobile nove trpove, ki so najmanj enako dobri, kakor nemški. Franeoska zbornica. Franeoska zbornica Je bila zelo dobro obiskana. Starostni predsednik, baron Mackan, je otvoril sesilo z nagovorom, v katerem Ie izvaial med drugim: Ed na želja in edina m se Francije 3e, odbiti že dolgo pripravljeni napad in pobiti sovražnika. Po-zval je zbornico, da naj da arrrm vzgled edinostL Odločenf prevzema-mo vse žrtve in naj bo čas trpljenja še tako dolg. Pretrpeii borno, ne borno oslabeli, dokier konfin:) n^ a Kamo in si ne zagotovimo trajnega mira. Zbornica Je izvolila s 474 g'a^o-vi Deshanela zopet za preds^dnikau nakar se Je do četrtk* odgodila, b Wtke pri Falklandskib otoklb. Berolla, 13. ianuarja. (Kor. ur.) Z nemških iadij, ki so se potopile v bitki pri Falklandskih otok ih. Je bilo rešenih: s krizarke »Gneisenau« 17 častnikov in 171 mož; $ križarke >Niirenberg« 7 mož, nobeden Čast-nik; s križarke »Leipzig« 17 mož; z oklopnice »Scharnhorst« pa nihče. Z ladij »Baden« in vSanta Isibella«, kj sta spremljali brodovje, je bilo rečeno vse moštvo. Vendar pa ni izklju-čeno, da je več pomorščakov in častnikov rešenih, kakor je tu navedeno. Angieške vojne ladfje unlćene? Dunajski listi poročaio preko Rotterdama, da sta se po privatnih poročilih potooili angleški vojni ladi-ii »Ajax« in »Thunderer*. (»Ajax« »e eden najnovejsih an-gleških dreadnoughtov s 25.000 to-nami deplacementa. vTaunderer<: ima 22.700 ton.) * TURSKA VOJNA. Rusko poročilo o bofib v Kavkazu. Iz Petrograda poročajo: Uradno ooroc;lo generalnega štaba kavkaske armade pravi: Bcji v okolici pri Karaurgan se razvijao z vso srdito-stio. Na ostali fronti ni bistvene spre-membe> Rusi se umikafo na Tiflis? Berlinski listi javljalo preko Kopenhagena, da se crnika ruska kavkaska armada na Tiilis. Položaj v Egiptu. Carigrad, 13. januarja, (Kor. ur.) Fgiptski kadi, vrhovni verski sodnik v Egiptu, je dospel semkaj, ker so Angieži to službo oć~ravili. f^iav i je. da vzbujajo angleška nasilstva veliko nevoljo med meharoedanskim prebivalstvom. Proklamacijo Huse-ina Kemala za sultana E?fpt«i in Sudana v mcšeiah, ie prebivahtvo sprejelo z globekim rr.olkom. V Egip* tu šteie se^aj angleška armada samo 50.(?00 mož. * m * ROMUNUA IN AVSTRUA. V zanimivem članku, ki prihaja brezdvomno iz duna'skih podučenih krogov razpravijajo »Mfinchener Neueste Nachrichten* o odnošajih med balkanskimi državam:. Ugotav-ijaječ, da so razmere rr:ed Bolgarijo in Srbijo bas v zadnjeir; času še sla-beiše postale, poudaria članek. da se odnošaji med Bolgarijo in Romunijo očividno boljšaio. »Brezdvomno se vrše med cbema državama že deli čas2 pogajanja in na podučenih me-stih se zatriuje, da uspevaio ugodno. Zanesljive podrobnosti u vsebini teh pogajanj sicer nišo znane; pa sai bi se, tud! ako bi bile zn^ne, o njih ne dalo razpravljati. Toliko pa smemo rraglašati, da za enkrat nikakor ne gre za vprasanie ali ćelo deločitev termina, ali in kedaj naj se r>cseže v vojno, temveč razpravljalo se je o sporazumu glede splošnejra vsled vojne nastafega položaja. Poskušalo se ie in se še poskuša si pojasniti, kako bi se dali interesi Bolgarije in Romurnje pri likvidirarnu vseh onih vprašani. ki tih !e porodila svetovna vojna, skupno zsstopati. Po naši informaciji bi bilo na-pačno domnevati. da c:re nri tem že za frdno nrikliučenje obeh držav k eni ali drugi skupini velesil Državni-ki se marveč trudi'o ustvariti dogovore, ki se ne nanašajo naravnost na vojne dotfodke, ki marveč !e stremilo po paralelnem postopaniu povodom zaključka miru. l7razita točka v skupnosti naziranja cbeh držav pa je oči vid no nredvsem *a, da se trudite se izosihati vsem zunanjim vpli-vom. 2e iz tega rezultira najmanj to, da |e za dogledni čas Izkifufcno vsa-ko sovražno postonanje Romunlje ali pa ćelo Bolgariie proti obema srednjoevropskima cesarstvoma. V Italili nišo zatvorfli šoL Rim, 13. januarja. (Ko^* urad.) »Agenzia Sterhaniv< javlja: Širila se je vest. da bodo v nekaterTh mestih v najkrajšem rasu zatvorjene vse javne sole, ker jih bo vlada rabila za vojašnice za \-pcklicano mostvo. Ta vest je popoinoma neutemeljena. * • Nacrti ltaliie v Albaniji. Rim, 13. Januarja. ^Tribuna« ob-javlja razgovor z odličnini politikom, ki se izraza o cillih italijanske politike v Albaniji tako-le: Ne smemo smatrati, da ie italijanska akcija v Albaniji z okupacijo Valone že končana. Na južno Aibanijo nreži Grška, ki pcdpira na vse načine Esadpašo, meneč da bo z njegovo pomočjo ob-vladala ćelo Aibanijo. Rofearskt protest proti postopanfn anglešklli ta franeoskih vojnih ladll »Budapester Korrespondenzc javlja: Bolgarska vlada je protesti- rala pri angleški !n francoski vladi, da preiskujejo zavezniške vojne !a-dije vse parnike, ki vozijo v Dede-agač, ter tako oškodujejo bolgarsko trgovino. Angieške torpedovke izvr-šujejo te preiskave ćelo v bolgarskih vodah. Anžfleški in francoski poslanik sta obljubila, da se to ne bo več zgodilo. Nov! fcolgarskl poslanik na Dnnaju, Sofija, 13. januarja. (Kor. urad.) sAgence Telegraphique Balgare«: javlja: Dunajski poslanik T o Š e v, ki se je nekaj časa mudil tu, odpotuje jutri na Dunaj. Car Ferdinand in pre-stolonaslednik Boris sta Tošcva sprejela v posebni avduenci. * ZEDINJENE DR2AVE IN ANGLIJA. Švicarski listi smatrajo odgovor Anglije na protest Zedinjenih držav kot enostavno odkionitev in zlasti pasus o kavčuku kot direktno grož-njo. Vsled tega se bo položaj najbrže v kratkem silno poostriL Zatrjuje se nadalje, da zahteva Anglija kontrolo vsega privatnega izvoza nevtralnih držav. Zatrjule se nadalje, da je Angliia skleniia Doslati v Wa-shington trgovskega izvedenca, da bo sta! na strani angleskemu veleposlaniku s svojim svetom. • « Amenški vojni materija! za RusIid. New York, 12. januarja- (Kor. u.) yNewyork Wor!d« priobčuje poroči-lo z dne 12. decembra iz Viktoriie (BriL Kolumbija), glasom katerega ie odplui od tam v Vladivostok par-nik »Novogorod-- ruske prostovoljske flotile z 32 vagoni vojnega materijala, zlasti 4 velifrmi topovi in municijo po 10 ton. Pošiljatev je šla po železnici Canadian - Pacific v Vik-torijo ter je najbrže prišla iz neke tovarne v Pensilvaniji. • Anglija ie zaplenfla norveške oklopnice. Kristnanija, 13. januarja. (Kor. nrad.) V vladnem poročilu, ki Rdečega križa«. Došli so iz Belgije. krer so se na licu mesta poučili o preskrbi Belgije z živi!!. Go-spodje se z dovoljenjem merodajnih Činiteliev napot:io na vzhodno boii-šče. da se v ruski Poljski pouče, kaksne podpore bi ondotno civilno prebfvalsfvo nainuinejše potrehova-lo. Komisija poseti Sosnowice. Czen-stochow. Wielum. Sierdz, Lodz, Lo-wicz, Kutno in Kolo, • Neresnlčne vesti o mlrovih pogaianjih. Frankfurt, 13. januarfa. (Kot. u.) »Frankfurter Zeitung* piše: V zadnjem času se nojavlfajo v inozemstvu vesti, kakor da se namerava v Nem-Čijo napotiti znani ruski državnik, grof W i 11 e, ali da ]e že na petu, da bi uvedel mirovna pogajanja. Na temelju informacij na merodajnem mestu verro. da ni va tej vesti nit! be-sedice resnice. Takšcn poset bi ne odgovanal ne političnemu položaju, ne vladajočemu razpolo^eniu v voi-skuiočih se državah. na^manj pa raznoloženiu v Nemciti. Morda si naši sovražniki domišljalo, _ da je NemČija že utruiena in da išče mir. Zato tuđi take vesti ne smejo ostati brez zavmitve. Dobave za sovražnifea. Kodanjski dopisnik lista »Hamburger Echo* izreka težke dolžitve napram nekaterim nemskim trgovcem. Dopisnik trdi, da gredo preko Skandinavije velike dobave za so-vražnike Nemčije. Poročilo pravi med drugim: »Kar se godi sedaj v večjih skandinavskih mestih, je skandal, tako velik, da se obraća od tega ćelo dq-mače prebivalstvo s stadom. Zatrdi-lo se mi je s popclnoma zanesljive strani in od višjega uradnika danskih državnih železnic da gredo naravnost ogromne množine blaga iz Nemčije preko Danske in Švedske v Rusijo in Anglijo. Danska državna železnica Je vsled tega tako zaposlena, da moraip uradniKi delati Ccz uro NcKaj čaša so šii ćeli vlaki stru-žilnic v Rusijo, Na Danskem in Svedskcm in gotovo tuđi na Nerve škem se nahaja mnogo nemSkih v ruskih agentov, ki sklepajo kup^rj Rlacro prre seveda najprej na dans! ali švedske firme, te pa Je pošljf takoj naprei Pri tem pojeio ti izd ialci svoje domovine, če so aaoravi 10. Ste* .SLOVENSKI NAKOD*, tac 14 jinutrja 19i5. Stran 3» zopet kako dobro kupčijo, pri Sam-pancu »Die Wacht am Rhein<- in rDeutschJand iiber aJIes«. Kako vpliva vojna na angfeško trgovina Kako zelo trpi Anglija vsled vojne in v koliki meri je zlasti prizadet izvoz njene industrije, kaže izkaz za mesec december. Glasom tega izkaza je znasal uvoz 67*55 miiijonov funtov ali 356 miiijonov manj, kakor inese-ea decembra 1913. Izvoz pa ?e dosege! le 36*28 nrlijonov funtov proti 43-33 miiijonov v predlanskem decembru. Zmanjšal se je torej izvoz za nič mani, kakor 39*3%. To zmanj-sanje izvoza obsega izvzemŠ; na račun inozemstva zgrajenih ladij vse vrste blaga ter daje tole sliko: izvoz v vrednosti zmanfšanje živila . . l,89o.4hei — 1,316.432 prem. i. koks 2,608.147 — 1,964.258 žeL in jeklo 2,346.265 — 1,775.447 stroji . . 1,456.281 — 1,501.175 bcmbaževina 5,131.875 — 4,874.065 druge tkan. S39.016 — 482.139 kemikalije . 1,495.322 — 210,648 usnje . . 204.614 — 280.708 želez, mater, 554.498 — 510.593 nove ladje 414.054 -f- 13.934 Za ćelo !eto znašata uvoz in izvoz v milijonih funtov šteriingov: 1913 1914 torej manj za Uvoz: 769*03 69803 71 00 Izvoz: 52546 43023 95-23 Izvoz celega leta 1914 kaže tore] manj za okrogio 2 milijardi, uvoz pa manj za okrogio poldrugo milijardo kron. Ob enem so te številke dokaz, da je Anglija. ki je kopala jamo centralnima državama na trgovsketn polju sama sebe hudo prizadela. Dnevne vesti. — Za zboiissnie cenzure. Z za- doščeniem belež^mo Na glavnem zbcrovaniu Nižjeavstrijskega obrt-nega društva je stavil tajni svetnik dr. Exner nastopni predlog: »Upravni svet se pozivlja, naj razmišlja, ali bi ne bilo storiti korake pri vladi, da se odstrani cenzura, v koUkor gre preko rrefe potrebne previdncsti in je tore; škodljiva, ter se upravni svet poob?ašča, da ukrene potrebno.« Predlog je bil srrejet ob splcšni trajni pohvali. Predlagatelj je izjavil, da M Dobiizie utemeljenje rridržuje ra e.'o upravnega sveta. Za sedaj gre le za možncst, da se trgovinske, politične in gospodarske pokude iove-dejo do diskusije, da se že pred mirom uvedejo potrebne odredbe. — »Neue Freie Presse* pozdravlja ta predlog in pripommja: -Praktična možnost take cmejitve cenzure se kaže že v tem, da jo na Ogrskera bU stveno druzače izvaiajo. ne da bi bil ime! sovrsžnik najmanje koristi od *esa. Pao pa škodi ugledu tnosarhHe in itak že krsenl avstriiskl paritet!. če cenzura tu zabranjuje marsikaj, kar sovražntk itak že ve* In če se rod kaznio belega roadeža ne smemo lo-tlti razmotnvan'a vpra§anf, s kate« rlral se občinstvo vedno bavi in v ka- ' *~a nepreetano naperla svote m*s!L — Odliknva i2. Sin fjubljanske-Ta župara. topničarski ;jnper«čak £. inžener Fran Tavčar ]e cdliko* an s srebrno hrabrostno svetinjo prve vrste. — Padel je na bojišču pravnik S r e b r n i č, doma iz Solkana na GoriškerrL Po mišljenju je bil socijalist. — potresa se Alojzij M i k u ž, infanterist 27. pešpoJka. pozneje dr>-deljen poljskemu topničarskemu poi-ku *t 40. Munitionskoione št 3, M. P. D. Feldpost 53. — Pogreša še od 26. oktobra. Prosi se, da se o pogre-•sanem spcroči na naslov; Gostilna Mikuž, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 3. — Iz angleškega vjetništva v libraitariu je pobegnil Ceijan, Fri-lerik de Toma. Srečno Je dospel v Ženevo. oćkoder se vrne v Cefte. — V to'ažbo skrbečira materam. Ocspa Oabrijela K u s o I d ram piše r, Dunaja: »Pišem Vam to pismo kot naročnica Vašega lista, ker vem, da ^e bo marsikatera slovenska mati za svojega sina, ki se nabaia na boinem polju, interesirala. Moj sin Adolf Kusold, vojak 17. pešpolka, ni od svojega odhoda dne 24. avgusta iz Ljubljane nič več pisal. Vsi smo že itiislili, da je že dolgo mrtev. Danes, 11. t. m^ nas je k največjemu veselju s kartico iznenadil iz ruskega vjetništva. Piše mi: Najliubša mati! Te pozdravljam, kakor tuđi ćelo družino najsrčneiše Tvoj odkritosrčni sin Adolf Kusold. Vojna furija mi je pri- anesla, po težki bolezni sem zopet rjkreval.« S spoštovanjem Gabrijela i< u s o I d.« — Seznamki izz-ih šL 87, 88, 89, fJ0f 91, 92, 93, 94. 95 In 96 so nabiti v ezi plavnega vhoda mestnega ma* ^istrata. — Zahvala c. kr. črnovoin:§kega okrajoefia povelittva U. 21 ▼ L|A» IJasL Dodatno k zahvali z dne 7. januar ja se izreka tem potom slavne-mu inestnemu magistratu« odnosno mestni občini ljubljanski ter vsem njenim prizadetim Činiteljem se po-sebej najlepšo zahvalo za velikoduS-no naklonjeni denarni prispevek, za prepustitev dvorane »Mestnega doma« ter nje razsvetijave In kurjave itd. prilikom božićnice tukajšnjih vo-jakov črnovojnikov. — Poveljnik: stotnik Napoleon, — Gospa Županja dr. Tavčaiie-va je v družbi z drugimi damami darovala za slovenske vojake 1. nado-mestne stotnije, oziroma 5. maršba-taljon v Vodmatu, 77 kosov zimske-ga perila, za kar se ji naši vojaki toplo zahvaljujejo. — Iz hižoožeiezniške službe. Umirovljen ie adjunkt Južne železni-ce v Ljubljani, Boštjan B e n Č u r. — Unir! je včeraj popoldne urad-nik vMestne hranilnice« gosp. Josip Pa u li n. Pokojnik — sin ugle'ne-ga Ijubljanskega trgovca gosp. Josipa Paulina — je bil narodnjak, dober družabnik, izvrsten pevec in godec, Sodelcval je pri orkestru »STokeia I.«, svoj čas tuđi pri pevskem društvu »Slavec'. Zaradi njegove dovtipnosti ga bodo marsikje pogr«*šaH. V pre-zgodnji grob ga je spravila jetika. Za-pušča vdovo z nedoletno hčerko. — Pogreb s vrši jutri ob 4, porozne \z hise, Dunajska cesta st. 6 k Sv. Krištofu. Spoštovani rodbini iskreno sožalje! — Jubilej. Danes slavi v Gorici 40Iet"ica, oukar je bil posvećen v duhovnika, dr. Anton Oregorčič, državni in đeželni poslanec. Slavi svoj jubilej v polni telesni in duševni cilosti. Dr. Gregorčić je scdaj 64 let star. — Ogeni v reaikL V drugem nadstropju realčnega poslcpja se ie užgala danes ponoći v sobi 7. razreda iz dosedaj Še nepojasnjenega vzroka oprava. Ogenj se je razširil, ne da bi bil to kdo opazil, tako, da ie zgorel ćeli podij s katedrom ter je 1 pregorel tuđi strop. Sele pred začetkom poduka so zapazili, da tli I ćela soba in biteli gasiti. Poklicati je j bilo treba požarno brambo. ki je po đališem naporu zadušila ogenj. Dej-stvu. da je bila soba zaprta in da vsled tega ni megel svezi zrak do ognja, se je zahvaliti, da se ni zgodila večia nesreća. Domneva se, da je povzrocila požar kaka neprevidno zavržena cigareta. Škoda je pre-cejšnja. Poduk na realki je moral za ćeli dan odpasti. — Kakor se nam naknadno poroča. je povzrocila ogenj defektna centralna kurjava pod tlakom v II. nadstropju. Tleti je najbrže začelo že dolgo. predno je izbruhnil oadoma pre enetil sneg in precej oster mraz. ubo^e ži-valice žalostne posedajo po ' evju. premrznjene ičejo živeža po ^estah in drevoredih ter milo čivkajo okoli hiš, kakor bi prosile milodarov. In prosijo jib v resnici. Par slučajev je nam znanih, da so mali pevčki že poginih" na cesti, kar je zanimivo vsled tega, ker vendar še nimamo ta-kega mraza, ka druga leta. Mogoče vsled glađu? Da krilatce resimo po-gina, posipaimo jim zrna buć. drob-tinic in dr.. za kar se nam bodo sro-mladi zahva'Jevali s petjem in uniče-vanjem mrčesa v sadonosnikih. vrto-vih in polnh. Z dežele nam piSeio: Z nastalo voino je stopila v veljavo tuđi oosta-va g.ede podpor družinam vpoklica-nih vo'akov. Oblastvene odreiba v tej zadevi si razna županstva tolma-ćijo in vporabljajo raznolično; neka-tere stranke, ki imajo pravico do podpore, jo dobijo le malo ali ceio nič. Mnogo pa je takih strank, ki prejemajo visoke podpore, a so vo danih predpisih od podpore absolut-no izključene n. pr. žene ali družine velikih posestnikov, bogatih trgov-cev itdM itd-, ki so preraožni ali imajo ćelo denar naložen v hranilnicah. Nahalajo se tuđi zaostale zakonske polovice, katere podporo zlorabljajo s tem, da se v svojem zadovoljstvu bavijo s prevračanjem alkoholnih steklenic in si le želijo, da bi to sia-nje kar najdalje trajala V nekarerih občinah ie skoro po vsakem vpnkii-cancu pripoznana podpora, v drufff občini je podpora omejena, kar po-vzroča nevoščljivost »n daje pjvod k pritožbam, oziroma prošnjam, ki st navadno končnjejo tako-l€: Ako Je dobila tmko¥t%im ttnakft »oteorp tam, naj se podeti tudl meni!« Sploh vlada med ljudstvom moenje* da od-ločuje glede podpor edino župan, (kar je kollkor toliko resnica); njemu se pripisuje zasluga, ako je kdo dobil podpora, on je kriv. ako se komu prošnja za podporo odbije: Vse to povzroča med ljudstvom razburje-nje in nezadovoijnost Ni umestnrj, da se je županom* kot prvi in zadnji instanci podelila, oziroma naložila pia-vica o razdelitvi porpor. To stvar bi bilo treba preurediti tako-le: Pripo-znavati podpore in v pesamnih slu-čajih določevati njeno velikost, imajo edino obeinski odbori, ki se imajo pod kaznijo strogo in vestno ravnati po danih predpisih; morebitne rri-tožbe, oziroma prošnje naj rešujejo okr. glavarstva, ako potrebno naj se zasfišro izvedenci - sosedje. Dcse-danji komisijski odbori pri okr. fcla-varstvih «ai se nri~ o. ker koni-sijski udie poznajo le prosilce v njih ožjem krogu, oddaljem prosilci pa jim nišo poznati po osebi, še manj pa njihove življeaske razmere> Kinematograf »Ideal«. Danes zadnii dar krasne iiružabne drame v o delih -Knežja Iju ezen'. V retek specijalni večer i dramo >Moćro srce--, otroska žaloigra v 3 dejanjih in *e sijajna veseloiera v 3 delih *>V uniformi-. V soboto zopet nev spored, SeoienJ. Na včerajšnii semenj so priznali 43 glav živine, in sicer 42 voiov in 1 kravo. Vse vole so pokupili Tržačani. Razne stvari. * Fcm. baroo Samonigg t. Na Dunaju je umri umirovljeni feldcajg-mojster Ivan baron Samonigg v 76. letu svoje starosti. Umri general je bil rodem iz SoŠtanja v Sav. dolini. * Atentat na Škota. V mestnem parku v Kraljevem Gradcu je napade! neznan člevek tamkajšnjega ško-fa dr. Doubravo ter ga pretepeL Skof je dobil lahke poškodbe. Ko so se približali nekateri vojaki je atentator zbežal * Kakšne hibe ne oproste vojia-Ške službe v Rusiji? Načeinik ruske sanitete ie odredil. kakor javljajo iz Kopenhagena, da te-le telesne hibe ne oproste vo aske službe: Ako manjka v eni čeljusti 10 zob, v obeh pa 14, ako manjka novincu palec in kazalec. ako sta zr -^ena palec in ka-zalec in končno ako ni prst gibljiv. 4 Kaj mu je Ijubše? ^Frankfurter Ztg.^ pripoveduje: Kakor po-vsodi v naših mestih. tako ss nudi tuđi v M. ranjencem prilika, da obi-skujejo gledališče, Nekega dne po-šlje bolnica X. oddelek svojih ra-njencev k operni predstavi. Na programu se nabaja Wagnerieva »Got-terdammerung^. Vrli vojaki se vra-čajo zvečer z jako čudnimi obrazi. Poveljnik bolnice se zato obrne na enega izmed njih ter ga vpraša: ^No, kako se Vam te dopadlo?« Ranjenec se nekaj Časa obotavlja. potem pa le izbruhne: -Ljubse nam je, gosped stotnik, biti tri dni v — strelskem jarku.- Wagner:ev •»Gotterdom-rnerung« res ni zabava za pripro-stega, izmučenega voraka. * Konec Izleta diplomatov. Kore-spondenca Wilhelm poroca: V robo-to ^c je peljala z južno železnico z izleta družba, ki se je živahno razgo-varjala v franeoskem in angleškem jeziku. Neki častnik, ki se je vozil v istem vozu, je zahteval. da nai družba govori nemško, nakar mu je eden izmed gospodov odgovorit, da je Švi-car. Ker pa se je družba le še nadalje razgovarjala v franeoskem \r angleškem jeziku in ker je imel neki go-spod v tej družbi s seboj totografični aparat, je častnik na kolodvoru opo-zoril voiaško stražo. Ko je ta zahte-vala. da nai se družba legitimira, se ji je pridružilo še več gospodov. Po-meje se je izkazalo, da so bili v družbi švedski poslanik Beck-Friis, švicarski poslanik Choffat. danski poslovodja Lerche in več članov di-plomatičnega zbora z damami. Ker se je zbiralo ljustvo ter kazalo so-vražen namen, je sluzbujoči poveljnik zahteval, da stopi družba v straž-nico ter dal izprazniti kolodvor. Inspekcijski častnik Je družbo povabil k sebi v inspekcijsko sobo, kjer se je prepriča!, da so bili gospodje diplomati ter |im izrazil obzalovanje nad dogodkom. Tuđi zunanje ministrstvo se je upravi čilo zaradi te pomote. • Vojni vjetnlkl. Neki nemški list opisuje v slikah s severnega bojišča tuđi naslednii veseli prizor: »Pred mene nnneliejo dva mska vjeta vojaka. Eden je majhen, koteričen fant druji Je flegriiatičen, refen, bradat mož. Ne vesta, kaj bom ž njima napravi! in zlasti mali me gleda zelo strahooetno. »Odkod sta?« ju vpra-šam. »Mer sam J0dcn,< odgovori mlajši le veđno v strahu. Pokažem na bradata ter vnraSam: »Ta tudl?« »Jo. Is Jfid aus KiSinev.« Razložim svojima vjetnikoma, da se jttna ne bo ničesar zfodifo, tem manj, ker sta le hitro pciti v Mettictjo. na miren prostorček. Moje obljube napravljaio očividen vtis, kajti manjši žid je postaj živahen in naenkrat skoči k skupini drugih ruskih vjetnikov, pograbi tam enega izmed njih tpr kriči: »Noch i Jud, nach a Jiid!* Tuđi tega moram vzeti v svoje varstvo. Predno odhajamo, jim zabičim. da bedo brez pardona ustreljeni, ako bi po-skusili uiti. Mali žid prebledi in se ustraši. Lasje se mu zježijo in v sve-tem ogorčenju se postavi pred mene: »Mer uern nix laifen. C Jiid laift nix. Russ laift^ (Zid ne bo ušel, le Rus uide.) Prav ima fant. Zanesel sem se na njegove besede in dobro sva sha-jala cei čas svojega »tovariševanja«. Pri slovesu mi je v zahvalo obljubil: iRuss verspillt, Daitschiand ge-winnt.v Brzoiavna porožih. Izprememba v ruoaniem m'aistrstvu. Dufiaf, 14. januarja. (Kor. urad.) *Wiener Zeitung« javlja; Njegovo Veličanstvo cesar Fran Josip je bla-govclil najmilostljiveje izdati to - le najvišje svoieroeno pismo: »Uubi grof Berchtol:!! U važe vs je motive, k? so Vas na-potili, da ste Mi predložili svolo prošnjo za izpsiščenie Iz službe ministra Moje niše !n zunantlh del, jsnillem ntllostno na znaš je Va?o zap rođeno demisijo. Pri tej priiiki Vam izrekani za odličro in nožrtvovalno službovanje Meni, Moji hlši !n monarhijK tako v miru, kakor tuđi med sedanjo veliko vojno in za odlično delovanje med prefšnjo diplomatsko karijero, Mojo najtopleišo zahvalo in Moje po-polno priznanje. Z otžalovaniem Vas zrern zapu-ičatj službo !n Vani podeUuieoi y /nak Svoie trajne naklonjenosti, bri-Hante k velike^nu križeu reda Sv. Stefana. Dunaj, 13. januarja 1915. Fraa Josip s. r. »Ljubi baron Burian! Imenujem Vas za tninlstra Svoie hiše in zunanjih del In Vam pover-jam pred^sdstvo v skupnom ministr-skem svetu. DuntajT 14. fanuarja 1915. Fran Josip s. r. Berclitold s. r.« Cesarjevo !a5tp*>*-o?tio pismo grofu TlszK BudimtJešta, 14. januana. Uradni list priobčuie to - le cesarievo last-noročno pismo: »Ljubi grof Tisza! Vsled Vašega predlega opro-ščam Svojega ogrskega ministra pri Svoji osebi barena Buriana na njegovo lastno prošnjo tega rnesta ter poverjujem Vas s provizoričnim vodstvom ogrskega ministr^tva pri Svoji osebi. Dano na Dunaju, 13. ianuaria 1913. Fran Josip s. r. Tisza s. r.« Bosanski defelnl sef v Mostaru in Trebinju. Sarajevo. 13. januarja- (Kor. ur.) Deželni šef. general pehote rl. S a r-k o t i ć. je predvčerajšnjim posetil Mostar, kler so ga spreieli zastopn ki voja^kih in civilnih oblastev. Mesto je bilo v zastavah. \t Mostarja se je Sarkotič napotil v Trebinje, kjer so ga tuđi slovesno spreieli. Danes se je deželni šef vrnil v Sarajevo. Turska ofenziva v Perziji. Carigrad, 13. januarja. (Kor. ur.) Glavni stan objavlja: Naše, od perzijskih kontingentov ojačene čete prod:rajo nevzdržema v As-erbejdža-nu, da esvobede pokrajine, ki so j;h Rusi podjarmili. Izvojevate so si tamkaj nov uspeh — zasedle so včeraj Tebris in Sslmas, zadnji ruski oporišči v tej pokrajini. Rusi. ki so ime!i namen. da bi se žilavo branili, so izpraznili obe mesti in se v neredu umaknili. Del Mehitaristov, ki pripadajo angleškim cetam v Egiptu, se Je vdal našim sprednjim stražam. • » • KATASTROFALEN POTRES V ITALUL DonaL 14. januarja. Seismogra-lični aparati vseh observatorijev y monarhiji so zabeležili včeraj proti 8. uri zjutraj silen potres, katerega šunke je bilo v Trstu ;n v Puli ćelo čutitt Potres }e imei katastrofalen značaj. Rlw, 13. fannarfa. (Kor. urad.) Zjutraj ob 7. uri 55 min. je bilo čutiti silen potresni sunek. ki ie prebivah stvo alarmiraj. V raestu ie zavladala panika* Vesti iz pokrajin potrjujejo, da je bilo čutiti potres skoraj v cefl ItaJHI in da )e škoda ogromsa. Potres Te zaliteval ludi mnoco Ch*r+-ikfk žrtev. V Rimu satnem poškodbe nišo velike. Z raznih ina niti poslopij Petra le i>očtlo v kupoli 150 šip. Pa-pež se Je nahajal v trenutku potresa ravno v biblioteku S cerkve Sv, Ivana na Lateranu je radla soha sv. Pavla. Porto del popolo so morali podpretL Potres je trajal v Rimu 15 co 20 sekund. Najmočnejši je bil med Rimom in Aqui!o. Rinu 13. lanuaria. (Kor. urad.) Potres so čutili tuđi v Neapolju, Ca-serti, Civitavecchiji in Grossetiju. V Pozznoliju je trajal potres 30 sekund, V Monte Rotondu je zahteval potres baje ćelo 2 žrtvi Stolp 2 nad-stropji visokega rotovža se ie podrL Neki profesor tehnične visoke sole in neki dijak sta bila ubita, več drugih oseb je bilo težko ranjenih. V Anconi je trajal potres 12 se* kund. V Verdiju se je podrlo več hiš, i 2 esebi sta bili ubiti, 6 oseb je bilo poškodovanih. V Oiulianu Romanu se ie pocrl kolodvor. Baje ie bilo več oseb poškodovanih. Rim, 13. januarja. V Neapol'u je izbruhniia po prvem potresnem šunku panika. Prebivalstvo je pričelo bežati iz mesta. Vendar pa poškodbe nišo velike. V Seramonacescu ie bilo 100 oseb ranjenih. 2 ubiti, mnogo hiš se je podrlo. V okraju Peruggia je škeda velika, tuđi ;e bilo več ljudi ubitih. V Sori leži mnogo žrtev pod razvalinami hiš. V okraju Aquila Je ubitih 40 oseb. Rim, 13. januarja. Mesto Avez-zann te skoraj popolnoma razde'ano. Zveze so pretrpane, Poročila pravl-jo. da ^e ostalo v mestu komaj 1000 o«eb živil in še te so večinoma ranjene. Alezano, 13. januarja. ("Kor. ur.) i Vsa pokrajina je uničena. Tuđi kraji Paterno Celano, AioHi, Cerchio. Col-larmele in Pećina so težko poškodo* vani. AoufHa, 13. ianuarja. (Kor. urađ.) Sernkai došla poročila potrjujejo, da ie Alezzano popolnoma razrušeno. Tuđi Celano in Pescia sfa deloma opustošena. Človeških žrtev je mnogo. Mnogo ljudi je pokopanih pod razvalinami. V Pescasseroli Je 10 mrtvih in 50 ranjenih. Rim, 13. januarja. (Kor. urad.) *Giorna!e d* Italia* konstatira, da se |s v Alezzanu resilo samo 800 Uudl. Ker je prebivalstvo štelo 11.000 dus, je potres pokopal več kakor 10.000 ljudi. Rim, 13. januarja. (Kor. urad.) Ob pol 2. ponoči je prispel semkaj \z Alezzana in Tagliacocco poseben vlak, v katerem je bilo na stotine ramencev. Mnogo med njimi jih je fežko poškodovanih, eden je umri med vožnjo.Vsi potrjuieio. da je AJez-zano DOpolnoma razrušeno. Rim, 13. januarja. V okraju Sut-mona je bil potres katastrofalen. Mnogo vaši in trgov ie razrušenih, v Fratturi so vse hiše razdejane, mnogo I"udi ubitih. Tuđi v okraju Caserfa so poškodbe jako velike. Rinu 13. januarja. Vlada ?e od-Doslala v \^se prizadete kraje voja-štvo na pomoč. ^2ti35nii \\s\ oh^^fia 4 strani Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. La^tnma In tlsfe »Narodne tiskame«. Ustna voda _^^^^^1a 1 \^^^^^^^^ Zob na krema • rfeteorolosiHno noročllo. Vtiiaa ni marj«« Stft*3 Sređafi tračni tftt 716 na ! tm '■ s'anfe' š« ; i °»™ metM Is Vell0vi Neb0 ~ ranJ* tmm ££____________^ 13. 2. pop J 734 8 —18j si. ju^ jasno „ I 9. zv. 7j8 5 ! —6 6 i sr. svzh. „ 14. ■ 7. z). 7392 —591 sL svsh. ] rocgla Sredn^ včcrajšna temperatura —5 7^ norm. *26 Padavma v 24 urah mm 00. LJUBLJANSKI ZUON JCesc&uk u kajiževnost ia »rasveto. lataik XXXV. 09»). vyVarodaa tiskana« w L «M|aaL Stran 4. »SLOVENSKI NAROD* dne H. jtnuarja 1915. . 10. štev. Potrti globoke žalosti narttanjamo vsotit sorodoJkom, prijatelkoi in znancem tužno vest, da je naS presrčno ljubljeni, aepozabni toprog, Ožiroma sin, brat, svak, zet, stric in oče, gospod JOSIP PAULIM arataik MNtM luraallaloo l|aMJaaske dne 13. t. m. ob 3. uri poro!dne, v starosti 31 let, po dolgi mučni be-lezni, previđen s sv. zakramemi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega bode v petek, dne lo. januarja 1915 ob 4. un popoldne iz hiše žalosti, Dana =>ka cesta St 6, na pokopaliSče k Sv. Krištofu, kjer se položi k zadnjemu počitku v rodbinsko rakev. Piedragega rajnika pnporočamo v blag spomin. LJUBLJANA, dne 13. janimja 1915. 170 fttelaaifa Pavlin roj Skrblasek, soproga Malta Ptmlfta, hferka. Josip PaBlim, cnxe B*1ko Panlla, brat. Mlel CUboIIbI roi. FamUm, Tinca in Maltt Pavlia, se-tre. Bodolf Ciaoiiatt, MiUa in Vlstfco Skrblnse«, svak - Ivanka Skrbftoaok tok Vldmar, ajoAaalla SfcrMa-aok, svakinji Stefa* Skrbinsok, tast. rraoettka Skrbiaaok, tasća. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Mestaa hranllalca ljubljanska nas- nanja pretuzno vest, da je njen marljivi praktikant, gosped JOSIP PAULin po dolgi, mukepolni bolezni, dne 13. t. m* preminul. V LJUBLJANI, dne 14. jan. 1915. Ravnateljstvo« 169 Kupi se debro obranjen pianino. Pcpucibe pod „pianiso 76" na Bpravništvo »Slov Naroda«. 76 Ržena kava po okusu in veni u ka kor zrnata kava o kg vrečica iz brisaike samo B 4*50 franko po povzetju. SantoSi Krl. Vinohrady 1573. Sprejmo se spretni zastopniki. Prodajalka nad 24 let stara, zmožna mešane trgovine z dobriml izpnčevali, se aprojms takol kot vcdiUl|ica podroiaioe. 151 Ponudbe na: Karei Cftmporsek, trgo« ▼•c, Sevnlea ob ftart, itajarsko. Deček M 15 let star, z dvema srednjima šolama, 2eli vatopiti kot učeneo v kako trgovino. Naslov pov- uprav. »Sloven-kega Naroda«' Putem rt » Sam puh v veliki izbirl in po Jak« niskih Mnafc priptrt« tvrtka A» & E» Skaberne LJUBLJANA, Mestni trg ilev. IO. 41 ISANATORHJM-EMONA J J LJUBLJANA KOMENSKEGA ULICA ^ Ti / 3E*7ix**m pmvaj D* FR DERGANC \| Brivski pomoćnik dober delavec in ne premlad fto »projaBe pri Fnui Mmwmkt brive«, ttoricm« Nastop Ukoj. 153 Plači po dogovoru. Kuverte s firmo pri?oro£« „Narođsa tisksraa". Biserna kava iz majhnih So'a /.rnc, n^domestilo za zrnato kavo. 5 kg viečica u brisaike | K 5'5© po povzetju, SaatM, Krl. Vlnohrady 1573. Zasropniki se spre :meio proti ¥is»ki proviziji. Učenec sprejme se takoj v mtšani trnovim 162 fi. Vodeaik, Zs!ecf Štajersko. Hakip haU stsrin. lite se vsmka koUč^aa bakrene starine vsakovrstnih posed ali starih bakrenih streh Itđ. Plača se po najviših cenah. Ponudbe oai *e ooŠljejo V C^» l#ree (Pestfaoh Kr. 55). 130 Tuđi se iitefo nakapovald ali posreteTalci za tako bligo. Naprodaj so 3 lai^e ▼ eni se na ha ja ^ostilna in trgovina. IraTen se tmdi proda 3 orale stivbDega prostora. Već se izve V 8eodĐ)i Slikt, Celovika eesta it. 22. 152 Srečlie izredne wff» j^bs wBfci8y ^K5* Bg5 wB£f* ^bhiB^e b^bj ^b^. kdor jo iaia na prošla}, na} jo ponudi takoj lm GKfelSFLKSSClS Mestni trg 22 ■^a WiMv»i-fciMEB4w naspr. leliarne Trn!ioczyo Kupim Vbako vrsto, tuđi ćrm in neočiščeno po brezkonka* renĆnl ce^l. Posebno pa se plača lepo belo Opraaa po na|višjl con!9 k: se zanjo laliko nadi. 44 to Je smreka, bofa, mecesen Ia borovac, iagaa v dolžin^h od 3 do 7 m, najmanjia dobolost 13 cm v vršlčka, kupajo Trboveljska premogokopna družba v ¥snk! množini proti tako'šnemn plačllo. Les se labko odđa ali takoj ali pa v presledklb, vendar šo v letosajem leta, Ponudbe z uatanČnimi podatki za množine lesa, ki se lahko takoj ali pa pozneje odda, naj se vpošljejo ravnateljstvu preniOgO- kopa v Trbovljak. ]68 •# ' Izdcicvar-ie sevestloskih o'usi ^ UstanovlSeno 1870. Moško, damsko in otroško^ perilo §&* lastnega izdelka ~W$ đaleč znano zaradi liborne^t kroja, točnega đeia, rmerniti ceo prlporo6a = C. J. HAMANN = dobavitelj penila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformirani, zavodov, sa« mosta nov i. t. d. v LJUBLJANI. P«pile po meri se izgotavlja najhžtreje. Istotam prva kranjska prolnica in likalnlca ===== moškega parila. ^=E= Motorni obrat. Hajietie urnaile penla. BalmeiS straiL Perilo se na način prve dunajske čistil- nihe zlika brezhibno kakor novo in se vse da srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna. ^W Primano aa|poitoao|ia postroika. ^r^ rv k. MiHn pnjt. n* ii *rtt. > ^ I Br. Bastav Ji^rovo vttatnt psrllo. n Pirilo TETRA. Kopslno perilo :: Dr. lahmanna zdravstveno perilo. Telefon štev. 16« Telefon Sto., fO. 129 Wtr Loto 1S7S. Hotofiovljoflto ololMioka SioAiJo *W Kraijska statfeiiska irižla r Uilljoi Stovbno) pad]atniitvo| pisarna sa arhitekturo in stavbno-takniika dela | t#aaratvo in misarstwo s atrojnim obratom sa atavbaa ia fina dala} opakarne a atrojnim obratom w Koaasak ia aa VMn| kaataolomi w Podpeči in v Opatiji. — Prtporofta ao sa atavbna dola vsake vrate« Treznega in cvrstega poniBžDega j j|jy[ j Narodna tiskarna. Sprtjema mvaiotanja čknreikefa »>• ljenja po oaJrasMOTStneflit) komblao cijah pod tako Uffodnia* poajo^ tao DObcoa oi tfga aavfovaloio. žlasti )c sfodno nimnaja 01 doJHrctlt ia ojnit 1 booJb^bSb! at 11 vpw£SL 99ai^AVIJAM .% - .% vsslease sav/arovalaa bssks w Prsfk .»• • ••• nsBBVoai bbhh b oajTOO^lSOrJO •» bjbmssbs OBnaaaans m nspasaio m ■•*»*eo«eo ■■■• ^w ^^BBBBB BTBS. ^BBBBSHB SBBBBBBBBl BR OBI« S vSBBBBl l^WW«^^^B^^^^w^^*^w •>••••• Cbbvbbs itJBBoBB s IMaBd As* FMsna »?■ CaaaaM dM HSS 1? ■H HiBII I MH StiBNestiiB« 1 HPH BD Hl lL Zavaraj« poslopja ia pnmičrrine proti požarnim Slcodam po najniZjih cenah. Škode erajajo tako) ia najkuiantneje. Uliva oajboljti slove«, koder posluje, Poatorl Spre}ema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvliii pod xelo ugooV nlni pogoji. * Zahtevafte prospekte!