Naročnina« Trstu znese: Za celo leto . 1 gold. 20 s. Za pol 16ta . — „ 00 „ Za 3 mesece . — * 30 „ (to velja tudi za tržačko okolico.)
Za druge kraje s pošto: Za celo lito . t gold. 00 s. Za pol leta . — „ 80 . Za 3 meBece . — „ 40 „ (majhni razloček med tira in med programom izvira iz neke pomote.)
ILIRSKI PRIMORJAN
podučiven in omikaven list za slovensko ljudstvo.
—^—
Hvalo zasluži si vso, kdor druži koristno se sladkim (Hor.).
(Kis" Naročnina naj Benred-ništvu naprej plačeva, in to v gosp. Kozlerjevi hiSi „nella Broglieria Angeli in Piazza delle legna št. 1" v Trstu (Trieste). Tam se bodo tudi oddajale vse pisma. — Sicer ta list se bo tudi prodajal (vsak natis po 5 soldov) v tobakar-nicah nasproti PoŠte, blizo ,',Chiozza" in „al Ponte della Fabbra".
Leto 1866.
Pri sv. Ivanu v Vrdeli, 22 aprila.
Štev. 8.
Štev. 9 našega lista pride 6 dan maja.
Tiste gospode, ki so se naročili za prvo četrt leta, lepo prosimo, da bi brž ko mogoče se naročili še za naprej. Tiste gospode naročnike pa, ki niso še nič plačali, prijazno prosimo, naj naročnino skoraj pošljejo uredništvu.
Uboštvo v sedanjih časih.
Vsak dan in med vsemi stanovi se slišijo bridke tožbe: zdaj so slabi časi, zaslužka ni, davki so veliki, letine pa slabe. In te tožbe so tudi pravične , kajti, ako prebiramo časnike, čitamo skoraj vsak dan žalostne novice i dogodbe, ke pričajo, da je ljudstvo posebno po nekterih krajih zelo obubožalo, da je veliko hiš in sosesk, ke nimajo kruha na mizi. Na' Goren-skem Kranjskem , kjer nej toliko pridelkov, kolikor jih je ljudem potreba, da morejo živeti, začeli so misliti na preselitev v druge kraje, ker je tudi obrtnija, posebno rudarija , zelo opešala. Po nekterih krajih na Dolenskem je lakota, na Notranjskem i po Istri tudi ni boljši. Pa še v drugih bolj oddaljenih krajih je stiska velika. Ker primanjkuje kmetom klaje, prisiljeni so prodajati potrebno živino, ka jih živi in jim dela. Neverjetno bi bilo, da nej gotova resnica, da je v spodnjej Galicii tako hudo, da se prodajajo konji po forintu in še po nižej ceni; v nekterih krajih na Ogerskem, kakor smo brali, ponujali so konje celo zastonj, samo da se jim da jesti. Posestva i kmetije, ke so se cenile na 1000 f. in više, prodajale so se po 50 f. in še niže. Kaj je tega krivo, da je taka stiska med narodi, zakaj je prišlo toliko posestev na boben, toliko ljudi na beraško palico V Ako vemo tem vpra-šanijem odgovoriti, morda najdemo tudi pripomočke, da se odvrne ta velika nadloga, ta huda šiba, ka nas tako bridko tepe. Predno zdravnik zapiše zdravilo bolniku, treba je, da spozna snjegovo bolezen , ker si-i cer se prav lehko zgodi, da mu zapisano zdravilo kar nič .ne pomore, ampak da ga celo v grob spravi. En&-ko je pri našem vprašanii. Kakor večkrat bolezni vstanejo iz mnogih vzrokov, in je bolnik nekterih sam kriv, nektere pa mu je poslala sveta božija roka, tako smo tudi sedanjega uboštva nekoliko sami krivi j nekoliko pa nas so vanje zakopale posebne dogodbe in okolinosti, kterih nejsino mogli odvrnoti. Naj ted&j
omenimo poglavitne vzroke sedanjega uboštva, da potem prevdarimo, kako bi se nase stanje na boljše obr-nolo. Pri tem premišljevanii moramo seči nekoliko let nazaj v zgodovino naše in drugih držav.
Kar so se končale velikoletne in trdovratne Iran-cozke vojne (vojske), imeli smo mir do leta 1848, naša vlada je bila v prijateljstvu z drugimi vladami, toraj nej trebalo imeti vedno na nogah veliko vojaških trum; velika in draga dela se tudi nejso napravljala, zato pa tudi v vladarstvu nej bilo veliko stroškov. V teh letih bi se bilo lehko veliko prihranilo, vendar temu nej bilo tako. Gospodaril je takrat vseoblastni minister knez Meternich, ki je najbolj sovražil svobodo i najbolj skrbel, da obdrži ljudstva v temi nevednosti; njegova volja je bila ljudstvom zakon (postava), razen njega nej smel nikdo imeti lastne volje i lastnih želj; gorje je bilo tistemu, kdor je zoper to grešil. V zadevah zunanjih držav je tudi nosil veliki zvonec, in da je svojo veljavo bolj povzdignol, potrosil je veliko veliko denarjev tako, da je leta 1848, ko ga je vrgla dunajska vstaja z ministerskega sedeža, zapustil 800 milijonov for. dolga. Ta dolg bi Avstrija bila vendar lehko nosila in poplačala, da se je pozneje boljše vladalo i da nejso vstali zoper Avstrijo domači i zunanji sovražniki. Prišel pa je čas izkušnje, v kterej je Avstrija veliko prebila i Bog hotel, da se okrajšajo dnevi te bridke izkušnje, v kterej se še dan denes nahaja ! Zunanje in domače dogodbe so pritisnole avstrijska ljudstva, nebesa so jih tepla s krompirjevo i trtno boleznijo, s močo i sušo , državni gospodarji so slabo gospodarili, s kratka : združilo se je vse , kar zatira občno (splošno) blagostanije-
(Dalje prihodnjič.)
Tržaško-mestne iii okolične zadeve.
*	Mestno starešnistvo (zbor) v Trstu je sklenilo poldrugi milijon forintov (goldinarjev) na posodo vzeti, ker so mestne potrebe zdaj tolike, da nej mogoče shajati z dohodki. Razpisalo se je uže posojilo, ali do zdaj i se še nobeden ni oglasil, ki bi hotel toliko denarja na (posodo dati.
*	Mestni naš magistrat postavi poljske čuvaje ali (varuhe (vardjane), to je take može, ki bodo gledali ina to, da se na polji, v vinogradih in vrtih ne kra-!dejo in ne poškodujejo pridelki in sadije. Ako dobi . tak čuvaj koga, ki dela škodo in ga pozna, oznaniti
ga bo moral delegatu ; ako pa dobi neznanega človeka ali tacega, ki nima stanovitnega stanovanija, mora ga prejeti in zapreti. Ti poljski čuvaji bodo morali priseči, da bodo vestni in pošteni v svojej službi. Zakon (postava), ki ima to reč urediti, izda se te dni tudi v slovenskem jeziku. Drugikrat razjasnimo ta zakon, ki je gotovo koristen, bolj natanko našim bralcem (brav-cem).
*	To spomlad pojde zopet 1000 v Avstrii nabranih vojakov v Mejiko (Mesiko). Zbirajo se uže v Ljubljani, v Trstu pa stopijo na morje. Govori se, da jih jeseni še 3000 v enak namen nabero. Cesar Napoleon pa je neki brez vednosti inejikauskega cesarja Ferdinanda Maksa sklenil nazaj poklicati francoske vojake, ki so zdaj v Mejiki.
*	Tržaška čitalnica je imela spet 15. t. m. prav lepo besedo. Po besedi pa je bil ples. Pri tej veselici sta bila tudi dva amerikanska častnika (oficirja) kterima je bila beseda jako po všeči. Enega so celo solze polile, ko je poslušal mile naše pesme ; v krasnem govoru je razodeval svoje čute i ljubezen do slovanskega naroda.
*	Koliko se je v Trstu lani za Nabrežinsko vodo izdalo? Mestna gosposka (magistrat) je dala 24.142 gl. 35 sold., obrtniške naprave (fabrike) 15.338 gl. 12 sold., očitne naprave 1109 gl. 82 sold., vojaštvo 335 gl. 61 sold., privatni ljudije 3542 gl. 60 sold, in posameznim ljudem se je prodalo vode za 2840 gl. 79 sold. Lep denar!
j©	wlaega?
*	Med tem ko po vseh nemških deželah žele in očitno tirjajo, naj Prusija ne žuga z mečem Avstrii, ampak naj se ž njo mirno poboga (pogliha), vendar le Prusija vedno bolj Avstrii žuga i pri tem dela tako nesramno in sleparsko, da se to počenjanje gnjusi vsakemu, kdor ima le kaj poštenja v srci. Iz vsega se prav dobro vidi, da bi Prusija rada vse nemške dežele pod svojo oblast spravila, pa tudi slovanskih ne bi se branila. Ali gleda naj, ako za orožije prime, da sama ne dobi po glavi. Mi v Avstrii želimo mir, ker nam ga je treba, da se izkopljemo iz nadlog, ktere nas tarejo, strašljivci pa nismo; ako ni drugače, da moramo začeti boj, gotovo nam ne zmanjka srčnosti. Strune s Prusijo So zdaj tako napete, da morajo v malo dneh počiti, ali pa odjenjati.
*	časniki pišejo, da ima naša vlada namen, ako se vname vojna (vojska) med Prusi in Avstrijani, izdati nakaze na državni zaklad (nov papirnat denar), kakoršne smo pred nekterimi leti uže imeli, da tako ne pride v denarne zadrege, ako se krvavi boji vnamejo.
*	Govori se, ako vstane vojna (vojska) s Prusi i kakor se kaže, težko se odvrne ta nesreča, da se bodo na češkem napravile pros io volj ne čete, črni lovci (jagri) imenovani, ker bodo imeli črno obleko, na kapah pa belo mrtvaško glavo. Povsod, kodar bode ravs, bodo prvi prijeli sovražnika.
*	Zadnje novice pravijo, da med Avstrijo i Prusijo vendar le ne bode vojne. Bog daj , da se to vresniči.
*	15. t. m. so se zbrali hrvaški in madjarski (ogrski,) poslanci v Pešti , da se pogovore zastran vzajemnih zadev, ki vežejo te dežele uže več sto let drugo na drugo. Bog daj, da se tako pogode, da bo za vse prav, ker ne le za Hrvate i Madjare, ampak za vse cesarstvo je ta pogovor zelo važen.
*	Ruskega cesarja je nek rojen llus z orožijem napadel, da ga umori; kmet Jožef Ivanov pa je cesarja rešil. Morilca (morivca) so prijeli, Ivanov pa je bil povišan v plemeniti (žlahtni) stan.
*	Romarji, ki so šli na božjo pot v Jeruzalem, bodo morali pot nazaj domii dvakrat plačati. Gospod Tuvora na Dunaji, ki je to romanije napravljal in kte-remu so romarji uže za vso pot plačali, zabredel je v dolge, da nej mogel stroškov za pot nazaj plačati. Take sramote pa tudi sam nej hotel nadživeti i sklenol je sebe i vso svojo rodovino (družino) zavdati. Dal je strupa svojej ženi, dvema odrastlima sinoma i hčeri, Z3vdal je tudi sam sebe, in tako je vseh pet umrlo; dva manjša otroka, ktera je hotel tudi zavdati, nejsta hotela vzeti strupa. To je pač žalostna i strašna prigodba.
DOPISI.
Od sv- Jakopa. C Na velikonočno nedeljo smo tukaj imeli prav lepo procesijo, kakor je pri nas lepa navada vsako leto, posebno se je odlikovala muzika narodnega našega bataljona; ali zopet nam je veselje kalilo slabo petije. Želimo, da se ta napaka vendar že odpravi, ker se to lehko zgodi. Gotovo nej spodobno v božijej hiši slabo petije, ko ušesa žali, boga-boječe ljudi moti, in še celo iz cerkve goni. Le škoda da izvrstna muzika narodnega našega bataljona ne gode toliko slovenskih, kakor drugih melodij (viž); saj mu-zike ogrskih polkov (regimentov) godejo ogrske, hrvaških polkov pa hrvaške melodije, zlasti pa popotnice (marše). Naj se tedaj tudi v tem kaj pre-drugači.
S Krasa. Opravila me v časi tudi v Trst ženo. Se le ta teden sem drdral po Krasu s železnim konjem. Na poti sem imel posebno družbo. Poleg mene je sedel nek profesor iz Norvegije, potoval je v laške dežele: Benetke, Rim, Neapel i kakor sem izvedel iz njegovih ust, na državne stroške zato, da išče verozakonskih rokopisov; nasproti je sedel mlad mož, ki je govoril več jezikov, vendar ne slovanskega. Imel je za najprvega veljaka dr. Kandlerja, ki tako rad čisto slovenska imena iz latinščine izpeljuje. Trdil je med drugim, da izhaja mestno ime „Treviso" iz „ter visum", če tudi mi Slovani dobro vemo, da je to ime iz slovanske prestare besede Mtrebič". Na drugi strani je spet nekdo trobil, kako izobraženi so Idri-čani, ker so zavrgli slovensko šolo, i se za nemško izrekli. Trdil je, da je Idrija nemška, ker je nekje bral: „©eutfcf) Idria." Jaz sicer se nejsem dosti mešal v take pogovore, ker sem dobro videl, s kakimi
možmi imam posel (opravit). Samo norveškemu profesorju sem nekoliko reči razložil zato , ker sem opazil, da je prav mož i da išče resnice po svetu.
Iz Ljubljane, 15. aprila 3 Dobro je, da se človek doma drži i na dom i dobro gospodarstvo gleda, še boljše pa je, ako se včasi tudi nekoliko po svetu ozre, ker tako marsikaj vidi i zve, kar mu je koristno, zraven tega pa se tudi nekoliko raztrese in oživi , da novo moč i novo veselie dobi za delo. Rokodelci imajo uže staro navado, da precej, kadar se izuče rokodelstva, primejo za popotno palico, pa jo mahnejo v tuje dežele, da vidijo, kako je drugod po svetu s tistim rokodelstvom, ktero so se naučili. Tudi umetniki in učeni možije radi popotujejo in imajo iz tega velike koristi. Nekteri bogati ljudije pa se vozijo od mesta do mesta, iz dežele v deželo samo zato , da vsak dan kaj novega vidijo, da jim čas naglo teče v veselih urah. Kdo bode tedaj meni za zlo jemal (zameril), da sem tudi jaz popihnol iz vsakdanjega gnjezda, da se nekoliko ozrem po milej našej domovini. Kodar koli sem se mudil, povsod sem opazil z velikim vese-lijem, da se med našimi Slovenci vedno bolj ljubezen do domovine budi in vnema. Denes pa sem tukaj v Ljubljani prebil dan, da ga nikoli ne pozabim. Prva pot, kakor vselej, bila mi je v čitalnico, kjer sem našel vse polno vrlih rodoljubov i med njimi mnogo starih znancev i prijateljev. Tu je živo i veselo gibanije, dobrovoljna družba, v kterej človek zabi vsakdanjih skrbi i težav, tu je prav narodni dom , v kterem se človek uči i pošteno veseli, kjer plapola (gori) svetega rodoljubija čisti ogenj. Tu se zbirajo nade polni mladeniči, da plemenitijo (žlahtnijo) čutna srca, tu je zbirališče slovenskih naših prvakov, ki se bore za naše pravice z besedo i peresom. — Na večer je napravila »čitalnica" združena z „ Južnim sokolom" *) v mestnem gledišči veliko besedo. Dragi Primorjan, to ti je bila beseda! Kako ti jo hočem popisati ? Uže velikokrat sem slišal lepo petije, poslušal lepe igre, videl marsikaj, da se mi je oko i sree veselilo, tukaj pa sem kar strmel. Le pomisli, kako to mora biti, ako stopi na igralnico petdeset mladih, junaških, izurjenih pevcev, pa vreže krepko pesem , da se zidovi tresejo ! Po končanem petii so igrali igro, ka je dosti smeha izbu-dila, zraven tega pa bila v lep poduk. Nazadnje so kazali Sokoloi svojo izurjenost in umetnost. Ako gleda človek te junaške mladeniče, in posluša i bere, kako se na vse strani dela za narodno blagost, v resnici dobro mu mora biti pri srci, i nehote ga obhaja misel: Našemu narodu vstaja zlata zarija.
Iz Londona, 1. aprila 1866. Dragi moj Primorjan ! Gotovo si nisi nadjal pisma iz glavnega mesta angležke dežele; tudi ti bo malo mar za me, toliko več pa je meni za tc, kajti želim po tebi zvedeti novic iz mile moje domovine, torej se s tem dopi som na te naročam. Pozdravi mi Slavoljuba in Matevža, vse svoje čitatelje, ljube moje rojake, ter čvrsto napreduj po nastopljeni poti, meni pa dovoli, da ti v časih nekoliko vrstic pišem **) , kar me bo jako vese-
*) Južni sokol se imenuje posebno slovensko društvo v Ljubljani,
o kterem bodemo vpribodnjič več govorili.
**) Prav drage nam bodo. Vred.
lilo, ?delo se mi bo namreč, da se tako z svojimi rojaki pogovarjam.
Toraj pridi urno v London , kjer te željno pričakuje	A. D.
IWIAPLAAAWW
ZMES
[Gozdnarstvo in vrtnarstvo na Krasu v letu 1865.1 — Ko so se začeli pašniki (gmajne) razdeljevati, začeli so tudi Kraševci s hvale vredno pridnostjo puste in kamnite kraje čistiti, iz likenj naneseno zemljo spravljati, luknje s kamenjem zasipati, take kraje se zidom ograjati, in jih premenjati v njive, sadne vrte in senožeti, ktere so z drevjem nasadili. V komen-skem in sežanskem okraji se je napravilo v preteklih dveh letih 50 drevesnic (to je takih ograjenih vrtov, kjer se sade peške in kosti od sadja in kjer se drevesa cepijo), v kterih je že zdaj veliko gozdnih in sadnih dreves, v dveh letih pa jih bo še več, in sicer toliko, da se jih srenjam (komunom) lahko zelo veliko razdeli. V tej zadevi so srenje: Nabrežina , Komen, Štanjel, Sežana, Matavun in Rodik največ storile, ker so jim bili vodniki (napeljevavci) gg. Tom. Gruven, Anton Svara, Anton Fabjani, Andrej Stok, Dragotin Polaj, France Mahorčič, fajmošter Jožef Schopf in Jernej Brence. Živili vrli gospodje! Posebno hvalevredno je, kar je Nabrežinska srenja sklenila, namreč to, da mora vsakteri, ki se hoče poročiti ali imeti dovoljenje za ples, zasaditi 12, in vsak hišni oče ali družinski poglavar 6 dreves vsako leto. Tako bi se moralo povsod goditi! — V komenskem okraji so začeli tudi kostanje saditi. V Kobdili, Dutovljah, pri Sežani, v Barki in Rodilu so zasadili iglatna drevesa, to je: hoje, smreke i. t. d., in skušnja je pokazala, da se tudi ta plemena na Krasu dobro ponašajo. — Kar se pa vrtnarstva tiče, najbolj hvalevredno napreduje srenja Rodik, v kteri visokočastiti gospod fajmošter Jožef Schopf neutrudljivo dela. O tako lepem po četji upamo slišati kmalu tudi od drugih srenj.
Pogovor med gospodom Slavoljubom in kmetom Matevžem na belo nedeljo pod lipo pri stari
cerkvi.
— V.Matevž. Dob'r dan gospud Slavoljub in konpa-
nija!
Slavoljub. Bog daj! (Tudi spremljavec Slavolju-bov pozdravi Matevža, poslovi se in gre dalje).
M. čudnu se m' zdi, de se vi s t'm človekam pečaste; nej dougu kar je u anmi kraji 1'dem reku, nej pestijo stat »Ilirskega Primorjana."
SI. Tudi jaz sem takisto slišal. Povejte mi pa, zakaj on tako dela ?
M. E — usake sort 1'dem pravi.
SI. Besedam takih ljudi nej dosti verjeti.
M. Pej hmali b'se blu kej smejšn'ga al pej ža-lostn'ga zgodilu. Frk'cov Lovr'k m'je teu dat ana dva . . .
SI. Bssss ... To ne bi lepo bilo!
M. Sej tiid' jest dem (pravim) de ne ; ma mla-dust je gorka. Pej sej se nej neč hud'ga zgodilu.
SI. Učite pri vsaki priložnosti mlade ljudi, naj si nikoli s pestmi pravice ne delajo, ker to ne dopušča ni božija ni človeška postava (zakon).
M. Tu bon že sturu.
Si. Pustiva zdaj to , in pogovarjajva se raji o čem druzem. — Kako ste kaj praznovali velikonočne praznike ?
M. V cirkvi je blu zmiran dosti l'di. — Za stran jedače in p'jače pa smo praznovali, za reč po pravici, taku, taku, — ne ranu prou dobru. Zakej malu se je tiste tedne pred prazo'ki zavol dežja zasliiž'lu. če pej ne zasliiz'mo nej krajcerju, in če nej krajcerju, nej tiidi kej jest ne kej pet; od našeh gruntu (njiv) ne b'se mougli živ't.
SI. Pa lakote vendar niste trpeli ?
M. Ne, hvala Bogu ! ma žejo mor'bet več ku ad'n. Tiid' mene je žejalu po pršuti, al zatu k' so trihine u njemi al k'je bil preveč slan. Sou san u oštarijo pet (piti) ano biičo, ma ne več ku ano , sej znaste, de nejman navado pet dosti, ma raj dobru. Nut'r nej blu ranu dosti 1' di, san že povedou zakaj ne. Jest san sedu u anmi kotiči in posliišou kaj se driigi men'jo. — Ad'n je ustou za jet damou, pej jii-gou se je ku barka. Z veliko miijo je reku : „Konpari in konpanija! nej ratam tak ku san, če nej res kar nam je ran'k maještru (učitelj) pravu , de se zemlja valiti (suče). Dans se spet taku forte (močno, hitro) vahti, de ne mor'm nanka /est po konci stat." — Piani mizi je an driigi reku: „Krku botu se čiije in bere beseda „politikakej se zastopi pod to besedo ?" — Hitra ustane Pirnou Zorzi s Krasa, jen je reku : „Nar bulši polit'ka je 'na velika skleda jajdov'h žgancu fanj z maslam politih." — K' sva zdej tie, gospod Slavoljub, pros'n vas, po ved'te mi kej je politika ?
SI. Politika je nauk o pripomočkih (initelnih), ki se imajo rabiti, da se dobro vlada (regira) v državi. Politika tedaj uči, kako se ima vladati z narodi , da se jim nakloni (pripravi) dušna in telesna sreča in da se zmirom bolj mikajo (izobrazijo); ona uči kako se je treba vesti (obnašati) se zunanjimi vladami, da se utrdi med njimi dobro prijateljstvo, in se tedaj tudi dobivajo koristi domači deželi.
M. Več botu san posliišou l'di k' so se men'li, kaku bi mougli ministri, ta al uni inpjegato (uradnik) delat, de bi blu kej bulši.
SI. V sedanjih časil), zlasti po prekucii (revolu-cii) leta 1848 vrila se je med ljudi navada , da radi politizirajo, t. j. govore o politiki, — tudi med take, ki nič o tem ne umejo. Posebno pa kadar v krčmi za poličkom sedijo, govorijo o politiki, kakor da bi govoril gluhec o godbi (muziki) ali slepec o barvah (farbah, kolorjih).
M. Bulši je tada (tedaj) ne zgeb't cajta s tak'mi rečmi,
SI. Res je škoda časa za tako politiziranje; nespametni človek pa tudi lehko pri tem v veliko nesrečo zabrede.
M. Pej zakej ?
Si. Zato, ker ne ve, kaj govori, in lahko sproži kako besedo, ki rodi slabo seme, da ljudi zapelje na slabo pot. Slaba pot pa vselej drži v nesrečo.
M. Magar' taku ne!
SI. Vaša politika, ki vam nikoli in nikakor ne more škoditi, naj bo: ljubezen do vere, domovine in do vladarja, pridno delo in bratovska zložnost.
M. Nejs'm nid'r (nikdar) u šulo hodu, pej seglih preudar'm, de je teh 5 puntu (reči) treba , če č' mo bet srečni. — Ljiib't vero mor'mo , zakej brez te nej zveličanja; ljub't dum (dom) mor'mo, zakaj du (kdor) ga ne ljiibi je an traditor (izdajavec, izdajalec); ljiib't cesarja mor'mo, tu se že taku zastopi, zakej on nam če dat, kar je za našo srečo , pridno delat mor'mo, zakej kr'h (kruh) brez dela ne rase; zložnost pej je taku potrebna, de kam'r jo nej , je mižerja (revščina).
SI. In vendar je dan denašnji malo zložnosti, vsi hočejo ukazovati, slušajo (ubogajo) pa tako neradi.
M. Pej lih tie, kakor zdej prav'ste, je zložnost.
SI. Zložnost je v nezložnosti, ta pa še nikoli koristila ni.
M. Na m' zamir'te, k'se san taknu s to besedo umejs; pej sej mesu nej dobru brez soli.
SI. To mi je vseči, s tem kažete, da dobro pre-mišjlujete to, kar vam pripovedujem. Hočem vam še natančniše razjasniti, kako potrebno je človeku , da je zložen. — Piščale v orglah so nekdaj rekle: »Zakaj orglar (organist) po svoji volji ukazuje piskati zdaj ti zdaj uni piščali, zdaj ukaže naj umolkne druga i. t. d.? zakaj njega hvalijo, ker me piskamo ?" in so sklenile same piskati. Male piščale so hotele piskati kakor velike, debele pa kakor tenke. — »Zdaj ne potrebujemo druzega razen pihavca." Pibavec pride, nategne mehe — pa glej , tak hrušč in trušč vstane, da vsi ljudje iz cerkve beže. — Tako je tudi v krajih, kjer ni zložnosti.
M. Ma ki vi vse tu zameste ? tu je ana prou dobra prgliha (primera).
SI. V knjigah je veliko takih reči, ki človeka kratkočasijo in uče; priporočam torej vam in vsem, pridno berite knjige pa tudi liste.
M. Dans sva spet dougu govorila, jen prou pr-jetnu je pod to lipo, če lih nej še zelena, pa bo ben hmali.
SI. Kadar pod lipo stojim mislim : Kakor se lipove korenike in veje razširjajo, in kakor je lipa lepo in močno drevo, tako je tudi slovanski narod lep in močen. Šteje se Slovanov na svetu nad 80 milijonov. Kterega naroda je toliko ? Ponosni bodimo tedaj, da smo tudi mi Slovenci, močna veja slovanske lipe.
M. Jen te veje na bo noben vihar zlomu.
SI. Zdaj pa moram iti. Z Bogom!
M. Buli van dej dobru. Ilod'te z Bugam!
Popravek.
V zadnjem listu na prvej strani, zadnja vrsta na desnej strani, naj se bere 18000, ne pa 1800.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik je IVAN PIANO pri sv. Ivanu v VrdiSli.
V Trstu. Tisk Avstrijanskega Lloyda.