■o ■t
Im
■co
■ IT)
ic"> "o
Ko otrok zboli za rakom

90,6 95,1 95,9100J
Z igralci med snemanjem filma na Polzeli
Št. 90/Leto 66/Celje, 18. november 2011/Cena 1,30 EUR
Kje je vizija?
Tudi to je bilo eno od vprašanj predsednikom šestih strank, ki jih je naša medijska hiša gostila na dobro obiskanem javnem soočenju v Celjskem domu.
NASA TEMA
Oderuško varovanje kmetijskih zemljišč
Pristava cerkveni ali gospodarski objekt?
Neprimerna Friderik in Veronika
tM
OGLAŠUJTE
Od petka, 18. novembra, do torka, 6. decembra
Razstava slik
„Portreti dreves"
Otvoritev razstave: 18.11., ob 18. uri.
Tujina kot rešitev

Petkova humoreska
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Kje je vizija?
Ste si ogledali katero od soočenj predsednikov političnih strank? So vam zdaj stvari kaj bolj jasne in ste se že odločili, komu boste namenili svoj glas 4. decembra? Če še ne, še imate nekaj časa, zelo veliko pa tudi ne. Lahko pa, da ste se odločili, da tudi letos ne boste šli na volitve, kar je v Sloveniji pogost pojav. Pred tremi leti se državnozborskih volitev ni udeležilo skoraj 40 odstotkov volivcev, po eni od anket naj bi tokrat tako ravnala skoraj tretjina vprašanih. Je pa res, da se lahko do volitev spremeni še marsikaj.
Zanimivo bi bilo verjetno slišati, kaj vse so razlogi za takšno odločitev. Morda je bilo na volilni dan slabo vreme ali pa so bili nedeljski opravki pomembnejši. Lahko da se je že pred leti človek odločil, da na volitve pač ne bo hodil, ker ga politika ne zanima. Lahko da ... Morda je eden od vzrokov tudi ta, da ne veš natančno, kaj bi izbral. Še zlasti, če nisi zapriseženi navijač ene od strank in bi rad obkrožil kandidata po pameti, po presoji programa, ki bi ti bil blizu oziroma bi se ti zdel najbolj obetaven. Ali pa bi te prepričalo ime kandidata. Pa ne le tistega vodilnega strankarskega. Lokalni kandidati so še bolj pomembni, saj jih ljudje dobro poznajo. Včasih pa je prav to lahko zanje velik minus .
Tako se zdi, da niti spremljanje vseh možnih soočenj ne pomaga vselej. Na koncu se namreč zdi, da vsi kandidati govorijo podobne stvari, da ni večjih razlik med njimi in da na prvi pogled sploh ni razloga, da se ne bi mogli zediniti okrog večine vprašanj. Žal je tako samo na prvi pogled. Na drugega je jasno, da je predvolilni čas pač nekaj posebnega, da je treba ne le poslušati, kaj kdo govori, pač pa tudi vedeti, kdo kaj govori. In vse to je verjetno za mnoge pretrd oreh. Najlažje je dvigniti roke in reči, da se te igre ne greš več.
Če je pojav dveh novih strank na začetku kampanje povzročil malo razburkanosti v političnem mrtvilu starih in znanih obrazov, se je medtem prva evforija unesla. Nihče še nima ničesar zagotovljenega in še se bo treba truditi s prepričevanjem volivcev. Ti pa s(m)o že zdaj nekoliko utrujeni. V ljudeh je namreč močan občutek nemoči, apatije, češ da se ničesar ne da storiti in da tudi v prihodnje ni videti prave rešitve stanja, v katerem smo se znašli. Čeprav se zdi, da nekateri mislijo, da bo že zamenjava na vrhu v hipu rešila vse naše probleme. Pa nam žal vsi kandidati lahko obljubljajo le znoj in solze .
Tako nekako je izzvenelo tudi sredino soočenje šestih predsednikov strank (Erjavca, Jankoviča, Janše, Pahorja, Viranta in Žerjava) v Celju v organizaciji naše medijske hiše. Vsi so se strinjali, da potrebujemo nov zagon gospodarstva, nova delovna mesta. Nekateri so govorili o spremembah na davčnem področju, drugi o razbremenitvi gospodarstva z vitkejšo državo, ki bo imela manj zaposlenih v javni upravi, o odpuščanju čez noč nihče. Bo pa država menda v prihodnje bolj učinkovita in na prostorske načrte ne bo treba čakati 20 let, kot v primeru urejanja poplavne varnosti na našem območju. O interventnem zakonu je bilo slišati več različnih stališč, predvsem pa naj ne bi bili na udaru upokojenci. Čeprav bodo reforme na pokojninskem in zdravstvenem področju ter trgu delovne sile nujne, so se strinjali. Decentralizacijo podpirajo vsi, prav tako gradnjo bloka 6. Ko gre za še bolj lokalne probleme, pa se jim nekoliko ustavi, kot na primer, kaj storiti v Alposu ali kako rešiti konkretno zagato slatinskega podjetnika. Verjetno nihče niti ni pričakoval, da bodo znali to kar iz rokava stresti. Kar pa ljudje želijo slišati, je, ali imajo vizijo. Ste jo razbrali iz odgovorov na soočenju? Upam.
V sredo opoldne so predlagatelji list kandidatov na sedežu volilne komisije 5. volilne enote izžrebali vrstni red, po katerem bodo zapisani kandidati na glasovnicah.
Žreb določil številke
Eni bolj, drugi manj zadovoljni z vrstnim redom zapisa imen na glasovnicah
Državna volilna komisija mora do sobote javno objaviti vse sezname list in posameznih kandidatov za držav-nozborske volitve 4. decembra. Sezname bodo tako jutri, v soboto, objavili na svoji spletni strani, volivce pa bodo o kandidaturah obvestil s posebno brošuro, ki jo bodo prihodnji teden prejela vsa gospodinjstva. Časovni zamik je posledica tega, da je bilo letos precej pritožb na zavrnjene kandidature in v Državni volilni komisiji gradiva za tiskano brošuro niso uspeli pravočasno pripraviti.
Slovenska zakonodaja določa, da vrstni red zapisa imen kandidatov na glasovnicah predlagatelji list izžrebajo, žrebanja pa pripravijo na sedežih volilnih komisij vsake od osmih volilnih enot. Tako so sicer eni bolj, drugi manj
zadovoljni z izžrebanimi številkami, a morebitno nezadovoljstvo je posledica dejstva, da so pač imeli manj »srečno roko« kot njihovi konkurenti. Na sedežu volilne komisije 5. volilne enote v Celju so žreb opravili v sredo opoldne.
Večina volivcev Savinjske regije - gre za volivce v osmih volilnih okrajih, ki zajemajo območja upravnih enot Šentjur, Celje, Žalec, Mozirje in Velenje - bo tako na svoji glasovnici izbirala med 16 imeni; pod zaporedno številko 1 bo zapisan kandidat oziroma kandidatka Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), pod 2 Stranka enakih možnosti Slovenije (SEM-Si), 3 Demokratična stranka dela (DSD), 4 Zares - socialno liberalni, 5 Gibanje za Slovenijo, 6 Nova Slovenija
- Krščansko ljudska stranka, 7 SMS Zeleni, 8 Socialni demokrati (SD), 9 Slovenska demokratska stranka (SDS), 10 Državljanska lista Gregorje Viranta (Lista Virant), 11 Slovenska ljudska stranka (SLS), 12 Slovenska nacionalna stranka (SNS), 13 Lista Zorana Jankoviča (Pozitivna Slovenija), 14 Liberalna demokracija Slovenije (LDS), 15 Zeleni Slovenije in 16 Demokratična stranka upokojencev Slovenije (Desus).
IS
Foto: GrupA
Z leve: Dejan Raševic, Maja Papič Lindič in Marko Zidanšek - Št. 90 - 18. november 2011 -
Nova
generacija z novim vodstvom
CELJE - Občinski odbor Nove generacije SLS Celje ima novo vodstvo. Na ponedeljkovem volilnem občnem zboru so člani podmladka celjskega mestnega odbora SLS izvolili za predsednico Majo Papič Lindič, za podpredsednika pa Dejana Raševica.
Novo vodstvo je pozdravil tudi predsednik mestnega odbora SLS mag. Marko Zidanšek, ki je dejal, da bodo z mladimi odprli resno in odgovorno razpravo o aktualnem političnem položaju. Maja Papič Lindič je ob tem poudarila, da bodo pri delu Nove generacije, ki združuje mlade med 15. in 30. letom, ostale glavne vrednote družina, ljubezen, osebna rast, pravičnost, poštenost in odgovornost. »Pri delu se bomo trudili za izboljšanje socialnega položaja mladih.« IS
NOVI TEDNIK
VOLITVE 2011
3
Poenoteno, vendar z odtenki
Soočenje šesterice kandidatov za predsednika bodoče slovenske vlade - Presenetljiva podobnost v programih in tudi izjavah - Vsi bi, ampak ...
Naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je v sredo zvečer v Celjskem domu gostila soočenje šesterice kandidatov za predsednika bodoče slovenske vlade. Izbrali smo tiste predsednike političnih strank, ki jim dosedanje javnomnenjske raziskave kažejo največjo podporo volivcev, stole na odru pa so si izbrali sami. Radovana Žerjava (SLS), Zorana Jankovica (Pozitivna Slovenija), Gregorja Viranta (Lista Virant), Boruta Pahorja (SD), Karla Erjavca (Desus) in Janeza Janšo (SDS) je odgovorna urednica Novega tednika Biserka Povše Tašic v dvournem pogovoru vodila skozi volilne programe njihovih strank ter terjala kratke in jasne odgovore o tem, ali sploh imajo razvojno vizijo za Slovenijo in kakšna je.
Glede na presenetljivo po- njihovo vsebino in izvedbo vidi
dobnost, ki jo je bilo razbrati iz programov političnih strank in tudi izjav njihovih predsednikov, bi lahko sklepali, da se Sloveniji obeta svetla prihodnost. A kaj, ko ima vendarle vsa ta enotnost hkrati tudi vrsto odtenkov. Na kratko - vsi so za reforme, ki so nujne, ampak
vsak v malce drugačnih barvah; vsi so za decentralizacijo, a eni preko pokrajin, drugi preko okrepljene vloge občin; vsi so za zagon gospodarstva, a eni z večjimi davki, drugi z večjimi olajšavami ... Brez interventnih ukrepov ne bo šlo, a dogovor o tem, kakšni naj
bodo in kdaj naj bodo sprejeti - se zdi - je misija nemogoče.
Soočenje predsednikov šestih strank je bilo tudi priložnost za poslušalce v dvorani, ki so lahko zastavili nekaj svojih vprašanj. Z lokalnimi temami in zelo konkretnimi vprašanji (zagotavljanje denarja iz kohezijskih skladov za poplavno varnost Celja, reševanje šentjurskega Alposa, problem polnilnice mineralne vode v Rogaški Slatini, »naj« projekti za Savinjsko regijo in podobno, op.p.) so opozorili, da od državne oblasti pričakujejo, da tudi dejansko poznajo razmere in življenje po vsej Sloveniji. In čeprav večina odgovorov na konkretna vprašanja ni dobila, smo lahko slišali vsaj obljube in
zagotovila, da se bodo prav vsi po svojih najboljših močeh potrudili, da bi s poenostavitvijo togih zakonskih predpisov postala država bolj učinkovita in s tem prijaznejša do vseh ljudi.
Vsebinske poudarke z Javnega soočenja predsedniške šestice, kot smo poimenovali sredino srečanje, bomo objavili v prihodnjih dveh petkovih številkah Novega tednika (25. novembra in 2. decembra). Da bo v sredo zvečer povedano (in obljubljeno, kot je večkrat poudarila modera-torka soočenja) ostalo tudi zapisano črno na belem. Da bomo lahko čez mesece koga »pocukali za jezik«.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Očitno je na začetku politične poti nasmeh bolj širok in iskren kot po skoraj četrt stoletja.
Tvorno sodelovanje za omizjem
Volilno odštevanje
Do volilne nedelje, 4. decembra, nas sicer loči še 16 dni, a aktivne volilne kampanje je pred nami samo še dva tedna.
Opolnoči v noči s petka, 2. decembra, na soboto, 3. december, se namreč začne volilni molk, ki daje vsem volivcem še zadnjo priložnost, da v miru razmislijo, pretehtajo volilne programe in se dokončno odločijo, komu bodo dali svoj glas. K tej odločitvi bi radi pomagali tudi v uredništvu Novega tednika in Radia Celje. Tako smo s šesterico predsednikov strank, ki jim javnomnenjske raziskave napovedujejo najboljše volilne rezultate, v sredo zvečer pripravili javno soočenje. Podrobneje ga bomo
povzeli v petkovih številkah Novega tednika, in sicer 25. novembra in 2. decembra. Za takrat smo k sodelovanju povabili tudi druge politične stranke, ki sodelujejo na volitvah.
Predstavnike parlamentarnih strank LDS, Zares in SNS ter izven parlamentarnih Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), Stranke enakih možnosti Slovenije (SEM-Si), Demokratične stranke dela (DSD), Gibanja za Slovenijo, Nove Slovenije, SMS Zelenih in Zelenih Slovenije smo povabili, da na naših mnenjskih straneh z vami delijo svoja ključna programska izhodišča. Zaradi omejenega prostora, ki ga imamo na voljo, si bodo v strankah po svoji presoji izbrali ključno področje, ki bo, po njihovem mnenju, prispevalo k urejanje zadev v državi in odločilnemu preboju za izhod iz krize.	Uredništvo
Med soočenjem sta si vzela čas tudi za prebiranje Novega tednika.
Z leve: Radovan Žerjav (SLS) in Zoran Jankovic (Pozitivna Slovenija), Gregor Virant (Lista Virant) in Borut Pahor (SD) ter Karl Erjavec (Desus) in Janez Janša (SDS). Peterica predsednikov strank si je stol na odru izbrala sama, le Janez Janša, ki je v Celje zaradi drugih obveznosti zamujal, te možnosti ni imel.
Tujina kot
rešitev
Razvojna konferenca Saša regije v znamenju ključnih razvojnih projektov
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je v Centru Nova pripravila razvojno konferenco Saša regije, ki je potekala pod naslovom Internacionalizacija - najboljša pot iz krize.
V času, ko se Slovenija nahaja v resni razvojni blokadi, ko se kriza financiranja ne odraža samo v gospodarskem, ampak tudi v javnem sektorju in ko po najbolj optimističnih napovedih zasebna poraba, ki je eno od gonil gospodarske rasti, v bližnji prihodnosti ne bo presegla enega odstotka, se izvoz kaže kot edini pravi izhod iz sedanje situacije. To je še posebej pomembno za mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike Saša regije, ki več kot tri četrtine vseh prihodkov ustvarijo na domačem trgu.
Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je v uvodnem govoru opozorila, da brez ureditev nekaterih ključnih vprašanj doma gospodarskim subjektom tudi vstop na tuje trge ne bo pomagal. Na njihovo konkurenčnost ima namreč zelo velik vpliv konkurenčnost
državne uprave, ki pa ni na ustrezni ravni. Tinauerjeva je v nadaljevanju izpostavila nekatere bistvene probleme, s katerimi se je treba nemudoma soočiti, in predlagala rešitve: uvajanje inovativno-sti v vse sfere družbenega sistema, racionalizacija državne uprave in nagrajevanje uradnikov po rezultatih dela ter večji nadzor nad njihovim delom, ki bi odpravil sedaj zelo razširjeno in škodljivo prakso molka organa.
Sodelovanje v praksi
V osrednjem delu konference sta Benjamin Wako-unig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, in Felix Wieser, predsednik upravnega odbora Zveze bank, predstavila omenjeni ustanovi, ki sta lahko slovenskim podjetjem in podjetnikom zanesljiv
Ob zaključku konference sta predsednik SGZ Benjamin Wakounig in predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer podpisala sporazum o dolgoročnem sodelovanju, Tinauerjeva pa je ob tem najavila povezovanje še z drugimi regionalnimi zbornicami v tujini.
partner pri vstopanju na trge Zahodne in Srednje Evrope. Primere dobre oziroma odlične prakse so predstavili mag. Andreas Urbas, direktor podjetja Urbas iz Velikovca, Mirko Strašek, direktor podjetja KLS z Ljubnega ob Savinji, in Ana Laura Rednak, direktorica prodaje in financ v velenjskem podjetju Plastika Skaza.
V razpravi so bili med drugim predstavljeni rezultati ankete, ki jo je med političnimi strankami na temo 3. razvojne osi in bloka 6 v
Termoelektrarni Šoštanj izvedla SŠGZ. Anketa je pokazala, da nadaljevanje projekta blok 6 Teš podpirajo DeSUS, LDS, NSi, Pozitivna Slovenija, SD, SDS in SLS, izgradnjo severnega kraka 3. razvojne osi po trasi Šempeter-Velenje pa podpirajo DeSUS, NSi, SD, SDS in SLS, medtem ko sta LDS in Pozitivna Slovenija načelno za izvedbo tega infrastruk-turnega projekta, vendar se nista nedvoumno opredelili glede trase.
US
Zgornjesavinjski želodec tudi v Evropi
Evropska komisija je v Uradnem listu EU objavila registracijo treh slovenskih proizvodov. Poleg kočevskega gozdnega meda in šebreljskega želodca je komisija zaščitila geografsko označbo zgornjesavinjskega želodca.
Ta se izdeluje na območju Zgornje Savinjske doline. Je na zraku sušena/zorjena mesnina, narejena iz kakovostne-
ga svinjskega mesa (stegno, pleče) in trde hrbtne slanine. Mesni nadev z dodatkom soli in začimb se polni v naravne ovitke kot so prašičji želodec, prašičji mehur, slepo goveje črevo ali v umetne propustne ovitke. Izdelek je ime dobil, ker se je nadev že od nekdaj polnil v naravne ovitke, predvsem prašičje želodce. Za spe-cialiteto je značilna za Zgornje Savinjsko dolino tipična tehnologija izdelave in zorenja oziroma sušenja v svojstveni predalpski klimi. Tudi recep-tura se prenaša iz roda v rod. Starejši izdelovalci želodcev trdijo, da ima izdelava zgornjesavinjskega želodca več kot 100-letno tradicijo.
US
Rimske terme v prisilno poravnavo
Družbeniki oziroma nadzorni svet Rimskih term je kljub večkratnim pozivom šele po nekaj dneh, točneje v sredo, sporočil sklepe s petkove seje, na kateri so obravnavali poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja družbe Rimske terme.
Poročilo je pripravila sedaj že nova uprava, ki jo bo nadaljnjih 5 let vodila Alenka Iskra. Uprava je predlagala prisilno poravnavo, znotraj katere bi izvedli dokapitalizacijo z novimi denarnimi vložki, in reprogram dolgoročnega, za družbo zelo obremenjujočega investicijskega kredita. Nadzorniki so presodili, da je družba insolventna in da so ukrepi, predvideni v poročilu, potrebni in ustrezni za zagotovitev finančnega prestrukturiranja. Odločitev so pogojevali z dodatnimi ukrepi, in sicer reprogramom kredita in dokapitalizacijo.
Kot pravijo nadzorniki, si kljub nezavidljivemu finančnemu stanju, v katerem se sedaj nahajajo Rimske terme, sedanja uprava in zaposleni v družbi prizadevajo uspešno nadaljevati s tekočim poslovanjem. Zavedajo se, da morajo predvsem dvigniti prepoznavnost novega turističnega ponudnika tako na slovenskem trgu kot v tujini. V ta namen je nova uprava nemudoma pričela pripravo kratkoročnega poslovnega načrta, ki bo osnova za izdelavo srednjeročnega poslovnega načrta. Slednji bo jasneje nakazal bodoče smeri poslovanja in uveljavljanje novega termalnega turističnega ponudnika.
Mandat Alenke Iskra so za 5 let nadzorniki potrdili že na oktobrski sej. Nova predsednica uprave je tako svoj mandat nastopila 26. oktobra. Alenka Iskra je 12 let vodila družbo Terme Maribor ter si v tem dolgoletnem vodenju nabrala veliko izkušenj na področju turizma in hotelskega menedž-menta.	US
Pot do Evrope je bila dolga. Med drugim so najprej v Turističnem društvu Rečica ob Savinji, nato pa v Združenju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca poskrbeli za vsakoletno ocenjevanje.
SPODBUDNE
ZGODBE.'rV? t
izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami in storitvam)ter Izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.
ob torkih v Novem tedniku
Pišite nam; ttdnik@ntTC.si
Na Celjskem imamo ve I iko s pad bud ri i h zgodb. Pišejo jih: Robičevi i PJantne, Ludvik Lončar iz podjetja Biro bit, Vrtnar Mirko Kraiovec iz Vojnika, proizvajalec mleka Marjan Tlm nšek iz Lokrovca, Janez Uplaznik iz žalskega Mi krop i s a, Mizarstvo Kovač iz Mozirja-In katero podjetje, kateri podjetrrik jeza vas spodbudna zgodba?
GOSPODARSTVO
V	zreških gigantih napovedujejo dobiček
V	industrijskih Zrečah napovedujejo dobiček v Swaty Cometu, GKN Driveline ter (minimalnega) v Uniorju, ki je imel lani izgubo - Zreče s štiri tisoč delovnimi mesti so med največjimi zaposlitvenimi območji Slovenije
»Trenutni položaj je, kar zadeva naročila, zelo dober, seveda različno po programih. Govorim o programu odkovkov, neposredno povezanim z avtomobilsko industrijo, ki predstavlja polovico Uniorja, napovedi pa so zelo obetajoče,« je zadovoljen Gorazd Korošec. V času krize so v Uniorju pridobili kar nekaj novih projektov, saj so med njo, od leta 2009 do 2011, ostali stabilni dobavitelj avtomobilske industrije, kar jim je zdaj omogočilo sodelovanje v novih projektih. Na področju turizma, kjer je Unior prav tako pomemben, odpirajo konec tega meseca v domačem kraju nov hotel Atrij s stotimi ležišči.
Trije pomembni direktorji iz industrijskega območja Zreč. Od leve proti desni direktor GKN Driveline Andrej Poklič, direktor Swaty Comet Andrej Mikeln ter predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec.
»Iz našega podjetja ni škodljivih vplivov na okolje,« trdi direktor Swaty Cometa, ki omenja še, da so pod stalnim nadzorom inšpekcije. Iskanje težkih kovin v okolju je zanj neutemeljeno, saj delajo v nekovinski panogi, prisotni pa bi lahko bili fenoli. Zato so opravili tudi urinske teste, kjer bi to lahko najprej ugotovili, vendar so bili rezultati ugodni. Civilna iniciativa bo obiskala zreško tovarno prihodnji teden, kjer bo preverila nove ekološke pridobitve tovarne.
Na gospodarskih straneh smo, odkar vlada gospodarska kriza, vajeni predvsem slabih novic. V gospodarstvu občine Zreče je drugače, saj tam v letošnjem letu beležijo v vseh treh nosilnih gospodarskih družbah spodbudne rezultate. Gospodarstvo Zreč je od nekdaj zelo močno, trenutno je v občini s šest tisoč prebivalci štiri tisoč delovnih mest, kar pomeni, da je med sedmimi največjimi zaposlitvenimi območji Slovenije.
V delniški družbi Unior Zreče, ki je povezana z avtomobilsko industrijo in je z 2.200 zaposlenimi med največjimi in izvozno najpomembnejšimi v državi, so imeli lani izgubo, vendar so letošnji rezultati vzpodbudni. »Za letos ocenjujemo, da bomo obseg prodaje v primerjavi z lanskim letom presegli za 22 odstotkov, kar je nad načrtom,« omenja predsednik uprave Gorazd Korošec. S tem dosega Unior obseg prodaje, kot ga je beležil v letu 2008, v letu pred splošno gospodarsko krizo. Zaradi razmer na trgu naj bi bil letošnji dobiček nekoliko manjši od načrtovanega, zato v Uniorju poudarek rajši namenjajo prvemu letu pozitivnega poslovanja po krizi. Načrtujejo tudi nove zaposlitve.
Sovražnika kot brata
Lani aprila so združili dve slovenski družbi, ki sta do takrat veljali bolj za sovražnici in tekmici. Nastalo je skupno podjetje Swaty Comet. Skupno podjetje, ki izdeluje umetne bruse in tehnične tkanine, zaposluje 1.100 delavcev, od tega na lokaciji v Zrečah 600. Po združitvi je prišlo do velikih sprememb, saj so proizvodnjo fleksa preselili iz Maribora v Zreče, iz Zreč so selili proizvodnjo v štajersko metropolo, s stroji pa so se preselili tudi zaposleni. Tako se zdaj iz Maribo-
ra vozi v Zreče s posebnimi avtobusi kar 150 zaposlenih, štirideset Zrečanov pa vsak dan odhaja v tovarno v mestu ob Dravi. »Upam trditi, da je naša združitev ena od redkih, za katere lahko rečemo, da so uspešne,« odgovarja direktor družbe Aleš Mikeln. V svetu velja, da je uspešnih komaj ena petina podobnih združitev.
»Letošnje poslovanje je celo malo boljše, kot smo načrtovali, tako da bomo do konca leta prodali 76 milijonov izdelkov, dobiček pa je v mejah načrtovanega, to je 1,8 milijona evrov,« omenja direktor. Mi-keln napoveduje rast tudi v prihodnjem letu, ko naj bi se na področju prodaje približa-
li številki 80 milijonov evrov ter več kot dvema milijonoma evrov dobička. In napovedi o morebitnem novem valu recesije? »Nismo brez skrbi, da bi pa se bali, ne smemo reči. Iz krize v letu 2009 smo se naučili marsičesa ter smo na kakršnekoli spremembe bolj pripravljeni,« odgovarja direktor.
Letos bo Swaty Comet investiral pet milijonov evrov, podobno naj bi storili prihodnje leto. Poudarek na investicijah je v enoti v Zrečah, kamor vlagajo tri milijone, največ v novo tunelno peč in nove avtomate za izdelavo fleksa. Za proizvodnjo na zreški lokaciji pa se »zanima« tudi ekološka civilna iniciativa, zato je bila opravljena analiza zemljine, vendar je bilo ugotovljeno le nekoliko več bakra v bližini vinograda, kar je lahko tudi posledica vinogradnikove uporabe modre galice.
GKN bi se širil
Z letošnjim poslovanjem so prav tako zadovoljni še v enem od treh zreških gospo-
darskih gigantov, v GKN Driveline s tristo zaposlenimi. »Računamo, da bomo vsaj za deset odstotkov presegli načrtovane prihodke, ob čemer je treba vedeti, da je bil letošnji plan zastavljen deset odstotkov višje, kot je znašala lanska realizacija,« odgovarja direktor Andrej Poklič. Spogledujejo se s petdesetimi milijoni letne realizacije, lansko leto so končali z nekaj nad štiridesetimi milijoni.
Njihov posel z Minijem je uspešen, pripravljajo se na novega, ki bo od maja prihodnje leto s Fiatom v Srbiji, kjer so ekskluzivni dobavitelj kompletnih podgredi. Gre za vozilo iz nekdanje Zastavine tovarne. Zaradi zasedenosti proizvodnih zmogljivosti ter
cev Alpos je vse pripravljeno,« je omenila Leskoškova in dodala, da je bil v začetku novembra podan predlog za stečaj družbe Maroles s 43 zaposlenimi delavci.
Kot napoveduje Leskoško-va, bo gibanje brezposelnosti
poslov, ki so napovedani v prihodnjih letih, razmišljajo na lokaciji v Zrečah o širitvi. »Razmišljamo, kako in kam postaviti vso opremo, ki jo potrebujemo za obvladovanja tega posla,« omenja direktor, saj je v prostorskem planu v soseščini tovarne načrtovana obrtno-poslovna cona, kjer vidijo možnost širitve. Lastniki GKN so se v času pred gospodarsko krizo za zemljišče v Zrečah že zanimali, vendar naj bi se cena ob sami omembi kar potrojila. »Danes je marsikaj drugače, cene so se umirile, prometa je malo,« odgovarjajo v občinski upravi.
Časi niso ravno rožnati, gospodarske razmere so napete. »Kriza se kaže v drugih segmentih kot pred dvema letoma. V tem trenutku vidimo upad prodaje manjših vozil, luksuzna vozila se veliko lažje prodajajo. Različni vplivi, od rasti Kitajske in drugih tržišč, vplivajo na strukturo prodaje. Tako hudega padca, kot je bil leta 2008, ne bo, se bo pa gotovo nekaj poznalo. Vendar lahko tudi v tem primeru iščemo svoje prednosti in priložnosti,« meni direktor Poklič.
BRANE JERANKO
v naslednjem letu odvisno tako od razvoja dogodkov v sistemu Alposa kot od lokalnega in regijskega okolja in njegove gospodarske slike oziroma povpraševanja po novih delavcih.
US
V Šentjurju še ni kritično
Razprodaja Vrtnarstva
Stečajni upravitelj Vrtnarstva Celje Matija Vičar je potem, ko je za november napovedal javno dražbo lesenih hišic, na prodaj ponudil še večino ostalega imetja celjske vrtnarije v Medlogu.
Tako bodo na prodaj parkirišče, zelenica, skladiščna hala, gospodarsko poslopje s stanovanjem ter seveda vrtni center v Medlogu, Po oceni pooblaščenega ocenjevalca vrednost premoženja presega milijon evrov, likvidacijska vrednost, ki je tudi določena za izklicno ceno, pa je 912 tisoč evrov. V omenjenih nepremičninah se nahajajo tudi premičnine, predvsem pohištvo in oprema, ki bo na prodaj za slabih 6 tisoč evrov. Javna dražba bo 20. decembra v prostorih podjetja Eos v Ljubljani.
US
Ob opozarjanju na socialno bombo, ki se bo sprožila v občini Šentjur v primeru stečaja Alposovih hčerinskih družb, smo v celjski območni službi zavoda za zaposlovanje preverili stanje o brezposelnih
Kot je povedala direktorica Karmen Leskošek, je bilo v občini Šentjur konec oktobra registriranih 926 brezposelnih oseb, kar je 83 manj kot decembra lani. Tako kot v regiji je tudi v Šentjurju brezposelnost v začetku leta padala, nato pa se povečala v oktobru zaradi prijav iskalcev prve zaposlitve.
Trenutno je med brezposelnimi 11 odstotkov mlajših od 25 let in 31 odstotkov starejših od 50 let. Slaba tretjina brezposelnih ima le osnovnošolsko izobrazbo, četrtina poklicno izobrazbo III. ali IV. stopnje, 29
odstotkov V. stopnjo, 5 odstotkov VI. in 9 odstotkov VII. stopnjo izobrazbe. Kot povsod po regiji se tudi v šentjurski občini srečujejo z neskladjem na trgu dela, saj določenih poklicnih profilov na trgu dela ni, drugih pa je preveč. Sicer pa je občina migracijsko usmerjena in je precej prebivalcev zaposlenih v drugih delih regije.
»Stečaj samo matične firme Alpos zaenkrat ne bo bistveno vplival na porast brezposelnosti, saj gre za manjše število delavcev, v primeru stečajev ali odpuščanj tudi iz ostalih družb pa to pomeni veliko povečanje brezposelnosti. Razmere in dogajanje tako v Alposu kot ostalih podjetjih spremljamo in se povezujemo s podjetji. Za ustrezno in pravočasno informiranost in organizacijo prijav v evidenco in uveljavljanje pravic delav-
Letos se je brezposelnost na Celjskem zmanjševala do junija, ko je bilo v evidenci registriranih 10.962 brezposelnih. V poletnih mesecih se število brezposelnih ni bistveno spreminjalo, porast pa so zabeležili oktobra, ko so se prijavili iskalci prve zaposlitve oz. tisti, ki so zaključili izobraževanje. Konec oktobra je bilo v regiji 11.403 brezposelnih, kar pa je še vedno 1,6 odstotka manj kot decembra lani. V primerjavi z lanskim oktobrom pa to predstavlja 3-odstotni porast. Kljub še vedno slabim gospodarskim razmeram je povpraševanje po delavcih v regiji še na visokem nivoju, tako da se je v letošnjem letu zaposlilo 5.080 brezposelnih, kar je 2 odstotka več kot lani v tem obdobju. Še vedno največ iščejo delavce za dela v predelovalnih dejavnostih, zlasti s področja kovinarstva, posredništva in trgovine, gostinstva in turizma, gradbeništva.

Šentjursko - švedska naveza tokrat v Sloveniji
ŠENTJUR - Skupina mladih Švedov je pred dnevi gostovala v Šentjurju. Pred tem so si ogledali prestolnico, državni zbor in nekatere druge institucije. Svojim slovenskim vrstnikom so s tem vrnili obisk izpred nekaj mesecev. Mladi iz šentjurskega mladinskega centra so se z njimi povezali na temo odgovornega državljanstva pod okriljem projekta Tvoje dejanje šteje.
Projekt financira Evropska komisija, njegov namen pa je vzgajati mlade za demokracijo in aktivno družbeno odgovornost. Šentjurčani so projekt izvajali s švedskima partnerskima organizacijama Skaggetorp Centrum iz Lingkopinga in Horn 24/7 iz Horna. Konec avgusta je skupina iz Šentjurja obiskala Švedsko, v začetku novembra pa je bilo srečanje pri nas. Skupaj so mladi obiskali različne inštitucije, ki so povezane s temo projekta. V Ljubljani so si ogledali še Avtonomni kulturni center Metelkova mesto in prvi dan zaključili z debatiranjem s protestniki pred borzo. Skupaj so šli tudi v državni zbor, državni svet, na ustavno sodišče.
V Šentjurju je bil na programu sprejem pri županu Marku Diaciju. Sledile pa so delavnice na temo participacije mladih pod okriljem mladinskega centra. Druženje z mladimi je so-vpadlo s koncertom ob 15-letnici študentskega kluba mladih. Obisk v naši regiji pa so Švedi zaključili z ogledom Rogatca in Olimja z okoliškimi znamenitostmi. »Na ta način smo še utrdili prijateljske vezi, ki jih bomo s Švedsko negovali tudi v prihodnje,« so zaključili mladi gostitelji.
StO
Mladi Švedi skupaj z gostitelji na sprejemu pri šentjurskem županu Marku Diaciju.
Pogrešajo banko
V kraju, kot je Vitanje, približane bančne usluge ob-
čanom še posebej veliko pomenijo, poleg tega ima kraj z banko večjo veljavo ter razvojne možnosti. Letos jim je uspelo, da je Pošta Slovenije po večletnem prepričevanju končno odprla nove prostore, že pred tremi leti pa je bila odprta lekarna, ki ji občina pomaga pri najemnini.
Priznanje z obveznostjo
Med dvanajstimi invalidom prijaznimi občinami
VITANJE - Agencija Banke Celje v kraju je, odkar so jo konec maja oropali že tretjič, zaprta. Dejanje dveh storilcev, ki sta se odpeljala v ukradenem passatu, ima za Vitanjčane tako nasploh neprijetne posledice, občane pa zanima, če bo banka sploh še odprla svoja vrata.
Občani zato težko pričakujejo odgovor vodstva banke o usodi agencije. Takoj po zaprtju banke so začeli podpisovati peticijo proti zaprtju ter zbrali blizu petsto podpisov, ki so jih poslali predsedniku uprave Banke Celje Dušanu Drofeniku in županu Vitanja Slavku Vetrihu. Iz banke jasnega odgovora glede zaprtja banke - oziroma morebitnega ponovnega odprtja - ni bilo, zato ga je zahteval še vitanjski občinski svet.
Predstavniki banke in občine so se od takrat večkrat sešli, »bankirji« pa so jim predstavili ekonomske kazalnike poslovanja v Vitanju ter se pogovarjali o rešitvah. V občinski upravi naj bi pretehtali tudi možnost glede morebitne selitve agencije Banke Celje na drugo, varnejšo lokacijo, kjer je pred nekaj tedni odprla nove prostore Pošta Slovenije. Občani so banke, ki je delovala v Vitanju tri desetletja in pol, seveda navajeni, zato jo pogrešajo. »Takoj ko bo znana dokončna odločitev, predvidoma konec leta, bomo
o njej obvestili tudi krajane in komitente,« je v začetku tega tedna odgovorila svetovalka za odnose z javnostmi v Banki Celje Tatjana Rajh. Iz banke omenjajo še nekaj ugodnosti, ki jih zaradi zaprte bančne agencije posebej omogočajo Vitanjča-nom, med drugim brezplačni dvig gotovine na vitanjski pošti, brezplačno zamenjavo bančne knjižice za bančno kartico, brezplačni pristop k elektronskemu bančništvu ter odobritev nekaterih kreditov brez plačila nadomestila.
BRANE JERANKO
SLOVENSKE KONJICE -Dvanajstim slovenskim občinam, ki se lahko ponašajo z listino Občina po meri invalidov, so se pridružile še Slovenske Konjice. Lani jo je prejela konjiška soseda, Občina Zreče, pred tem na širšem celjskem območju Občina Rogaška Slatina ter Mestna občina Velenje.
Konjiška občina je prejela sklep o podelitvi listine, ki ga je sprejel upravni odbor Zveze delovnih invalidov Slovenije, pred nekaj dnevi, slovesna podelitev listine bo 2. decembra. Za pridobitev listine so se morali potruditi, saj so med drugim več
mesecev opravljali podrobno analizo o položaju invalidov ter izdelali akcijski načrt za uresničevanje njihovih enakih možnosti. Vključiti so se morale ustanove z različnih področij, od občine, zdravstva in socialnega varstva do invalidskih organizacij.
Med drugim so ugotovili, da je parkiranje na parkirnih mestih za invalide med najpogostejšimi prekrški, ki jih obravnavajo v občinskem redarstvu. Na zadnji seji občinskega sveta Slovenskih Konjic, kjer so obravnavali letošnje poročilo o izvajanju akcijskega načrta za uresničevanje enakih možnosti invalidov, so tako povedali, da so občinski redarji v prvem polletju zaradi prepovedanega parkiranja na prostoru za invalide izdali 31 plačilnih nalogov ter izrekli 30 opozoril na kraju samem.
»V naši občini že vrsto let skrbimo za čim boljše pogoje
Občine, ki pridobijo takšno listino, se z njo obvežejo, da bodo vsako leto pripravile letno poročilo o izvajanju akcijskega načrta, kar spremlja poseben projektni svet.
gibalno in drugače oviranih občanov. Ocenjujem, da smo pri odpravljanju ovir ter pri ustvarjanju pogojev za tiste, ki potrebujejo nekaj več pozornosti, ter pri iskanju tehničnih rešitev izjemno uspešni ter da bo njihovo življenje lažje,« meni konjiški župan, Miran Gorinšek. V domu kulture je že nekaj časa takoimenovana indukcijska zanka za tiste, ki slabše slišijo, na vseh pomembnih prireditvah v občini je zadnja leta prisoten tolmač za znakovni jezik, da lahko dogajanje spremljajo gluhi in naglušni. »Pridobitev listine seveda pomeni obvezo za naprej, da skupaj izboljšujemo obstoječe stanje, ga spremljamo in ukrepamo zato, da bomo lahko ponosni, da smo prijazna družba,« dodaja k podelitvi listine Občina po meri invalidov konjiški župan.
BRANE JERANKO
Če ne bo poravnave, bo sledila tožba
Kar 177 od skupno 210 slovenskih občin je ta teden vložilo izvensodni zahtevek zoper Republiko Slovenijo za plačilo nekaj manj kot 24,2 milijona evrov premalo izplačane povprečnine za leto 2011. To je skupen znesek razlike med dejanskimi prihodki, ki jih bo letos prejelo teh 177 občin, in zakonsko določenimi prihodki občin za financiranje obveznih nalog.
Za leto 20l1 namreč za- 177 pooblastil občin, da v
konodaja natančno določa višino povprečnine, do katere so upravičene občine. Združenje občin Slovenije je skupaj s Skupnostjo občin Slovenije zbralo tudi
primeru neuspešne izvensodne poravnave v njihovem imenu vloži tožbo zoper državo, s katero bodo občine zahtevale povračilo premalo izplačanega denarja. Višino
letošnje povprečnine občinam določa 42. člen zakona o izvrševanju državnih proračunov za letos in prihodnje leto, in znaša 554,5 evra, kar je za 16,2 evra manj, kot bi morala znašati po določilih Zakon o financiranju občin.
Povprečnina je namenjena za financiranje z zakonom določenih nalog občin, pri obračunu letošnje pa po mnenju obeh reprezentativnih združenj slovenskih občin
ni bila upoštevana inflacija za lansko in letošnje leto. Občine zdaj Državno pravobranilstvo pozivajo, da se v 30 dneh opredeli do vloženega zahteva. Ob tem pa še opozarjajo, da bi se država v primeru, da bi pristala na izvensodno poravnavo, izognila stroškom sodne takse ter zamudnih obresti, ki so glede na visoko glavnico prav tako zelo visoki.
IVANA STAMEJČIČ
osfcrta s plinom in toploto
javno podjetje, d.o.o.
Smrekarjeva 1, Celje	tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetika-ce.sl
O spreminjanju slovenske družbe
Priložnost, da zaživijo sociološke raziskave, ki so obtičale v predalih naročnikov
CELJE - Slovensko sociološko društvo, ki deluje vse od leta 1965, je bilo v 80. letih dejaven pobudnik in zagovornik demokratizacije slovenske družbe. Vse od takrat v društvu prirejajo tudi letna srečanja sociologov, ki so bila v glavnem v Ljubljani in zadnja leta tudi na Obali. »Celje smo letos izbrali, ker je to hitro razvijajoče se slovensko mesto in ker skušamo priti čim bolj med ljudi,« je pred začetkom srečanja povedala predsednica društva Milica Antic Gaber.
Letošnje tridnevno sociološko srečanje, ki se bo v Celju zaključilo jutri, v soboto, so v društvu naslovili Tri desetletja spreminjanja slovenske družbe in ga posvetili 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Med drugim je
priložnost, da sociologi pregledajo in kritično ovrednotijo številne raziskave, ki so bile narejene v zadnjih treh desetletjih, a so vse prepogosto obtičale v predalih naročnikov. »Nekatere so bile vsaj objavljene v zbornikih,« pravi Milica Antic Gaber in dodaja, da bo zato današnje osrednje plenarno zasedanje v Narodnem domu temeljilo na osvetlitvi šestih ključnih spreminjajočih se družbenih pojmov tega obdobja, kot so vrednote, blaginja, trg delovne sile, mladina, religioznost ter fenomen 80. let,
Planinske šolarje so že razselili
čeprav seveda spreminjanje slovenske družbe in težnja k osamosvojitvi korenini še leta nazaj.
Program sociološkega srečanja vključuje vrsto razprav, okroglih miz in delovna srečanja po sekcijah. Večina dogajanja bo v hotelu Evropa, prav vse razprave pa so odprte za javnost. V društvu bi radi, da pridejo njihova dognanja čim bolj med ljudi, zato so tudi pozvali učitelje sociologije v srednjih šolah, naj na njihovo srečanje povabijo čim več dijakov.
IVANA STAMEJČIČ
ŠENTJUR - Sredi oktobra so v Šentjurju podpisali pogodbo za gradnjo nove telovadnice na Planini pri Sevnici. Ob tem bodo celotno stavbo prilagodili potrebam devetletke. Šola je bila namreč zgrajena pred 40 leti in odtlej vanjo niso posebej vlagali. Pouk v teh dneh že poteka na različnih lokacijah po krajevni skupnosti.
Da šola po štirih desetletjih ne ustreza več standardom za sodobno devetletko, so opozarjali že dolgo. Potem ko je nekaj časa viselo v zraku državno financiranje, so
pred časom začeli obnavljati celotno stavbo. Pri organizaciji dela v takih razmerah so tako krajani, društva kot celotna lokalna skupnost izkazali veliko podporo. Telovadnico v kraju si namreč želijo že dolga leta. 108 učencev bo naslednje mesece razseljenih po gasilskem domu, v krajevni skupnosti in pri zasebnikih. Vrtec bo do nadaljnjega v prostorih matične enote. Hrano z nadomestne lokacije kuhinje otrokom prav tako vozijo.
Ravnateljica Anica Novak je ob tem povedala, da imajo trenutno še precej logistične-
ga prilagajanja, vendar verjame, da pouk ne bo moten, vse obveznosti bodo izvedli po načrtu, nekatere dejavnosti bodo opravljali strnjeno. Vrednost gradbenih del brez opreme znaša nekaj več kot dva milijona evrov. Občina je na razpisu ministrstva za šolstvo in šport pridobila so-financerska sredstva v skupni višini dobrih 426 tisoč evrov za obdobje treh let. Iz istega naslova pričakujejo še dodatnih 326 tisoč evrov. Kdaj bodo dela končana, pa bo precej odvisno tudi od vremena v letošnji zimi.
StO
Vsa leta doslej je Slovensko sociološko društvo na svojih srečanjih gostilo tudi svetovno uveljavljene avtoritete s področja sociologije. Na letošnje srečanje izjemoma niso povabili nikogar od njih. »Zato, ker se nam zdi prav, da o spreminjanju slovenske družbe govorimo slovenski sociologi in sociologinje,« pravi Milica Antic Gaber.
Trnova pot do razgleda
PODČETRTEK - Na Rudnici, ki je najpomembnejša vzpetina na območju občine Podčetrtek, se že več let pripravljajo na postavitev razglednega stolpa, ki naj bi postal tudi turistična privlačnost. Pred dobrima dvema letoma se je zapletlo zaradi lastnika, s katerim občina skupnega jezika ni uspela najti, nato je prišlo do njegove smrti, zaradi česar zdaj pričakujejo zapuščinsko obravnavo. »Verjamem, da bomo tudi ta zaplet rešili. Mudi se nam ne, vseeno pričakujem, da bo zadeva prihodnje leto urejena,« odgovarja župan Peter Misja. V občinski upravi načrte za razgledni stolp ter projektno dokumentacijo že imajo. Rudnica je visoka približno sedemsto metrov.
BJ
PO SLEDEH BRALCEV
Brez skrbi, »fiktivnih« dijakov še ni
Vabilo na roditeljski sestanek za 2. letnik staršem dijaka, ki se je že po prvem dnevu v 1. letniku prešolal v drugo šolo, je bilo napaka
»Saj ni res, saj to ni mogoče,« je bilo edino, kar je zmogla v svoji glavi sestaviti mati fanta, ki je bil v lanskem šolskem letu samo en dan dijak v programu mehatronik operater Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Letos 9. novembra je namreč dobila SMS-sporočilo, da je »zamudila« na roditeljski sestanek za 2. letnik, v katerem naj bi bil tudi njen sin - kljub temu, da je ta šolo zapustil že lani po prvem šolskem dnevu.
»Kaj se dogaja,« se je še spraševala, ko je na svojem mobilnem telefonu znova in znova prebirala SMS-sporoči-lo. Kako je mogoče, da imajo v šoli še vedno njene podatke in kako je lahko sin - ki je vmes uspešno zaključil 1. letnik na eni drugih celjskih srednjih šol in je zdaj res v 2. letniku, a v programu, ki nima nobene povezave z me-hatroniko - hkrati še vedno tudi dijak Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju? In kako, za božjo voljo, je »prišel« v 2. letnik, če je bil v tej šoli pri pouku zgolj en sam dan?
S pojmom »fiktivni« študenti smo se v zadnjih letih že dodobra seznanili
-	a »študiranje na papirju« izrabljajo mladi, ki želijo status študenta zaradi vseh drugih ugodnosti, ki jim s tem pripadajo. Da bi se zdaj še v srednjih šolah pojavili »fiktivni« dijaki? Pa menda vendarle ne!
Vsega je kriva lanska dokumentacija
Po odgovore smo se odpravili k razredniku M-2H razreda Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Mateju Vebru. In vsa vprašanja so hitro dobila odgovore. Pravzaprav se jih da strniti v zgolj eno besedo
-	napaka. Ki pa je, pošteno priznajmo, povsem človeška in je nastala pravzaprav zato, ker je Veber očitno skrben razrednik.
»Res je, 8. novembra smo imeli prvi roditeljski sestanek v letošnjem šolskem letu. Nanj seveda niso prišli vsi starši in tistim, ki jih ni bilo, sem dan kasneje v želji, da se dogovorimo vsaj za srečanje na govorilnih urah poslal SMS-sporočila,
da je sestanek bil,« je pripovedoval Veber in uvodoma pojasnil, da je razred meha-tronikov operaterjev kot razrednik prevzel z letošnjim šolskim letom. Od lanskega razrednika pa je »podedoval« tudi vso dokumentacijo. Seveda je v dobrih dveh mesecih spoznal vse dijake, a je
prisotnost staršev na roditeljskem sestanku preverjal po lanskem spisku dijakov in njihovih staršev, kjer so seveda zapisane tudi njihove telefonske številke. »Tako sem SMS-sporočila poslal vsem tistim staršem, ki jih na roditeljskem sestanku ni bilo. In med njimi je bila se-
veda tudi mati prešolanega dijaka, ki sem se ji zaradi te napake tudi opravičil,« je še pojasnjeval Veber.
Za pošiljanje SMS-sporočil se je Veber odločil zato, ker so starši dijakov pač v različnih službah in se jih veliko na telefon ne oglaša. »Potem je pa tako, eni pokličejo nazaj, drugi spet ne. Kot so tudi razlogi, zakaj niso prišli na roditeljski sestanek, zelo različni. Nekateri zanj ne vedo, ker jim dijaki pozabijo povedati, drugi spet jim to namenoma zamolčijo. Zagotovo pa vsi starši tudi ne spremljajo šolskih obvestil na naši spletni strani,« je še dejal.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Ko bi le mene kdo poklical ...
Tokratno zgodbo, na katero nas je opozorila bralka, smo seveda premlevali tudi v uredništvu. Večinski zaključek vseh tistih, ki imamo doma šolarje, je bil, da bi si takšnih razrednikov želeli še več.
Pri tem smo dobrohotno spregledali »šlamparijo« z lansko dokumentacijo, kjer bi se že s preprostim štetjem dijakov v razredu in staršev, zapisanih na seznamu, lahko ugotovilo, da se številki ne ujemata. Napake se pač dogajajo, in če odmislimo prvi šok matere, ki se nam je oglasila, ta napaka ni povzročila druge škode. Bolj se nas je »dotaknila« vsebina razre-dnikovega SMS-sporočilo, ki ga je dan po roditeljskem sestanku pošiljal »manjkajočim« staršem. Da bi se učitelji na tak način prizadevali za sodelovanje s starši učencev in dijakov je namreč žal še vedno bolj izjema kot pa stalnica šolskega vsakdana. Zato verjamem, da bi bila še marsikatera mama ali oče vesela tovrstnega SMS-spo-ročila...
IS
Gneča na fotografiji je posneta v času, ko dijaki čakajo na šolsko malico. A tudi v šolah, kjer ni nič manjša v učilnicah in na hodnikih, imajo vse dijake natančno preštete in »fiktivnih« še ni.
Pristava cerkveni ali gospodarski objekt?
Občina (zaenkrat) ostala brez evropskih sredstev za obnovo kartuzijske pristave v Jurkloštru - Odločitev o pritožbi znana v prihodnjih dneh
Pristava je del kulturnega spomenika kartuzija Jurklošter. V lasti cerkve je le osrednja cerkev, lastnik vseh ostalih objektov na tem območju je Občina Laško. Ta si zelo prizadeva za obnovo pristave. Poleg nje želi občina zgraditi še prizidek, v katerem bi uredili informacijski center in dvigalo za invalide.
LAŠKO - Občina je pred dvema letoma začela pospešeno delati, da bi celovito obnovila kartuzijo Jurklošter. Med drugim si želi obnoviti pristavo, v kateri bi zaenkrat uredila večnamensko dvorano z odrom. Prostor bi bil izvrsten za Jurklošter, saj zaenkrat krajani pravega prostora za srečanja in prireditve nimajo. Čeprav imajo vse dokumente pripravljene, pa se je zataknilo. Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so namreč pristavo obravnavali kot cerkveni objekt, za te pa evropska sredstva niso predvidena.
Občina Laško je obnovo pristave prijavila na razpis za ohranjanje in izboljševanje podeželja. Na agenciji so njihovo vlogo zavrnili z obrazložitvijo, da se kartuzijska pristava nahaja na območju nepremične kulturne dediščine Jurklošter - samostan, ki je z občinskim odlokom
razglašen za sakralni kulturni spomenik lokalnega pomena. Dodali so, da pristava ni samostojna enota kulturne dediščine, ampak je del samostana. Določeni samostani sicer lahko pridobijo evropska sredstva, vendar ne ta. V uredbi programa razvoja podeželja je namreč določeno, da so do podpore upravičeni »gradovi, graščine, dvorci in samostani, če je vlagatelj kmetijsko gospodarstvo, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, in se na naslovu gradu, graščine, dvorca oziroma samostana opravlja dejavnost, povezana s kmetijsko pridelavo in predelavo«. Tega pa v Jurkloštru zaenkrat res ni.
Gre za
gospodarski
objekt!
V Laškem so seveda zgroženi. Pristava je bila od nekdaj gospodarski objekt in zdaj so zaradi birokracije »padli skozi«. Da je morda taka obrazložitev, kot so jo podali na agenciji, napačna ali vsaj nesmiselna, pa razlagajo tudi na celjski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine. Objekt pristave na območju kartuzije Jurklošter je namreč profani objekt, med katere sodijo gospodarske oziroma proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe. Pristavo so zgradili v 18. stoletju kot pomožni gospodarski objekt baročnega dvorca. Ima ohranjeno arhitekturno maso, strešni volumen in posamezne likovno-arhitekturne elemen-
te. Z vsem tem ima pomembno vlogo v sooblikovanju spomeniške vrednosti varovanega območja kulturnega spomenika Jurklošter - samostan.
Čeprav pristava sodi v varovano območje kartuzije, pa to ne pomeni, da gre za cerkveni objekt. Celotno varovano območje je namreč precej široko in ga določijo glede na zgodovinski, funkcionalni, prostorski in simbolni vidik. Tako območje zajema skupino objektov z osrednjo cerkvijo sv. Mavricija, ostanke dvorca, objekt pristave, del obzidja med cerkvijo in pokopališčem, obrambni stolp in kamniti most čez Gračnico. Tudi v zavodu za varstvo kulturne dediščine se zavzemajo, da se pristava obnovi in se ji s tem povrne zgodovinska podoba, s primerno uporabo in vsebino pa bo pristavi zagotovljena ohranitev. Tako obrazložitev so v zavodu zapisali tudi v dopisu na agencijo, kjer odločajo o pritožbi občine.
Če bo občina na prvi stopnji s pritožbo uspela, naj bi agencija odločbo o dodelitvi sredstev izdala še ta mesec. Pristavo bi tako lahko začeli obnavljati takoj, saj je vse pripravljeno. Obnova zgornjega dela objekta, ki bi se ga najprej lotili, je ocenjena na 290 tisoč evrov, od tega si prizadevajo, da bi bilo evropskih sredstev 210 tisoč evrov. Z obnovo tega dela pristave pa bi največ pridobili krajani. Danes v Jurkloštru namreč pravega prostora za prireditve in srečanja ni.
ŠPELA KURALT Foto: Občina Laško
Evropsko preverjanje
cinkarninega
dovoljenja
CELJE - Predstavniki Civilnih iniciativ Celja so na novinarski konferenci predstavili uspeh nekajletnega opozarjanja na kršitve evropskih okoljskih predpisov. Evropska komisija je namreč sklenila uvesti preiskavo o morebitni kršitvi teh predpisov v zvezi z izdanim okoljskim dovoljenjem IPPC Cinkarne Celje.
Oktobra lani jim ga je izdala Agencija za okolje RS, nanaša pa se na obratovanje naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Civilne iniciative ves čas opozarjajo, da cinkarna prekomerno onesnažuje zemljo, zrak in vodo in to dokazujejo z dokumenti in analizami, ki so jih posredovali tudi Evropski komisiji in ki naj bi jih proučila. »Preiskava bo nedvomno pokazala, da se v celoti ne spoštuje okoljska zakonodaja v Sloveniji in da bo treba uvesti ukrepe,« meni Boris Šuštar, koordinator civilnih iniciativ.
Pri varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik so se pred časom tudi dogovorili, da se bodo strokovnjaki ministrstva za okolje prepričali o onesnaženosti okolja v Celjski kotlini in vzeli vzorce ter preverili navedbe civilnih iniciativ. Pred dnevi so vzorce rdeče oborine, ki se je ponovno nabrala v Marija Dobju in na Ljubečni, res odvzeli. Vendar so izvedeli, da pri njih naj ne bi opravili analize težkih kovin, o čemer so predstavniki civilnih iniciativ presenečeni opozorili varuhinjo. Po njihovem gre za ignorantski odnos nekaterih ustanov do problemov, na katere opozarjajo, saj jih očitno želijo prepričati, da gre v teh oborinah za posebne alge, na pa za škodljive težke kovine.	TC
Nova drevesa bodo rasla tudi v Šoštanju.
Sadni gozd za Saša regijo
simbjo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
VELENJE - Ljudska univerza v Velenju je začela s projektom Sadni gozd. Gre za projekt sajenja rastlin z užitnimi plodovi na javnih površinah v Šaleški dolini in Zgornji Savinjski dolini.
Simbio, d.o.o. | Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 10] 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoOsimbio.si I www.simbio.si
Že v petek so 360 dreves sadili praktično vsi župani enajstih občin Saša regije, sedaj pa sadijo rastline ob osnovnih šolah in drugih javnih inštitucijah. Kot načrtujejo organizatorji, naj bi bili plodovi dosegljivi vsem prebivalcem, ki jih želijo tudi osvestiti, naj okrasne rastline menjajo z bolj trajnimi dobri-
nami. V teh dneh izvajajo prvo fazo projekta, kar bo poplačala ljudska univerza. »Zadali smo si, da bomo za nas in naslednje rodove v Sloveniji zasadili 2 milijona rastlin z užitnimi plodovi, listi, koreninami in semeni. Torej eno drevo na prebivalca. Veliko je govora o tem, kaj zdrava prehrana sploh je. Mi ne
dvomimo, da je pravkar utrgan ekološki sadež iz avtohtonega drevesa najbolje kar lahko ljudje naredimo zase. Prepričani smo tudi, da je cvetoča češnja lepša od vseh okrasnih dreves. Trendi, ki vodijo od globaliza-cije k samooskrbi kažejo, da bo okrasno drevje počasi potrebno zamenjati s takim, ki ima neskončen donos. Naše poslanstvo je, da o tem prepričamo tudi druge,« je povedala Brigita Kropušek Ranzinger.
V ljudski univerzi bodo spomladi urejali tematsko učno pot na degradiranem območju Premogovnika Velenja, stroške pa naj bi pokrili tudi s prispevkom evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za posajena drevesa bodo v Šaleški dolini skrbeli taborniki, v Zgornji Savinjski dolini pa posamezniki oziroma predstavniki ustanov, kjer bodo drevesa posajena.
US
NOVI TEDNIK
TURIZEM
9
Svatovsko pogačo pečejo na Turistični kmetiji Kozmus, ki so jo tudi zaščitili na uradu za intelektualno lastnino. O tej pogači je pisal že Valvasor. Kot je povedala Milena Kozmus, so svatovsko pogačo včasih spekli le za »ohceti«, bila je uradno darilo, ki jo je dal starešina, to je priča. »Mama je pravila, da je ohcet včasih trajala od ponedeljka do petka, včasih tudi do sobote. Ko so pogačo podarili, pa so rekli: >Režte jo posredi, dajte jo sosedi.<«
Najboljša je lokalna gastronomija
Veliko priložnosti za turizem - Pomembne so zgodbe - Včasih nam zmanjka dobrih idej
Celjska enota Kmetijsko-gozdarskega zavoda Slovenije, Občina Laško, Stik Laško in Thermana Laško so pripravili posvet o lokalni gastronomski dediščini in pomenu vključevanja te dediščine v turistično ponudbo. Slovenija je kulturno, pa tudi gastronomsko precej raznolika, zato je to tista tržna turistična niša, ki bi jo veljalo dodobra izkoristiti. Na to je opozoril tudi gost posveta dr. Janez Bogataj. Ključ do uspeha je, da tudi sami uživamo čim bolj lokalno pridelano hrano. Del tega je tudi današnji tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga bodo zaužili otroci v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah.
Dr. Janez Bogataj je poudaril, da sta za potovanja ključna predvsem dva moti-
va. Prvi je kulturna in naravna dediščina dežele, v katero potujemo, drugi motiv pa sta kulinarika in gastronomija. Medtem ko je kulinarika kuhanje samo, gastronomija zajema vse, od zgodbe o posamezni jedi do običajev, povezanih z neko hrano. Do začetka druge svetovne vojne je veliko turistov hodilo k nam tudi zaradi lokalne hrane. Kasneje so turistični delavci lokalno gastronomi-jo kar malo zanemarili. Danes je zmeda popolna, je s primerom pojasnil Bogataj: »Turistične kmetije zdaj oblega slow food. To je grozljivo! Ne smemo delati karikature iz samega sebe.« Tako je še dodal, da je treba dobro premisliti, se tudi posvetovati s strokovnjaki, kakšna hrana sodi recimo na grad, kakšna v mesto, kaj pa na kmetijo.
»Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si.«
Slovenci smo gurmani in ne gourmeti, pravi Bogataj. Gurmani naj bi bili v tistem slabem smislu: »Smo požeruhi, saj prisegamo na ogromne količine in uživamo nekakovostno hrano. Bašemo se s stvarmi, ki so našemu telesu in našemu življenju neprijazne.« Gour-meti na drugi strani znajo ne le uživati v hrani, ampak se na hrano in postrežbo hrane spoznajo, poznajo tudi zgodbe o posameznih jedeh oziroma znajo jedi umestiti v posamezen prostor in čas.
Nekaj takih zgodb je na posvetu predstavila Milena Kozmus iz Turistične kmetije Kozmus iz Jurkloštra. Gre za kmetijo, ki je posebej znana po tradicionalnih krušnih iz-
delkih in kjer še vedno pečejo svatovsko pogačo. Kozmuso-va je povedala nekaj prigod iz svoje mladosti, kaj so gospodinje pekle in na kakšen način, posebno mesto pa je imel prav kruh. Pekli so ga iz vseh vrst žita, iz pšenične moke pa le za praznike. Prav značilna jed je bil mlinc, gre za kos testa, ki je bil pečen v desetih minutah. Velikokrat so nanj dali pregreto smetano, ga spekli in dobili tako imenovano puhlo. Ko je Kozmusova začela razlagati o ocvirkovki, so se že cedile sline, pa čeprav so jih v starih časih podarili predvsem ženskam iz kočarij, ki so prišle pomagat na kmetije. Mlatiči so dobili po opravljenem delu orehovo potico, žanjice, ki so bile zelo spoštovane, smetanovo. Otroci, ki so za žanji-
Neprimerna Friderik in Veronika
Ob hrani je veliko možnosti tudi za prodajo. Na tem področju so v drugih državah pravi mojstri, je opozoril Bogataj. Ko se recimo v Franciji odpraviš na palačinke, boš v neposredni bližini gotovo našel prodajalno s ponvami za palačinke.
Tudi pri nas je nešteto možnosti, ki pa jih ne znamo izkoristiti. Najdejo se tudi precej neprimerne rešitve. Ena takih je, kot je bil oster Bogataj, Friderik in Veronika. Gre za skupno blagovno znamko občin Celje, Laško, Vojnik in Štore za izdelke in storitve s podeželja: »To je blagovna znamka, ki je primerna zgolj za Celje. Poleg tega mislim, da je slovensko oblikovanje, zlasti grafično, doseglo svetovni vrh s številnimi uglednimi nagradami. Zato si res ne smemo privoščiti tako slabe izpeljave, kot je ta.« Blagovno znamko so skupaj pripravili v Društvu za razvoj podeželja in Zavodu Celeia Celje. Za razvoj znamke so dobili tudi evropska sredstva ...
Ostalo gastronomsko spominkarsko ponudbo iz Laškega je Bogataj pohvalil. Zelo so ga navdušili županovo protokolarno darilo, kot tudi spominki Pivovarne Laško in Thermane Laško.
Milena Kozmus
cami pobirali klase, so tudi dobili manjše kose kruha, kot kakšne žemljice. Kozmusova se spominja, da je svoj prvi tak manjši hlebček dobila pri desetih letih. Kako drugače je danes!
Golažijada? Ne, hvala.
Bogataj je opozoril, da slovenskih jedi ne bomo mogli predstavljati in prodajati, če gostilne ne bodo imele svoje referenčne hišne jedi. Vsaka gostilna naj ima svojo speci-
Tradicionalni zajtrk bi moral biti večkrat
Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije bodo v sodelovanju z več ministrstvi, pa tudi kmetijsko-gozdarsko zbornico otroci v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah danes jedli tradicionalni slovenski zajtrk.
Otroci bodo dobili črni kruh, med, maslo, mleko in jabolko, hrano pa so podarili kmetje, živilsko-predelovalna industrija, kmetijska podjetja in čebelarji.
Dr. Janez Bogataj je idejo tradicionalnega slovenskega zajtrka pozdravil: »Upam, da bodo šolska vodstva in tisti, ki so zadolženi za kakovost prehrane otrok, na osnovi tega zajtrka, ki je enkrat na leto, uvideli, da je treba te stvari razpršiti čez celo leto. Ker naši otroci v šolah razen v izjemnih primerih, ki jih je malo, jedo zelo zelo slabo hrano.« Kakšen je tipičen slovenski zajtrk, pa je nemogoče povedati brez stereotipov, je še dodal. Slovenija je namreč tako raznolika, da imamo več tipičnih zajtrkov: »Vsaka dežela znotraj Slovenije ima nekaj svojih posebnosti, v vsakem letnem času je bilo drugače in ob začetku vsakega dela so bili zajtrki drugačni.«
Dr. Janez Bogataj
aliteto. Težave pa so, kot je poudaril Bogataj, da v redkih gostilnah sploh še najdemo tipične slovenske jedi. »V vsaki vasi najdemo picerijo, skoraj nobene gostilne pa ni, kjer bi lahko kupil domačo pogačo, čeprav smo narod pogač. Mimogrede, beseda pogača izhaja iz latinske besede,« je razložil Bogataj. Tudi zato so uvedli znamko Gostilna Slovenija, v kateri je danes 29 gostiln. Te so zavezane, da v večini uporabljajo sezonske in domače pridelke.
Težave so tudi pri sami prodaji in promociji sicer relativno dobrih gastronom-skih prireditev. Bogataj je dejal, da so težave predvsem pri imenih takih prireditev: »Da združimo ime neke hrane z olimpijado, to kaže le na to, kako malo idej imamo!« Sem seveda sodijo vse golažijade, bogračijade in tako naprej. Je pa dodal, da je nekaj takih prireditev res izvrstnih. Tako je pohvalil prireditev na Primorskem, kjer pripravljajo največjo frtaljo, ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev, pa tudi Pivo in cvetje, čeprav je dodal, da bi lahko v Laškem dali večji poudarek jedem, ki jih ponudimo k pivu, saj je tu še veliko zaloge in je treba kvaliteto ves čas dvigovati.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
Garderoba, polna različnih oblačil, ki jih na podlagi scenarija skrbno izbirajo stilistke.
Stilistka ureja zadnje podrobnosti na obleki Evgena Carja, medtem ko mu asistentka obuja scenarij.
Za življenje ni nikoli prepozno
V okolici graščine Šenek so snemali nov slovenski celovečerni film Srečen za umret
»Tišina! Snemamo!« je v prvih novembrskih dneh odmevalo v okolici graščine Šenek. Dom upokojencev na Polzeli se je za 13 dni spremenil v čisto pravo prizorišče celovečernega slovenskega filma Srečen za umret. Poleg znanih slovenskih igralcev so v filmu zaigrali tudi oskrbovanci doma, ki so nepozabno življenjsko izkušnjo, prav tako kot lik glavnega junaka, doživeli v jeseni svojega življenja.
Mrzlo in obenem sončno novembrsko jutro je bilo kot nalašč za snemanje prizorov na prostem. Lesena klopca sredi šeneškega parka je predstavljala prvo snemalno lokacijo, na kateri sta glavna igralca Evgen Car in Milena Zupančič hranila golobe, ki so ubogljivo zobali natrgan kruh. Na srečo vseh tistih, ki smo tiho kot miške od mraza drgetali za kamerami, se je snemanje kadra zaključilo že po treh ponovitvah. »Ponavadi ponovimo kader od 3- do 7-krat. 8-krat je bilo do sedaj največkrat,« je razlagala predstavnica za stike z javnostjo Tina Fras in nadaljevala: »Režiser je pred snemanjem z igralci opravil intenzivne priprave, kar vse botruje temu, da smo dobro pripravljeni in vse poteka kar se da učinkovito in hitro. Tudi igralci so profesionalci, zato s tekstom in igro ni nikakršnega problema.« Ekipa je priprave za snemanje filma pričela že pred dobrim letom dni, zadnja dva meseca pa so bile še posebno intenzivne.
Komična pripoved je zgodba o upokojenemu učitelju glasbe Ivanu v vlogi Evgena Carja. Ivan si kupi parcelo za grob z najlepšim pogledom na Alpe in se preseli v dom upokojencev, kjer hoče v miru dočakati svoj konec. V prepričanju, da je njegovo življenje končano, se zgodi ravno nasprotno - Ivan prvič v življenju začne živeti. Pri tem se zaplete v kopico komičnih prigod, se zaljubi, spozna nove prijatelje ...
Dan se prične že prejšnji večer
Priprave na snemanje filma se začnejo že prejšnji večer, ko tehnična ekipa poskrbi za potrebno opremo, medtem ko jo zjutraj v času maskerske in stilske preobrazbe igralcev postavi na prvo sceno. Ponavadi snemajo kadre v popolnoma drugačnem vrstnem redu, kot si sledijo v filmu. A to pot je bilo čisto naključje, da so na začetku posneli prvi kader, zadnji pa bo predstavljal tudi dejanski zaključek filma. Zlaganje snemalnih dni je zelo kompleksen proces, ki ga po snemanju opravlja asistent režiserja s svojo ekipo. Povprečen snemalni dan je dolg okrog 10 do 12 ur, v tem času posnamejo okrog ene ure snemalnega materiala, kar pomeni od 4 do 6 minut filma.
Ob koncu snemalnega dne, ko ustvarjalcem smejo misli uiti tudi stran od nastajanja filma, nam je le uspelo ujeti mladega slovenska režiserja Matevža Luzarja: »S snemanjem sem zadovoljen, saj je vse teklo brez problema. Graščina Šenek je kot nalašč za uprizoritev doma upokojencev, saj s svojo zanimivo arhitekturo predstavlja pri-
vlačno snemalno lokacijo.« Ustvarjalci filma so se v torek s Polzele selili na celjsko pokopališče in od tam v Ljubljano, kjer bodo snemanje zaključili v studiu.
Dom upokojencev dihal s filmom
Da je v prvih novembrskih dneh Dom upokojencev Polzela resnično zadihal z nastajanjem filma, so poskrbeli oskrbovanci, ki so se več kot odlično znašli v vlogi sostanovalcev. Oskrbovanka doma Darinka Gosnik, upokojena učiteljica glasbe, je navdušeno pripovedovala: »Nismo navajeni tega. Sicer sodelujemo pri pevskem zboru in gledališki skupini, ampak v filmu smo igrali prvič. Za nas je ponavljanje prizorov velik napor, četudi smo samo sedeli. Konec dneva smo bili že pošteno utrujeni. Ponosni smo, da so film snemali ravno v našem domu, saj je dogajanje popestrilo včasih prisoten dolgčas.« Oskrbovanci doma kakor tudi mi pa že z nestrpnostjo pričakujemo začetek leta 2013, ko bo celovečerni prvenec Matevža Luzarja prišel na filmska platna.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Zadnji nasveti Mileni Zupančič pri snemanju kadra z Evgenom Carjem
Pospravljanje tehnične opreme po uspešno posnetem kadru
Za kamerami je ekipa veliko številčnejša kot pred njimi. Št. 90 - 18. november 2011 -
Josip Ipavec kot ga vidijo mladi
Na torkovem koncertu samospevov Josipa Ipav-ca smo v Šentjurju prvič slišali predstavnike obeh slovenskih konservatori-jev za glasbo in srednjih glasbenih šol. Če je bil to preizkusni kamen, kako blizu je ta šentjurski skladatelj mladim generacijam, so organizatorji iz Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur svojo vlogo izvrstno opravili.
Koncert je bil četrti v nizu dogodkov letošnjega programa Ipavčevih kulturnih dni. Kot je znano, so letos ti posvečeni 90-le-tnici smrti najmlajšega, od trojice šentjurskih skladateljev Ipavec. Sin Gustava in nečak Benjamina je bil vsa ta leta precej zapostavljen. Večina gradiva je bila v ro-
kopisni obliki v Narodni in univerzitetni knjižnici ter tako precej nedostopna širšemu občinstvu. Tudi zato so se v Šentjurju odločili za promocijo v obliki koncerta z naslovom Josip in mladi. »Na srečo pa je prav pred kratkim izšla tudi zbirka not in zgoščenka Josipo-vih samospevov, ki sta jih izvedla Bernarda in Marcus Fink,« je povedal pobudnik dogodka Boštjan Korošec.
Za relativno anonimnost Josipovega dela, je krivo tudi ustvarjanje v nemščini. Za domoljubni duh tistega časa je bila to precejšnja ovira. Poleg tega njegovi samospevi niso tako ljudski, kot na primer Benjaminovi. Danes pa ga kulturna zgodovina vse bolj priznava kot v vseevropski prostor
zazrtega nosilca slovenske moderne.
Med 13 nastopajočimi smo od domačinov lahko slišali tenorista Luko Juter-ška iz celjske glasbene šole, sopranistki Martino Zapu-šek in Fides Karo iz šentjurske in še sopranistko Viktorijo Maze iz Velenja. Z eno izjemno so tokrat vse samospeve zapeli v slovenščini. Korošec pa ob dobrem odzivu tako nastopajočih kot občinstva, že kuje načrte za prihodnje leto: »Prepričan sem, če bo seveda posluh pri višjih »inštancah«, da bomo prihodnje leto s katerim od ostalih Ipavcev koncertni dogodek v taki zasnovi ponovili.«
StO
Foto: GrupA
Petra Crnjac in Ana Marija Siter sta bili dve od treh pevk, ki jih je z ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet v Šentjur pripeljala mentorica domačinka Urška Arlič Gololičič. Na klavirju ju je spremljal Vladimir Mlinaric.
Boris Trstenjak med svojimi zdravilnimi pravljicami.
Pravljice ozdravljenja
V Galeriji Nika Ignjatiča v Celju je v petek razstavo svojih del pod naslovom Moje pravljice razstavil v Mozirju živeči Celjan Boris Trstenjak.
Množica njegovih slik je prekrila vse kotičke galerije in jo spremenila v pravljično deželo, v kateri s slik naravnost bruhajo avtorjeve zgodbe. Dela v temperi na papirju so težko opisljiva. Zdi se, da bi v vsaki od več deset razstavljenih slik lahko človek kaj povedal. Kot pove slika sama. Vse so dobesedno natlačene z drobnimi risbicami ljudi, mest, narave in s simboli. Na njih spremljamo vse, od mestnega vrveža, do dela v vinogradih, na poljih. Polna
so živali, ljudi, letal, bark (tudi Noetove). In zdi se, da je že vsak detajl na njih slika zase. In ker je na vsaki sliki na desetine detajlov, slik pa več deset, je o tem res težko pisati. Bolje si je vzeti kar nekaj časa in pred njimi postati, jih vsrkati vase in jih doživeti.
»Za vse je kriva moja težka bolezen. Kar imam v življenju najraje, to pa je gozd, me je skoraj ubilo. Zbolel sem za boreliozo. Ko sem se sčasoma spet postavil na noge, so same od sebe začele prihajati te podobice, ki jih rišem. V bistvu imam cel dan v roki čopič. Nastaja slika za sliko, vse imajo veliko simbolike, osnovna je premagana bo-
S trobili od baroka do danes
Tretji koncert iz cikla Ve-sperae Josephinae (Jožefovi večeri), na katerem je v petek v cerkvi sv. Jožefa v Celju nastopila velenjska zasedba Ars Brass, je bil še zadnja potrditev, kako dobrodošla novost je nov skupen projekt Hiše kulture Celje in doma sv. Jožefa.
»Zelo nas veseli, da ta projekt dobro uspeva in da so z večeri zadovoljni tako izvajalci kot občinstvo,« pravi v imenu hiše kulture Gregor Deleja.
Tokratni koncert je bil morda manj intimen od uvodnih dveh in, že zaradi narave zasedbe, nekoliko bolj glasen. Desetčlanska zasedba trobilcev je predstavila zanimiv in redko slišan program del, napisanih prav za takšne zasedbe. Slišali smo dela od baroka do resne in tudi nekoliko bolj popularne sodobne glasbe. V zasedbi Ars Brass, ki deluje od leta 2007, ko se je skupina trobilcev zbrala za nastop na koncertu učiteljev Glasbene šole Frana
Koruna Koželjskega v Velenju, igrajo trobentači David Špec, Tomaž in Roman Podlesnik ter Alojz Kompan, rogist Gregor Dvorjak, baritonist Andrej Mikek, pozavnisti Luka Logar, Gašper Zamernik in Franjo Cesarec ter tubist Uroš Košir, zasedbo pa vodi Miran Šumeč-nik. Na koncertu so predstavili dela Handela, Susata, Ivesona, Scheidta, Bacha, Mozarta, pa tudi sodobnikov - Fosterja, Hazella in Joplina.
BS, foto: SHERPA
lezen in nova ljubezen do življenja,« pravi avtor.
Boris Trstenjak je sicer fotograf, a risal je že vse življenje. Pravi izbruh slikarske ustvarjalnosti pa se mu je zgodil šele po premagani bolezni. »Res ima vsaka slika svoje sporočilo in svojo zgodbo. Upam, da jih zazna tudi gledalec. Sam pa se ob teh svojih pravljicah počutim odlično, saj sem ob njih ozdravel. Tako natlačene pa so te slike zato, ker nikoli ne slikam z nekim načrtom. Vse prihaja samo od sebe in iz mene. Se mi pa še vedno zdi, da mi še nekaj manjka,« pravi Trstenjak.
BRST Foto: GrupA
ZGODBE IZ KAMRE
{iLkamra
www.kamra.si
Mesto v objemu voda - poplave v Celju v 20. stoletju
»Nesreča, ki mesto Celje z njegovo okolico skoraj vsako leto enkrat ali celo dvakrat zadene, je povodenj. Ako le dan in noč dežuje, sicer majhna in pohlevna Savinja hitro naraste, svoje bregove prestopi, ter se na daleko in široko po vsej dolini razlije.« Tako je v Novicah leta 1851 zapisal J. Šubic in tudi v naslednjem - 20. stoletju ni bilo nič drugače. Poplave so si sledile vsakih nekaj let, zato predstavljamo samo nekatere.
Leto 1901
Novembra 1901 so poročali o poplavah po vsem slovenskem ozemlju, 16. novembra 1901, torej pred 110 leti, pa je vodna ujma hudo prizadela tudi Celje. Celjska Domovina je poročala, da je »Savinja zalila Otok, kjer je bilo kot v malih Benetkah. Stanovalce je voda popolnoma odrezala od mesta in šele v nedeljo popoldan se je celjski ekonom Peter Derganz s čolnom pripeljal do njih.«
Poplavo so dokumentirali štirje celjski fotografi: Johan Martin Lenz, Julius Martini, Alfred Alesi in D. J. Vuči-nič.
Leto 1933
V obdobju med obema svetovnima vojnama je Savinja pogosto poplavljala, najhuje pa je bilo leta 1933, ko je odneslo vse celjske lesene mostove. V teh hudih trenutkih so poleg gasilcev in vojakov pomagali življenja poplavljencev reševati še številni posamezniki. Postali so pravi celjski heroji in si zaslužijo mesto v zgodovini.
Leto 1954
Mestne oblasti so pripravljale načrte, da bi regulirale najbolj kritičen del Savinje, to je ovinek proti Laškemu, toda prehitela jih je nova katastrofa. Že nekaj tednov pred katastrofo je deževalo, zemlja je bila prepojena z vodo, v noči med 4. in 5. junijem pa se je še »utrgal oblak«. Sledila je katastrofa, o kateri je Savinjski ve-stnik poročal kot »o noči groze in razdejanja« ter »o nesreči, ki je zahrbtno zadela speče Celjane«. Najhuje je bil prizadet vzhodni, industrijski del Celja in celoten nižinski del med Štorami, Škofjo in Arjo vasjo,
Poplavljeno področje vil na Otoku 16. novembra 1901
Poplavljena Maksimiljanova cerkev v Celju 25. septembra 1933
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Avtorici razstave, ki je vredna ogleda že zato, ker imenitno prikaže možne načine obnove stare slovenske stavbne dediščine, sta Tanja Hohnec (levo) in Jana Mlakar Adamič iz trboveljskega muzeja.
Nova podoba stare kolonije
V Muzeju novejše zgodovine Celje je od torka na ogled gostujoča razstava Občinska kolonija v Trbovljah - Nova podoba stare kolonije. Skupaj so jo pripravili celjski muzej novejše zgodovine, Zasavski muzej Trbovlje in celjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Razstava skozi plakate, stare in nove fotografije, načrte obnove in pričevanja, posneta na video, prikazuje obnovo stare rudarske kolonije, ki so jo v Trbovljah s petnajstimi štiristano-vanjskimi hišami postavili za rudarske upokojence. Projekt obnove in njegova izvedba sta požela številne pohvale v strokovnih krogih, obnovo pa je zasnovala in usmerjala Tanja Hoh-nec, vodja celjske enote
zavoda za varstvo kulturne dediščine in za opravljeno delo letos prejela Steleto-vo priznanje slovenskega konservatorskega društva za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva.
»Ta delavska kolonija je bila zgrajena v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja za upokojene rudarje. To je prvi tak tip kolonije, ki ga je že takrat zgradila občina in ta je še vedno lastnica stanovanj, v katerih živijo najemniki. Zasnova obnove je bila zastavljena tako, da se ohrani petnajst hiš z internimi dvorišči, pripadajočimi zemljišči in sodobno komunalno infrastrukturo. Želeli smo, da bi znotraj stanovanja tudi združevali in na ta način izboljšali stanovanjske razmere, toda občina je uspela
pridobiti evropska sredstva le za zunanjo obnovo,« pravi Hohnečeva.
Skupaj s trboveljskim muzejem so načrtovali tudi ureditev muzejskega stanovanja, kjer bi obiskovalci dobili verodostojno informacijo o bivanjski kulturi tedanjega časa. Žal je bila ta ideja, vsaj za zdaj, zaradi pomanjkanja sredstev opuščena, ostaja pa v načrtu. »Kolonijskih kompleksov je v Trbovljah še osem in želimo si, da bi ob njihovi obnovi prav v vsakem uredili tudi muzejsko sobo ali stanovanje. Ko bo čas dozorel in bo občina vsaj iz enega stanovanja lahko preselila kakšnega od stanovalcev, bo muzejska predstavitev mogoča.«
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Poplavljena Gregorčičeva ulica s poslopjem LOMO Celje leta 1954
ki ga je zajel vodni val prito-	skih in industrijskih objektih kov Savinje. Kljub požrtvo-	ter na cestah in mostovih. valnemu reševanju gasilcev iz	Naslednji teden o popla-širše celjske okolice, vojske in vah v Celju od leta 1960 do delavcev je ujma na Celjskem danes zahtevala 22 življenj in povzročila ogromno materialno	ROBERT OŽURA škodo na pridelkih, stanovanj-	JANKO GERMADNIK
Vir: Mesto v objemu voda, poplave v Celju v 20. stoletju, Zgodovinski arhiv Celje 2005.
Združevanje kultur v glasbi
Gimnazija Celje - Center se je vključila v nov mednarodni projekt programa Comenius Multikulturno glasbeno gledališče.
Ob tej celjski gimnaziji sta v projekt vključeni še Glasbena šola Ivana Matečica Ronjgova iz hrvaškega Pulja in Glasbena šola Bad Ischl iz Avstrije, ki je tudi nosilec projekta. Uvodni sestanek v Celju je bil v znamenju priprave libreta in izhodišč za ustvarjanje glasbeno-gledališkega dela, s katerim bodo dijaki in mentorji povezali ljudska izročila treh dežel. Predstavili bodo glasbo hrvaške Istre, ki je s svojo edinstveno, več tisočletij staro folkloro, vpisana tudi na seznam Unescove kulturne dediščine, glasbo Solnograške in ljudsko izročilo slovenske Rezije in Prekmurja.
Neverbalno gledališče in univerzalna govorica glasbe bosta tokrat v sodobni zgodbi združila tri narode, ki jih povezuje tudi večstoletna skupna zgodovina. Uvodnemu srečanju bosta sledili še dve delovni v Bad Ischlu in Pulju, projekt pa bodo z uprizoritvami v vseh treh državah sklenili aprila 2013. Multikulturno glasbeno gledališče je s sredstvi podprla Evropska komisija.
BS
Za konec - Prav poseben par
Odpoved predstave Vstajenje Jožefa Švejka - jutri zaključek Novačanovih gledaliških srečanj in podelitev nagrad
Nocoj bi moralo občinstvo v kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje - Celje videti predstavo Igorja Torkarja Vstajenje Jožefa Švejka, v priredbi Matjaža Zupanca, v režiji Frenka Kranjca in izvedbi KUD Valentin Kokalj iz Visokega pri Kranju. Organizatorji pa so zaradi bolezni v gostujočem ansamblu morali to zadnjo tekmovalno predstavo letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj odpovedati.
Novačanova srečanja se bodo tako zaključila jutri, v soboto, s predstavo domačih igralcev, ki bodo odigrali komedijo Neila Simona Prav poseben par, v režiji Cvetke Jovan - Jekl. Zgodba o dveh ločencih, ki skušata živeti pod isto streho v svetu, v katerem mrgoli prav posebnih parov, ki jih
njihovo medsebojno nerazumevanje pripelje do slepe ulice, je zabavna karikatura, ki v ospredje postavlja prevzemanje vlog dolgoletnih zakoncev. Predstava ni tekmovalna, bo pa žirija občinstva izbirala igralca večera, ki mu bo svojo sliko podaril Vlado Geršak mlajši.
Predstavi bo sledil še slavnostni zaključek 19. Novačanovih gledaliških srečanj, na katerem bodo razglasili najboljšo predstavo letošnjih srečanj po ocenah občinstva. Po odpovedi predstave Vstajenje Jožefa Švejka se bo za posebno plaketo Novačanovih srečanj potegovale štiri gostujoče predstave, ki jih je videlo in ocenilo občinstvo.
BRST Foto: SHERPA
Prizor iz predstave Prav poseben par. Na sliki (z leve) Niko Korenjak in Živko Beškovnik.
Prihaja Rade Šerbedžija
Celjanom se prihodnjo soboto, 26. novembra, obeta nepozabno doživetje. V Plesni forum Celje namreč prihaja sloviti hrvaški igralec s holly-woodsko slavo, Rade Šer-bedžija.
Rade, ki ima tudi slovensko državljanstvo, ni le izjemen igralec, je tudi pesnik, šansonjer in performer, ki s svojimi nastopi vselej navdušuje. Tokrat bo nastopil s spremljevalno skupino, ki se je poimenovala Zapadni kolodvor in v kateri igrajo harmonikar Marjan Krajna, kitarist Danilo Šerbedžija, violinist Antun Stašic, kontrabasist Jura Vrandečic in Ranko Buric, ki igra ljudska glasbila. V tej zasedbi se bodo v Plesnem forumu Celje predstavili prvič v Sloveniji.
Mednarodno priznani vsestranski ustvarjalec, priljubljeni igralec, glasbenik, poet, predvsem pa
vrhunski interpret Rade Šerbedžija, se bo tokrat, v družbi odličnih glasbenikov občinstvu predstavil s širokim izborom skladb s svojih albumov Imam pesem zate in Včasih prihajam, včasih odhajam. Zanesljivo bo dodal še kakšno novo,
pa tudi kakšno starejšo, iz začetnih let svoje kariere.
Vsekakor se Celjanom napoveduje nov nepozaben dogodek, tisti, ki jih opišemo z besedami - za dušo.
BS
Foto: SHERPA
Nazadnje je gostoval v Plesnem forumu pred tremi leti.
GM oder v Celju in Braslovčah
Začela se je nova sezona glasbenega abonmaja GM oder, ki vsako leto v nizu koncertov predstavi mlade, najobetavnejše slovenske glasbenike.
Prvi koncert GM odra so v Celju pripravili v Galeriji sodobne umetnosti v sredo. Svoj program sta predstavila Karmen Štendler in Izidor Erazem Grafenauer, kitarista, ki skupaj ustvarjata pod umetniškim imenom Les deux amis. Kitarski duo je začel delovati v preteklem šolskem letu. Z osvojitvijo prvega mesta na tekmovanju Temsig sta študenta ljubljanske Akademije za glasbo prejela posebno nagrado - uvrstitev v komorni cikel GM oder.
Koncert sta mlada glasbenika ponovila v četrtek še v Braslovčah, kjer so se po zaslugi vse bolj dejavnega prosvetnega društva vključili v program GM odra. Program nastaja v sodelovanju s strokovno žirijo Glasbene mladine Slovenije.
BS, foto: GrupA
Pihalci v novo sezono abonmaja
Pihalni orkester Premogovnika Velenje, ki že leta sodi v vrh slovenskih godbenikov, je pred šestimi leti uvedel svoj abonma, v okviru katerega pripravljajo odmevne koncerte.
Prvi v nizu abonmajskih koncertov velenjskih godbenikov v novi koncertni sezoni bo v četrtek, 24. novembra, ob 19.30 v cerkvi sv. Martina v Velenju. Na koncertu bodo predstavili program, s katerim so navdušili na gostovanju na Poljskem, kjer so se konec septembra udeležili 3. mednarodnega festivala zborov in orkestrov Cracovia Music Festival. V novi sezoni pripravljajo še tri abonmajske koncerte - tradicionalnega novoletnega, koncert Big banda orkestra Slovenske vojske z vokalnim solistom in svoj Pomladni koncert.
BS
NE ZAMUDITE ....
... koncertnega poklona Franzu Lisztu, ki ga ob virtuozovi 200. obletnici rojstva v organizaciji Hiše kulture Celje v Narodnem domu nocoj (petek) ob 19.30 pripravlja pianist Benjamin Govže. Liszt velja za stvarnika nove vizije v klavirski glasbi 19. stoletja in še danes njegov lik predstavlja eno najbolj razvpitih osebnosti klasične glasbe. Bil je vir-tuozen pianist, ki je polnil koncertne dvorane, pustolovec s statusom današnjih pop zvezdnikov, z mnogo oboževalkami, konkurent številnim umetnikom tistega časa ter intelektualec in kozmopolit. Zlasti pa je bil neumoren skladatelj. Klavirski recital Lisztovih del bo izvedel izvrsten pianist Benjamin Govže, sicer predavatelj klavirja na celjski glasbeni šoli in na mari-
borski pedagoški fakulteti, ki bo odigral pester nabor skladb iz vseh obdobij skladateljevega življenja. Govže je glasbeno pot začel v rodnem Laškem, nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter zaključil dodiplomski študij klavirja v razredu red. prof. Arija Bertonclja na ljubljanski Akademiji za glasbo. Po diplomi in izpopolnjevanju v tujini je opravil še specia-
listični študij. Kot solist in član komornih zasedb kon-certira po Sloveniji in tujini, nastopa tudi z različnimi orkestri in snema, za svoje delo pa je prejel tudi številna priznanja. V Narodnem domu bo odigral Madžarsko rapsodijo v a-molu, Sonato v h-molu, Mrtvaški ples, Transcedentalno etudo v g-molu ter deli La regata Veneziana in Funerailles. Vstopnina 5-15 EUR ...
Tudi Rudar osmoljenec z Mariborom
Minuli konec tedna se je v Mestnem parku končalo štiridnevno mednarodno tekmovanje v umetnostnem drsanju za mladinsko in mlajše kategorije, ki šteje za evropski pokal. Organizatorji so s tekmovanjem zadovoljni. Najboljšo domačo uvrstitev je s 3. mestom osvojila Patricija Juren.
Med 9. in 11. novembrom je Celje gostilo 224 najboljših mladih drsalcev iz 11 držav, ki so se za naslove potegovali v šestih starostnih skupinah. »Ob koncu tekmovanja lahko rečemo, da nam je organizacija uspela. Izpeljava štiridnevnega tekmovanja, ki je eno najbolj obiskanih v Sloveniji za mlajše kategorije, je še posebno zahtevna, saj je treba vložiti veliko energije in volje,« je bil ob koncu zadovoljen predsednik Drsalnega kluba Celje Ivan Pfeifer.
Najboljšo celjsko uvrstitev je s 3. mestom v kategoriji mlajših mladink zadnji dan tekmovanja pridrsala Patrici-ja Juren: »Z rezultatom sem zadovoljna. Lahko bi bilo še bolje, če bi pokazala vse tisto, kar znam.« Pina Umek je le za las zgrešila medaljo in tako med mladinkami osvojila 4. mesto. Dobro so se v svojih kategorijah odrezale tudi mlajše celjske drsalke - Lara Guček je
Kapetanka Mojca Božič je kljub sobotnemu porazu zadovoljna z letošnjimi rezultati kluba.
na koncu pristala na 5. mestu, Nina Polšak na 6., Aneja Klo-potan na 8. in Maruša Udrih 9. V najmlajši kategoriji je Lina Lukman zasedla 11. mesto. Jaka Brilej je z 8. mestom osvojil najboljšo uvrstitev med fanti. Trenerka celjskih drsalcev Anja Bratec je z rezultati zadovoljna: »Vsi naši tekmovalci so >odvozili< zelo dobre
V 6. krogu 1. državne lige so odbojkarice Alian-se Šempetra gostile Luko Koper, ki je slavila s 3:1. Domače odbojkarice so tekmo začele zbrano in povedle z 1:0 v nizih. V naslednjih treh pa so morale kljub izredni izenačenosti zaradi občasnih nihanj igre priznati premoč trenutno vodilni ekipi na lestvici.
»Vedeli smo, da ima Koper dobro ekipo, v letošnji sezoni okrepljeno z nekaterimi odličnimi slovenskimi odbojkaricami. Smo edina ekipa v ligi, ki jih lahko premaga. Za tako majhen klub, kljub današnjemu porazu, dosegamo sanjske rezultate. Želimo si le več gledalcev,« pravi trener Šempetrank Beno Božič.
programe. Veseli pa smo, da se klubu vsako leto pridruži več talentiranih drsalcev, tako lahko v prihodnje računamo še na višje uvrstitve. Naš cilj je vsekakor osvojiti čim več stopničk na tovrstnih mednarodnih tekmovanjih.« Državno prvenstvo bo 7. in 8. januarja.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Prvi niz so odbojkarice Alianse odigrale suvereno in ga dobile z rezultatom 25:23. V nadaljevanju tekme so Koprčanke izkoristile nihanje igre domačink in prevzele pobudo ter dobile preostale tri nize (15:25, 20:25, 20:25). Kapetanka Mojca Božič je bila kljub porazu optimistična: »Bila je zelo naporna tekma, saj sta ekipi zelo izenačeni. Zardi padca zbranosti občasno prihaja do slabše igre, a kljub temu nismo igrale slabo, znamo pa bolje. Na naslednji tekmi jih lahko že premagamo.« Od-bojkarice Alianse so kljub porazu zadržale 2. mesto na lestvici, kjer za trenutno vodilno Luko Koper zaostajajo za štiri točke.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Velenjski nogometaši so na zaostali tekmi 12. kroga 1. SNL doživeli sedmi letošnji poraz. Maribor je na štadionu Ob jezeru pred tisoč gledalci slavil s prepričljivih 3:0.
Rudar je tekmo proti favoritom začel zelo obetavno, vendar pa si ni priigral resnejše priložnosti, ki bi jo kronal z zadetkom. V 22. minuti so domači zahtevali enajstmetrovko, ko je Rajče-vič v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavil Damjana Trifkoviča. Sodnik Vehar iz Žirov se ni oglasil, močno je oškodoval Velenjčane in bržkone vplival na končni izid.
Vijoličasti so igrali previdno in v slogu državnih prvakov do vodstva prišli v
35. minuti. Stojnič je kot že nekajkrat letos naredil neumno napako ob preigravanju na svoji polovici igrišča, kar je kaznoval Tavares. Natančno je podal Volašu, ki je rutinirano zadel. Domači so v začetku drugega dela poizkusili izenačiti, a so bili v zaključkih napadov premalo natančni. Od 68. minute so imeli igralca manj, ko je rdeč karton (dva rumena) prejel Leon Črnčič. Gostje so tekmo dokončno odločili v 73. minuti. Spet je Tavares podal Volašu, ki je natančno udaril z glavo. Piko na i zasluženi zmagi je junak tekme Dalibor Volaš postavil v sodnikovem dodatku, ko je lepo asistiral Velikonji. Domači trener Milan Duričič je po sedmem porazu dejal:
»Tekma je postregla s taktično igro na obeh straneh. Maribor je uspešno izkoristil našo prvo napako, potem še drugo in končano je bilo. Fantje se kljub zaostanku niso predali, a zadeti jim ni uspelo. Maribor je daleč najkvalitetnejša ekipa v Sloveniji.« Vedrejšega obraza je bil strateg Maribora Darko Mila-nič: »V začetku tekme je domače moštvo na našo zadnjo linijo močno pritiskalo. Ko je popustilo, smo to izkoristili in hitro zadeli. Delo nam je bilo olajšano, ker so domači zelo napadalno usmerjeni, v napad krenejo z velikim številom igralcem.« Velenjčani, ki na lestvici zasedajo 4. mesto, bodo zdaj odigrali tri tekme doma, jutri z Nafto.
MITJA KNEZ
Patricija Juren edina na stopničkah
V Celju uspešno zaključili največje tekmovanje v umetnostnem drsanju v Sloveniji
Celjske drsalke (z leve) Nina Polšak, Lara Guček, Patricija Juren, trenerka Anja Bratec in Anja Habulin
Šempetranke klonile pred Koprčankami
V Mursko Soboto
Na Skalni kleti sta se pomerili člansko in mladinsko moštvo nogometnega kluba CM Celje.
Starejši so bili boljši (7:3), toda šele potlej, ko so jih mlajši razkačili z vodstvom z 2:0. V zadnjem krogu druge četrtine DP bodo Celjani jutri gostovali pri Muri, brez poškodovanega Ivana Firerja - morda je sezona zanj zaradi poškodbe rame že zaključena - in kaznovanega Dejana Krljanoviča.
Selekcija U-14 pa je jesenski prvak vzhodnega dela 1. slovenske lige, potem ko je dobila mestni derbi. Edini gol na tekmi s Šampionom je padel v 66. minuti; trener Gregor Beranič je strelca Tilna Pangerla na igrišče poslal tri minute prej.
DŠ
V	hrbtnem slogu Špatova dvakrat druga
26. mednarodnega mitinga za Pokal mesta Celja se je udeležilo 737 plavalcev in plavalk.
Najbolj zveneče ime tekmovanja v bazenu Golovec je bila zagotovo aktualna svetovna rekorderka na 50 metrov hrbtno v kratkih bazenih, Hrvatica Sanja Jovanovic. V skupnem seštevku za Pokal mesta Celje je zmagal Emil Tahirovič pred Tanjo Šmid in Nino Sovinek. Članica domačega kluba Zala Špat je osvojila dve drugi mesti, na 100 in 200 metrov hrbtno.
V	mladinski konkurenci je Anemari Košak osvojila tri medalje, zlato na 50 prosto, srebrno na 50 hrbtno in bronasto na 200 prosto. Aljaž Guzej je bil tretji na 100 metrov delfin.
DŠ
Mladi plavalci celjskega Neptuna, nad katerimi bdijo Jasmina Kekec, Dare Petkovič, Vera in Petra Pandža ter Franci Božiček.
Prvi poraz, za streznitev
Košarkarji laškega Zlato-roga so v vnaprej odigrani tekmi 6. kroga 1. SKL doživeli prvi poraz.
V dvorani Tabor jih je presenetila zasedba Maribora, ki je slavila z 71:68. Mariborčani so v preteklem krogu presenetljivo izgubili proti Parkljem, zato tokrat zagotovo ni bilo veliko takšnih, ki so verjeli na presenečenje. Tudi stavnice so bile krepko na strani »pivovarjev«. Prvo četrtino so domači s trojko v zadnji sekundi dobili za točko, ob polčasu vodili za tri, potem pa so Laščani tretjo četrtino dobili s 25:14 in pred zadnjimi desetimi minutami vodili za osem točk. Gostitelji se niso predali in na hitro preobrnili rezultat, ki so ga potem uspešno v svojih rokah držali vse do konca tekme. Igralcem Zlatoroga nikakor ni več stekel met, tako kot tudi ne igra v obrambi in Maribor je zasluženo slavil.
Trener Zlatoroga Rado Tri-funovič je bil po tekmi zelo razočaran: »Zaslužena zmaga Maribora, ki je od samega začetka nakazal, da želi dobiti tekmo. Mi smo se preveč neodločno postavili nazaj. Nismo bili hrabri in tako v državnem prvenstvu ne moremo igrati. Očitno imamo res zelo neizkušeno ekipo, ki jo porazi v ABA-ligi psihično
zelo načenjajo.« Grega Mali je dejal: »Čeprav imamo naporen ritem, je po moje vse v glavah. Vsak se bo moral pri sebi dobro pripraviti in vsako tekmo oddelati tako, kot je treba. Zdaj nas čaka težka tekma v ligi ABA s Partizanom.« Pri domačih je bil najučinkovitejši Saša Mučič, ki je dosegel 17 točk, toliko kot na drugi strani Vladimir Panic, 13 jih je dodal Daniel Vujasinovič.
V pokalnem tekmovanju so bile odigrane povratne tekme 4. kroga, ki pa niso prinesle presenečenj. Šentjur, ki je proti Hrastniku branil 11 točk naskoka, je zmagal tudi na gostovanju (77:83), čeprav je v prvem polčasu dvakrat zaostajal za 9 točk. Trener Damjan Novakovič je misli že usmeril k jutrišnjemu gostovanju na Polzeli: »Derbi s Hopsi bo skoraj zagotovo podoben kot zadnji z Elektro. Te tekme so venomer zelo izenačene, odločene večkrat šele v zadnjih napadih. Verjamem, da bomo v boljši formi kot nasprotnik in da bomo imeli nenazadnje tudi kakšen kanček sreče, ki nam je zmanjkal na zadnji tekmi.« Elektra je na gostovanju pri Vranih zmagala z 89:65, Rogaška pa z 89:67 pri Radenski Creativ.
MITJA KNEZ
J*
9
Damir Grgič: »Od danes naprej bo nekaj stvari drugačnih v naši ekipi ...«
Grgič
napoveduje spremembe
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL, 6. krog. Maribor
-	Zlatorog 71:68; Mučič 17, Jovanovič 15; Panic 17, Vu-jasinovič 13, Mali 11, Škific 10, Čohadarevic 7, Omic 6, Lapornik 4.
1. SL (ž), 6. krog. Athlete
-	Triglav 71:74; Oblak 27, Trebeč 15, Orozovic 10, Macura 9, Gabrovšek 6, Klavžar, Gajic 2; Zalar 19, Ljubenovič 18.
Pokal KZS, 4. krog, povratne tekme: Hrastnik - Šentjur 77:83, Vrani - Elektra 65:89, Radenska Creativ - Rogaška 67:89. (MiK)
Celjske košarkarice so doma izgubile s Triglavom! Začele so katastrofalno, nemotivirano in nezbrano, sploh nekatere izkušenejše, kot so Jagodičeva, Abramo-vičeva in Klavžarjeva, tudi Trebčeva.
Gorenjke so presenetljivo vodile v drugi četrtini s kar 36:19. Dolgo so jih Celjanke lovile in minuto pred koncem s košem Trebčeve povedle z 69:68. Nato pa so gostje zadele sedem od osmih prostih metov za končnih 71:74. Pred tem je imel Athlete pri 71:73 napad za podaljšek, toda »zi-cerja« sta zapravili Gajiceva in Trebčeva. Teja Oblak je bila edina razpoložena (delno tudi
Gabrovškova in Macura) in je dosegla 27 točk. Čeprav za Triglav igra nekaj izkušenih košarkaric (tudi Nataša Ra-dulovič), je bil trener Celjank Damir Grgič upravičeno ogorčen: »Od danes naprej bo nekaj stvari drugačnih v naši ekipi ...« Morda že na jutrišnjem obračunu z Banjalučankami. Naslednji teden bodo Celjan-ke gostovale v Beogradu pri Partizanu. Požele so precej hvalospevov glede lepe igre v uvodu sezone, nekateri so jim napovedovali celo leto brez poraza v domači konkurenci, potem pa se je pred njimi postavila ovira, visoka kot .
DEAN ŠUSTER Foto: TimE
KOLEDAR
Petek, 18. 11.
MALI NOGOMET
1.	SL, 11. krog: Litija - Nazarje (20), Rogatec: Dobovec
-	Oplast (21).
2.	SL, 6. krog: Velenje - Velike Lašče (21.15).
Sobota, 19. 11.
NOGOMET
1.	SL, 18. krog, Velenje: Rudar - Nafta (17).
2.	SL, 14. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Šampion (13.30).
ROKOMET
1. SL, 11. krog: Celje Pivovarna Laško - Krka, Ormož
-	Gorenje (19).
1. B SL, 8. krog: Celje Pivovarna Laško - Dol (15).
1. SL (ž), 9. krog: Ajdovščina - Celje Celjske mesnine, Velenje - Piran (19).
KOŠARKA
1.	SL, 6. krog: Rogaška
-	Geoplin Slovan, Šoštanj: Elektra - Parklji, Polzela: Hopsi - Šentjur (19).
2.	SL, 9. krog: Konjice
-	Šenčur, Murska Sobota: Radenska Creativ - Terme Olimia (19).
3.	SL, 7. krog: Nazarje
-	Lastovka, Črnomelj - Vrani (20).
1. SL (ž), 6. krog: Rogaška
-	Odeja (16.30). Jadranska liga, 8. krog,
Laško: Zlatorog - Partizan (16).
Jadranska liga (ž), 7. krog: Athlete - Mladi kraji-šnik (18).
ODBOJKA
1. DL (ž), 7. krog: Prevalje
-	Aliansa (18).
Nedelja, 20. 11.
NOGOMET
1.	SL, 18. krog, M. Sobota: Mura - CM Celje (13.30).
2.	SL, 14. krog: Šmartno 1928 - Radomlje (13.30).
Metulj čaka
Slovenska reprezentanca v futsalu se bo konec tedna znova zbrala na pripravah pred kvalifikacijami za SP.
Selektor Andrej Dobovič-nik je za akcijo v Laškem povabil 14 igralcev, tudi člane Dobovca, brata Mordej in Drobneta. Med igralci na čakanju je igralec KMN Nazarje Blaž Metulj, ki je v zadnjem prvoligaškem krogu dosegel pet golov in je prevzel vodilno mesto na lestvici, takoj za njim je Rok Mordej. D.Š.
PORTRETTEDNA TOMAŽ AVGUŠTIN
#4

KARIERA
JAZ IN KLUB
JI
DRUŽABNO
ZAČETKI
Za nogomet so me že v zelo mladih letih navdušili starši, saj smo, odkar pomnim, z velikim navdušenjem spremljali slovensko člansko reprezentanco. Sicer sem otrok nogometne šole iz Slovenske Bistrice in nogomet treniram že od 10. leta. Pred dobrim letom in pol sem prestopil v NK Celje, kar je za mene predstavljalo višji nivo zahtevnosti igre in igranje v višjih ligah. Pred štirimi meseci sem podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo in s tem postal član celjskega članskega moštva.
KLUBI DO SEDAJ
NKAHAEMMI Bistrica, NK Celje
NAJ GOL
Na tekmi mladincev med Celjem in Interblockom sem zadel s 25 metrov v levi zgornji kot za vodstvo z 2:1. Tekmo smo na koncu dobili s 3:2, od tega sem dva gola prispeval jaz.
NAJ VESELJE
Tretji krog državnega mladinskega prvenstva, igrali smo z Mariborom in s 4:1 zmagali. Bili so favoriti, a smo jih kljub temu visoko premagali.
NAJ2AL0ST
V četrtfinalu državnega mladinskega pokala smo z 1:0 izgubili proti Muri in se tako poslovili od pokalnega tekmovanja.
USPEHI
Trenutno lahko štejem med uspehe naslov pokalnih prvakov MNZ Celje in tretje mesto v zelo težkem mladinskem državnem prvenstvu, vendar sem šele na začetku nogometne kariere, zato upam na čim več uspehov.
NASTOPI
5 nastopov v 1.SNL
Postati pomemben člen članske ekipe NK Celje in z njo osvojiti državno prvenstvo ali pokal Hervis.
PUBLIKA
Rad bi, da bi se NK Celje boril za vrh lestvice in da bi premagoval tudi najboljše ekipe. S tem bi tudi polnili štadion in navijači bi z večjim veseljem in ponosom navijali za klub. Res je, da finančna kriza vse skupaj onemogoča, vendar se vsi trudimo po najboljših močeh, da se dvignemo na višji nivo.
STANOVANJE
Živim v hiši v Tinjski Gori, to je v okolici Slovenske Bistrice, in sicer s starši.
H0BUI
S kolegi igramo poker, rad pa se tudi kopam v termah. Precej časa preživim pred računalnikom ali televizijo. Zelo rad grem na tekmo, kjer je nabito poln štadion in je vzdušje pravo. Tudi gledanje filmov je eden Izmed hobijev.
LJUBEZEN
Trenutno samski
GLASBA, FILM
Sam nisem privrženec kakšne posebne glasbene zvrsti, poslušam vse. Nimam pa rad metala ali kakšne bolj težke glasbe. Filme zelo rad gledam, še posebej, če je družba prava. Od vseh filmov sta ml najbolj všeč Trije idioti (Three idiots) in Kaznilnica odrešitve (Shavvshank redemption).
PROSTI ČAS
Če le čas dopušča, se zabavam In družim s prijatelji ob kavi, posebej po napornih treningih. Veliko prostega časa mi vzame tudi študij. A če se potrudiš, lahko narediš vse.
Amwz»uyoimicev-
St. 90 - 18. november 2011
Oderuško varovanje kmetijskih
■ ■ ■ v v
zemljišč
Država s podražitvami ustavlja gradnje ...
»Podedoval sem travnik, velik hektar, ki je na enem delu zazidljiv. Nameraval sem postaviti hišo, za kar so mi v upravni enoti zaračunali skoraj 150 tisoč evrov odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Če bi zemljišče podedoval prej, pred julijem, bi odškodnine ne bilo treba plačati. Zdaj pa res ne vem, kdo je tu nor.« Tako se glasi naključno najden zapis na internetnih straneh, ki v praksi priča, da so v varovanju kmetijskih zemljišč le šli predaleč.
Junija letos je namreč začela veljati novela Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki znova uvaja odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Višina odškodnine je vezana na boniteto zemljišča, znaša pa od pet centov do 25 evrov na kvadratni meter. Večina je o noveli prvič slišala ob oddaji vloge za gradbeno dovoljenje na upravni enoti, ko so dobili tudi izračun za odškodnino. Sporno je predvsem to, da je osnova za plačilo odškodnine celotna parcela in ne le kvadratura objekta. Zato povprečni zneski za plačilo odškodnine znašajo več tisoč evrov, kar zelo podraži gradnjo.
Po zakonu se odškodnina odmeri za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču, zaradi česar se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko pridelavo. Za zemljišče se šteje celotna zemljiška parcela, saj v primeru postavitve objekta na zemljiški parceli, le-ta postane v celoti v funkciji tega objekta. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se torej plača od celotne zemljiške parcele.
Župan občine Podčetrtek Peter Misja: »S tem problemom se na našem območju srečujejo predvsem mlade družine, ki namesto, da bi gradile, obupajo. Odškodnine za gradnjo so v posameznih primerih gromozanske.«
V kmetijskem ministrstvu so z novelo zakona plačilo odškodnine določili šele v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in jo vezali na spremembo dejanske rabe zemljišča in ne na spremembo namembnosti. V praksi to pomeni, da tudi če občina kmetijsko zemljišče spremeni v zazidljivo, se s tem še ni spremenila njegova dejanska raba. Torej je to zemljišče v evidencah lahko še vedno kmetijsko. Lastnik kmetijskega zemljišča ne bo plačal nič, kljub temu da se je vrednost zemljišču s spremembo namembnosti močno povečala. Odškodnino bodo plačali morebitni kupci zemljišča ali dela zemljišča, če bi radi tam postavili hiše.
Podatek o tem, ali je zemljišče po dejanski rabi kmetijska površina, se pridobi iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jo vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je dostopna na spletni strani ministrstva (http:// rkg.gov.si/GERK/). Podatek o velikosti parcele in boniteti zemljišča se pridobi iz zemljiškega katastra, ki ga vodi Geodetska uprava RS.
Cilj odškodnine je, kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, varovanje neprecenljivega bogastva te države - kmetijskih zemljišč. Kot navajajo na veliko ogorčenje nekaterih graditeljev, naj bi bila odškodnina glede na celotno vrednost naložbe relativno nizka.
»Nizka« odškodnina je udarila tudi Boštjana
Z »nizko odškodnino« se je v praksi srečal Boštjan Rihter iz Nove Štifte. O smučišču pri kmetiji Slapnik, ki so ga uredili za smučanje na travi, smo pisali v poletnih mesecih, ko smo predstavljali to relativno novo možnost rekreacije. Že takrat smo navedli, da na Slapnikovi kmetiji že dlje časa urejajo smučarski center, ki naj bi končno zaživel pozimi.
Po napovedih naj bi bilo smučišče na šestih hektarjih, teren pa je primeren tako za začetnike kot zahtevnejše smučarje. »Tudi vlečnici sta že pripravljeni, do zimske sezone bodo zgrajeni še prostori, v katerih bo gostinska ponudba. Smučišče z dvema vlečnicama v dolžini 400 in 200 metrov bo lahko zaživelo. Vlečnici bosta imeli zmogljivost 1.500 smučarjev na uro. Tudi topovi za izdelavo snega so pripravljeni, v primeru, da bo zima premalo radodarna s snegom,« je takrat načrtoval podjetni gospodar na Slapnikovi domačiji.
Pravzaprav vse drži, razen da bi bilo treba večino teksta spremeniti v pogojnik oziroma v prihodnjik. Pri Slapnikovih ima-
jo večino potrebnih »papirjev« za 200-me-trsko vlečnico. V poletnem času pa je Boštjan začel pridobivati gradbeno dovoljenje za postavitev 400-metrske vlečnice. Zaradi novele zakona, ki jo omenjamo v tem članku, bi moral za spremembo namembnosti za slabih šest hektarjev veliko zemljišče, ki v naravi predstavlja hribovit pašnik in travnik, po izračunu v upravni enoti plačati 632 tisoč evrov. Prav ste prebrali.
Pogubnih 632 tisoč evrov
No, kot je povedal Rihter, so v ministrstvu v njegovem primeru nekoliko omilili pravila. Veljala bo samo odmera tistega, kar bo, kot se je izrazil, »gledalo iz zemlje«. Torej bodo odškodnino plačali samo za stebre in brunarico, kar bo seveda zelo »omililo« kvadraturo. Vendar bo treba plačati tudi spremembo te namembnosti, na izračun pri Rihterjevih še čakajo.
»Najhuje je, ker je na spodnji žičnici letošnja sezona izgubljena,« je omenil Rihter. Doma se praktično spotikajo ob
Del krajše žičnice na kmetiji Slapnik, ki je obratovala v poletnih mesecih.
Boštjan Rihter (Foto: ŠTEFKA SEM)
kupljeno, vendar zaenkrat še razstavljeno daljšo vlečnico, ki bo čakala na »cenejše« čase. Seveda pa bodo na Slapni-kovi domačiji pozimi le vključili krajšo vlečnico, saj imajo vse pripravljeno za umetno zasneževanje. Nekje na sredini smučišča postavljajo lesen objekt, v hiši bi radi uredili apartmaje. V Novi Štifti je kar nekaj prenočišč, vendar bolj kot ne praznih, saj ni primernih objektov za rekreacijo ali drugih dodatnih možnosti za preživljanje prostega časa. No, verjetno tudi turistov, pa ne le v Novo Štifto, zaradi izračunov v ministrstvu še nekaj časa ne bo. Zato gre pritrditi eni od Rihterje-vih misli: »V varovanju kmetijske zemlje je pomembneje kot preživetje človeka na hribovski kmetiji to, da imajo na ravninskih delih čim bližje do šoping centra.«
Za spremembe
Spremembo novele so že zahtevali v nekaterih strankah, ki ji prej niso nasprotovali. Vendar se je v praksi izkazalo, da je prav višina odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča zelo negativno vplivala na naložbe na nepozidanih zemljiščih, tako v poslovne kot individualne stanovanjske objekte.
Zaznali so, da so močno prizadeti tudi gospodarski subjekti, ki želijo vzpostaviti ali razširiti svojo dejavnost na določenem območju, mlade družine, ki rešujejo svoj prvi stanovanjski problem, kmetje, ki želijo razširiti svojo kmetijo in drugi, zato so že poskusilo doseči spremembo. Tako so v eni od strank že vložili predlog za spremembo novele, ki predvideva zmanjšanje odškodnin za približno 80 odstotkov trenutnih vrednosti. »Ko bodo za problem izvedeli kandidati, bo praktično rešen,« se je pošalil eden od naših sogovornikov. »Seveda na papirju.«
Namesto plačila visokih odškodnin parcelacija?
V Upravni enoti Mozirje so opozorili, da investitorji s tem, da bodo pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžni plačati tudi odškodnino zaradi spremembe namembnosti, v glavnem niso bili seznanjeni.
»Večina tistih, katerih zemljišča predvidene gradnje so po evidenci dejanske rabe opredeljena kot kmetijska, je svoje zahtevke za izdajo gradbenih dovoljenj po od-
WM
meri odškodnine umaknila,« pojasnjujejo v mozirski UE. Nekateri so se odločili za parcelacijo, s katero se bodo na novo odmerile parcele, ki bodo zajemale samo zemljišče predvidene gradnje z dostopom in ostalimi obveznimi pripadajočimi površinami, nekateri bodo pri geodetskem podjetju naročili izdelavo elaborata za spremembo bonitete, med njimi pa so tudi takšni, ki zaradi
stroška, ki ga predstavlja plačilo odškodnine, sploh ne bodo gradili.
Tako je doslej v postopkih za izdajo gradbenih dovoljenj na UE Mozirje odškodnino plačal samo en investitor. »To seveda ne pomeni, da smo izdali samo eno gradbeno dovoljenje, saj se v primerih, ko gre za gradnjo na zemljišču, ki je po evidenci dejanske rabe opredeljeno kot zemljišče nekmetijske
rabe, odškodnina ne odmerja. Prav tako se odškodnina ne odmerja v primerih gradnje linijske gospodarske javne infrastrukture, ki se gradi v zemlji oziroma pod nivojem zemlje in tudi ne v primerih, ko gre za gradnjo nezahtevnih objektov. Kadar pa je zemljišče po evidenci dejanske rabe opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, ki je ocenjeno z 0 bonitetnimi točkami, se odločba o odmeri
odškodnine sicer izda, vendar pa se odmeri odškodnina v višini nič evrov.«
V UE so prejeli tudi dve pritožbi zoper odločbe o odmeri odškodnine. Eno je ministrstvo za okolje in prostor že zavrnilo, na odločitev o drugi pa še čakajo. »Odškodnina predstavlja za investitorje dodaten strošek, na katerega velika večina ni bila pripravljena in je v nekaterih primerih tudi nera-
zumno visoka in celo nekajkrat presega strošek same naložbe. Izpostavimo lahko primer, ko je bila investitorju za gradnjo 24 m2 velikega prizidka k stanovanjski hiši zaračunana odškodnina v višini nekaj več kot 40 tisoč evrov,« navajajo v UE Mozirje, kjer med višjimi izračunanimi odškodninami omenjajo tudi v tekstu izpostavljen primer v Novi Štifti.
URŠKA SELIŠNIK
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Ko otrok zboli za rakom ...
Celjanka pred 15 leti v spopadu s hčerino boleznijo, danes predsednica Slovenskega društva staršev otrok z rakom
Rak je še vedno močnejši od približno 25 odstotkov obolelih otrok in mladostnikov. V društvu, ki ga vodi Tatjana Kruder, želijo pomoč nuditi tudi staršem, katerih zgodba se ni končala srečno.
Hči Tatjane Kruder je pri rosnih dveh letih in pol zbolela za levkemijo, krvnim rakom. Čeprav se je boj z boleznijo končal srečno, sem se na pogovor odpravila z majhnim cmokom v grlu. Res je minilo že veliko let, a kako bo materi obujati spomine na zagotovo izjemno težko obdobje zdravljenja, občutka nemoči in celo strahu pred smrtjo otroka? A skrb je bila odveč. Tatjana Kruder je izjemno pozitivna ženska, ki na neprijetna vprašanja o raku odgovarja odkrito. Njena zgodba naj bo dobra popotnica staršem, ki se soočajo s podobno izkušnjo.
V Sloveniji za različnimi oblikami raka vsako leto zboli med 50 in 60 otrok in mladostnikov. Čeprav so se Kruderjevi z levkemijo spopadali že pred dobrim desetletjem, so spomini še vedno zelo živi. »Po postavitvi diagnoze kot starš najprej doživljaš zanikanje, jezo, žalost, strah in potrtost, potem pa počasi začneš dojemati, da ni vsega konec. Da imaš nekaj niti v rokah, ki jih lahko sam povlečeš,« pravi Tatjana Kruder. Ob tem dodaja, da je najhujši občutek krivde, ko začne starš iskati razloge za bolezen pri tako majhnem otroku in jih ne najde. Ker jih enostavno ni.
Bolezni ne skrivajte pred otrokom
Približno dve leti in pol je potekalo zdravljenje. Prvih šest mesecev je bilo najbolj
napornih, saj so se tudi po dvakrat na teden vozili v Ljubljano na kemoterapije in obsevanja. Polaga pa Tatjana Kruder staršem otrok, obolelih za rakom, na srce, naj otroku ne lažejo o bolezni: »Za otroka ni hujšega, kot če se delamo, da je vse v redu, v resnici pa nam strah sije iz vsake kretnje. Otrok čuti, da je nekaj hudo narobe in lahko krivdo za mamin strah prevzame nase.« Kot še pravi, so otroci veliko bolj trdni, kot si mislimo, imajo izredno voljo do življenja, s katero so sposobni premagati marsikatero oviro. Prav tako pa Kruderjeva poudarja, naj starša kljub težkim trenutkom, ko je življenje popolnoma podrejeno bolezni, ne pozabita na medosebni odnos, na kakšno prosto uro in predvsem na ostale, zdrave otroke.
Po podporo tudi k društvu
Tatjana Kruder je danes predsednica Slovenskega društva staršev otrok z rakom, ki je
Slovensko društvo staršev otrok z rakom ima sedež v ljubljanski Pediatrični kliniki, na Bohoričevi 20. V društvu se združujejo predvsem starši otrok in mladostnikov z različnimi oblikami raka in krvnih bolezni. Vanj se lahko včlanijo tudi drugi sorodniki otrok, strokovnjaki in vsa zainteresirana javnost. Info: 031 669 154, tatjana.kruder@siol.net.
edino tovrstno v državi. V njem lahko starši že dobri dve leti najdejo številne informacije o spopadanju z boleznijo, o pravicah, kot so dodatni bolniški dopust, dodatek za nego, prevoz z reševalnim vozilom, izredna socialna pomoč. Lahko pa se starši v društvu le pogovorijo z nekom, ki je že doživljal podobno kalvarijo. Med drugim so v društvu izdali informativno zloženko, pripravljajo številna predavanja, srečanja, tudi piknike. Starše želijo vzpodbuditi, da se pogovarjajo o bolezni, da razkrijejo svoje strahove, da skupaj poiščejo pozitivno energijo, ki je še kako potrebna. Ob tem je cilj društva to zahrbtno bolezen približati tudi širši javnosti. Rak je prepogosto še vedno tabu tema in predvsem, ko zboli otrok, okolica ne ve, kako se odzvati.
Strah o ponovitvi bolezni ostane za vedno
Hči Kruderjevih je levkemijo uspešno premagala in je danes srečna, aktivna najstnica. »Še vedno imamo redne letne preglede krvi in rezultate prav vsakič pričakujem s kančkom strahu, ali se je bolezen morda ponovila,« pravi Tatjana Kruder. »A življenje me je utrdilo, vem, da zmorem in se življenja ne bojim, temveč veselim,« z vedrim pogledom v prihodnost povzema svojo izkušnjo.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA

živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
fu&z&ua/
^Veaana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. P.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje
Prodajni center Medlog 15 jn Ipavčeva21, Celje,
prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk.
-	20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik
-	podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11.2011 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo.
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT, Mlaker Alojz s.p..
PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50
PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16
10 % popusta na premoženjska zavarovanja
Administratorka na policiji naj bi poneverjala
Trenutno je v suspenzu, čaka jo izredna odpoved
Po naših podatkih celjski kriminalisti preiskujejo svojo kolegico. Ne gre za policistko ali kriminalistko, temveč za administratorko, ki naj bi bila redno zaposlena na Postaji mejne policije Bistrica ob Sotli. Sumijo jo, da naj bi počela nepravilnosti predvsem z denarjem od turističnih dovolilnic in dovolilnic za enkraten prehod meje, ki ga menda ni pravočasno nakazovala na račun policije. To naj bi počela več mesecev!
Zadevo naj bi odkrila ko-mandirka Postaje mejne policije Zdenka Pušnik in na to opozorila vodstvo celjske policije. To naj bi nato uvedlo notranji nadzor in ugotovilo kup nepravilnosti. Administratorko naj bi takoj prestavili na delovno mesto v Celje, s čimer se nekateri policisti niso strinjali, saj so bili mnenja, da bi jo morali takoj odpustiti. Naj bi pa bila trenutno v suspenzu.
Ali vse to drži, smo vprašali vodstvo celjske policije. Odgovorili so nam, da inšpektorji Službe direktorja Policijske uprave Celje od 17. 10. 2011 preiskujejo sum kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja in ponare-
ditve ali uničenja poslovnih listin. Naše podatke so potrdili: »Teh kaznivih dejanj je osumljena administratorka, stalno zaposlena na Postaji mejne policije Bistrica ob Sotli. Omenjeni je bil že 1. septembra izdan sklep o začasni napotitvi v pomoč na Policijsko postajo Celje zaradi kadrovskih potreb v tej enoti (odsotnost več delavk, zaostanki pri delu). Ta delavka je na Policijski postaji Celje že delala v preteklosti, ker tudi stanuje bližje Celju (manjši stroški prevoza na delo). Prav tako je na Postaji mejne policije Bistrica ob Sotli manjša delovna obremenitev kot na drugih policijskih postajah,« so nam dejali.
Devet tednov dežurstva?
Pred meseci je bil v postopku izredne odpovedi tudi policist Policijske postaje Šmarje pri Jelšah. Očitali so mu goljufijo pri obravnavi štirih prometnih nesreč. Z ovadenim policistom smo se pogovarjali in ta očitke zavrača. Je pa omenil domnevne spore z enim izmed takratnih vodilnih na šmarski policijski postaji, šlo naj bi za pomočnika komandirja. »Zgodilo se je, da sem bil, kljub temu, da sem imel doma majhnega otroka, dežuren kar devet vikendov zapored v nočni izmeni. Ali je to normalno?« nam je takrat razlagal. Ovadbe - tako meni policist - naj bi bile posledica slabih odnosov s pomočnikom. Ovadil naj bi ga namreč ravno on. Po naših podatkih naj bi po tem primeru pomočnika komandirja prestavili na drugo delovno mesto.
Kaj se je dogajalo na Postaji mejne policije Bistrica ob Sotli?
Odpoved čez nekaj dni
Po premestitvi v Celje se pojavlja vprašanje, zakaj je niso prestavili že davno prej, če so vedeli, da bi s tem v policiji privarčevali zaradi potnih stroškov.
potena še ena administratorka,« še vztrajajo na celjski policiji. Dodajajo še: »Ad-ministratorki Postaje mejne policije Bistrica ob Sotli je delodajalec za čas trajanja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pre-
Znan je primer delavke na celjski policiji, prav tako administratorke, ki naj bi si prilastila okoli 300 evrov. Zaposlena naj ne bi odvedla gotovine od plačanih glob v skladu z internimi navodili. Tudi tam je notranji nadzor pokazal nepravilnosti. Ko so nadrejeni njeno početje odkrili, je denar vrnila. Ženska naj bi bila še vedno zaposlena na policiji.
Letos so bili na celjski policijski upravi v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi trije delavci.
Na policiji sicer trdijo, da so se o začasni napotitvi iz Bistrice ob Sotli v Celje odločili že pred zaznavo suma omenjenih kaznivih dejanj. »Napotitev je posledica delovnih potreb. Poleg nje je bila na Policijsko postajo Celje v pomoč začasno na-
povedal opravljati delo na podlagi Zakona o delovnih razmerjih. Delavki bo v naslednjih dneh vročen sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Kot smo izvedeli, je oktobra z delovnega mesta koman-dirke Postaje mejne policije Bistrica ob Sotli odstopila Zdenka Pušnik. Pušnikova je dala tudi odpoved v službi. Za to se je odločila iz osebnih razlogov in njena odpoved naj ne bi bila povezana z domnevnimi nečednimi posli administratorke. »Direktor Policijske uprave Celje mag. Karol Turk je že predlagal premestitev drugega delavca na delovno mesto komandirja PMP Bistrica ob Sotli, ki bo zamenjal sedanjo komandirko,« so nam dejali na celjski policiji. Imena novega komandirja nam niso povedali.
Čelno na Kidričevi
Reševalci, policisti in gasilci so morali v torek okoli 5. ure posredovati v Kidričevi ulici v Celju. V čelnem trčenju dveh osebnih vozil so se poškodovale tri osebe. Zaradi hudih poškodb se zdravijo v celjski bolnišnici.
Zaradi trčenja je bila ena večjih prometnic v Celju zaprta več kot dve uri. 43-letna voznica osebnega vozila z območja Šentjurja, ki je vozila iz smeri Štor proti Celju, je zapeljala na nasprotni vozni pas in s sprednjo levo stranjo svojega vozila trčila v sprednji levi del vozila, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 34-letni voznik doma iz
območja Celja. »V trčenju sta se oba voznika huje poškodovala, prav tako je bil huje poškodovan tudi
33-letni	sopotnik v vozilu
34-letnega	voznika,« so sporočili s policije.
Istega dne se je huda nesreča zgodila v Lesič-nem. »49-letni voznik osebnega avtomobila pri odcepu za Virštanj ni upošteval pravil prednosti in je na prednostno cesto zapeljal ravno v trenutku, ko je po njej pripeljal 56-letni voznik tovornega vozila,« razlagajo na policiji. V trčenju se je voznik osebnega vozila hudo poškodoval.
SŠol
Foto: PGE Celje
Ni
znakov nasilja
V	petek smo poročali, da so v neposredni bližini počivališča Lopata ob avtocesti Celje-Ljubljana našli moško truplo.
V	preteklih dneh so na celjski patologiji opravili tudi sodno obdukcijo. Ta je pokazala, da je moški umrl zaradi utopitve. Vendar znakov nasilja na telesu ni bilo, tako da policija ne preiskuje sum nasilne smrti, kljub temu pa š e vedno zbira obvestila o okoliščinah dogodka. Še vedno pa ni znana identiteta moška. Obstaja pa možnost, da gre za tujega državljana.
Popravek
V Novem tedniku 11. novembra smo na strani 19. objavili članek Vinjen zbil peško. V članku smo povzeli dogajanje na sojenju Danijelu Jerencu. Ta
je obtožen, da je pod vplivom alkohola do smrti zbil 73-letno peško leta 2005 v Velenju. V članku smo napačno zapisali obtoženčev priimek. Naključje je hote-
lo, da smo namesto Jerenec zapisali Jernejc, na podlagi česar se nam je v uredništvu oglasil Danijel Jerneje iz Celja, ki s povzročitvijo nesreče nima popolnoma ničesar, niti ni vpleten v nesrečo niti v sojenje. Danijelu Jernejcu se zaradi omembe
njegovega imena v članku iskreno opravičujemo, če smo mu s tem naredili kakršno koli škodo. Hkrati se mu zahvaljujemo za njegovo razumevanje, da tega nikakor nismo storili namerno.
Uredništvo
Objekt, v katerem je slatinska policijska postaja, je med postajami na Celjskem najsodobnejši, ne nujno pa najbolj funkcionalen ... Na sliki komandir PP Rogaška Slatina Boštjan Debelak. (Foto: SHERPA)
Slatinski prostori za pridržanje samevajo
Stavba Policijske postaje Rogaška Slatina je najmodernejša med vsemi policijskimi objekti na Celjskem. Pisali smo že, da tudi sami policisti menijo, da so prostori nefunkcionalni, čeprav lepo urejeni. Medtem ko sta v velikanskih pisarnah v Rogaški Slatini po dva policista, jih mora denimo v majhnih pisarnah stavbe policije v Celju biti več. Toda to še ni vse.
Objekt v Rogaški Slatini je je namreč sofinancirala objek-tak, kot je tudi zaradi evrop- te ob mejah zaradi šengenske skega denarja. Evropska unija meje. Kljub temu, pa dela naj
ne bi bila izvedena tako, kot bi morala biti. Po naših informacijah so namreč prostori za pridržanje popolnoma nefunkcionalni. Od celjske policijske uprave smo zato zahtevali odgovor, ali to drži in kaj je pravzaprav razlog temu. »Prostori trenutno ne obratujejo zaradi saniranja sistema prezrače-
vanja. Prenova bo končana predvidoma do konca tega meseca,« so nam odgovorili. V tem času več kot očitno vsi kršitelji, ki izpolnijo pogoje za pridržanje ali pa vinjeni vozniki, ne prenočujejo v Rogaški Slatini, ampak jih verjetno v pridržanje odpeljejo na druge policijske postaje. SŠol
Ceste vzele še eno mlado življenje
V ponedeljek, nekaj minut pred 14. uro, se je v Stra-nju, na lokalni cesti Belo- Pristava, zgodila smrtna prometna nesreča. 21-letni voznik iz Celja je vozil avtomobil proti Pristavi.
Zaradi neprilagojene hitrosti naj bi izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste na travnato brežino, kjer je med prevračanjem trčil v drevo. Od tam je vozilo odbilo v Šmarski potok. V nesreči je 21-letna potnica iz Šentjurja pri Celju zaradi poškodb umrla, 23-letni potnik iz Celja in voznik pa sta bila huje telesno poškodovana in se zdravita v celjski bolnišnici. To je že druga tragična nesreča na Celjskem v tednu dni. Preteklo sredo je namreč na cesti Šentjur-Planina umrl 23-letni voznik iz Laškega. Na območju celjske policijske uprave je letos v prometnih nesrečah umrlo že 14 ljudi.	SŠol
Namesto gobe našel raketo
V	ponedeljek popoldne je občan pri gobarjenju v Dobri-ču pri Polzeli našel protitočno raketo. Pripadnika enote za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo nevarnih ubojnih sredstev zahodnoštajerske regije sta raketo odstranila. Takšne stvari gredo po odstranitvi v varno uničenje.
Dva požiga avtomobila
Minuli konec tedna je v Šoštanju zagorel osebni avto, požar so pogasili velenjski gasilci. Vzrok požara je bil požig, saj je neznanec pod vozilo odvrgel goreči predmet. Storilca še iščejo. Škode je za 7 tisoč evrov. Podobno se je zgodilo v Rogaški Slatini, kjer pa je škode na vozilu kar 50 tisoč evrov. Ogenj je namreč nekdo podtaknil na vozilu podjetnika v Podplatu.
Je bil požig?
V	torek zvečer je zagorelo v Malih Dolah v občini Voj-nik. Požar je izbruhnil na kozolcu, vzrok pa še ni znan. Ogenj so gasili prostovoljni gasilci iz Vojnika, Frankolove-ga in Nove Cerkve. Ti so preprečili, da bi se požar razširil še na stanovanjsko hišo v neposredni bližini. Višina škode še ni znana.
SŠol
Tujca globoko segla v žep
Policisti so v preteklih dneh poostreno nadzorovali promet, ne le zaradi martinovanja, ampak tudi zato, ker celjsko območje tako ali tako slovi po vinjenih voznikih.
Tokrat sta se v policijske mreže ulovila tujca, sicer voznika tovornih vozil. Prvega so ustavili na počivališču Lopata. Slovak je storil več prekrškov, napihal pa je skoraj 2,5 promila alkohola. Poleg pridržanja so mu izdali plačilni nalog za 1600 evrov zaradi prekrškov, še
1.200 evrov zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 18 kazenskih točk. Sodnik mu je izrekel še prepoved uporabe vozniškega dovoljenja za obdobje enega leta. Kaznovali so tudi to-vornjakarja iz Belorusije, ki je med vožnjo podrl svetilko javne razsvetljave in pobegnil s kraja. Ko so ga ustavili pri Ljubečni, je napihal 2,5 promila alkohola. Izrekli so mu kar 2 tisoč evrov kazni, 18 kazenskih točk ter prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.
Za manj mrtvih na cestah
V več kot 20 slovenskih občinah bodo jutri, v soboto, aktivno obeležili svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč - v Savinjski regiji v Celju in Velenju. Slogan letošnjega je S spomini v desetletje za večjo varnost na cestah. Zavod Varna pot se z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter z Evropskim združenjem žrtev prometnih nesreč že več let pridružuje mednarodnemu gibanju in obeležitvi svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč.
Dan spomina na žrtve prometnih nesreč obeležujemo vsak tretji konec tedna v novembru, potem ko je ta dan na pobudo različnih nevladnih organizacij priznala Organizacija združenih narodov. Z njim
želijo odgovoriti na potrebo žrtev prometnih nesreč in njihovih svojcev po javnem priznanju izgube in bolečine. Temelj vseh aktivnosti Zavoda Varna pot, v katerem delujejo žrtve prometnih nesreč, njihovi soro-
www.novitednik.comwww.radiocelJe.com
dniki, strokovnjaki, člani in podporniki, je Vizija nič. Gre za vizijo, ki od vsakega posameznika zahteva spremembo razmišljanja in ravnanja s ciljem, da bi bilo na evropskih in svetovnih cestah manj poškodovanih in umrlih.
Mestna občina Velenje se je leta 2009 pridružila Viziji nič in pobudi direkcije za ceste, da na slovesnih dogodkih ne ponujajo alkoholnih pijač. Jutri ob 18. uri pa v Velenju pri podružnični osnovni šoli v Pesju pripravljajo priložnostno prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč.
Mestna občina Celje pa
skupaj s Policijsko upravo Celje, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Celje, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Vojnik, celjsko interdisciplinarno akcijsko skupino za varnost v cestnem prometu, Mladinskim centrom Celje in gibanjem Še vedno vozim, vendar ne hodim pripravlja spominsko slovesnost s prižigom trajnostne sveče prav tako jutri ob 17. uri na križišču Stanetove, Vrunčeve in Levstikove ulice pri Mladinskem centru Celje.
ŠK, IS
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Spoštujemo življenje vseh živih bitij
Imamo zakon o zaščiti živali in eden od pogojev je dosledno spoštovanje le-tega. V prepričanju, da ima vsaka žival svoje pravice, in da zanikanje teh pravic vodi do človeškega zločina proti naravi in proti živalim, se moramo zavedati, da je narava sožitje vseh: ljudi, živali in rastlin. Nihče nima pravice mučiti drugo živo bitje, niti živali ne! Na žalost ne mine dan, da ne bi bile živali izpostavljene človeški brezbrižnosti, krutosti ali celo namernemu
mučenju. Naša zakonodaja, ki ščiti živali, je premila. Da bi bilo mučenja manj, bi bil potreben strožji nadzor, kazni za takšna nehumana dejanja bi morale biti višje. Okrutnežem, ki mučijo živali, bi morali prepovedati posedovanje, takšen človek ne bi smel imeti nobene živali nikoli več!
Zima je tu in v tem času, ko mraz ogroža ne le ljudi, temveč tudi živali, zaščitniki živali opozarjamo vse lastnike, ki neodgovorno ravnajo z njimi, da so dolžni zanje poskrbeti, kajti žival je odvisna samo od vas. Poskrbite za njihovo dobro počutje in zdravje. Naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez pitne vode in naj preživijo zimo v toplih, suhih in čistih prostorih, pa naj so
*
*o *
3&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK v V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.O.O., Kettejeva 12, Celje
to rejne ali ostale domače živali. Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ki čuvajo gospodarjevo imetje. To pasje bitje, ki je človeku najbolj zvesto, je pri marsikaterem brezvestnem lastniku najbolj ogroženo in trpinčeno. Ponovno opozarjamo, da je pravilna oskrba psa čuvaja sledeča: pes mora imeti leseno uto, dobro izolirano, opaženo z nepremočljivo streho ter dvignjeno najmanj 10 cm od tal. Uta naj ima predprostor in prostor za ležišče. na vhodni odprtini naj visi težka zavesa, ki ščiti vdor hladnega zraka v notranjost. V uti naj bo vedno otep suhe slame ali debelejša odeja. Pred uto naj bo večja
lesena, suha ter gladka deska, saj pes ne sme ležati na vlažnih, hladnih, cementnih tleh, prav tako ne na prepihu, ker nam bo kaj kmalu zbolel. Isto velja za pse, ki bivajo v bolj ali manj tesnih pesjakih. Zelo občutljivi na mraz so mladiči, starejši in kratkodlaki psi. Svetujemo vam, da naj bodo v hladnih dneh v hiši, lahko v nekoliko manj ogrevanih prostorih. V zimskem času je pomembna tudi hrana, ki naj vsebuje več maščob z ogljikovimi hidrati. Imeti morajo vsaj dvakrat dnevni obrok tople, zdrave hrane in vedno dovolj pitne vode. Pazite, da voda v posodi ne zmrzne. Psi, ki jedo suho hrano - brikete potrebujejo več vode (morda bi brikete predhodno namočili v topli vodi). V kolikor mora biti pes priklenjen na verigo, naj bo ta dolga 4 do 5 metrov z usnjeno ovratnico, ki ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Psa, ki je na verigi ali v pesjaku, je treba vsaj dvakrat dnevno peljati na sprehod, da se sprosti. Psi, ki živijo v blokovskih naseljih in hišah, potrebujejo sprehode večkrat na dan. Nič ne bi bilo narobe, da tako malim kot velikim kratkodlakim psom brez podlanke za sprehod v hladnih dneh nadenete plašček. Zaradi manjše odpornosti jih bo varoval pred hudim mrazom.
Pes je družabno bitje in si želi bližino svojih ljudi. Čutiti mora, da je član družine.
V SPOMIN
Marjan Marinšek
»Bil je izjemen človek, za našo občino je to izjemna izguba,« je takoj po novici o smrti vsestranskega kulturnega delavca Marjana Marinška iz Velenja povedal župan Kozjega Andrej Kocman, kjer je bil Marinšek častni občan. Podobno lahko slišimo v Velenju.
Pisatelj, prevajalec, zbiralec, glasbenik, igralec... Med desetimi Marinško-vimi knjigami je delo Na celjski gimnaziji zvoni ter več del s tematiko s Kozjanskega, na primer obširni Kolerabjeki v dveh delih ter pripoved Planinčeva Micka. Izkazal se je kot odličen zbiralec, v njegovih zbirkah so bile po različnih celinah razstavljene Gasparijeve razglednice, prva berila z vsega sveta, papirnate jaslice, stare ci-tre ... Uveljavil se je tudi na glasbenem področju ter je bil med drugim soustanovitelj in častni član Citrar-skega društva Slovenije.
Najbolj opazno sled je zapustil v Velenju. Po izobrazbi je bil diplomirani pravnik, ki je opravil pravosodni izpit na celjskem sodišču, v Velenju pa je postal tajnik občine in podpredsednik občinskega izvršnega sveta. Najbolj se
ga seveda spominjajo na kulturnem področju, saj je bil med ustanovitelji velenjskega kulturnega centra, kjer je bil najprej ravnatelj ter nato do upokojitve pred štirimi leti vodja prireditev. V Velenju se ga bodo še zelo dolgo spominjali tudi kot ustanovitelja velikega Pi-kinega festivala, saj je bil tudi prijatelj švedske pisateljice Astrid Lindgren.
Pozabil ni niti na rodno Kozje, kjer se je rodil v družini s štirimi sinovi ter se med drugim navdušil za kozjanski kino ter filmski svet nasploh. V Kozjem, kamor se je zelo rad vračal, je bil v zadnjem obdobju znan kot organizator Čital-niških večerov z znanimi Slovenci, za otroke je pripravljal Zmajčkov abonma z lutkovnimi predstavami ter odprl manjši šolski muzej, Šolo moje mame.
BRANE JERANKO
Ne pustite ga osamljenega. Takšen pes trpi, počuti se zavrženega in lahko postane plašen, bojazljiv ali celo napadalen.
Zaradi neodgovornih in brezčutnih ljudi je tudi vse več zavrženih mačk, prav tako tudi psov. Premražene, preplašene, lačne, žejne in
preganjane živali si iščejo toplo zavetje. Preden si nabavite kakršno koli žival, dobro premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo ali kastracijo.
Društvo proti mučenju živali Celje
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
.0.0.
Atka Prima d
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z tmmioeL mladosti do starostu
MODRI TELEFON
Cesta v Nimnem
Bralko zanima, kdaj bo urejena cesta štev. 336/2 v Nimnem v občini Rogaška Slatina. Kot omenja, gre za povezavo od Vidovice do Nimnega, ki se priključi na glavno cesto ob nekdanjem Vonarskem jezeru.
Marjan Čuješ iz Občine Rogaška Slatina odgovarja: »Bralka je svoje vprašanje podkrepila s parcelno številko zemljišča, po katerem poteka javna pot št. 856 831, ki se konča na domačiji s hišno številko Nimno 23. S to cesto upravlja Mestna krajevna skupnost Rogaška Slatina in njena
modernizacija v programu za leto 2012 ni predvidena. V kolikor pa bralka misli na glavno cestno povezavo z občino Podčetrtek, ki je na območju občine Podčetrtek že modernizirana, in lokalno cesto 356 131, lahko zapišem, da bo ta cesta modernizirana predvidoma v letu 2012. Cesta 356 131 je glavna lokalna cesta, ki povezuje občino Rogaška Slatina in Podčetrtek. Cesta meri skupaj 7,2 kilometra, od tega je v občini Rogaška Slatina del v dolžini 4,1 kilometra in v občini Podčetrtek tri kilometre.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
PORTRET
Z letali bi se vozil 30 ur na dan
Mož, ki podatke o letalih in letalskih družbah stresa iz rokava
Marjan Janežič iz Prekope pri Vranskem je bolj kot vse na svetu želel postati pilot. A oči so bile tiste, ki so mu preprečile pot do sanj. Ker ni dobro ločil barv, ni zadostil strogim zdravstvenim zahtevam. Tako se je izšolal za žerjavista. Ljubezen do letal pa ni ugasnila. Še danes, ko je že v pokoju, večino svojega časa posveča jeklenim pticam in novostim v letalski industriji.
Zakaj takšna strast prav do pisem, ki jih vsako leto po-
letal, Marjan Janežič pravzaprav ne ve. Že od nekdaj ga navdušujejo. Vsa, razen vojaška. Predvsem dnevna soba družinske hiše je prostor, posvečen letalstvu. V njej je razstavljena zbirka maket potniških in tovornih letal najrazličnejših svetovnih družb. 55 se jih je nabralo v dolgih letih zbirateljstva. Kupil je le eno, vse ostale so mu podarile letalske družbe. Redno jim pošilja pisma in tu pa tam se katera odzove. »Rekord je bil pred kratkim, ko sem eni od kanadskih družb pisal na 36 naslovov po vsem svetu in poslali so mi kar tri makete,« se pohvali. Da je njegov hobi postal prava služba, dokazuje kup
šlje na različne konce sveta. Samo letos je spisal že neverjetnih dva tisoč prošenj. Ob tem vsak dan vsaj tri ure preživi za računalnikom in prebira novice iz sveta letalstva, posebej pozorno pa, prek svetovnega spleta, spremlja začetne in končne točke poti letal, ki letijo nad njegovo hišo.
Letališče v kotu dnevne sobe
Navdušujejo ga tudi letališča. »Med izletom v Pariz in Berlin sem si po en dan rezerviral le za temeljit ogled letališča. Občudoval sem letala, njihovo vzletanje in pristajanje, natovarjanje prtljage, tamkajšnje delav-
»Z letali bi se vozil 30 ur na dan, če bi imel priložnost in denar,« pravi strasten zbiralec. Maketa letališča je nastajala tri mesece, makete letal pa Marjan Janežič dobiva iz vseh koncev sveta.
ce,« razlaga. In letališče ima Janežič tudi v svoji dnevni sobi. Maketo letališča pravzaprav, ki jo je ob pomoči prijatelja izdelal sam. Na stezi pravkar pristaja letalo, nekaj se jih pripravlja na vzlet, spet v druge se vkrcavajo potniki. Seveda ne manjka nadzorni stolp, pozabil pa ni niti na razsvetljavo.
Pogreša stare tiskane letalske vozne rede
Odpravimo se še v garažo, kjer ima zbiratelj zavidljivo zbirko voznih redov letalskih družb z vsega sveta. »Na ža-
lost danes, ko je vse elektronsko, takšnih voznih redov ni več, jih je pa zelo zanimivo prebirati. Tudi te so mi družbe poslale iz vseh koncev sveta,« pove med listanjem po enem izmed njih. Ob omari z voznimi redi pa moj pogled pritegne hladilnik, polepljen z reklamami letalskih družb. In ko ga Janežič odpre, kar ne morem verjeti. V nedelujočem hladilniku so zvezki, zapiski in strokovna literatura in Marjan je prav vsako stran podrobno preučil. Nič čudnega, da informacije o tipih, velikostih in značilnostih letal kar stresa iz rokava.
Ogleda pilotske kabine ne bo pozabil nikoli
Kljub izredni ljubezni do letal pa Marjan Janežič še ni velikokrat poletel nad oblake. S športnimi letali že, saj je zelo domač na letališču Levec, s potniškim letalom pa se je peljal le trikrat v življenju. Prvič, v Beograd, leta 1968. Najbolj pa mu bo v spominu ostal polet v Berlin. Takrat ga je pilot namreč povabil v pilotsko kabino. »Razložil mi je vse podrobnosti o letu in čeprav sem se iz knjig že veliko naučil o pilotiranju, je bila to čisto
posebna izkušnja, o kateri priča tudi uokvirjena fotografija v garaži,« pravi. So pa Janežiču sicer najljubše azijske in tihomorske družbe, saj so njihova letala najbolj pisana, med proizvajalci pa stavi na Airbus. »Ker imajo najnaprednejšo tehnologijo,« poudarja.
Pred odhodom Marjana še pobaram, kakšno usodo napoveduje edinemu slovenskemu prevozniku. Odgovor je kratek in odločen: »Adria bo preživela, o tem ni dvoma. Ker država brez letalske družbe ne more biti.«
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA

A,
Iz lonca Hermince Runtolič
Lonček, kuhaj
Če je bilo pred nekaj leti kuhanje predvsem potreba, saj človek že pregovorno ne živi samo od kruha, je zdaj že nekaj časa moda. Kateri koli televizijski program gledate, povsod boste videli bolj ali manj žareče zvezde, politike, igralce in javne osebe vseh vrst, ki spretno vrtijo kuhalnico (ali se vsaj delajo) in nas prepričujejo, da je tisto, kar brbota v loncu, njihova izvirna pogruntavščina. Recimo.
Čeprav so že stari Latinci rekli, da ni nič novega pod soncem. Glede na to, kako modri so bili, me čudi, da jih ni več. Ali pa jih prav zato ni. Ker pametnejši odneha. Kakorkoli že, vsakdo, ki danes da kaj nase, mora biti najmanj specialist za honšujski suši ali honduraško različico omake guacamole. Kuli-narika je postala »in«, tako zelo, da ne jemo več, pač pa se prehranjujemo. No, vsaj večina.
Sama sem se s kuhalnico prvič srečala, tako kot večina žensk, po poroki. Po prvih komičnih poskusih, ki bi si zaslužili svoje mesto v ru-
briki Saj ni res, pa je, sem se kar nekako »naredila«. Še preden je postalo moderno, sem ugotovila, da je kuhanje luštna zadeva, ki sprošča in je zelo ustvarjalno. Pa še rezultati so ponavadi uporabni. Svoje zasluge za to, da še vedno z veseljem kaj scopram za štedilnikom, ima tudi moj zakoniti Hanzi, ki se, ne glede na to, kako »abstraktne« so bile moje kuharske umetnine, nikdar ni zares pritožil. Le enkrat samkrat, ko sem preizkušala nek alternativen recept z morskimi sadeži in suhim sadjem, mi je zelo obzirno rekel, da tega ne bi več jedel,
če ni ravno nujno. Ampak je prej vseeno junaško pospravil pol krožnika. Nekaj mojih specialitet ima med sorodniki in prijatelji celo svoje oboževalce, tako da lahko mirno rečem: obvladam, vsaj toliko kot večina tistih, ki se med lupljenjem čebule smehljajo z ekranov.
Seveda pa ni umetnika na svetu, ki bi bil všečen vsem. Nisem nobena izjema. Mojo taščo vsi poskusi, da bi ji kulinarično ustregla, puščajo hladno. Najin »prisrčen« odnos se je pričel že tistega dne, ko me je Hanzi prvič pripeljal na obisk. Premerila me je od glave do pete in za-momljala: »No, če je zate dobra, se je bomo pač nekako navadili!« K sreči živi daleč stran. In vsakič, ko se peljemo od nje domov, ugotavljam, da je Bog že vedel, kaj je delal, ko je med Štajersko in ostalo Slovenijo postavil
Trojane. Da se ne bi preveč obiskovali ...
Zadnjič pa ni šlo drugače, kot da je preživela nekaj časa pri nas. Pokvarilo se ji je namreč ogrevanje in mojstri so za popravilo potrebovali nekaj dni. Kam drugam bi se preselila za ta čas, kot k nama? Kot ponavadi sem se trudila s hrano. Vseeno, kaj sem postavila na mizo, vedno je le pobrskala, se namrščila in rekla: »No, ja!« Ko sva jo končno peljala domov, sem bila presrečna. Ona očitno tudi. Takoj, ko je vstopila skozi vrata svoje hiše, je namreč glasno vzkliknila: »Zdaj se bom končno najedla!« Uboga reva, kot da smo jo stradali! In je letela za štedilnik. »No, le glej, da se boš česa naučila!« me je podučila. Ja, sem imela kaj videti! Makarone, razkuha-ne, da bi z njimi lahko lepil tapete. In omako, narejeno iz konzervirane paradižnikove mezge, z obilno mero tistega znanega dodatka jedem, ki se lahko še v vicu vmeša med vse. Tako kot tašča. Midva sva brodila po krožniku, ona je cmokala in se basala, kot da je po-slednjič. Ja, ima zlata tašča prav. Tako res ne znam. Na srečo. In očitno tudi na srečo mojega dragega. Je skoraj vso pot do doma molčal.
Petkovo humoresko pripravlja Mateja Reba. Vam je všeč? Odgovor nam pošljite na: tednik@nt-rc.si
»Jutri pa gobova juha in sirovi štruklji, prav?« je za-momljal pred vrati. »Lahko,« sem prikimala. In prek obraza se mu je razlezel blažen
smehljaj. No, za nekaj je kuhinja moje tašče vendarle dobra. Mojega Hanzija sem in tja opomni, kako dobro je, da me ima.
Petek, 18. november, ob 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec TRIANGLOV JESENSKI GLASBENI VEČER,
-	zasedba Isolda,
-	harmonikar Zmago Štih,
-	gostitelj Frenk Funkelj Vstop prost! TRIANGEL1>
regionalna kulturna naveza v
Nedelja, 20. november, ob 17. uri v Domu kulture Svoboda Griže DUO FANTAZIJA -IRENA ZDOLŠEK in FRANJA KOČNIK,
za citrarski abonma in izven.
Vstopnice za izven 12,00 EUR.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a. 3310 Žalec, WWW.zkst-zaleC.Si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@slol.net
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 19. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 20. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Martina Ratej, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 21. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Martina Ratej, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 22. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 23. november
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Sora)
ČETRTEK, 24. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PETEK, 25. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Nedeljski klepet z Martino Ratej
Martino Ratej so proglasili za najboljšo slovensko atletinjo v letu 2010. 2. novembra letos je dopolnila 30 let, pred poldrugim letom pa je v Dohi vrgla kopje najdlje doslej, 67 metrov in 16 centimetrov. Že nekaj sezon sta s trenerjem Andrejem Hajnškom napovedovala, da bo višek njene kariere leta 2012, ko bosta evropsko prvenstvo v Helsinkih in olimpijske igre v Londonu. Nova članica celjskega Kladivarja bo spregovorila o svojih najbolj srečnih trenutkih in tegobah, ki so jo spremljali v življenju in njeni karieri. V nedeljo dopoldne bo v oddaji Znanci pred mikrofonom njen gostitelj Dean Šuster.
Foto: GrupA
Kdor ne pije
Da se naši novinarji, tudi če ne obožujejo najbolj žlahtne vinske kapljice, vseeno še kar nekako znajdejo na martinovanju, je priča gornji posnetek. Urša Selišnik (v sredini) je namreč še v Šmartnem ob Paki kolegicama, bolj ali manj tudi domačinkama, Tatjani Podgoršek iz medijske hiše Naš čas-Radio Velenje (levo) in Duški Lah, dopisnici RTV Slovenija, mrtvohladno nazdravila s pivom. Sv. Martin jo je poleg podhlajenosti kaznoval še z milim prehladom.	Foto: GrupA
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	JUNK OF THE HEART -	
	KOOKS	(5)
2.	CALLED OUT IN THE DARK	
	- SNOW PATROL	(3)
3.	JAR OF HEARTS - PERRI	
	CHRISTINA	(4)
4.	WE FOUND LOVE - RIHANNA	
	FEAT. CALVIN HARRIS	(2)
5.	BRIGHTER THAN THE SUN -	
	COLBIE CAILLAT	(6)
6.	RUN FOR YOUR LIFE - MATT	
	CARDLE	(4)
7. CRAWLING BACK TO YOU		
	- DAUGHTRY	(1)
8.	BUMPY RIDE - HOOSIERS	(3)
9.	I STAND ALONE - LONDON	
	THEOPHILUS	(2)
10. WONDER WHY -		
	JULIAN PERRETTA	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	DA SANJAL BI NJO -	
	STEREOTIPI	(3)
2.	KLOVN - FLIRRT FT.	
	TINKARA KOVAČ	(4)
3. GREVA - NATAŠA		(5)
4.	MOŽGANI NA PASI - NULA	
	KELVINA	(6)
5.	ZDEJ VEM - MURAT & JOSE	(2)
6.	STRAH -NOTTERDAM	(1)
7. KAM GRES - ELI		(2)
8.	BRANI ME - BRO	(4)
9.	NISEM DOBRA VILA - EVIL EVE (3)	
1O.	OSTANI - ANDRAŽ HRIBAR	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	READ ALL ABOUT IT - PROFESSOR	
	GREEN FEAT. EMELI SANDE	
	LIKE SMOKE - AMY WINEHOUSE	
	FT. NAS	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	ZLATA RIBICA - ZMELKOOW	
	NOVO SRCE - SAMUEL LUCAS	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	MUZIKANTI ŠPILAMO -VIKEND	(3)
2.	ZA CAJTUNGE ŠE MAM -KRAJCARJI	(2)
3.	ADIJO STARI ČASI -ANSAMBEL MIKOLA	(5)
4.	RAD BI LE Z NJO ŠEL SKOZI JESEN - BUM	(4)
5.	ŠOLA ZA ZIVLJENJE -ŠMARSKI ODMEV	(1) PREDLOG ZA LESTVICO
TAM, KJER CVETIJO ŠENTJANŽEVE ROŽE -PODKRAJSKI FANTJE SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	RADA SE JE SMEJALA -AZALEA	(3)
2.	POHORCA JE VZELA - STIL (5)
3.	POROČNA PRAVLJICA - ČRIČKI (4)
4.	VRNI SE - JURČKI	(2)
5.	DEKLICA Z VASI - ANS. GAMA (1) PREDLOG ZA LESTVICO NAJLEPŠI CVET MOJE ULICE -IGOR IN ZLATI ZVOKI & ALFI NIPIČ Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
INFORMACIJE
pgffirr^žarf^
Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... TAKO ENOSTAVNO
V kuhinji je vedno treba skrbeti, da vse lepo teče, da nismo sami sebi napoti in da ne kompliciramo preveč. In ko smo pri sladici, je najbolj preprosta odločitev za mafine. Sestavine si ločimo na suhe in mokre, kar pomeni dve posodi, potrebujemo še pekač za mafine in to je to. Zadeve lahko nadgradimo s papirnatimi skodelicami, ki bodo poskrbele za lepši videz izdelka na koncu, lahko imamo silikonske modelčke različnih oblik in s tem tudi mafinov, kaj več pa že ne ostane, da bi komplicirali. Priprava je vedno enaka. Še vedno velja, da mokre sestavine pomešamo s suhimi, najprej pečemo na malo nižji temperaturi inzapečemo na višji. Potem postrežemo in ponovimo vajo, saj mafinov hitro zmanjka. Dober tek!
*	Domače jedi iz krušne peči
*	Pice	* Steaki
*	Domač kruh iz peči * Jedi izpod peke
*	^be	* Domače sladice Odprto
♦Ponedeljek* 8:00 -16:00 Torek - Sobota * 8:00 - 22:00 *Nedelja* 10:00 -18:00
Telefon: 059017588; E-mail: gostilna.prikozolcu@t-2.net
VIŠNJEVI MAFINI
Sestavine:
1 jajce, 80 g raztopljenega masla 250 ml mleka, 250 g polnovredne moke Vi zavitka pecilnega praška, 120 g sladkorja 50 g kakava, 50 g nastrgane jedilne čokolade 100 g zamrznjenih višenj
Priprava:
Vzemimo dve posodi. V prvi pomešamo med sabo suhe sestavine, torej moko, pecilni prašek, kakav in sladkor. V drugo posodo damo mokre sestavine in sicer najprej raztopljeno maslo, nato mleko in jajce, vse pa dobro premešamo z metlico. Mokre sestavine pomešamo s suhimi, kar naredimo hitro, in mešamo le toliko, da niso več vidne sledi moke. Primešamo še višnje in masa je pripravljena za peko. Vzamemo pekač z vdolbinicami za mafine, jih dobro namastimo ali vanje naložimo papirčke. Z maso jih napolnimo do treh četrtin. Po vrhu jih potrosimo z nastrgano čokolado. V pečici, ogreti na 160° C, jih pečemo najprej 10 minut, nato zvišamo temperaturo na 180° C in jih pečemo še 10 do 15 minut.
RESTAVRACIJA TRAČCENTER
Mariborska 7 3000 Celje www.trac-celje.si
7 T- 43IA
1 ■'	-1 —J , ¡LvW"V ¿ -iV'


MAHNI Z JABOLKI
Sestavine:
1 jabolko, 240 g moke, 1 žlička pecilnega praška 1 žlička cimeta, 1 ščepec soli, 90 g sladkorja 50 ml olja, 1 jajce, 125 ml mleka
MAHNI Z JABOLKI IN S KIVIJEM
Sestavine:
1	jabolko, 1 kivi, 280 g moke
2	žlički pecilnega praška, Vi žličke sode bikarbone 2 jajce, 120 g sladkorja, 80 ml olja
160 ml jabolčnega ali kivijevega soka
NL
P
LOVSKE
krožnik lovskih dobrot
*
I lovski golaž z jurčki in kruhovo ruiado
JE
CENTER

Tedenska ponudba malic in kosil
Gostfščein^renoč/^
fit" Bohorč
Gostilna Šabec Melita Pušnik s.p. Ivenca 18 3212 Vojnik
T: 041 998 660 e-mail: melita.pu@gmail.comT
v
jelenji zrezek po lovsko z brusničnimi hrustavci | ribica divjega prašiča s tartufi, domači njoki
ragu fazana in divjega zajca z lisičkami v koruzni palačinki iz krušne peči
DOMAČA KUHINJA, MALICE, PIZZE, KOSILA, ALA CARD CETERING; Sprejemamo naročila za večje zaključene diuab« Bohore Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju TeU ++386 (0)3 746 14 30, MobJIe: ++386 (0)41 666 7
RESTAVRACIJA ETRK
ETRA d.o.o.. Sumila)!, 30QD Celje
Delovnijas:
P0N PET: od 5:30 do 22:30 S-0B: od 0:00 dD 23:00 NED: od B:00 do 22:00
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carle Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
T: 03 , 828 0203^630^1^311: restavracija®^.*,
jelenov hrbet s slanino, julien zelenjava s pinjolami, brusnični hrustavci
srnini medaljoni v brusnično-šipkovi omaki z domačimi štruklji
| kostanjevo-lešnikova rezina s čololadno omako
hruška pečena v rdečem vinu z borovnicami na vanihjevem sladoledu
carski praženec z brusnicami in omako iz gozdnih jagod
1 X CAPUCCINO GRATIS
v mesecu NOVEMBRU
Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si aoPRIc^
AHACU
■ —
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
INFORMACIJE
| M M I M I I I I I lili I I I I II I I I I I I I I I I I........ I
J—L

031 692
teL 03 6200701
Trgovini s pastu ponudbo sadom, obtt i« hobi- Zavtsc WniSi. UikrfL Lsmstne zjvese tokft fiotisnjc ialuiiji. postdjnMa. fut^nci, igjt zsdrgi. gumbi, vaba, kadtang ročna HfU
Ubiicjtc nu na Miklošičevi 5,v Celju, uvest glDrufaiiiii.net
WWW.1
VEZAVA »IPIJOMSKIH IN OSTALIH NA1XJG Baprasna mm vaših diplomskih ¡in ostalih nalog ie v 2h urakOpravljamo tudi spira I ni in to piot ne veh«, lid plava personal izira n i h ia I nih knjig-. II at dotisl na koledarje in rodovnike viieg.3 logotipa1
www.cevez.5i 031 534 304
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno, A kaj hitro se i ah ko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekega, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se. da so takSne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k Se boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je. da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
ARTIAL rixx.			i i
041 826594	t		
< ADAPTACIJE KOPALNIC			
- VODOVODNE INŠTALACIJE * VSA ZIDARSKA DELA		%	«j
	3301 Petrovče		
DUHOVNO ZDRAVLJENJE S PONOVNO POVEZAVO, ANGELSKI READING1 [N NASVETI O OSEBNI RAST!
zdravljenje s ponovno povezavo; če je telo bol n n n s kakr jen koli naf if\ sej energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno stanje zdravja. Sem prevodni k energije ¡n jo oddaj"? m skozi roke u bolnikovo telo.
LILIJAH A HOLY VERTACNIK
POHORSKA2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211
'JMllW LRJk! lrlA*J
■i^rHta -7J ■¡■¡Kf.vJJr.rnr- ifrinii.iilriill np^i-
__ Semčf-va 10-11 j (HM Ceijč (priposlcivnimvbiTtfi-a)
,ei 070 754 864
www.painrfixprO-Si

odprava vieii vrst avtomobilskih piask poliranje vozil, varjenje plastike, trajna odprava rje, popravila po toči, odstranjevanje barve In g ra ti tov z avti
¡¡ICi iS tlH 1 RiIHO.0iSl VAMIl HI TPS ■ih.nK9.ta Miliva
iiusnm MI PUNC DLJ( I I™ I PVOF-LJFCTII CDIJERJ1 OCREVANJt EMIirARHE HlOBtlUlBil OLJ Iti JAŠKI
.. m M IJL ITOH a u loc-mri i n i * n M
s S ritualu M i L i j rj iTjfl Nfl von o n i, niii.viJif ETJil!UI PCEDOE
I KOS TERMOINS1ALACU EI hI.: M/7« 1) », pc H1/H0 JM, ta; M Xt H »t Kt.lod.onU S, JiJO j«l|ur I MMlh lihrt? IiiHcmI|.iI ■WWW.kvHiMtll.ti
tfilLEf.
rini.u deiw^P-
ma] ej. iltjajl jol .Bet
BORNŠEK ANTON s.p.
Navjid.-o™ 2 Telefon. (03> ¿17 02 30 E-med' inlo@hoinse( com »WLiuwino Tele is- (03) 427 C2 37 www bom wk com GSM W5 4ES963
beljenje * lakiranje * fasade * podi
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN ' IZOLATORSTVO
•	STAVBNO KLEPARSTVO	* BREZPLAČEN OGLED
•	TESARS TVO	IN SVETOVA NJE
BRONISLAV ČANŽEKd.o.o.
PeiovjeJ % 3220 Store MU 03/577-12-3 J foc 03/$ 1 0tM9 mobitel: 047/639-337 ■HR0V5TV0. KLEPMSTVO e.poito:bronlslav.can2elc®t-l,fl
8PUO&NO CTHElAHgTVO
FVANC "AKWHC,	.FVCIiiAlJUstjfbtKUKliSi™
■ grjvlranjt. ptiianje in feKUwife stekli m aglt&l - »tunina In ?iniru raU - izdelava steklenih n jdiritikc-1,, fiVHl,	. ,;n, i. v. [(.TI
stopniičirih ogrij. krnski»! nbloi] C. L Don roti ni Ka II. 3130 Senljur W .nj3/7«ji2 9o Faki:(ljiT45llS5 rrarG.majnrani@siol.net www.majoranc.Bi
zimski vrtim rolete, raluije mVomamiki t«riioiMlsti|Sko slilli
■	oMHama raiKgi stekli
■	flliižnj slrtlj
PriviS s.p. _ Sfcvuslov Pk-ivtJSI^ik ^-tsH Oin 992-239 Sv, Lojena 30 r^^^m^HU 3312 PreLxjId ^nii* \L/ lliiSt V ^	aR BA/X usluge: ^^ prevozi ™ 15 hi» 1500 kg tllajtihje do
	
A^A m * i^Sti- PEVflKraPttJ
il I K A I A I \tffl Gorita jI 1,3000 Celje
iVTiUlin	G5M 041 757*79 .
' poikcbtuo u UREDITEV vtit akdUcn itt poilovulh prottomv:
j * IAMilitCV In udrievanje;
1 vilepiodiji in Dulnpradiji Dkriinih rutlin in cvctjia
S kartico zvestobe do 7% popusta
rtr
/tJUilVILliiE l.«Kt>
I i
TIII-.RMANA
In Uri
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: D». A. VERSlNIN tjRTOniu klvmatoloc.
FITDi D.o.o.,, Dunaiska 120 a. 1DOO Ljubi iana trj 03 /734-57-00.031 i56262;spiti: ww.htdlsi: t-raSTA: nTEVig>T-;.Nn
prodaja, roomtoSa, pr<wog_
Nunčic Frani s.p.
Dušana Kvedra 3B, 321D SenTjur
e-mail: frenk.nunck@qmail.mm
"vse ia ogrevanje, vodovod, prezračevanj«, plin"
idej* - svemvjnji ' iideliva pwiudb -prodafd -montaii
-Prt
-	loplotne irpallte ■ kokktorji
-	bajltrji
' sariar-jp obs1oječih%iMemon dimniki
Šiviljstvo KRPICAH
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel,: 03^54-13-295 ODPIftALMini: ponedeljek petek I sobota
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original krajšanje jeansa
-oženje oblačil, menjava ¿adrq.. -popravila usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
ZAPRTO
SfflMS^ DKWySfiUI	\v] IVITA-TERM
I^H^BWfTit' /f^S.	A ■	VjH OGREVANJE IN PREZFtiČeVAN JE


V
|aaga
IZVEDU VODOVODNIH IN CEHTRAINIH I NAPELJAV TER SANACUAKOPUNK I
llTMUt :' ISBUria 1»Ji ptottufe nj 34/d. Štore, gsm: 041 652 907
GSM:040 462 80« Tel./Fax.:0B3 894 £62 www.vitaterm.si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE OGREVALNI IM HLADILNI SISTEMI
J j NI LAN
ZUeSLKM MHSKA UHUTCH
MM
INFORMACIJE
111.....11 " u '-II mi......i.........
Obnova in menjava robnega traku na pohištvu
Na stanovanjski opremi, predvsem na kuhinjskih elementih in omarah, ki jih vsakodnevno dosti uporabljamo, se zgodi, da nam začne odstopali robni Irak. Z malo spretnosti lahko sami popravimo in obnovimo robove pohištva. Kolikor barv oziroma dekorjev i vernih plošč obstaja, toliko je tudi različnih barv oziroma dekorjev robnih trakov. Robne trakove lahko kupimo v vsaki prodajalni, kjer prodajajo i verne plošče.
Dobimo jih v različnih Širinah, ki so odvisne od debeline iverne plošče. V kolikor robni trak menjamo na že obstoječih policah, omarah, mizah ipd., moramo najprej odstraniti že obstoječega. Za to se odločimo navadno v primeru, ko je robni trak močno poškodovan. Pri menjavi robnega traku ga z I i kalni-kom najprej segrejemo, da lažje odstopi od podlage. Nato s tapetniškim nožem zarežemo med podlago in trakom in ju tako ločimo. S podlage nato s tapetniškim nožem a!i z dletom očislimo ostanke lepila.
pritisnemo na podlago. Pritiskamo nekaj sekund, da lepilo prime.
-	Preostanek traku, ki gleda čez rob, odstranimo s tapetniškim nožem.
-	V kolikor rob na kateri od strani ni raven, neravni ne enakomerno ob režemo s tapetniškim nožem.
-	Robove na kraju Še p obrusimo s finim brusnim papirjem.
Me glede na to, ali robni trak menjamo ali nameščamo na novo, izvedemo to na način, opisan v naslednjih korakih:
-	Na suho in očiščeno podlago postavimo nov robni trak.
-	2 likal ni kom ga segrejemo, da se lepilo na hrbtni strani robnega traku zmehča,
-	S pomočjo (lesene) kladice trak nato
"M	Servis in Trgovina ^roUljfc S gojz dnik K/Wm	
PoBHVllok«rctanili|(l [re^l Menjava pnevmatik za osebna vozila Psfltivilo alu plallSf la osebna vozila Menjava pnevmatik		Gei&rt]t 137. 3H0 tolf t Tel.: 03 / 710-3100 Mob.l 041-6$*-$$$ brefc čakalnih vrst!!!
50 TUDI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.w.o,, Krnica 33 3334 Luče ob Savinji.
E-maiL: in fc*«1 robnik, si
I

Pokličite: 03/839 OS 70 ali obiščite www.r0bnik.5i
T: 03 / 57 30 044:	M: 031 600 420
IN FO@ DOM STR EH A, SI: WWW, DOM-STR E H A ,S I
Prodaja glinenih kritin!
WALT HE R
DOM-STREHA
TftuBAFuEVA 17 3230 ŠENTJUft
s It I, .... r . . . .... I,.,
CREATON/
HAIAVNO VOOltNO " \

Te),: 03 576 23 77; F a*: 03 576 23 70
Gsm: gradbeni oddelek: 051 61 2666 Gsm: vodovodni oddelek: 051 6662 08
SPLOŠNO GRADBENIŠTVO
-	visoka mike gradnje
-	Izgradnja dvorlii, ptoinifcmr
-	tlakovanje, strojni izkopi organizacija izvedbe vbil ili projektov
JRPfNiEVA 39, 1000 LJUB LIANA
kontakt; Tone mbt; 070 716 707; daas.ogrtagmall.com
anton selič s.p
elektroinstalacije in trgovina
ulica 1!. bataljona 16a, 3230 Šentjur teb 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail; tnfo@centerselic,si
DOMO FINAL
Ivan FtOBAtERsp.
Ul. Bra;ov Jantarjev Ha
32l2Vojnik
GSM; 041 756 66«
tetefoiVrsx: D3 761 11 72 c-pošta: dDmofinalgt- i .si
Za Vas in Vaš dom vršimo:
-ieSi(itvt> ■ kroustvo
-	stavbno kiparstva
-	montažo Velux oken
-	Izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Pppblaštenl krovet» kritine:
GERARD, CREATON, TONDACH, BBAMAC, LINDAB, HOSEKHA. TEGOLA, 5-METAL, ESAL,.
gun: (Ml JM iM, «sm; 051603 579 feL C4W 71«. 6ksOWS7 71499 Mmi: brigita.buaiiaaniiSJiet
bkiu BufAitp. l/Se m rtrefio!
ftMnodnjaii mC'itaia invito kleiuiiliii iidilku tnoreinektlteAMu »57.3230inH ' www.stretia-metalko.si
ZA iZMERO IN IZDELAVO PR£DRACtlNfl NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA 2A STREHE HA GiM 041 622 385.
1*1 MOSKK d,O.O.
Nov» Cerkev 1X7, 3XOJ NOVA CERKEV/Celje
Ttlj 03/190 4« im F»»: 0J/T80 4« zl GSM: 04I/7S* M V 041/641 *4B a-nuili imskk.iKlak^iLol.iHt
IB	www.moskk.si
STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OS LAK VSE ZA DOBRO STREHO?
<Ptikk
MARJAN TERŽAN
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102CELJE Tnl.: 03f4S1-38-00, Fan: (Xy49t-3e-01
•STAHNUC V OPTIK« TnUH VAM NUDIM«;
■	STROKOVNI PHEOIED VDA ZA OČAL*
■	KVALITETNA STEKLA H OKVIRJE ZA MOntKCUStMOCMA
' STnOKOVNbPBCGi.EDZAKDNTUKmEI.Eti > KVALITETNE KONTAKTNE LEČE . CiSf*A hOHlAKtrjS LKC
■	SOftiNA OČALA FfllZNWrtm PflOIZVAJALjCEV
. LASiHBi «Himni PhKTOH i« STfuNKg 0.
DELOVNI ČAS: doiavnlfci od S OD-iS 00. sobota od 9.00-1 Z M
zumpsmm
doma t m Tajniek - Kotvšec
OMrHig /7. JOOO ČVH Oi A« !f 13
¡Mr 0J41*'4
i
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si
I I I I II I I I I M I I I I I I I I I I I I M I I I I M | I I I I | i i i i - Št. 90 - 18. november 2011 -
m i (tt n
ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI
Državna subvencija za Revoz
Novomeški Revoz, ki je v lasti Renaulta, ima ambiciozne načrte in zato potrebuje denar. Od konca leta 2013 naj bi v tej tovarni nastajala novi twingo (tako kot zdaj) in štirisedežna izvedenka smWarta. To je del dogovora, ki sta ga pred časom sklenila Renault in Daimler AG, ki ima v lasti tovarno Smart. Temu projektu je slovenska vlada namenila 45,5 milijona evrov. V prvem polnem proizvodem letu naj bi tako v Novem mestu nastalo približno 200 tisoč vozil, delavci pa naj bi delali v treh izmenah.	JK
MO
Peugeot 208
VOZILA
PRODAM
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 457
STROJI

IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Znider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
ODLIČNO ohranjen mercedes B, kovinsko rdeče barve, z dodatno opremo, prevoženih 42.000 km, prodam za 10.000 EUR. Telefon 041 867-050. 4491 FIAT brava 1,4, letnik 1999, registriran, lepo ohranjen, z zimskimi in letnimi gumami, prodam Telefon 041 209768 .	4 5 0 9
PRODAM
KUPIM
SLAMOREZNICO prodamo po ugodni ceni. Telefon 031 756-022.
4359
HITRI KREDITI
LJMöfjtntki i, 71
Uo 4.500
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 3803
TRAKTOR Zetor, Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 678-130.	p
Po 207 pride 208
Pri francoskem Peugeotu, ki je sestavni del skupine PSA s Citroenom, so bili doslej zelo zadovoljni s prodajo peugeota 207. Toda prišel je čas zamenjave, zato tovarna objavlja prve fotografije naslednika z oznako 208.
Ta bo od predhodnika sedem centimetrov krajši in centimeter nižji, bo pa v povprečju lažji kar za 110 kilogramov, vendar to ne bo šlo na račun notranje prostornosti in tudi prtljažnik bo malenkost večji. Seveda bo 208 tudi okoljsko prijaznejši, saj naj bi se emisije C02 v povprečju zmanjšale za 34 g/km. Skupaj bo avto na voljo s petimi motorji, vsaj štirje bodo opremljeni s sistemom start/stop. Omembe vredno je tudi, da naj bi bilo v avtomobil vgrajenih 25 odstotkov tako imenovanih zelenih materialov, kar naj bi še povečalo okoljsko prijaznost.	JK
Mercedes B druge generacije
Mercedes B je v programu slovite hiše iz Stuttgarta skoraj na sredini, med manjšim mercedesom A in večjim C. Zdaj tovarna predstavlja povsem novo generacijo avtomobila, ki velja za zmerno uspešnega.
Dolžina novega mercedesa B je ostala bolj ali manj nespremenjena (435 centimetrov), je pa avto za pet centimetrov nižji (155 centimetrov). Zelo ugoden je količnik zračnega upora, ki ima vrednost 0,26, kar je posledično prineslo manjšo povprečno porabo goriva in tudi manjši izpust C02. To je
Novi mercedes B
Ročna avtopralnica & polirni center
F1
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje
•	zaščita laka vozil (do 7 let)
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
še vedno petvratna kombilimuzina oziroma enoprostorec, ki bo na začetku na voljo z dvema motorjema v treh izvedbah moči. Bencinski 1,6-litrski motor enkrat ponuja 90 kW/122 KM, drugič pa 115 kW/156 KM, dizelski 1,8-litrski agregat pa ima 80kW/109 KM. Prav ta motor naj bi se dokazoval s skromno povprečno porabo 4,4 litra goriva in s povprečnim izpustom C02 v vrednosti 114 g/km. Mercedes B druge generacije ima serijsko 6-stopenjski ročni menjalnik, za doplačilo ponujajo samodejnega sedemsto-penjskega.
V Sloveniji je avto že naprodaj, računajo, da se jim bo letos posrečilo prodati približno 70 vozil, pri čemer je mercedes B druge generacije v najcenejši izvedbi na voljo za 21.600 evrov.
JK
Jeep v novih rokah
Ker je italijanski Fiat pred meseci postal večinski lastnik ameriškega Chryslerja, se je zamenjal tudi uvoznik oziroma uradni predstavnik korporaci-je Chrysler na slovenskem trgu. Po novem je to Avto Triglav, sicer prav tako uradni predstavnik korporaci-je Fiat. V sklopu Chryslerja je tudi znamenita tovarna Jeep, ki tako začenja novo pot v slovenskem tržnem prostoru.
Za začetek bodo ponujali tri jeepe, tudi doslej dokaj dobro znane in uspešne. Največji in najdražji je jeep grand cherokee, ki bo s 3,0-litrskim dizlom naprodaj za približno 49 tisoč evrov. Znameniti wrangler bo tudi v ponudbi, in sicer z 2,8-litr-skim dizelskim agregatom, pri čemer bo v krajši karo-
Jeep wrangler
serijski izvedbi stal približno 33 tisoč evrov, v daljši pa približno 36 tisoč evrov. Naslednji v ponudbi je compass, prav tako športni terenec, ki pa lahko moč prenaša zgolj na prednji kolesi, ima pa seveda tudi 4x4 pogon. Če je pod motornim pokrovom še bencinski motor, je v doma-
či garaži za najmanj 21.500 evrov.
Pri Avto Triglavu računajo, da se jim bo letos posrečilo prodati vsaj 50 jeepov, pri čemer ne pozabijo povedati, da so uradni servisi zdaj že v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru.
JK
B
Mediafin d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
Do 36 nette« na omni OD, p
PE CELJE. UL XIV. divizije 14, 3 03/425 70 00	*
Hm
POSEST
PRODAM
NA izredno lepi, sončni legi, z lepim pogledom, prodam 600 m2 zemljišča, z začetno gradnjo za vikend, možna tudi manjša hiša. Lokacija: Bodrež pri Grobelnem. Cena po dogovoru. Telefon 051 351-578.	p
V CENTRU Žalca prodam opremljen gostinski lokal, 44 m2, cena 56.000 EUR. Možnost tudi za drugo dejavnost. Telefon 041 399-484.	p
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
CELJE, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo, 127,50 m2 neto tlorisne površine, leto izgradnje 1962, prenova strehe 2006, z dvoriščem in vrtom 586 m2, elektrika (tudi trifazni tok), voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, kanalizacijski priključek na javno čistilno napravo, vse dobro vzdrževano, prodava za 138.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODDAM
NAJAMEM
VILEVALDEBEKPULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega g Znat.
življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Anton Turk
Telefon: 031324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si
STANOVANJE
PRODAM
02/2341000
Staneta Rozmana 10,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27, lOOO ljubljana
VOJNIK. Prodam poslovni prostor na Celjski cesti 14 v Vojniku, v izmeri 25,82 m2, obnovljen za trgovinsko ali sorodno dejavnost, cena 18.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ENODRUŽINSKO hišo z zemljiščem (njiva, gozd), stoji ob cesti 2 km iz Rimskih Toplic, na sončni legi, z asfaltnim dostopom, prodamo. Telefon 031 519146.	4524
DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, visoko pritličje, obnovljeno leta 2006 in garažo, 13 m2, na Otoku, na Zelenici, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 265372.	4520 CELJE, center. Dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n ŠTORE. Prodamo novo stanovanje, neto tlorisne površine 47,45 m2, v III. etaži, z balkonom in kletjo (dvigalo) in garažno mesto 12,90 m2, v I. etaži stavbe na Kovinarski ulici v Štorah, stanovanje za 58.500 EUR, garažno mesto za 6.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
OGREVAJTE DO 20% CENEJE
I pMAJE PRED VRATI, Z VGRADNJO	:
SISTEMA na jjorilcc v hllahj delavnicah oz. na vseh objektih botle stJai prihranili Jo >1 kurilnega oln jI i plini!!I
EČ KOT mm zadovoljnih kupcev,
Testiranoin patentirano v Nemčiji Neomejena uporaba in^JSnE^BE s strani proizvajalca!
LED OGLAŠEVANJE
-atraktivne lokacije
- CE, MB, NM
dr iUS d.o.o.
[AVTOOPREMA -avtokamere, - vzvratne kamere
LED dnevne luči	odkup in prodaja počitniških vozil
/ I -parkirnisenzorji	LnajMnejfc2imovanjepoatnikiivozii - vzvratna ogledala računalniške storitve
\ * - LCD vzglavniki	-spletnestrani,dokumenti,svetovanje...
PRALNI stroj, v odličnem stanju, možna dostava, prodam. Telefon 070 339204.
3382
KUPIM
ODDAM
GOSPODARSKO poslopje, 200 m2, 7 km iz Celja, smer Šentjur, oddam v najem. Telefon 041 733-288. 4485 V CENTRU Žalca oddam v najem gostinski lokal (opremljen, 44 m2). Telefon 041 399-484.	p
ZEMLJIŠČE ali kmetijo za pašo, košnjo ali njivo, Blagovna, Bukovžlak, Ljubečna, Šentjur z okolico, vzamem v najem. Telefon 051 321-925.
S 476
DVOINPOLSOBNO stanovanje na Hudinji oddam za daljše obdobje. Telefon 051 424-696.	4331
ODLIČNO urejeno stanovanje. 60 m2, na Ljubljanski cesti 27 v Celju, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 051 304606.	4458 GARSONJERO z balkonom v Celju, Nova vas, cena 250 EUR + stroški, oddam. Telefon 031 206-760 . 44 9 4 OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, 42 m2, oddam paru. Telefon 041 650737.
PRODAM
PRODAM
PETDELNO omaro in večjo računalniško mizo ugodno prodam. Telefon 031 695-144.	4443
KAVČ klip klap, rabljen 6 mesecev, prodam. Telefon 041 593-895. Š 509 ZA simbolično ceno takoj prodamo stilno pisalno mizo z mizico za tiskalnik, konferenčno mizo s 6 oblazinjenimi stoli (primerna tudi za stilno jedilnico). Prebold, telefon 031 637-788. 4536
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
r
TRAJNO gorečo peč ali večjo peč na drva kupim. Telefon 031 424-420. 4475
AKUSTIKA
D R V A
'J
;
kakšna: suha,.nacepljena (dolžina 33 cm) Šolski centeršentj^r 240 €/4 m3 05^746-2^00
TV, led/lcd, ekran 82, lg ter dvd -lg, prodam. Telefon 031 874-485 . 4477 DIATONIČNO harmoniko Melodija Mengeš, B, Es, As in pevsko ozvočenje HH England, 200 W, kompletno, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 070 263-987.	4511
kje:	,
i cena: / * informacije:
:i center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, Šentj
I

NESNICE, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana, dostava, prodam. Zbiramo naročila za koline. Telefon 031 311-476.	Š 496
DVE telički, stari 12 tednov, prodam. Telefon 041 941-452.	4466
PRAŠIČE, od 25 do 170 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 455-732.
Š 497
PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391.	4461
PRAŠIČE, od 160 do 200 kg, krmljene z domačo hrano, možen zakol pri prodajalcu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 309-101. 4481 TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5799-203. Š 501 DVA bikca simentalca, stara 3 in 5 mesecev prodamo. Telefon (03) 5739-382.
4495
SLIKOPLESKARSTVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE
KRAVO za nadaljnjo rejo ali zakol in brejo kravo prodam. Telefon 030 693-866.
Š 504
TELIČKO simentalko, staro 14 tednov in limuzin, staro 5 tednov, prodam. Telefon 041 794-267.	Š 503
KRAVO, težko 500 kg, za zakol, prodam.
Telefon 041 759-681. Š 505 TELICO simentalko, težko 270 kg, prodam. Telefon (03) 572-5236, 040 184-956.
4510
KOBILO, pasma haflinger, z dokumenti, staro 9 let, ujahano, vozno, mirno, z žrebetom, starim pol leta, že popisan in čipiran, prodam. Telefon 031 273303, (03 ) 734-7646 . 4 5 00
SßMZEBECä,
VRUNČEVA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
OBJAVLJA RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO
STROKOVNI SODELAVEC
na področju tehničnega varstva. Za prosto delovno mesto nudimo stimulativen osebni dohodek, ustvarjalno delovno okolje in možnost dodatnega usposabljanja. Od kandidatov pričakujemo:
-	izobrazbo ustrezne naravoslovno tehnične smeri,
-	strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu,
-	strokovni izpit iz požarne varnosti,
-	poznavanje dela z računalnikom in programi (AutoCad, MS Word, MS Excel, MS PowerPoint...),
-	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika.
Dodatne informacije dobite na telefonski številki 03 428 23 10 ali 041 629 478 (Milan Dobovišek).
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja.
Pisne prijave z življenjepisom in ustreznimi dokazili o izpolnjevanju v objavi zahtevanih pogojev naj kandidati posredujejo v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: KOVA, d. o. o., Teharska cesta 4, 3000 Celje.
n
n
MALI OGLASI / INFORMACIJE
oddajo poslovnega prostora v najem v Zdravstveni postaji Prebold
Ponudbe do ponedeljka,
5.12. 2011. Informacije in razpisna dokumentacija na www.prebold.com in tel.
(03) 703-64-00
TELIČKO simentalko, težko 170 kg, prodam. Telefon 031 532-444. 4523 TELIČKO šarole, približno 250 kg, prodamo ali menjamo za bika. Telefon 031 278-786.	Š 510
TELICO, pasma šarole, staro 13 mesecev, težko 350 kg, prodam. Telefon 041 633-137, (03) 5773-124, zvečer.
Š 509
BELE očiščene piščance, težke približno 1,5 do 2 kg, prodam. Telefon 031 787009.	4529 TELICO sivko, brejo 8 mesecev in bikca simentalca, težkega 130 kg, prodam. Telefon (03) 5728-475, 031 896-475.
4531
KUPIM
MLADO kravo ali telico, za nadaljnjo rejo ali zakol, kupim. Telefon 041 928-010.
Š 498
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo 647223.	Š 261 TELICO, težko od 50 do 200 kg, brez številke, lahko je črno bela, kupim. Telefon 070 864-120. 4513
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351.
4445
KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 488
TELIČKO sivko, z male kmetije, kupim. Telefon (03) 5763-258. 4480
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
PRODAM
DOBER domači mošt, 0,60 EUR/l, prodam.
Telefon 041 837-179. 4322 KRMNI krompir, koruzo v zrnju in tritikalo prodam. Telefon 041 742-334. 4411 BALE, silažne, tretje in četrte košnje, 35 EUR/kos, prodam. Telefon 051 364755.	4470 SENO v okroglih balah in silažne bale prodam. Telefon 041 233-973. 4489 OREHOVA jedrca, slivovko in vinsko žganje prodam. Telefon 031 696-120.š 506 OREHOVA jedrca, slivovko in vinsko žganje prodam. Informacije po telefonu 031 696-120. Š 506 V OKOLICI Celja prodam približno 7.000 m2 koruze na njivi za zrnje ali stroke, dostop z asfalta, cena 800 EUR. Telefon 041 620-862. 4496 SLIVOVKO, fižol v zrnju in seno v kockah ugodno prodam. Telefon 031 708-615.
Š 507
OSTALO
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
Mineva pet let, kar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stari ata, stric in tast
HENRIK ZIBRET
(2. 6. 1927 - 20. 11. 2006)
Hvala vsem, ki obujate spomin nanj, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo.
Tvoji najdražji
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/ klaftra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299.
3886
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
BUKOVA metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 493
PRAŠIČE, težke od 100 do 150 kg, možen zakol ali dostava in domači špeh, prodam. Telefon 041 928-010. Š 498 BUKOVA drva z našo dostavo prodam.
Telefon 041 976-162. 4464 PRAŠIČA, 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, 1,50 EUR/kg in ječmen, ugodno prodam. Telefon 041 857-645.
4486
BUKOVA drva, suha, 55 EUR/m, Celje, okolica, brezplačna dostava, prodam. Telefon 041 233-973. 4488
KUPIM
BUKOVE deske, suhe, kupim. Telefon 041 818-899, popoldan.
4521
EM


Izdelujemo M montiramo pohištvo po mrl (različni dekprji) ' \
Izdelujem I n prodajam masivno pohištvo zelene liiflje
Informacije: 0342.64523
Oblakova ulica 34,3000 Celje www.cri.si
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
V SPOMIN
16. novembra je minilo 10 let, kar nas je zapustil dragi sin in brat
LEOPOLD ARZENSEK ml.
iz Gorice pri Slivnici (9. 1. 1964 - 16. 11. 2001)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči njegovi domači
SUHA bukova metrska drva prodam. Telefon 030 693-866.	Š 504 »ŠPEH« domačega prašiča ter kozlička in kozo, bursko, prodam. Telefon 5740172. Š 502 BRIKETE, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179.
4522
SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p
IŠČEM žensko za skupno življenje, staro do 60 let. Telefon 041 207-097. 4324 ZASEBNI stiki Zini, Drago Lojen, Hribarjeva 13, Celje. Vsi osamljeni, ki iščejo resno zvezo, naj pokličejo 041 563-409. Za gospe ali gospodične vpis brezplačen.
4490
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, spomin nate za vedno bo ostal.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil dragi mož
JAKOB TABOR
iz Rimskih Toplic
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala govorniku in trobentaču. Iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Žalujoča žena Cecilija in ostalo sorodstvo
4468
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: razna pomoč starejšim. Telefon 070 213-218.	4515 IŠČEM delo: pomoč starejšim, čiščenje, nega, pomoč na vrtu, v okolici Šen-tjurja-Kozje. Telefon 031 300-466.
Š 508
IŠČEM delo v Celju, okolici: čiščenje, pospravljanje, likanje, druga gospodinjska dela. Telefon 041 857-309.4525
EEUHE
aslrologinja
0906430
dii
BE
www.radiocelje.com
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
ODKUPUJEMO hlodovino smreke, jelke. Lahko tudi na panju. Telefon (03) 8388516. Ivan Krančič, Trnovec 11, Rečica ob Savinji.	4516
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 4399 POLAGANJE, brušenje parketa, polaganje laminata in ostalih talnih in stenskih oblog ter soboslikarska dela. Telefon 041 522-035, Bojan Ribar, s. p., Mi-gojnice 73 a, Griže.	4474
4502
n
18513325
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil častni občan
MARJAN MARINŠEK
Njegova dela in zapuščina nam bodo v večni spomin.
Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjajo v korist postavitve stalne zbirke Marjana Marinška v Velenju.
Občina Kozje
ZAHVALA
Neusmiljena bolezen je izpustila iz rok našo drago teto
VIDO VENGUST
s Ceste talcev 44, Vojnik
Svojemu dragemu, pokojnemu soprogu Stanku se je pridružila v soboto, 12. novembra 2011, na vojniškem pokopališču.
Pogreb je bil v družinskem krogu.
Hvala vsem za darovano cvetje in sveče, za organizacijo pogreba, mašo, odpete žalostinke in odigrano Tišino.
Njeni: Darko, Vera, Lovro in Gašper
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
IVANA HORVATA
(19. 11. 1925 - 28. 10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrazili pisna in ustna soža-lja, ga številčno pospremili na njegovi zadnji poti ter nam darovali cvetje in sveče. Hvala Zvezi združenj borcev NOB, kolektivu Elektro Šentjur, g. župniku, pevcem in govornikoma za opravljen obred.
Žalujoči: žena Danica in hčerka Sonja z družino
Celje
Poročila sta se: Valerija GOLOB in Matija VUČINA, oba iz Celja.
Mozirje
Poročila sta se: Saša DE-ŠMAN in Jordan JELAŠ, oba iz Nazarja.
radiocelje
afl¿a 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
M
Življenje naše kakor zvezda blodi med jutrom in nočjo v mejäh obzorja. (Byron)
V SPOMIN
Minilo je pet let, kar nas je zapustila draga žena, mama in babica
LJUBA KRAGOLNIK
Hvala vsem, ki se je spominjate in postanete ob njenem grobu.
Mož Vili, otroci Metka, Karli in Janko ter vnuki
4503
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pra-dedka, tasta in brata
FRANCA KRAŠOVCA
iz Škofc pri Rimskih Toplicah (6. 9. 1934 - 4. 11. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali v njegov spomin in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala govorniku, gospodom župnikom, Komunali Laško in
internemu oddelku bolnišnice Celje. Pogrešali bomo tvoj smeh in vedro besedo. V naših srcih boš živel vedno z nami.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob poslednjem slovesu moje drage sestre
VALERIJE MIHELIČ
roj. Rejc iz Lok pri Mozirju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in prijazno pomoč. Posebej se zahvaljujemo g. Petru Simonitiju za ganljiv poslovilni govor ter pevcem in solistu za lepo zapeti pesmi in melodijo.
Edi Rejc z družino
Celje
Umrli so: Jožef VODIŠEK iz Laškega, 50 let, Stanislav MORI iz Celja, 71 let, Angela HREN z Rečice ob Savinji, 88 let, Jože SORGER iz Žalca, 53 let, Albert TANŠEK iz Gro-belnega, 70 let, Mihael APAT iz Celja, 70 let, Janez KOREN iz Žalca, 45 let, Borut DEI-SINGER iz Dobriše vasi, 53 let, Anton ROMIH iz Celja, 55 let, Frančišek ŠIVAVEC iz Kasaz, 82 let, Franc KRA-ŠOVEC iz Rimskih Toplic, 77 let, Marija ŠARLAH iz Šempetra v Savinjski dolini, 85 let, Hilda KLAMPFER iz Celja, 67 let, Viktor HERLAH iz Celja, 72 let, Justina CEL-
CER iz Celja, 86 let, Josipa MAČEK iz Celja, 68 let, Ka-rol KUMER iz Celja, 92 let, Marija KUČAN iz Celja, 89 let, Amalija TOPOVŠEK iz Braslovč, 91 let.
Laško
Umrla je: Amalija MA-VRIN iz Ljubljane, 88 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Rudolf MRAZ iz Predela, 77 let, Martin ŽLENDER iz Zeč pri Bučah, 59 LET, Anton VOZLIČ iz Bukovja v Babi Gori, 64 let, Olga SITER iz Celja, 74 let, Mirko JABLANOVIC iz Rogaške Slatine, 56 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Simon PUŠNIK iz Blatnega Vrha, 23 let.
Žalec
Umrli so: Ladislav KORUN iz Brega pri Polzeli, 71 let, Dominik AUBREHT iz Celja, 91 let, Ljudmila ŽOHAR iz Sv. Lovrenca, 75 let, Radovan LUKMAN iz Žalca, 78 let.
Mozirje
Umrli so: Valerija MIHE-LIČ iz Lok pri Mozirju, 81 let, Elizabeta BOŽIČ iz Nove Štifte, 79 let, Franc KOMAR iz Grušovelj, 81 let.
Velenje
Umrli so: Genovefa TAJN-ŠEK iz Gornjega Grada, 81 let, Anton KITAK iz Rogatca, 53
Vsi, ki radi jim imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi soproga, atija, dedija, tasta in brata
JOŽEFA VODIŠKA
iz Laškega (12. 11. 1951 - 6. 11. 2011)
se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Iskrena hvala za vso pomoč, vsak stisk roke, za vsako besedo v tolažbo ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vam, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, sina in očeta
ANTONA ROMIHA
iz Ulice 5. prekomorske brigade 7, Celje (13. 5. 1956 - 3. 11. 2011)
se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste z nami delili bolečino, nam pomagali, darovali cvetje in sveče, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala dr. Margareti Selič Amon in sestri Brigiti za velikodušno pomoč in prijaznost, bolnišnici Celje, zdravstvenemu domu, patronažni pomoči, reševalcem, onkološkemu oddelku ljubljanske bolnišnice, še posebej dr. Jerneju Benediktu za pomoč in velike spodbude. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Zorica, sinova Danijel in Zvonko ter mama Jožefa
Ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
HILDI
SAMEC - CERINSEK
iz Celja (17. 4. 1923 - 19. 11. 2009)
Jutri bo minilo dve leti, kar je zatisnila trudne oči draga mama, stara mama, prababica in tašča. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: sin Frici z družino, sin Rudi s hčerko Tatjano in Dordo
let, Irena MARKOVIČ iz Celja, 86 let, Jožefa VIDEMŠEK iz Velenja, 92 let, Dominik PE-JOVNIK iz Šoštanja, 66 let, Rudolf BOSILJ s Prevalj, 75 let, Marjan ROJNIK iz Žalca, 84 let, Aleš NAVOTNIK iz Dobrove pri Dravogradu, 68 let, Franc ANDREJC iz Šoštanja, 69 let, Leopolda REZONIČ-NIK iz Šoštanja, 90 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
n
4512
n
KINO
PLANET TUS
Spored od 18. 11. do 21. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Winx club - animirani film, 3D, sinh. 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 Winx club - animirani film, sinh. 12.10, 14.10, 16.10 Paranormalno 3 - grozljivka 21.40, 23.40
Trije mušketirji - akcijska pustolovščina, 3D 21.35, 23.59 Jeklena moč - akcija 18.10
Footloose - glasbena komedija 12.00, 16.00
Oropaj bogataša - akcijska komedija 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 20.40, 23.05 Tintin - animirana družinska pustolovščina, 3D 11.30, 16.20, 19.05
Tintin - animirana družinska pustolovščina
(nedelja 13.50), 16.35 Trgovci s časom - triler 18.30, 20.50, 23.10
Jutranja zarja - domišljijska romantična drama
11.35, 12.50, 14.05, 15.30, 16.30, 18.00, 19.00, 20.30, 21.30, 23.00, 23.55 Nesmrtni - akcijska pustolovščina, 3D 14.00, 18.50, 21.10, 23.30 Nesmrtni - akcijska pustolovščina 19.10
Stanje šoka - črna komedija 21.00, 23.10 LEGENDA: vsak dan
sobota, nedelja petek in sobota
PETEK in NEDELJA
18.00 in 20.00 Namišljene ljubezni
- komična drama SOBOTA
20.00 Namišljene ljubezni - komična drama
PETEK
18.00 Tintin in njegove pustolovščine:
Samorogove skrivnosti- animirana
družinska pustolovščina
19.00 Jane Eyre - drama
20.15 Jeklena moč - akcijska drama
SOBOTA
18.00 Tintin in njegove pustolovščine:
Samorogove skrivnosti- animirana
družinska pustolovščina
20.00 Jane Eyre - drama
20.30 Jeklena moč - akcijska drama
NEDELJA
16.00 Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti- animirana družinska pustolovščina 18.00 Jeklena moč - akcijska drama 20.30 Jane Eyre - drama
PETEK, 18. 11.
10.00 Celjski mladinski center
Predstavitev evropskih programov za neprofitne organizacije
delavnico vodi Sonja Majcen 16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice
18.00 Salezijansko mladinski center
Celje_
Debatni krožek
18.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec Nastop staršev in učencev
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Amiši
potopisno predavanje Andreje Rustja
18.00 Knjižnica Vojnik
Stare razglednice Vojnika
razstava 19.30 Narodni dom Celje Liszt v Celju
slavnostni koncert ob 200. letnici rojstva skladatelja Franza Liszta s pianistom Benjaminom Govžetom
19.30 Dom kulture Velenje
Ljubim te - spremeni se!
muzikal, Zeleni abonma in izven
19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje Igor Torkar: Vstajenje Jožefa Švejka
komedija v izvedbi KUD Valentina Kokalja
19.30 Osnovna šola Prevorje
Škotska
potopisno predavanje Majde Kamenšek Gajšek
19.30 SLG Celje_
D. C. Jackson: Moje bivše, moji bivši
abonma Petek večerni in izven
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Trianglov jesenski koncert
nastopajo glasbena skupina Isolda, harmonikar Zmago Štih, Frenk Funkelj
20.00 Vila Bianca Velenje_
Črt Remic trio: Miles Davis Night
koncert
21.00 Mestni kino Metropol Res Nullius (Slo)
koncert
21.00 Kavarna Nova Velenje Cover lover
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Cops on Bikes, The Fugitives, State of Fiction
koncert
21.30 Celjski mladinski center
Tribute to Red Hot Chili Peppers
koncert; nastopajo Red Hot Chili Peppers real Tribute
SOBOTA, 19. 11.
10.30 Dom kulture Velenje Cifromanija
igrana predstava; za Pikin abonma in izven
16.00 Kulturni dom Šentjur Sneguljčica
otroški abonma Jurček
17.00 SLG Celje_
Anton Pavlovič Čehov: Utva
abonma Sobota popoldanski in izven
18.00 Kulturni dom Šentjur
Izpoved Staneta Vidmarja skozi besede in pesmi
20.00 Dvorana centra Nova Velenje Jure Tori trio
koncert
20.00 Rdeča dvorana Velenje Skupina Tabu
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Rootssoul Soundsystem
Reggae night
NEDELJA, 20. 11.
10.00 Hiša mineralov Staro Velenje Nedeljska muzejska ustvarjalnica
10.00 Kartuzija Jurklošter Psalmi tišine
predstavitev dokumentarnega filma
10.00 Velenjski grad_
Nedeljska muzejska ustvarjalnica
16.00 Športna dvorana Slovenske Konjice
Ribič Pepe in Čuki
16.00 Dom krajanov Paka
Prireditev ob svetovnem dnevu otroka
17.00 Dom kulture Svoboda Griže
Duo Fantazija: Irena Zdolšek in Franja Kočnik
za citrarski abonma in izven
18.00 Celjski dom_
Udar po moško
komedija; igrata Vid Valič in Denis Avdic
18.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur
Moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev Šentjur
letni koncert ob 65-letnici delovanja zbora
PONEDELJEK, 21. 11.
17.00 Knjižnica Vojnik
Ura s pravljičarko Mileno
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Likovni salon Celje, Galerija Plev-nik - Kronkowska, Pokrajinski muzej Celje: mednarodna razstava Pripovedi v nastajanju, do 27. 11.
Muzej novejše zgodovine Celje: Nova podoba stare kolonije, do 4. 12.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. 2012
Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava Jureta Kravanje Spodnja Savinjska dolina, do 30. 11.
Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Archeo memoria, avtorja Draga Medveda, do 30. 11.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: razstava Brigite Kobe, do 3. 12.
Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Arne Hoda-lič, Barve Indije, do 30. 11.
Galerija Mercator center Celje: razstava Portreti dreves Veronike Svetina Šuler, do 6. 12.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Krajine slikarja Branka Gajšta, do 20. 11.
Galerija Velenje: grafike in slike Franka Vecchieta Samo tu lahko živim, do 17. 11.
Knjižnica Velenje: razstava Praznik Čebelice, do 20. 12.
DRUŠTVA VABIJO
PONEDELJEK, 21. 11.
16.00 Slovensko društvo Hospic Celje
Srečanje Hospic malo drugače
metoda EFT - tehnike doseganja čustvene svobode
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00
do 22.00, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks
za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail:
društvo-sos@drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija,
raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje
Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288
827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna
stran: www.institut-vir.si
Pomoč mladostnikom in staršem pri
spoprijemanju s problematiko drog in z
vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje
tel.: 03/548 60 11 ali
051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pe-tek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Raj ... z napako: Salomonovi otoki iz prve roke
potopisno predavanje s predstavitvijo knjige; predava dr. Drago Ocvirk v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Bralna značka za odrasle
gost Sandi Jurkovič (Nani Poljanec)
19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje
Orgelski nastop
nastopajo učenci orgelske šole sv. Jožefa v sodelovanju z glasbenimi šolami Celje, Šentjur in Velenje
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Nežka se moži
SNG Drama, za ponedeljkov abonma in izven
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Šarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
AVTOR MARJAN GRABNER
ZELO UGODEN OBČUTEK ZARADI ZADOVOLJITVE KAKE ŽELJE
PLOŠČA IZ VEČ SLOJEV UMETNE SNOVI
RIMSKI BOG LJUBEZNI S SVOJO PUŠČICO
ZLOBEN ČLOVEK, HUDIČ
22
PREVLEKA NA TELESU ČLOVEKA NACE ŠUMI
ALBERTO TOMBA
TUBERKULOZA VRATNIH BEZGAVK
18
JAMA ZA STROJENJE KOŽ
ŽEUKO OBRADOVIČ
NEUREJENA, STRNJENA VEČJA SKUPINA UUDI
VUUGA REKE, MEANDER
24
SOPRAr NISTKA RADOVAN
TRGOVKA S CENENIM BLAGOM
16
26
GRŠKI FILOZOF SSAMOSA
KOLESAR BONČA
NEKORI-SčENJE HLADNO OROŽJE ZA BODENJE
VERSKA SEKTA
STAR
15
ANG. NOGOMETAŠ FERDUAND IZPUŠČAJ NA KOŽI
13
SP. DEL STAVBE KOREN ŠTEVILA ŠTIRI
PODEŽEL NASELJE SNOV IZ VEČ SNOVI
11
BIVŠI MB GIGANT MERJENJE VIŠINE VODE
SLKNE-GINJAIN SVETNICA HOKEJSKI PLOŠČEK
KRPANJE 3
VRT1N-ČAST TROPSKI VHAR
10
PRITOK DONAVE V ROMUNIJI PAMETEN ČLOVEK
12
KULTURNE RASTLINE S KLASI ZNAK ZA KALCIJ
IGRAČA ¡7 Z DVEMA KOLUTOMA NA KRATKI VRVICI__
ČASTIJO GAMUS-
PROSTOR ZA PEVCE IN ORGLE V CERKVI
ROBERT REDFORD
LISTIČ
PEVSKI ZLOG
28
2 OSEBA MNOŽINE
OBROČAST KORALNI OTOK
ČAROVNO MOČJO
20
GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUČ
VEČJA SLADICA ZA ROJSTNI DAN
19
SLGRAFI-ČARKAIN SLIKARKA (ADRIANA)
25
1 TLA V
SREDNJEM i SPOLU
DRUGI	AMERIŠKA
NAJVEČJI	OBVEŠČE-GRŠK1 VALNA
OTOK	SLUŽBA
23
21
OSKAR HUDALES
17
Slovarček:
EPIKVR - grški filozof, učitelj etike; EVBOJA - drugi največji gr. otok pred v. obalo; HIDROMETRIJA - veda o merjenju višine vode; MARAZ, Adriana - slov. grafičarka in slikarka; OMOTA, Rudi - slov. filmski snemalec; SKROFULOZA - tuberkuloza vratnih bezgavk.
Nagradni razpis
1.	nagrada: tri vstopnice za kopanje na Rogaški rivieri
2.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri in vstopnici za drsališče v Mestnem parku Celje
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 24. novembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 88
Vodoravno: HLOD, LUKA, AZUR, SOL, VRTNAR, ITA, ROG, NIČE, SODBA, BOČ, KRESNIK, PREMOG, KSI, KICA, SAMOKRES, MAANEN, IDOL, ARAFAT, AKT, HEC, VDOVA, LAR,
OČINA, SERVET, SB, ZAJEDA, RAL, ILIR, ANA, IRH, ASKRI, NA ZDRAVJE, LEON, AE, AN, JA, ND, HIMALAJA, TRDILEC.
Geslo: Praznovanje svetega Martina Izid žrebanja
1. nagrado, bona za malici v gostišču Tlačan pri Starem gradu Celje in vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri,
				1		2		3		4		5		6		7					
		8		9		10		11		12		13		14		15		16			
17	18		19		20		21		22		23		24		25		26		27		28
Ime in priimek: Naslov:
Ona: Na poslovnem področju bo precej napeto, saj se boste spustili v argumentiranje z osebo, ki jo sicer spoštujete, vendar pa boste tokrat prepričani v svoj prav. To se bo na koncu tudi izkazalo!
On: Čaka vas nekaj presenetljivih spoznanj o osebi, za katero ste mislili, da jo poznate do podrobnosti, pa se bodo sedaj pokazale povsem nove lastnosti. Vsekakor boste nadvse prijetno presenečeni.
Ona: Ste na začetku zelo perspektivnega posla, zato je še najbolje, da se mu posvetite na način, kot to znate le vi. Na pomoč vam bo priskočil tudi starejši prijatelj, ki vam bo želel vrniti uslugo iz preteklosti.
On: Uspeli boste uresničiti že dolgo načrtovani cilj, ki vam bo prinesel obilico veselja, pa še materialne koristi povrhu. Svojo srečo delite s partnerko, ki vas že dolgo pogreša. Tako boste ubili dve muhi na en mah!
TEHTNICA fl
Ona: Prijeten neznanec vam bo pomagal, za plačilo pa bo zadovoljen kar z vašim nasmehom. Kdo ve, mogoče pa iz tega še nekaj bo, saj mu boste več kot naklonjeni. Vsekakor pa si boste ta teden še dolgo zapomnili.
On: Doživeli boste neprijetno presenečenje v zasebnem življenju, kjer se je celotna situacija obrnila proti vam. Toda nikar se ne skrivajte, ampak se odkrito spopadite z novonastalimi težavami. Prav ničesar še ni izgubljeno!
U^lJIMJfrM
Ona: Že dalj časa ste zelo napeti, kar vam je precej zrahljalo živce. Zato si dobro odpočijte, sprostite se in uživajte v mirnem tednu, ki je pred vami. Za delo bo še več ko preveč priložnosti.
On: Izvedeli boste nadvse pomembno novico, ki bo pojasnila marsikatero potezo vaše partnerke v preteklosti. Nikar ne bodite preveč zamerljivi, ampak poglejte celotno zadevo na pošten način.
DVOJČKA I STRELEC ^
Ona: Prisiljeni boste uporabiti ves svoj šarm in zapeljivost, da boste uspeli osvojiti srce neznanca, ki vam bo v trenutku zmešal glavo. Konec tedna bo vsekakor najprijetnejši del tega tedna.
On: Delo na določenem projektu se bo bližalo koncu, zato se boste s prijatelji odločili za manjše praznovanje, ki pa se bo konec koncev zavleklo do jutranjih ur. Obeta se vam novo poznanstvo.
Ona: Tudi vam se bo na ljubezenskem področju končno nasmehnila sreča pri tisti osebi, kjer ste bili do sedaj še vedno zavrnjeni. Tokrat bosta vendarle spoznala, da vaju veže tudi nekaj več kot pa samo bežno poznanstvo.
On: Obremenjeni boste čez vsako mero, kar vam bo šlo vse bolj na živce. Potrebno si bo privoščiti neke vrste oddih in poskrbeti tudi za kaj drugega kot pa samo garanje in pridobivanje materialnih dobrin!
Ona: Vaše želje postajajo že prav očitne, le vi se ne morete na noben način odločiti in storiti usodnega koraka. Ljubljena oseba lahko začne izgubljati potrpljenje... Zato se odločite in naredite tisto, kar je za vas najboljše.
On: Vložiti boste morali mnogo truda, da boste izboljšali trenutne odnose z okolico, saj ima vse skupaj že zelo stare korenine. Pa še nekdo vam bo pošteno nagajal in vam s tem povzročil marsikatero težavo.
KOZOROG ^
Ona: Če vam bodo trenutni majhni uspehi stopili v glavo, vas lahko takšna napaka stane uresničitve vaših velikih načrtov v prihodnosti. Samo počasi in zanesljivo, saj se lahko le na ta način pride do končnega uspeha.
On: Še naprej vam bo šlo na vseh področjih veliko bolje kot pa ljudem iz vaše okolice, pa najsi to zadeva poslovno plat ali pa ljubezen. Zvezde vam stojijo ob strani, od vas pa je odvisno, da to tudi izkoristite.
prejme: Vid Skaza, Dol pod Gojko 13, Frankolovo.
2.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri in vstopnici za drsališče v Mestnem parku Celje, prejme: Vilma Rojnik, Galicija 59a, Žalec.
3.-5.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Boštjan Rojc, Pot v Konjsko 8, Vojnik, Katja Krajnc, Cesta v Šmartno l5a, Vojnik in Danica Maček, Svetina 23a, Štore.
Ona: Stvari se lahko obrnejo le na boljše, saj slabše, kot je, skoraj ne more biti. Pozneje se boste vsemu skupaj le še smejali, zdaj pa je resnično napočil čas, da stvari vzamete v svoje roke in naredite to, kar morate.
On: Nikar se ne zapirajte vase in ne iščite odgovorov na vedno ista vprašanja, ampak se posvetite realnosti in svoji vlogi v njej. Je že tako, da je ljubezen presneto nerazumljiva stvar, zato je še najbolje, da si ne delate nepotrebnih skrbi.
DEVICA
Ona: Prijatelj vas bo precej kritiziral, vendar pa vam bo s tem želel samo najboljše. Nikar si ne zapirajte oči, ampak se soočite s svojimi pomanjkljivostmi, saj jih lahko samo na ta način začnete končno reševati.
On: O neki precej kočljivi zadevi se boste posvetovali s prijateljem, ki vam je že večkrat pomagal iz podobnih zagat. Tudi tokrat bosta skupaj našla skoraj idealno rešitev, ki vam bo prinesla kar precejšnje denarce.
VODNAR
Ona: Enkratna priložnost se vam obeta predvsem pri vašem konjičku. Končno bi lahko iz njega iztržili nekaj več kot le zadovoljstvo. Poskusite sesti s partnerjem in se pomeniti o težavah, ki vas mučijo - ne bo vam škodilo!
On: Čeprav bo vse skupaj kazalo na popolno polomijo, pa boste iz celotne ljubezenske avanture potegnili kar največ, predvsem pa kopico izkušenj za prihodnost. Nikar ne izpustite ugodne priložnosti za lahek zaslužek.
Ona: Zakaj bi se vse življenje mučili in si prizadevali na bolje? Umirite se in uživajte sadove svojega dela. Nekdo vam bo pri tem rade volje pomagal, pa tudi vi boste v tem druženju našli marsikaj prijetnega.
On: Partnerka se vam bo kar nekako izmikala, vendar pa je resnica ta, da vam s prijatelji pripravlja prijetno presenečenje. Pustite jim njihovo veselje, saj boste na koncu ravno zaradi tega še bolj presenečeni.
KULAM^KU. C t h. (L K
RUMENA STRAN
Kje je trava?

Martinovanje brez pravih Šmarčanov pač nikoli ne mine. Sicer smo mogoče katerega od domačinov zgrešili med številnimi kandidati, ki so nazdravljali z vsemi povprek, ampak v množici Podgorškov smo ujeli tudi Petra Podgorška (levo), sicer ravnatelja OŠ Rečica ob Savinji. Saj veste, mediacija ...
Šmartno v sliki in besedi
»Vesel sem, da županov, direktorjev, ravnateljev in otrok ni bilo treba o pomenu akcije posebej prepričevati. Z velikim veseljem so zavihali rokave in se akciji pridružili kar z lopatami,« so v sporočilu za javnost obveščali v velenjski ljudski univerzi, kjer so se lotili projekta Sadni gozd. Verjetno jim je bil navdih mojstrski kop šmarskega župana Alojza Podgorška, ki se je lopatnih opravkov lotil pod budnim očesom ravnatelja OŠ Šmartno ob Paki Boja Jurasa.
Ko smo že ravno pri Podgorškovih ... Še enega, pa še spet Petra povrh, smo srečali v Šmartnem. In tudi pridno pokušali pečen kostanj in druge dobrote. Sploh pope-čen kruh in zaseko, ki sta še najbolj »potunkala« Martinove dobrote. Zakaj se je Peter znašel na sliki ne povemo, zagotovo pa ga kot enega boljših šmarskih vratarjev bolje poznajo ljubitelji nogometa. Tako, mimogrede, kolikor smo uspeli razvozlati, so vsi trije Podgorški bolj v daljni »žlahti«.
US, Foto: GrupA
Celjski baritonist Boštjan Korošec je predstavil videospot za pesem Kje je tista trava. Zimze-lenčka je napisal Mojmir Sepe, prvič pa ga je na Opatijskem festivalu davnega leta 1978 zapela njegova soproga Majda. Ob slavnostnem koncertu Barbare Celjske sta se o sodobnejši preobleki te pesmi naklepetala avtor in izvajalec. Le tega nismo utegnili izvedeti, za kakšno travo je šlo (parafrazirano po Klemenu Slakonji), pa tudi čas za njeno setev ni najbolj primeren.
POP, foto: GrupA
Od pevke do vinske kraljice
Bukovčanka Špela Žafran, nekdanja članica Ansambla Unikat, se bo ponovno veliko pojavljala v javnosti. Postala je namreč vinska kraljica Svete Helene. Med njenimi obveznostmi bo predvsem promocija kraja in celotne občine Šentjur. Ker imajo doma vinograd, pa Špela, kot je dokazala ob razglasitvi, veliko ve tudi o vinski kulturi in tradiciji. Poudarja, da je bistvo vina v njegovi kakovosti in ne količini. Novopečeni vinski kraljici je lento predal znan šentjurski gostinec in podjetnik ter predsednik Društva Sveta Helena Franci Žurej ml. (levo).
AD
Foto: GrupA
Nosijo srečo
Na koncertu Barbare Celjske so se pred objektiv postavili tudi Monika Pučelj, Ivo Umek in Mojca Krajnc. Vsi, vsak na svoj način nosijo srečo. Monika z imenitnim vokalom, Ivo Umek rad pomaga mladim izvajalcem, da pridejo do prvih profesionalnih posnetkov, Mojca, ki jo ljubkovalno kličejo kar Mojčika, pa še vedno »nosi« srečo na žrebanjih lota.
POP, foto: GrupA
OVI TEDNIK IN RADIO CELJE
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uehhe vn male cjodpodmj
o di ni e!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
e
a> s. £ o
S3
is .£ | ¿1
^Kukaribe bubue iloueni ffočpodinj
/jmS
i • I
i	IN
i a	0
i £	"S*
	s
1 w 1 M	*
i t 1 <0	
Bi !*,	s B |
Informacije: 03/4225-100
n .E
9i J5
1
s
e
S
«a 1
a) u
E S
e M :