PoStnina plačana v crotovini utoLXii m nt V UuMIoni. v peteh 22 novembra 1929. Ceno Din r- Iihaja v&ak dan popoldne, izvzemJH ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit £ Din 2.—, do 100 vret Din 250, vezji ineerati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovora. In eratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Avstrijski „Heimwehr" na umiku Energičen nastop dr. Schobra - Vsi resni avstrijski listi proti prevratnim namenom legiti- nristov V ff^ Dunaj, 22. novembra. Zvezni kancelar dr. Schober je voditelje »Heimwehra« obvestil na energičen način, da mora prenehati taktika večnih groženj s prevrati, da bi mogla Avstrija končno vendarle priti do mira in da se bodo mogla nadaljevati v parlamentu nujna gospodarska dela. Po dvodnevnih posvetovanjih na Dunaju so voditelji »Heimwehra« tudi prišli do spoznanja, da bi se poizkus prevrata v Avstriji končal brez uspeha inz velikim polomom. Zaradi tega so nastopili umik. Sklep voditeljev »Heimwehra« torej pomeni, da se bo ustavna reforma v Avstriji rešila na kompromisen način in da se bo obvarovala zakonitost v vseh javnih zadevah. Prihodnja naloga vlade dr. Schobra pa bo izvedba razorožitve oboroženih formacij v Avstriji. Dunaj, 21. novembra. Pisanje m odkritja jugoslovenskega tiska fn dela dunajskega tiska, je izzvalo bivšega avstrijskega generala SaTkotića, da je stopil m svoje rezerve m objavil v »Reichsposti« z dne 19. t. m-članek, s katerim skuša braniti svoje stališče z izredno značilnimi argumenti. Bivši avstro^ogrski general Sarkotić potrjuje v >Re>chs posti« že večkrat ugotovljeno dejstvo, da ta list popolnoma odpira svoje stolpce Hahsbirrgovcem in »hrvatskim« emu grantom, ki ž njimi sodelujejo. Pisanje ju-goslovenskega tiska, kakor tudi dela dunajskega tiska v zvezi z akcijo »Hermwehra«, Habsburgovcev ter takozvane hrvatske emi* gracije, je postalo senzacija svetovnega tiska in na Dunaju bivajočih inozemskih tlopisnikov. Sedaj se jc pokazalo, kaj se je skrivalo za akcijo »Heim\vehra«. Na Dunaju se smatra, da je članek generala Sar-kotića v »Reichsposti« samo potrdilo onega, kar so prinašali jug osi o venski listi, opi* sujoč v popolnoma objektivni luči dogodke v inozemstvu. Dunajski tisk sedaj, ko je podal izzvani Sarkotić svojo izjavo, se bolj ruipa-da »ReicHsposto«. Ogromna večina avstrijskega naroda se energično obrača proti Sarkotiću in njegovim pajdašem. Tako piše »Die Stunde«, da jc Sarkotić seda-j javno pokazal, da je legitimist, da jc bil v *HeimwehruDie Stundec napada Sarkotica, izjavljajoč, da ne potrebuje Dunaj legitimietov Sarkoticeve vrste, ki si je na nesrečo izbral prav to mesto za poslednje dni svojega življenja. List zahteva, naj se ta 6tvar po-vsfm razčisti. Trpba je popolnoma odstraniti vtis. da je Dunaj središče vseh mogočih zarot in intrig, ki imajo svoje niti in evoje početke v davno pretekMh časih. Lifit napada Seipla in njegove politične sotrud-nike in opozarja, kako docela nasprotno je vsem tem dogodkom stališče angleške politike. V Angliji gledajo 6 skrbjo na vse te intrige, ki se vrše na Dunaju na račun sosednih držav. List opozarja »Heimwehr<, naj ne naseda onim, ki hočejo oživotvoriti nekdanjo Avstrijo in ustvariti nekako katoliško državno unijo, obstoječo iz današnje Avstrije in iz delov sosednih držav. Te bedaste ideje so tako nemogoče, da jih celo razumni Seipel ne more gojiti. Jugoslavija pravi »Die Stundec, je bila naša dobra odjem alka, a nastopa naenkrat s težkimi obtožbami in to vse zato, ker v naši sredi živeči general Sarkotić in njegovi pajdaši še vedno verujejo, da bodo mogli obrniti tok svetovne zgodovine. Pod naslovom »Ni treba nervozuoetic objavlja »Wiener AUgemenine Zeitungc najprej izjavo, ki jo je dal zvezni kancler Schober nekemu pariškemu listu. Šef avstrijske vlade pravi, da je reforma ustave zagotovljena in da bo red v republiki na vsak način zasiguran. V nadaljnem objavlja list izjavo poslanca Kunschaka, ki pravi, da zlorabljajo »Heimwehr< nekateri neodgovorni elementi in profeeijonalni pučisti v svrho, ki se ne more identificirati s cilji >Heimwehxar. Na podlagi teh izjav ugotavlja >Wiener Allgemeine Zeitungc, da bo kljub vsem težkočam prišlo do normalnih odnosajev med konzervativni in delavskimi skupinami, ki bodo skupno prevzele odgovornost za pobijanje puetok« <*Čin in eksperimentov v politične svrhe, za katere v Avstriji ni mesta. V etačajn resnih posGrusov bi se jasno poka^aKs da stoji za njimi le Četa plačancev, «ie pa morda narodna vojska. Generali državi ionske vojne bi ostali kmalu izolirani. Kratkom alo ni razloga za nobeno nervozo. Kakor se vidi iz vsega tega, bodo kmalu postala vroča tla vsem onim prevratnikom, ki delajo za puč v Avstriji, kakor tudi onim, ki delajo proti državam, iz katerih so prišli, računajoč, da je Dunaj Se vedno črnožolta cesarska prestolnica, v kateri bodo mogli delati, kar se jim bo zazdelo. Vlada CSR brez z Nemci aH njih? Kombinacija o osnovanju čiste češkoslovaške vladne kbaBrfje propadla? — V novi vladi bi bili zastopani tudi inemSki agrara in socialni demokrati » Praga, 22. novembra. Po zadnjih vesteh je uspelo odvrniti merodajne politične kroge od sestave čisto češke vladne koalicije. Glavno zaslugo za to pripisujejo predsedniku republike Ma-saryku, ki je včeraj popoldne sprejel ministrskega predsednika U držala ter imel z njim večurni razgovor. Čeprav se še ni popolnoma opustila misel vsenarodne vlade, se razpravlja sedaj o novih kombinacijah, ki imajo za cilj velik koncentracijski kabinet, v katerem bi bili zastopanj tudi nemški socialni demokrati in nemški agrarci. Češki politiki so včeraj poudarjali, da Nemci ne bodo prikrajšani, čeprav bi morda prišlo do vsenarodne Češke vlade. Na češki strani se v tem primeru predstavlja razvoj stvari na tak način, da bi se Nemcem kot odškodnino za to, da ne bi bali zastopani v vladi, dale večje nacijonalne koncesije, vendar pa ni misliti, da bi se Nemci zadovoljili s takimi obljubami. Tudi možnost tako zvane rdeče -zelene koalicije, ki bi obstojala iz čeških agrarcev in socialnih demokratov ter iz nemških agrarcev in socialnih demokratov, se je obravnavala pri včerajšnjih pogajanjih. Predsednik Masa-ryk je baje izrazil željo, naj bi se sestava vlade pospešila. Upa se, da bo kabinet sestavljen prihodnje dni. Prva seja poslanske zbornice bi se v tem primeru vršila 28. novembra. Praga, 22. novembra. Ministrski predsednik Udržal je včeraj nadaljeval svoja pogajanja z voditelji strank o sestavi nove večine. Kot zastopnika nemških a-grarcev je sprejel] ministra Spino. »Prager Presse« izraža ob tej priliki svoje mnenje, da vsenarodna koalicija sploh ne pride več v poštev. Praga, 22. novembra, AA_ Slovaška ljudska stranka si še nadalje prizadeva priti v novo vladno kombinacijo. Khcb poslancev in senatorjev Hlinkove stranke je ostavrl v Pragi poslanca Laba j a, da se pogaja a predsednikom ministrskega sveta Udržalom in z ostalimi strankami večine. Klub je dal poslancu Laba ju v to svrho potrebna navodila. Odločitev o vstopu Hlinkove stranke v vi ado še ni padla. Posaarsko vprašanje v f rancoskem parlamentu Briand izjavlja, da je saarsko vprašanje ioskSgačiio nemško- franooska zadeva — Pariz, 22. novembra. Na koncu včerajšnje seje zbornice je prišlo pri določitvi roka za razpravo interpelacij o saarskem vprašam ju do živahne debate, pri kateri je ministrski predsednik Tardieu postavil vprašanje zaoipa-nja. Tardieu je zahtevat naj se interpelacije odsode do trearmtka, ko bo zbornica pričela razpravo o proraču- nu zunanjega rmnistrstva. Zunanji minister Briand je Izjavil, da ne odgovarja resnici, da je francoska vlada pripravljena brezpogojno odreči se saarskega ozemlja. Že večkrat je po-vdarjal da je saarsko vprašanje tz-1d'>aCHo nemško-franooska -zadeva, o kateri se ne more razpravljati v okviru haaške konference. Znanstveno proučevanje manjšinskih vprašanj — Praga, 22. novembra. AA. Tu 'je bito ustanovljeno češkoslovaško društvo za proučevanje manjšinskih vprašanj. Za predsednika je i>y iz vodjem birvši oiiimsrtea- Ktofoa, Društivo bo proroSevato vprašanja, ki * so v zvezi z irvifie- pol un* ETOnilJ v?i zvonovi in tulil*- r*irenr- v tvorn r:)M. "/.a pol ure je bil ves promet ustavljen. V ol» zbralo pn i stanovanjem finančnega komisarja l) rušiva narodov, kjer so 15 minut ostali v popolnr*m molku, da tako demonstrirajo proti repnracijam. Sofija, 22. novembra. A A. Bolgarska agencija poroča: Včerajšnji dan jc potekel v miru. Obrati in tvornice so popoldne prekinili delo za pol ure. Med tem časom so avtomobili razdeljevali po glavnih ulicah letake z resolucijo protestnega shoda proti reparacijskim bremenom. Navzlic policijski prepovedi se je zbrala na trgu pred katc* dralo velika množica. Predsednik so-fiiske občine, Vazov, je raztolinačil množici ukre* pe policije in povelja, ki jih je prejela z višjega mesta, ter pozval prisotne, na i se mirno razkfejo. Manifestantje so pozivu takoj sledili. Inozemstvo o pogajanjih v Sofiji - fugoslovensko prijateljstvo je pogoj za balkanski sporazum London, 22. novembra. AA. »Near East« poroča o jugoslovensko-bolgarsk i konferenci v Sofiji in ugotavlja, da jc ž njo podana možnost ugodne rešitve vseh vprašanj med Bolgarsko in Jugoslavijo. Ne gre samo za vprašanje dvolastniških posestev; konferenca se bavi tudi z drugimi vprašanji Za« rvimrvo je, da je bolgarska vlada sedaj pn pravljena pogajati ae o vseh teh vprašanjih x Jugoslavijo, čeprav do nedavnega še ni hotel* ničesar čuti o kakih pogajanjih. AJi je torej bolgarska vlada izpremenila svoje stališče, aH pa je Jugoslavija ublažila svoje zafeteve. Beograd, 27. novembra. »Mesager Po-lonais«, glasilo poljske vlade, izraža upanju da se bodo sedaj popravili odnosan med Bolgarsko in Jugoslavijo, in da se bodo na prijateljski način likvidirala še obstoječa sporna vprašanja. Problem odnosa j cv med Bolgarsko in Jugoslavijo ne interesira aacoo beograjske in sofijske vlade, temveč vas balkanske in tudi vse druge narode, ki šele, da bi se ohranil splošni mir. Bolgarsko" jugoslavensko prijateljstvo je glavni pogoj za balkanski sporazum, o katerem se je davno govorilo na kongresu Atenah. Zarota za osamosvojitev Ukrajine V Ukrajini so sovjetske oblasti izsledile pTotirevoluc$0(narno organizacijo, Id je hotela osnovati samostojno ukrajinsko državo Moskva, 22. novembra. Kakor javlja »Tass«, je državna politična uprava Ukrajine odkrila protirevolucijonarno organizacijo, ki je osumljena, da je hotela zrušiti sovjete ter pretvoriti Ukrajino v meščansko državo pod nad* zorstvom neke sosedne države. Organizacija je bila baje v zvezi s Peiljurovo centralo na Poljskem ter z nekaterimi zastopniki tujih držav v Ukrajini. — Voditelji in člani organizacije so bili aretirani ter bodo v kratkem sojeni pred vrhovnim sodiščem Ukrajine. * Varšava, 22- novembra. AA. »Pat< poroča: Snočj ob 17. so ukrajinski dijaki v Lwowu demonstrirali pred sovjetskim konzulatom radi razmer v Ukrajini in preganjanja Ukrajincev. Sovjetski konznl je Nova ureditev zdravniških izpahi več strelov iz revolverja. Policiia je kmalu za tem razpršila demonstrante in pozvala konzula, naj pojasni, zakaj Ja streljal. zbornic Beograd, 22. novembra. Današnje »Sruž* bene Novine« objavljajo odredbo ministra za socijalno politiko in narodnega zdravja, po kateri se vzpostavlja 10 zdravniških zbornic, ki sicer v Beogradu za mesta Beograd, Zemun in PaoČevo, ostalih devet pa na sedežih banovinskih uprav, za dravsko banovino v Ljubljani. Člani teh zbornic morajo biti vsi zdravniki na ozemlju posameznih banovin. Odbora zdravniških zbornic v Ljubljani in v Zagrebu s svojim disciplinskim sodiSčem bosta še nadalje rzvr; sevala svoje posle do poteka njune redne funkcijske dobe, ker se področje teh dveh zbornic v gktvnem strinja z ozemljem drav« ske in savske banovine. Člani ostalih dosedanjih adravniSkm zbornic se bodo morali razporediti po novi razdelitvi področij zdVaflpnnBciJi zbornte. Iz policijske kronike Ljubljana, 22- novembra. Drastičen primer, kako sredo kolesa iz rok v roke, j t bfl davi na policiji. Tam je namreč prijavil ključavničar Ivan Gever, stanujoč v Vosnjakovi ulici 7. da je te dni opazil pri delavcu Ivanu R., zaposlenemu pri kopanju kanala na Dunajski cesti, da ima njegovo kolo, ki mu je bilo pred letom dni ukradeno izpred gostilne »Novi svet«. Spoznal ga je po predstavi in vilicah, čeprav sta bili kolesi zamenjeni in kolo prebarvano. Policija je delavca zaslišala in mož je priznal, da je kolo kupil pred 14 dnevi od delavca Mirka M- za 230 Din- Policija je zaslišala tudi Mirka, ki je zopet izpovedal, da ga je kupil od Venclja L, ki flfc *C OS, DMV DOGODI CDDfl ▼ flKDUHSKI delavnici Mirka M. na Jezici- Mirko, ki je pred 3 meseci odpotoval v Argentino, je v svoji delavnici kolesa demontiral, zamenjal posamne dele, jm nadomestil z drusimi in prebarval, tako da kolesa ni bilo rnosoce spoznati. Zdi se, da mu je ta kupčija dobro nesla, da pa so mu končno postala tla prevroča in jo je raje pobrisal v Ar^ntino. Kolo je policija zaplenila in ga bo vrnila lastniku. Včeraj ponoči so v hlevu gostilničarja Mihe Majcna na Ižanski cesti |« ogledovali v hlevu konie konjski gonjač France Bivic iz St. Vida, njegov prijatelj Ton^i Erlach ter Alojzij Bregar in Josip Gove* kar, oba hlapca. V hlevu je med njimi nenadoma nastal prepir. Bregar in Govekar sta zapustila hlev, na dvorišču na je eden pograbil ročico ter je z vso silo treščil v vrata. V tem hipu je Bivic stopil iz hleva- Ročica ga je zadela v obraz, mu izbila dva zoba, prebila spodn:o ustnico in za precej težko poškodovala. Bregar in GovekU sta se morala za svoje junaStvo zagovarjat; na policiji, zagovarjala pa ste se, da se bala, da ju ostala dva napadete, Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsrterdom 22 70, Bet'i :.;.5n:s. Bruselj 7.9014, BwJnmr<Š!j Ml Wj (0^.501, Ci>r:h 1094.4—1097.4 (1095.9). D-tiaj 742.73— 795.75 (794-25), Londofl 275.01-C75.M C75.41\ Newyork 56.37, Pariz 222 27. Pr—a IfM*, T- : 2v5.64. ZAGREBŠKA PRRDBORZA Derize. London 275.40, Newyork Tib^, Pariz 222.25, Milan Curin lOMJOt, Berlin 1350.50. Dunaj 794.oo Prasrn IŠJ 4.*i INOZEMSKE BORZE. Cndh. London 25.13, Neuvork 515.35. Pu- » 20-285, Milan 26.976, Madrid 71.60, BerJ.n UMI. Dunaj 72.49. Beograd 9.127, Pragu 15.275. 1kil/025, fcJMtl 90*3, Sefti 3,72. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. novembra 1909. Glasbena Matica priredi v Pariza 5 koncertov Zborovodja g. Polič o programa in potu Matice t Francko kopači in morajo dokazati, da so brez dela, ker takta, ki imajo tukaj koflekaj saalaika, se godi t domovini bolje kakor v Nemčiji ali kje drafotL Redarji no obljubili, dn prineeo potrdile, da no brca nastanka na dn so sposobni sn dem r Ljubljana, 22. novembra. Jutri ob 8.26 »večer odpotuje % monakovekim brzov Jakom 80 Članov pevskega zbora Glasbene Matice pod vodstvom zborovodje, opernega ravnatelja g. Mirka Poliča na lSdnevno turnejo po Franciji. Pevalri zbor je imel prvotno na programu 12 koncertov, med njimi koncerte za naše rojake-izseljence v Leneu, Merlebacbu in A um etru. Ker je pozdravila francoska javnost francosko turnejo Glasbene Matice z velikim oavdu Banjom, je pričakovati, dn se bo število koncertov §e dvignilo. Sa mo v Parizu hočejo prirediti namesto projektiranih dveh kar pet koncertov. Zborovodja g. Polic je izjavil o programu in o pomenu turneje Glasbene Matice v Francijo našemu uredniku: Vselej, kadar me kdo vpraša, zakaj gre Matica v Francijo, se spomnim na zgodbico slovenskega literata, ki je hotel nekemu Parižanu pojasniti odkod je doma, kje prebivajo Slovenci in kaj so. Ko mu po daljnem naporu to vendar ni uspelo, sta se oba gjSdistPl v tom, da je pravzaprav težko in skorajda nemogoče, da bi celo naobraienec poznal vsak narodič — Azije! Mnogo bolje ne menda tudi ni odrezal angleški ministr-nki predsednik Maodonald, Ki je združil OnSkoelovaško in Jugoslavijo v eno: Ceho-alavijo. ČJe se vprašamo, kaj smo pravzaprav storili doslej, da nas svet spozna, moramo iskreno priznati: malo, zelo malo; in Se to, no storili le posamezniki. Do nekake organizirane akcije (kot na pr. na Češkem) se nismo znali in mogli povzpeti. Odkritje Sirskega spomenika je bil prvi odločnejši korak naprej v tem pogledu; pohod Matice sa Francosko naj bi bil drugi I Ali bomo «in«ni vzdržati tudi nadalje tempo? Če bomo, postane Ilirija vendar enkrat v Vodnikovem duhu >£vropin prstane; če ne, pa se zopet pogreznemo v temo Azije. In to po lastni krivdi! Matica bo izvajala na svoji turneji program jugoslovanskih komponistov, v pre-tesni meri in v prvi vrsti seveda slovenskih. Pri izbiri je bil odločilen princip, da se vnamejo v pošte v le zrela dela trajne in resnične vrednosti. Eksperimentov in poskusov se ni moglo vpoštevati, ker ima turneja sicer propagandni karakter, toda splošno nacionalni, ter se je dosledno temu moralo izbrati dela, ki reprezentirajo faktični niveau nase glasbene produkcije in reprodukcije. Seveda ni bilo mogoče postaviti na program vseh del, ki bi to zaslužila: m to tudi iz raznih tehničnih razlogov. Kot podlaga sta služila koncertna pro- grama Matioc • oanfce in potjtka tujrnsje, ki sta »e v vsakem pogleda dobro abonma, in ki sta bila dovolj reprezentativna. Program se deli v dva dnin; v prvi, ki cbasfs umetno pesem (Petalin-Gallus, Lajovie, Gotovac, Stolcer-Slavenaki ln Adamič) ln dragi, ki prinaša jugoslovanske narodne pesmi t rasnih obdelavah. Po večini je program naštudiral ravnatelj M. Hubad in mene je doletela nelahka naloga, da prevzamem njegovo profinjeno J in premišljeno interpretacijo, polno subjektivnih in individualnih niana. Le nekatere pesmi sem mogel študirati a zborom od začetka. Obžalujem, da je priljubljenemu in zaslužnemu mojstru danes še nemogoče voditi svoj zbor do novih uspehov in zmag; in želim, da bi v doglednem času to mogel in smel storiti v korist zboru in stoveneki pesmi. Pevski zbor Glasbene Matice sem prevzel koncem januarja t 1. in vam lahko : trjujem, da nisem nikjer videl toliko prisrčnosti in neprisiljenega drugarstva, obenem pa resnosti in umetniške discipliniranosti. S takim ansamblom je pravo veselje delati in vsak muzik je lahko vesel ter si more šteti le v Čast, ako sme i njim sodelovali. Povsod se čuti smotreno organi-zatomo delo decenijev, svetla tradicija in močna roka vstvaritelja in mojstra te umetniške edinke. 2elim si le, da bi mogel ohraniti vse te odlične kvalitete, ki krasijo Matičen zbor in ž njim doseči vsaj približno iste vtise, ki jih je povsod zapuščal pod vodstvom ravnatelja Hubada. Potrebno pa je tudi, da 6e postavimo, kajti to bo prvič, kar se začuje slovenska pesem in slovenska beseda na francoskih tleh. Sodeč po poročilih nas francoska javnost pričakuje z resničnim zanimanjem za kar je dovolj jasno merilo naraščanje števila nastopov v Parizu, ki so se dvignili od dveh projektiranih kar na pet! Najvažnejši so seveda nastopi v Parizu (posebno na Sorbonni) in v Genevi, kjer zapojemo pred najširšim mednarodnim forumom; prav tako značilni in važni pa obetajo postati nastopi v naših izseljen išk i h centrih, kjer nas že nestrpno pričakujejo. Tehnična stran in aranžma turneja je v sigurnih in izkušenih rokah ravnatelja K. Mahkote, ki je že pri turnejah po Češkem in Poljskem, kakor tudi pri turnejah ljubljanske opere po naši državi dokazal svoje redke sposobnosti. Upam in prepričan sem, da spremljajo na tej turneji zbor Glasbene Matice simpatije in dobre želje ne samo Ljubljane, temveč celega jugoslovanskega življa, ker je na dlani, kake in kolikšne koristi lahko nastanejo za celo državo iz srečne afirmacije našega zbora pred tujim in velikim svetom Komaj no ti delavci odett, je venozni kmet in se predstavil za Antona MSkoliča m Želi-molj. PntOgni! js is isps dopisnico ameriškega ■ milita v Zagrebu, ki mu sporoča, dn to mu prizna ameriško državljanstvo, ker Je bil v Ameriki rojen, in da dobi ameriški potni list, če prinese potrdilo sraskega glavarstva, da dobi odhodni vizom. — Kaj torej želite od mene? ga je vprašal inaeljeoiflrJ nadzornik. — Prosim intervencije, da dobim od glavarstva potrdilo, ki ga zahteva ameriški končni — Zakaj ga vam pa ne dn? — Ne vem. Izgovarjajo se, da moram se odslužiti vojaški rok. Služil sem že dvakrat po 13 dni, a so me spoznali za nesposobnega. Izseljenixki nadzornik ga je poučil, kako naj napravi prošnjo na glavarstvo in mu je zabičU, naj mu potem prinese rešitev na vpogled. — k. Izseljeniški urad pod bansko npravo Važne intervencije, ki jžh Trši dan za dnem t prid našim ljudem Ljubljana, 22. novembra. v* zavesti, da moramo naše čitatelje obvestiti, če uraduje oblastni izseljeniški urad tudi pod bansko upravo, se je zfflasil naš urednik v tem uradu in ga je našel še v polnem delovanju. — Naročeno mi je, naj vodim izseljeniški urad v isti smeri kakor dosedaj, je rekel izseljeniški nadzornik g. F i n k. Vsak-kdo, ki se obrne na urad, mora dobiti točna pojasnila in zaščito v izseljeniških zadevah. Vdora, ki prejme 4000 dolarjev odškodnine V uradu se je mudila vdova Marija Se-verjeva z Bojanovega vraa pri Muljavi, ki jo je izseljeniški nadzornik obvestil, da ji je priznala družba The Workmens Compen-sations Board v Toronti v iKanadi za smrtno ponesrečenega moža 1500 dolarjev odškodnine. Naš urednik se je o tej zadevi informiral in je zvedel, da je oblastni izseljeniški urad zbral vse potrebne listine, sestavil zapisnik in ga dal prevesti v angleščino, nakar je zbrani materijal poslal po izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu na The Workmeno Compensations Board v Toronto. Severjeva ni imela pri tem prav nobenih pravdnih stroškov. Izseljeniški urad je pred meseci tudi iz-posloval, da je Slovenska narodna podporna jednota nakazala Severjevi zavarovalnino v znesku 600 dolarjev, ki so ii bili izplačani 1. julija t. I. po ljubljanski Zadružni banki. Zanimivo je, da je bil smrtno ponesrečeni Alojzij Sever zavarovan še pri neki tuji zavarovalnici za 2600 dolarjev-To neznano zavarovalnico je že iskal izseljeniški urad po svojia zaupnikih v Ameriki. Danes je nenadoma prejel od izseli e-niškega kormsarijata v Zagrebu obvestilo, da ie Severjevi že nakazana zavarovalnina 2500 dolarjev, v naši valuti 141.583 Din, ki jih sprejme pri okrajnem sodišču v Višnji gori Odškodnina po ubitem Pavki Koscu Veselega in zadovoljnega obraza je odšla Marija Severjeva, vstopilo pa je kmet-sko dekle, živih oči in lepega obraza. — Gospod nadzornik, mojega brata Pavla Kosca je v neki tovarni v Cordobi t Argentiniji ubil električni tok. Moja 61-leata mati Frančiška Kosec iz Dobe nega pri Kamniku bi marala dobiti po ponesrečenem sinu odškodnino, a ne dobi od nobene uradne strani odgovora. Brat Fr*nce Kosec, ki je tudi v Argentiniji, je pisal, da odškodnino mati mora dobiti samo da se pravilno intervenira na argentinskem sodišču. Izseljeniški nadzornik g. Fmk je poiskal zadevni spis in ji dal naslednje pojasnilo: — Vaša mati je najprvo osebno prosila rzselienlškj komisarijat v Zagrebu intervencije. Komisarijat je nato 6. maja t L sporočil izseljen išk emu uradu, da je zadevo poslal v nadaljnje poslovanje našemu generalnemu konzulatu v Buenos Airesu. Oblastni izseljeniški urad je v vaša zadevi že dvakrat interveniral pri izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu in tudi našega poslanika v Buenos Airesu je 25. septembra t L prosil intervencije. Treba je počakati še nekaj časa, če pa po preteku 14 dni Se ne bo odgovora, bomo ponovno intervenirali. Amerikanec iz Grahovega pri Cerknici Takoj nato je vstopil France Svigelj iz Grahovega pri Cerknici in začel s tresočim glasom pripovedovati, da živi že od leta 1912. v Clevelandu, kjer zaeluži dnevno 5 dolarjev. V Grahovem ima posestvo, na katerem gospodari žena skupaj z njegovimi starši, če bi hotel, bi si že lahko pridobil ameriško državljanstvo. L. 1922 je prišel na kratek oddih v domovino, letos meseca junija pa že zopet Pri našem konzulatu v Newyorku so mu izstavili potni list za eno leto, prejel pa je tudi ameriški permit za vrnitev, še malo ni pomislil, da ga bo pri vrnitvi kdo oviral Ko je hotel odpotovati, so ga poslali na vojni okrug, češ da mora poprej urediti svojo vojaščino. Izseljeniški nadzornik ga je toiaail, da je vse res, kar je povedal, naj pa tudi zaupa našim oblastim, ki so pravične in ki mu prav gotovo ne bodo povzročale teškoc. V urad je stopila skupina delavcev. — Slišali smo, da pošiljate rndarje v Nemčijo in da ste jim izplačali celo predujem za vožnjo. Pošljite tudi nas tja, ker smo brez vsakega zaslužka! Izseljeniški nadzornik jim je pojasnil, dn je prejel od rudnika Eschvreiler zopet 500 mark za potne stroške onih rudarjev, ki odpotujejo tja na delo. Rudarji morejo biti Kje naj se vozi kolesar? Prepovedano ie voziti se po trotoariu s kolesom od železniške rampe do cerkve Sv- Krištofa na Dunajski cesti. Dalje nanre? se lahko voziš no desnem hodniku (banketu) proti Jezici. Oni del. kjer se moraš voziti no cesti, je v tako slabem stanlu. da si ali polomiš kolo. Dadeš v blato in se Dobiješ aii pa zaletiš v kak voz. ki vozi pred ali za teboj. Na sredo ceste ne smeš. ker ti drve nasproti avtobusi in se ne moreš izogniti ni desno ni levo zaradi preobileg prometa. Na hodniku na čaka stražnik z beležnico v roki ter te vestno zapiše, če zavoziS na ta prepovedana tla. Ce nočeš riskirati življenja, zdravja ali vsai blatne obleke, moraš riskirati kazen ali oa — hoditi peš. Večina kolesarjev, ki pa se tu vozi. hiti za svolim opravkom in se ne vozi za zabavo ali na SDrehod. Čas jim le strogo odmerjen in zato ni čuda. da raie riskira jo kazen, kot živi enje ali Dadec v blato-Kolikor moramo upoštevati varnost onih. ki hodijo neš. tohko se pa tudi od nas kolesarjev ne more zahtevati, da bi tvegali Življenje, zdravie ali kolo. Ie iz razlosra. da zadostimo predpisom, ki skrbe le za eno stran, drugo pa silijo v nevarnost- Vsa Dunajska cesta ie spion za kolesarje nemogoča, v deževnem vremenu Da naravnost nevarna. To mora priznati vsakdo, ki se ie le enkrat vozil po tei poti. Ravno tu na ie ogromen promet kolesarjev in to večinoma ie zaposlenih in ne oostopačev alj časokradežev- Upoštevamo naredbe in se istih tudi radi držimo. Ali tudi naredbe morajo biti take. da so izvedliive in upoštevajo tudi naše zdravje in naše blago. Po sedaniem stanju ie vožnja s kolesom, tam k er ie predpisana, nemogoča- Torei ali oroti predpisom ali pa — peš! Prosimo torei. da se aH del ceste uredi in določi za kolesarje. aH pa dopusti vožnja po levem hodniku v smeri proti Jezici, kjer ie ta banket večinoma brez pasan-tov. ____ R. P. Prošnja železniški direkciji Križišče Dunajske ceste in kamniške železnice v Domžalah je pravo torišče za neštete avtomobilske in motorne kolesarske nesreče, da ne štejemo maiijših, ki jih dožive kolesarji in vozovi To pa ne radi tega, ker tam ni železniških zatvornic čez to cesto,, ampak prav radi tega, ker so. Podnevi, dokler se te vidijo, so zelo umestne (celo tako potrebne, da se čudimo, kako je mogoče, da je prehod na Jezici še vedno brez njih, čeprav je isti zelo fre-kventiran). Na kamniški progi je tako zvani dnevni promet, ki pa seveda ni odvisen od tega, kdaj se stemni, to še posebno v pozni jeseni, zimi in zgodnji pomladi. Potniški vlak, ki odpelje iz Domžal v Ljubljano približno ob 17„ vosi že v takem mraku, da spuščenih zatvornic ne vidiš prej, dokler se ne zaletiš v nje« Potem pa sta še dva vlaka, oba ob 19., pozimi torej v trdi noči. Tudi za ta dva so zatvornice popolnoma odveč, ker se jih ne opazi, ako ne vozi vlak ravno preko ceste. Stvar je namreč ta, da so brez signalnih luči na obeh straneh železnice, četudi so na njih nameščene obešalne priprave za signamo svetilko s potrebnim rdečim steklom. Čemu so te obešaine priprave na zatvornicah, ne vemo. Železniško osobje domžalske postaje bi menda ne bilo preveč obremenjeno, ako bi službujoči delavec ob času omenjenih vlakov prinesel prižgani svetilki k zatvornicam, saj so te oddaljene od postaje komaj 150 m. Pogostim vozačem vseh vrst ki pasirajo prehod po tej cesti v obeh smereh, pa bi le bilo zelo ustreženo (ne upoštevajoč, da so signalne svetilke pri vsak! napravi, ki zapira cesto ali drugo prometno pot, predpisane), ker bi vsaj v lastnem interesu ustavili pred za-tvornkami svojo pot, rajši to, kot pa pobirati ostanke svojih razbitih vozil in rojstnih kosti. Morda bo kdo ugovarial. češ, saj je na prvem brzojavnem drogu električna loč- Res je, ta luč je tu, kako pa razsvetljuje omenjeni prostor, je pa drugo vprašanje. Škodo sn električni tok, ki se ii ga dovaja, ker žarnica svoji važni vlogi nikakor nI kos. Prosimo torej železniško upravo, da preskrbi potrebne signalne svetilke za zatvornice ▼ Domžalah, ako ffh postaja še nima, (goriva bo itak malo treba) ter se naj te nameščajo pri omenjenih treh vlakih v zimskem času, kajti poloti bi bila njihova funkcija itak odveč, ker vlaki ponoči ne vozijo. S tem bo odstranjena nevarnost novih nesreč. Domžalčan. Še enkrat italijanske štipendije K notici, ki Jo ie priobči] »Slov. Narode 16- t. m- in v kateri se nekdo iezi na naše visokošoice. ki oreiemaio italijansko državno podporo, dovolite par pripomb. V tujini študira precej naših dijakov- Ker oa naša država ne daie štipendij za inozemstvo, druee drŽave Pa še mani. je danes položaj tak da nas v tujini zastonajo samo sinovi premožnih rodbin. In da so ti sinovi v veliki večini brez ambicij, ie dognana stvar. Kako nas pa ti liudie pred drugimi narodi zastopajo, ie silno žalostno: še najbol' »proslavljajo< svoj narod in sebe v zloglasnih nočnih lokalih. In tako je danes Italija edina država na svetu, ki našemu »evnemu dijaku, ki nima lastnih sredstev, pomaga z državno podporo. Francoskih štipendii ni mogoče uvrstiti, ker francosko državno štipendijo dobe samo absolventi. — Pa se bo našel kdo, k? bo rekel, da ni treba hoditi v tujino. Kaj pa naši mladi slikarji, kiparji, araitekti ln glasbeniki? Sai gredo vsa njihova hrepenenja tja v Firenco v Padovo, v Benetke in v Milan. Oni morajo videti in živeti v Italiji vsai nekaj časa. Saj baš tisti, ki sto-Di pred dela CKotta. Oiorgonea. Michelangela in drugih mojstrov, more šele orav doumeti veličino umetnosti- Saj te kulture italijanske zemlje vendar ne bo kdo talil. Ločimo že enkrat kulturno vprašanje od političnega. In komu v čast in v čizavo korist bi se sramotila imena tistih revnih in ambicioznih diiakov. ki v svoii bedi moralo sorei«-mari italijanski denar? Poudarjam, da ne prevzamejo za ta denar nobenih obveznosti razen obl ube lojalnosti, dokler se mude v Italiji: to oa ie nrva dolžnost vsakesra pravega genttemana. Ne imen teh. ampak imena tistih obia-vite. ki imajo polne blagaine pa eluna ušesa, kadar iih prosi revni dijak za štipendijo. Nikjer na svetu ne puste svoje bodoče umetniške eeneraciie tako stradati In trpeti, kot pri nas. Potem se pa tisti, ki so imeli dolžnost pomagati, trkajo na prsa kot meceni, če ktmiio od sestradanega umetnika kako delo Italiia dela to. česar mi ne napravimo, čeprav bi bila to naša naisveteiša dolžnost In pred tem italijanskim kavalirskim činom, nas mora biti sram! C 2. (Presveta Slovenska premiera „Valkire" Ravnatelj Polič je pomnožil gledališki orkester za približno deset glasbenikov, tako da je Štel okoli 50 mož. Vendar so bili goslači še prešibki, a tudi rogov za strahotni efekt koncem II. dejanja ni bilo. VVagner predpisuje: »Od vseh strani se oglašajo iz daljave bojni rogovi, ki se bližajo polagoma vedno bolj.« Niti > ne v ihte z neprestanimi bliski in grmenjem«: nismo videli; tako je grozotni kaos udarcev strel, treskov in bučan j a rogov med dvobojem popolnoma izostal Tudi zaključnega efekta III dejanja, ko »švigne iz skale ognjen žarek, ki hitro naraste v morje plamenove in bi moral biti ves oder okrog ležeče valkire Brunhilde v ognju in dimu, ni bilo. Zadoščati je moralo, da se je pod VVotanovo sulico na desni in levi za trenutek pojavil ogenj in se takoj izpremenil v lahen dim ter je le na sredi gorel plapolajoč ogenj. Da so morali pri nas od pasti vsi konji in da nismo videli niti ene valkire, ki bi drvela »skozi leteče oblačje na konju in imela pred seboj truplo ubitega bojevnika,« se razume. Mnogo premajhen je naš oder za take efekte, ki pa končno tudi niso bistveno važni. V ostalem je zunanja uprizoritev popolnoma zadovoljevala. Za prvo dejanje so prav dobro porabili sobo ie Puocinijevega »Dekleta z zahoda«; dodali so le staroger-mansko izrezlan portal, deblo, ki raste iz tal sobe skozi strop in razprostira vejevje preko nevidne strehe, starinsko ognjišče na desni in prav tako starinsko mizo g sedeži pred drevesom. Za drugo dejanje je Iv. Vavpotič ustvaril golo, divje skalovje z naravnimi predori in mostovi Prav slikovito in učinkovito prizorišče, ki ga je z nekaterimi izpremembami spretno izrabil tudi za tretje dejanje na vrhuncu pečevja. Siegmund je bil g. M a r Č e c. zunanje zares junaški in jako premišljeno pravilno kostimiran in maskiran. Njegova kreacija je presenetila, dasi je letos že z Josejem pokazal razveseljivo lep in velik razvoj svojega glasu, Bil je po izgovarjanju besedila odJioan, v igri prav zadovoljiv i« avobod-nejsi kakor kdajkoli doslej, glasovno- pa zmagovit in simpatičen. Odlična kreacija je bil Hundinp. ki pa je podajal g. Križaj v klasični maski in z imponujočim umetniškim mirom. Idealna, Seto wagnereka osebnost največjega ufin-ka v vsakem pogledu. O. Primožič je pevec laike opere, zato mu Wotan ne more preiti v dušo in krt Partija zahteva pitkoga baritoni posebno mogočne prodornosti in zvonkoga materijala. Vendar gre Primožiču vse priznanje, ker je uveljavljal fvojo umetniško rutino s globoko vnemo. SiegHnda je bila gdč. M a j d i č e v a, krasna v spevu, nepričakovano močna v materijalu in zunanje dovolj junaška Ger-manVa Ko položi v partijo še dosti več žara in strasti, bo izvrstna. Prizor halucinacij mora še izdelati. Brunhilda. ga. Tbierrv-KavČni-kova, glavna in naslovna ženska partija je pisana za mezzosopranistko nekoliko previsoko. Pevka je bola očividno utrujena od generalne skušnje. Vzlic temu je bila sijajna, v igri živ plamen, glasovno imponujoca. Ne dvomim, da bo izpočita idealna v vsakem pogledu. Žela je največji umetniški uspeh. Frika, ga. Stagljar- Kogoj? v a. je bila prijetno presenečenje. Feftitnlis jako lepega materijala inteligentnega spev-nega podajanja in simpatične zunanjosti. Valkire, prav dobre in smele v igri in nastopanju, vse v oklepih, s šlemi ip Žčiti ter sulicami prav slikovite, so bile g. g. Gaj - Jermanov a, Ribičeva, Ram-šakova, Španova, Poličeva, Ger-Iovičeva, Sterniševs in zopet K o-g o j e v a. Pevski popolnoma točne, izrizite, so posamič in v ansamblu vrlo zadovoljevale. Gre jim še posebej priznanje. Glasba s znanimi motivi in zlasti v lil. dej. večkrat slišanimi koncertnimi odlomki nikakor ni težka in je tudi naši publiki očividno globoko ugajala. Tako lahko ansamblu k popolnemu uspehu dela in znanja prisrčno Čestitam. Pr. G. Bolgarska umetnica v Beograda. V soboto dne 23. L m. bo imel Beograd prvič po vojni priliko, da čuje bolgarskega umetnika: tega dne bo koncertrirala v Umetniškem paviljonu bolgarska pianistka gospa Liildana Dobri-Hristova, znana umetnica, si je pridobila tudi priznanje zapadnoevropske krttrke. Umetnica je bči znanega bolgarskega skladatelja hi bivšega rektorja sofijske Glasbene akadmUe g. Dobri Hristova. eleti je, da bi ta umetniški stik obrodil dobre sadove za zbližam}e Bolgarov ln Jugoslovanov, up) Vse rjnhlfafls drsase in isnjosaovaoG*« knjiieivnosri sušah opozarjamo na zaokmv dogodek, ki se vrli v soboto, 23. t. m. v enb-oansiti drami. Vril a« ta vete krstna predata-va iattiaoe drame Vennera Jankovića, »Brez t*ubran»«, SjStnuenasji artMfcosa la£tŽK-v*i&«. Glavo« vtoge so v rokah toapa Kahiocft*. so-spe Mire Dsnaovs m cz Lavnria, Stefemntca. Grecorioa, 2iSiaaiia ai Pkna. Ob <«( pr*ota iziđe culi aova itmilta OftcdaMfcosA nšta s ocMkcboeiikai podata* o tel drena. Predstavi bo prisostvoval avtor nam. Opozarjamo obcav sfcvo, da si n*b*vf)a vaaopoic* z ozkem na naval pri vederel Maca**, v predprodaj r operi. (Tefetfon 2231.) •as ss nest R. Wsjsjsji opera »Val-Ura« za C abonma. Nastopile zna Mašdčeva. ge. Tbicrrgr. Sea^ser-JCosjoi, ac Mardec. Pr*. radič, foarnpcej (bi pot* peric pacSUe ttuodmc*) «9 drugi. Opero aWsjm tanSJSSSl PoA£. redara C* Krwecsi. Piananna vpraoraev »VaJkJr*4 k predvidena, radi odboda rafvncute&a Pottča v Francijo, v eredsni pritednjegoa meseca. »Ofe& tisi«, kjjer )e strate« Zbreto ieca kaaeeteeca dela, pri htamJni Jnni »Benenka ase« savea abonma pri =»*a. Tissdtn kot pri premieri. Dt-z. Wsn%4 rrifauu z- Fovtc v aniatm ob psi 20. nanosi prvič v ie~ tošnji sezoni Kahnanove opereta »Grelca Marica« z go. Potfcam v aaatanal partai. poje* nče nastopajo v vedAnfe idocah oa. BeJa«. • ter cz. Dreoovec, FeČefc. Povfce io JaoAuv. Predstava se vrfii izven abonma pri žaganih cenah. Opocarfamo obSaarvo, aSaeti podeAeistoa, na snskSjSna predstavo nad vse SSnslI ai ere— tresđHve švedske pfnvtjUne Igre »Nevesta s krono«. Zasedba obt£a*m. RelOa OrH Debovec. Predstava le Hudsfca prt snHaiati cena* en raven aboornara. — Začetek ob oam-h, konec ob pol 11. ur*. Obenem opozarjamo tndi oa zadevno števfto 0na#nWWsji sata. KOLEDAR. Danes: Petek. 22. novembra 1929. katoličani: Cecilija, pravoslavni* 9. nov. ranašmje prireditve. Dram«: Zaprto. Opera: Valkira. C. Kino Matica: Fran baron Trenk (Svcrl-slav Petrović). Kino Ideal: Naorei Harrv (Harry Piel). Kino LiuMJanskl dvor: Slon Nuri (zad-njfc). DEŽURNE LEKARNE. Danes: Boainc Rimska cesta: Leustek. Reslieva cesta. — SK Urila (piarvaana sedecija). Jutri poeo4-dne 06 17. se vrši v klubski sobi kavarne »Evropa« sestanek vseh čbnic. Udek&ba pri se-ssmftM i> za vse obvezna. Opozarjamo ponovno oa redno aa točno posedanje treningov v te-kn-admei. Veem, ki te treninge rjujemarja-jo, bo vtsitop v zbneloo kopato«* zabranjen. — NačeJ-oBc sekese. — SK Intna (noaenska sekc#a). Jutri popoldne ob 16.30 trening za vse članice na igričdu. Ob 16. sestanek vseh članic v fetoaki sobi kavarne »Evropa«. Radi važnosti seetaoka je na-vzočnost vseb članic neobhodno potrebna. Odsotnost se ne bo opravičila nobeni. V nedeljo <*°0o*lr*e ob 11. oroes-cooritry trening za vse. V garderobo Je priti aa4caane-)e ob 10.45. Pri vsefe trenengrh se sprejema (Jo radi nove Članice. — Na&eknk sefccite — Sekcija Z. N. S. slaibeno. Danes ob 19 kratka seja upravnega odbora. K tekmi Villacher SK : Ilirija dne 24- t m. se delegira g. Derza* 0 »SLOVENSKI NAR OD«, dn« 3& tr^vembre 1909. Stran 3 Dnevne vesti. — Kralj pokrovitelj Jugosloveneke pevske i?eie. Kralj Aleksander je sprejel pokroviteljstvo nad Jugoslovensko pevsko zvezo. — Čajanka na našem poslaništva v Pragi. Nai poslanik v Pragi dr. Angjelinović je priredil v sredo popoldne na poslaništvu čajanko Članom mafije, katere so se udeležili vsi v Pragi bivajoči člani te za •svobojenje bratskega naroda velezaslužne organizacije- Med drugimi so se udeležili čajanke kancelar dr. Samal, F. Sis, J. Kva-pil, dr. F. Soukup, guverner dr. Pospi&ii, dr. NuSl, dr. Bienertn, Stepanek, HajSman in drogi aotrudniki mafije, kakor tudi vojaška mafija z majorjem Rosiekim. Na Čajanko je bij povabljen tudi direktor »Jutra« dr. Albert Kramer, ki se je slučajno mudil v Pragi in katerega so člani mafije navdušeno pozdravili kot agilnega sotrudnika iz vojne dobe. — Is driavne slutb©. Za veterinarja pri areskem načelniku v Litiji s sedežem v Višnji gori je imenovan veterinar-pripravnik Josip D rok. — Češkoslovaški vojaki na vsesekol-skem sletu v Beogradu. Vseeokolskega zle-ta t Beogradu se udeleži tudi češkoslovaška vojaška telovadna Šola. Koliko članov bo štela češkoslovaška vojaška delegacija na vseeakolskem zletu v Beogradu, se ni iolo-eenoi gotovo pa ne bo manjša, nego je bila delegacija jugoslovenske armade na zadnjem veesokolekom zletu v Pragi. Poleg češkoslovaške vojaSke sole se udeleže vse-soSoolskega zle ta v Beogradu tudi vojaške »le is Francije, Rumunije in Poljske. V češkoslovaški vojaški šoli, ki ima vsako leto dva tečaja, so sami častniki do kapitana. — Zborovanje naših dermatologov. Tretje zborovanje jugoslovenskih dermatologov »e bo vršilo 15., 10. in 17. decembra v Beogradu. — Nakup soli v Rumuniji. Uprava državnih monopolov je kupila od rum u neke monopolske režije za prihodnje leto 3000 vagonov kamene soli, za katere je plačala okrog 12 milijonov Din. — Zanimanje sa panevropsko gibanje. Snoci se je vrSilo v Sokolakem domu v Litiji lepo obiskano predavanje urednika »Slov. Narodac g. Antona Podbevaka o pan-evropskem gibanju, ki gre za tem, da se osnujejo po vzorcu Z edin j enih držav Amerike Zedinjene države Evrope. Za panevropsko gibanje se zanima tudi naša akademska omladina. Na povabilo akademskega društva >Jadran« bo g. Podbevsek predaval o Panevropi v ponedeljek 25. t m. ob 8. zvečer v areni Narodnega doma v Ljubljani. Dne 14. decembra priredi njegovo predavanje Sokolsko društvo v Novem mestu. — Francosko brodovjs v Dalmaciji. Od 10. do 13. decembra bo vkrcan v splitskem pristanišču del francoskega brodovja in sicer trije moderni rušilri in več manjftib bojnih ladij. Francosko brodovje poseti pozneje tudi Šibenik in Dubrovnik. V vseh naših pristaniščih bodo francoski mornarji prisrčno sprejeti. — Vojni invalidi, vdove in sirote ie opozarjajo, da poteče rok za prijavo po novem invalidskem zakonu z dnem 30, novembra t L in se na poznejše prijave ne bo več oziralo. Kdor je ta rok zamuda!, mu poznejše prijave in prošnje ne bodo več upoštevale ter izgube zamudniki vse pravice po invalidskem zakonu. Posebno se pa na to opozarjajo varuhi vojnih sirot, da tega roka ne zamude, ker bi se jih pozneje lahko smatralo odgovorne za škodo, ki bi veled malomarnosti nastala njihovim varo-vaneem. — Koliko plačajo Jugo Slovenke za ko-smetiko. Zagrebški »Moraenblattc objavila zanimivo statistiko, iz katere ie razvidno. koliko denara Dotrošijo Jmroslovenke za kosmetiko. negovanje obraza, rok in no* in sploSno Iepotičenje. Za razne kosmetic-ne preparate, zobne kreme, ustne vode, rdecala. šminke, barvila za lase. lake za nohte itd. se potroši Dri nas na leto okoli 30© milijonov Drn- To fe irsrotovfieno na podla« letnega uvoza kosmetfčnrh sredstev iz inozemstva in približne prodale domačin kosmetičnrh izdelkov. Statistik na ugotavjla, da se mnogo domoče robe deklarira kot inozemsko blaro in kot tako sevc dražje prodala. Iz inozemstva uvažamo približno 76 odstotkov kosmetičnih sredstev, domača produkcija na znaša 24 odstotkov. K)e se porabi največ kosmetifc-nih sredstev, statistikar no navaja, verjetno pa ie, da v tem pogledu predniaciia Beojrrad in Zasreb. 300 rrrilijonov Din ie vsekakor čedna vsota in bi se dala druc«-če porabiti! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države megleno in oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 18, v Skopliu 16, v Beogradu 14, v Sarajevu 12, v Zagrebu 8, v Ljubljani 6.6, v Mariboru 0 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.2 mm, temperatura je znašala 5.9. — Smrtna kosa V sredo je umrla v Gradcu ga. Marija Klemenčič, roj. P rešeni, soproga uglednega krojaškega mojstra. — Včeraj je umrl v Ljubljaui trgovski potnik g. Anton St r n a d. Pogreb bo Jtrtn ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag jima spomin! Težko prizadetim rodbinam iskreno sožaljel ~T Q&omna tatvina v Zagreba. Velerr-TOvma L. Grivičić ie eno navečiih zazreb- SnfflSS £°dietii 5 svUo * raznim manufakturnim blagom. V trgovini so že pred dobrim letom opazili, da izginja na zagoneten način razna roba. vendar tatu niso mogli do živega. Končno le Grivičie tatvine prijavil policiji, ki ie pričela uslužbence nadzorovati. Detektivi so ugotovili da krade blago poslovodja Ante Rukavina] ki ie bil sam določen za kontroliran*© uslužbencev. Dredvsem Da delavcev. Policija ga 'e zaprla- Toda tatvine kiiub temu niso ponehale. Iz trgovine in skladišča ie izginjala dan za dnem različna roba in po-Kciia se ie kmalu prepričala, da ima opravka še z drugimi rafiniranimj tatovi, ki oa so kradli na svojo pest Čeprav se Je kradlo že več mesecev, se ie detektivom šelb sedaj posrečilo priti looovom na sied.. Te dni so namreč priiek Frania Bzika, ki \* prodajal najfineJSo svilo za bagatelo. Svilo je kuDila neka dama po 20 Din meter, čeprav je bila vredna najmani 30 krat toliko. Dama ie izdala prodajalca in tako ie prišel policiji v roke Bzik- — Smrtna nesreča v Zagreba. V sredo se je v Zagrebu pripetila težka nesreča, katere žrtev ie postala 401etna delavka Josipa Munoković. V VlaSkl ulici lo ie povozil tovom* avtomobil. Težko poškodovano so prene! aH včeraj v bolnico, kier ie Da pod. legla poškodbam. Avtomobil ii ie zlomi) hrbtenico. Vaš prijatelj ki veseljak SLOM NU«*i se Merkur< v hiši Hranilnega in posojilnega društva v Celju na Krekovem trgu pred kolodvorom so popolnoma moderno preuredili in renovirali in jo js prevzel znani strokovnjak, bivši popularni plačilni natakar v kavarni »Evropa < r Celju g. Ignacij LebiČ. Kavama je res krasna, moderna in luksurijozna. Otvori se jutri opoldne. — Za II. jugoslavenski vaesskolski tlet v Beogradu so določeni predsletni in alatni dnevi takole: 8. in 9. junija so nastopi srednješolske mladine, 15. in 16. Junija nastopita deea in naraščaj, 22. junija vojaštvo, 27-, 28. in 29. junij pa so glavni Metni dnevi. Poglavitne točke sporeda glavnih zlet-nih dni bodo, kolikor je doslej aaano, tele: proste vaje članov, proste vaja Stanič, proste vaje starejših bratov s palicami, orodna telovadba, nastopi posameznih aup, noska in ženska štafeta, nastopi čehoalova-kov, Poljakov in Rusov ter nastop vojaštva, našega in zavezniškega. Organiziranje in vodstvo dijaštva na zletu je izročilo prosvetno ministrstvo v sporazumu z zietnim odborom Zvezi srednješolskih telovadnih učiteljev. Nastop vojaštva pa je vojno ministrstvo poverilo polkovniku Kneževiću, ki je vodil jugoslovansko vojsko tudi na zletu v Pragi L 1926. — Velja tudi za nas. V zadnji številki »Vestnika sokolskegac graja nekdo napake in razvade, ki jih je opazil pri fdnj*Hn nastopu sokolstva v Pragi na siavnosti 28. pešpolka. Predvsem Sokoli ne znamo defilirati — pravi med drugim _ kar je sicer čisto naravno, če pomistimo, da imamo za to le malo priložnosti. Vendar pa boli Sokola srce, ko vidi, kako gloda ve Sin a med defiliranjem v rla ali pa celo v nasprotno stran in kako nekateri z roko ali z glavo pozdravljajo znanca, ki je slučajno med slavnostnimi gosti. Se prav posebno žalostno je, da niti vsi vodniki oddelkov, ki so sicer poveljevali > Pozdrav oa desno te, tega povelja ne izvrše. Grda navada je tudi, da se začno med odmori in celo med slavnostnim aktom samim nekateri glasno- pogovarjati in zabavati. Dobe se pa tudi člani, ki se niti za eno urico ne morejo odreči cigareti. Kakor nam je žal pohabljenih Ijudij, vendar ni inogoče, da bi bratje, ki J! majo kakršnokoli vidno telesno napoten, nastopali pri «^1 a vnos tih v kroju in as cele udeleževali defiliranja. Že sami bi morali imeti toliko lastne kritike, toda če je že nimajo, je pa dolžnost vodnikov, da jih na to opozore in jih odstranijo iz sprevoda, tudi če bi s tem preprečili na pr. nastop godbenega ali pevskega zbora Gorenji pojavi kažejo, da je našim bratom ki sestram potrebno še veliko, veliko vzgoje. — Vse te besede veljajo tolikanj bolj za nas, ker vse grajane napake lahko pri vsaki priliki opazimo tudi pri nas, in to še v veliko večji meri. Dusseldrrfski morilec v Bratislavi? ZasSedovaufe v Diisseldorhi na mrtvi točki — V Bratislavi se je pojavil neznanec, ki trdi, da je diisseldorfski morilec Spominjajte se slepih! V Dusseldorfu so zbrani najboljši kriminalni uradniki s celo armado policijskih agentov, vendar pa morilca ne morejo izslediti. Zasledovanje morilca ima tudi komične momente. Tako je nekdo predložil ix>liciji mnogo indicij proti možu, ki naj bi ga policija aretirala kot sadističnega morilca, čeprav je zagrešil samo to, da je dotičnemu pred leti posodil nekaj denarja in da ga zdaj zahteva nazaj. Na policiji se zglašajo priče, astrologi, hipnotizerji in vedeževalci, ki hočejo na svoj način pomagati izslediti morilca. Kriminalni uradniki sami ugibajo, kako bodo morilca prijeli. Prevladuje na /a ran je, da živega naibrž ne dobe v roke. O njeni vedo samo, da je srednje, vitke postave, temnih oči in mehkega glasu. Pri zasledovanju si pomagajo z vsemi znanstvenimi metodami in naj modernejšimi pripomočki. Zaenkrat imajo glavno besedo kemiki in graio-logL Zanimivo je, da trdijo grafologi, da je zadnje morilčevo pismo, v katerem pojasnjuje motiv svojega 2loci, na, avtentično. Nekemu curislcernu gra-fologu so dali preiskati fotografijo morilčevega pisma. Grafolog je napisal o njem daljšo razpravo, v kateri trdi, da je morilec brutalen in hladnokrven, kljub terrru pa umobolen. Policijski prefekt v Dflsseldorfu Langes je sklical veliko konferenco novinarjev, katere so se udeležili tudi vsi policijski uradniki in detektivi, ki zasledujejo morilca. Prefekt je raizpravljal o sporih med varnostno stražo in kriminalno policijo. Izjavil je, da je policijski častnik brez pravega razloga odredil zasledovanje morilca proti volji in brez vednosti kriminalne policije. Zelo mučen vtis je napravila debata o postopanju policije napraim tisku, kajti domači tisk je očital policiji, da daje inozemskim novinarjem informacije, katere domačemu tisku prikriva. V torek je policija aretirala nekega umobolnega, ki se je klatil no mestu in kričal, da bo še moril. Mož pa ni v nobeni zvezi z diisseldorfskmu umori. V sredo donoldne je prejelo bratislavsko policijsko ravnateljstvo pismo, v katerem ji anonimni pisec sporoča, da je diisseldorfski morilec in da je prispel iz Nemčije v Bratislavo. Policijo prosi, naj sc ne peča z njim, češ, da bo ves njen trud zaman. Obenem sporoča, da bo njegova prihodnja žrtev neka žena, katere truplo vrže v Dunav v Bratislavi. Pismo je pisano v nemščini in podpisan je diisseldorfski morilec. Slično pismo je dobilo tudi uredništvo bratislavskega madžarskega dnevnika »Hirado«. V sredo popoldne se je zglasila na bratislavski policiji neka prostitutka, ki je izjavila, da je prišel v ponedeljek zvečer k nji neznanec in ji ponudil mnogo denarja, Če bi hotela iti z rjjirn, Prostitutki se je zdel mož sumljiv in zato je njegovo ponudbo odklonila. Neznanec ji je pa začel groziti, češ, da obračuna z njo, kakor je obračunal že z mnogimi ženskami. V zvezo s tem spravljajo umor treh nevest v Bratislavi, katerega policija še nj mogla pojasniti. Vse tri neveste so bile umorjene na sličen način, kakor žrtve dussel-dorfskega morilca. V sredo popoldne se je ziglasil na bratislavskem policijskem ravnateljstvu neki bančni uradnik, ki je izjavil« da je vdrl opoldne v njegovo stanovanje neznanec, ki je napadeJ njegovo ženo in jo začel daviti. 2ena je začela klicati oa pomoč in prihiteli so sosedje, toda predno so prišli v stanovanje, je napadalec pobegnil Opis se ujema z neznancem, o katerem je govorila prostitutka Naravno, da so vzbudile te vesti v Bratislavi veliko razburjenje, posebno med ženskami, ki se boje dflsseldorfskejra vampirja tako, da si same ne upajo z doma. Zagorski kmetje v Kragujevcu Opice na strehah Kragujevac, 18. novembra. V nedeljo 10. t m. so posetili Krasu)e-vac hrvatski kmetje iz Zagorja, ki so bik pri nas prisrčno sprejeti. 2e več dni poprej so se vršile priprave za bratski sprejem. V nnrleHo opoldne se je začelo zbirati prebivalstvo okoli kolodvora, da pozdravi zagorske kmete. Na kolodvoru so jih čakali veliki župan Tucaković, predsednik občine KaJanović, generaliteta. oficirski zbor, predstavniki vseh ženskih in moški ah kulturnih in nacionalnih organizacij na čelu z mestnim odborom Narodne Odbrane, Sokol« in skavtov ter pevska zbora slovenskega kulturnega društva »Triglav« in >Šu-madiJe«. Ob 14. je prispel s cvetjem, zastavami in zelenjem okrašen vlak. Rosil je droben dež, Id pa ni motil radostnega raza-pokđcnia tlsočglarve množice. Vojaški orkester je zaigraj državno himno, nakar so zapeli pevci »Triglava« gos tora v pozdrav »V bratskem zagrljaju«. Odgovorih ie pevski zbor gostov »Peter Zrtrsjskic s krasno narodno pesmiio. Pri izstopu iz vlaka ie zagorske seljake prisrčno pozdravil predsednik mestnega odbora Naraodne Odbrane prof. M. nič. Po sprejemu oa kolodvoru se je razvila impozantna povorka na čelu z domačimi društvi, katerim je sledilo okoli 320 zagorskih seljakov s pevskima zboroma Peter Zrifckl« in »Grozd«. Sprevod se je ustavil pred poslopjem »Ujedinjene banke3, kjer je pozdravil z balkona tovariše iz Hrvatskega Zagorja srbski kmet David Karić. Navdušenje ljudstva ie doseglo vrhunec, ko sta se na balkonu vpričo zbrane množice poljubila hrvatski in srbski kmet v znak trajne bratske ljubezni Zagorski kmetje so prenoči 11 po hotelih, kjer so imeli po skupinah skupno večerja Istega dne ob 2°. zvečer se je vršil v nabito polni dvorani sokolskega doma koncert, na katerem je nastopil tudi pevski zbor slovenskega kulturnega društva »Triglav«, ki je zapel »Triglav naš dom« in »Venček slovenskih narodnih pesmi«. Občinstvo je bilo navdušeno nad lepoto slovenske narodne pesmi m lepim, harmoničnim petjem naših fantov. Naši pevci so bili deležni viharnega aplavza. Nato so Trigla-vani, združeni s pevskima zboroma «Grozd« m »Peter Zrina skic skupno zapeli impozantno »Zrinjski in Prankopan«. s katero je bil koncert zaMručen. Slovensko kulturno društvo »Triglav« je bilo edino, ki je častno zastopalo na koncertu šuma dijo, a obenem tudi SJoverUjo. Drug dan so si Zagore ogledali vojno tehnični zavod, potem jim je pa mesto priredilo banket in zakusko v »Kola srpskih sestara«. Zvečer so se s posebnim vlakom odpeljali domov. Radioprogram Radio-Ljubljana Sobota, 23. novembra. 12J0: Reproducirana glasba; 13: Časov* na napoved, borza, reproducirana glasba; 13J0: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert radjo-orkestra; 18JO: Esperanto, poučuje g. Herkov; 19: Rxxftytw«ki večer, po* glav je n vzgojeslovja, g. Pero Horo; 19.30: NamlSma* poučuje prof. dr. Grafenaver; 30: Koncert zbora »Turopoljac«. prenos iz Zagreba; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Koncert radio-orkesrra; 23: Napo«; ved programa za naslednji dan. V soboto je kneia Bratislava zaiwn»-vo brezplačno predistavo, ki io ie nehote priredil znani cirkus »-Kludsky«. Ko le dospel cirkus na določeni kraj, so uslužbenci opazili, da je i>ailo iz kletk 6 opic. Takoj so priredili lov za betsrunci. ki je bil zelo vesel. Opioe so začele v mestu uganjali razne burfce in rmlae drla od vseh strani, da si jih ogleda. OirkuSki uslužbenci so ta čas prihiteli za niirrri in pričel se je k>v. Uslužbenci so imeli težak posel, kajti opice so znane kot izredno sipretce in ume žtvali. Najzani^ndvej^' prizori so bfli na strehah r»š. kamor so se opice zatekle. Skakale so po žlebovih, plezale po dtertikjii 'm preskakovale s htše na hišo. Vsa oflena hrs" na drugi strani so biLa 00-na radovednežev, pa tudi uHce so bile z njimi tako zatrpane, da je obstal ves promet. Predstava je trajala zelo do Isto. Cim so se cirfeuški uslužbenci približali na strehi čepeči opici, jo slednja skočila v velikem loku na sosedno streho in radovedneži so se tako dobro zabavali, da niso hoteli domov, čeprav se je že mračilo. Še pozno zvečer so opice raizposajemo skakale s strehe na streho.1 Moskva brez moke ^od tem naslovom je izdaJ bivši belgijski konzul v Rusiji DouiHet zanimivo knjigo o sedanjem položaju v sovjetski Rusiji, v kateri pravi med dru-ffirn: Rusko ljudstvo prežrvlia stra&io Kalvariio. Mnogi mu očitajo, da prenaša trpljenje apatično. V resnici je to strah pred preranjamjem, kajti boljsc-višfca vlada ne po zrn a Šale. Odkar so boliseviki na krmilu, je zraslo v Rusiji že novo pokolenje, ki o moralnih načelih sploh ničesar ne ve. Zato si podivjanosti te mladine sploh ne moremo misliti. Pojem rodbine je mladi ruski generaciji docela neznan. Tudi o dorž-rrostih ter o meji med dovoljenim in ive-dovoljenim nima pojma. V verBkiii mestih je rodbinsko in zakonsko življenje skoro že izumrla Kdor hoče, se sicer lahko civilno poroči, toda to se dela večinoma za Salo. Sam sem videl, kako sta prišla v urad dva zelo mlada brata s svojima ženama, ki sta iu smeje zamenjala. Vprašal sera ju, zakaj to počenjata. Odgovorila sta mi, da sta živela z ženama že dva meseca in da sta se ju naveličala. Enaki so tudi nazori o privatni lastnini. Tatv:ne so oa dnevnem redu in mnče ne vidi v tem nič sramotnega. V Rusiii služi vse novemu plemstvu, višjim uradnikom pro-'etarske diktature. Pametni možje. — Od kod pa prihajaš pravzaprav, mozrček? — Pametna žena nikoli ne vpraša, kaj počenja njen mož. — Toda pameten mož sme vprašati, če njegova žena... — O, draga ženica, pametni možje se sploh ne žerrijo. Kdor oglašuje, ta napreduje! Strm 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. novembra 1929. Stev. 268 46 (Ctna maska Samt? je pustil Jima z avtomoJbi-lorii samega, da najame motorni čoln z dvema mornarjema. Otzrl se je na morje, nad katerim je ležala gosta megla. Zakrivala je vse, videlo se ie samo ne-flcai (korakov najprej. Sandy je vedel, da •bo najtežje prepričati koga, da bi se napotil s svojim matonmiim čolnom v •zaliv bi iskal v .gosti megli parnik. Cez pičlo uto sc je vrni! k avto-nrobilu. — Je že redu, — je dejal zmagoslavno. — Našel sem pogumnega moža. Mac Guinn se imenuje in svokga nečaka privede s seboj. Kaj pravite? Ne, Jim, ne morete se odipeljati z menoj. Obžalujem. Za vas imam važmo delo. Jim s tem ni bil zadovoljen. Sandy mu je pojasnil nalogo, ki tttu jo jc hotel poveriti. — Glejte. zamudiJa sva že zadinji ekspresni vlak proti jugu. Ko povem Fairfax«, kaj se ie zgodilo, 'bo hotel čim prej prispeti v London. Nočem, da bi se zadiržah' v Glasgowu s čakanjem polnočnega brzovlaka. To ni potrebno, če lahko poletimo z aeroplanom. Me •ra-zaimete? — Da, gospod. — je odgovoril Jim, — toda megla ... Megla leži mord*a samo pri »tleh. To je eno, kar morate ugotoviti. Telefonirale na nalbližje letališče in vprašajte, če nam lahko postrežejo s potnišUkim letalom. Storite vse, kar morete, kajti od tega je odvisno mnogo, morda tudi ffepburnovo in Rosamundiino življenje. — Dobro, gospod. Ko bo to urejeno, počakam z avtomobilom tu, da se vrnete. Srečno oot, gospod! — Jimov eras ie pričal da je že premagal razočaranje. Ločila sta se. Jka se je odpeljal z avtomobilom, Sandy se je pa vrnil v pristanišče. Mac Cunn mu je bil obljubil, da se prrpelje z motornim roinom k stopnicam čez četrt ure in Sandy se ie nervozno izprehajal po obali. Zdaj, ko je imel zasnovan načrt, ga je hotel čim Prej uresmciti. Zavedal vse je, da se bliža borba vriuuaicu in v duta je želel, da bi ne bil izbral Redporta za 'kraj odločilnega spodada. Colensovi pajdaši bodo gotovo tu prežah" na Fairfaxa. Po infonmaciiah uradnika parobrodne družbe Stratji Line so nameravali v Redporfeu izikrcati večino potnikov prvega razreda. Doslej ie šlo še vse gladko Sandv se je ustavil in poslušal, če mu kdo sledi, po tem je pa nadaljeval pot Zdelo^se moi je, da sliši brnenje motornega čolna, pa se je menda zmoči Kar je zaslišal nagle korake po obali. Ali se ie vračal Mac Cunn, da mu sporoči, da ni vse v redn — ali pa čoln še ni bil pripravljen? Toda koraki so se i zgrabili mimo njega v meglo in Sandv si ie oddahnil. Minilo je deset minut in še deset, a Mac Oiuma ni bilo od nikoder. San-dyja je začelo skrbeti. Večkrat je slišal v bližini korake, toda v gosti megli ni videl, kdo hodi mimo njega. Kar je zaslišal korake z obeh strani. Ustavil se je in čakal, kaj bo. Lahni koraki so se začuli na obali za njim in ko se je obrnil, je zagledal v megli visoko postavo. Prižgal si je namenoma cigareto, da bi bolje videl prišleca. Kar je zaslišal za seboj sumljiv ropot. Naglo se ie obrnil Iz megle se ie prikazal neznanec, ki je bil komaj pet korakov oddaljen od njega. V roki je držal kratko železno palico, dvignil jo je in zalučal proti Sandyju. Sandy je odskoČil. če bi ne bil tako •uren, bi mu bila palica priletela v glavo. Tako ga je pa zadela samo v ramo in sicer tako močno, da je izgubil ravnovesje. Opotekel se je in iskal opore, pa je ni našel. Prepozno je spozna- nevarnost. Videl je, kako se je napadalec zarezal nad njim, po tem je pa padel v mor.ie. Lepa neznanka Polagoma se je Heptarnu vračala zavest. Prvo, kar je začutil, je bil občutek miru. Ni slišal več brnenja motorja, telo ga ni več bolelo pri vsakem sunku drvečega avtomobila. Iz tega je sklepal, da se je avto, kamor so ga bili vrgli, ustavil. Iztegnil je roko. Bil je zelo presenečen, ko se ni dotaknil lesene stene avtomobila, temiveČ melike blazinice. Kmalu je spoznal, da ne leži na nosilkah, pokrit z grobo odejo. Ležal je na krasni postelji in glava ton je počivala na mehki blazinici. Sicer pa ni imel pojma, kje je. Zdelo se rmi je, da vidi v temi motne obrise visokega okna, skozi katero sije luna, pa se ni mogel prepričati, če prav vidi. Po tem je zatisnil oči in se znova onesvestil. Zdramila ga jc luč. Ozrl se jc in spoznal, da leži na lepi postelji, ob kateri je stal mož s podstavkom v rokah. Mož je postavil podstavek na ori-jentalsko mizico, potegnil je tez žepa sivo stekleničico, vzel iz nje tri tablete, jih vrgel v skodelico in nalil v njo tople črne tekočine. Heriburnn je zadišalo po močni kavi. Ta čas, ko je neznanec nalival kavo, se je Hepinirn radovedno ozira L Videl je, da leži v veriki, razkošno m okusno opremljeni sobi. Soba je bila okrogla in luči so bile pritrjene kot baklje na steni, prevlečeni s krasnim črnim blagom. Visoko okno, segajoče do stropa, je nekoliko motilo okroglo obliko sobe. Neznanec se je vzravnal. — Popijte tole, gospod Hepburn, — je dejal s tihim, melodičnim glasom. — To vas okrepi. S težavo je Hepburn sedel. Glava moi je bila še težka in roka. v kateri je držal skodelico, se mu je tresla. Zdaj ni več dvomil, da so to posledice močnega narkotičnega sredstva. V dnškiu je popil kavo in omahnil nazaj na blazinice. — Zdaj mi je odleglo. — je dejal in se ozrl na neznanca. — Ali mi lahko poveste, kje sem? Neznanec je molče stopU k vratom. Ugasnil je lnč in se ozrl čez ramo na Hepburn a. — Zdaj bo govoril z vami gospod Prior. V sobi je znova zavladala .tema. Začulo se je odpiranje in zapiranje vrat in rožljanje ključa. — Gospod prior! — je ponovil Hep-burn._ Darujte za Jugoslovensko matico Poroka in ločitev po telefonu Rekord praktičnega amerikanizma sta dosegla mlada zakonca Is Ford VVortha v Texasu, ki sta se nedavno poročila po telefonu. Razdalja med zaročencema je znašala v hipu, ko se je vršila poroka, 2000 milj. Pri poroki in pred poroko se sploh nista videla. Seznanila sta se s pomočjo oglasov. Šele ko so bile urejene trgovske zadeve, je odpotoval mož k ženi. Predno se je pa sestal z njo, je zvedel o nji toliko slabega, da je takoj vložil tožbo in zahteval ločitev. Ženo je obvestil o tem telefonično. Odgovorila mu je, da nima nič proti ločitvi. Tako sta se poročila in ločila po telefonu, ne da bi se sploh poznala. Dan dečkov Tudi pri nas bi Mi dečki veseb", če bi jim priredili poseben teden, kakor ga imajo v Los Angelesu. Teden dečkov prirejajo zato, da bi opozorili mesto m očete na nje. Mater ni treba opozariati, saj same dovolj skrbe za svoje malčke! Motil bi se pa, kdor bi misKL da praznujejo teden dečkov tako, kakor praznujemo slične prireditve v Evropi. Američani delajo vse na svoj način in tako je tudi s tednom, posvečenim malčkom. Dotični teden prevzamejo dečki posle svojih očetov. Tako je mladi Grant Stepard otvoril teden s pridigo s priž-nice svojega očeta. Njegove uvodne besede so bile: »Deček je opica, ki počenja to, kar vidi pri drugih.« 200 dečkov je prevzelo istočasno vodilna mesta v glavnih uradih države Kalifornija in vodstvo vseh državnih poslov. Zupan Los Angelesa ie bil tistega dne 18 letni fant, a predsednik višjega sodišča in starosta gasilske zveze sta nosila kratke hlače, 30 dečkov je prevzelo posle policistov in imeli so pravico posegati v vse policijske zadeve. V šolah so poučevali učenci, katere so izvolili tovariši. Zasedli so mesta ravnateljev, predsedovali so konferencam profesorskega zbora, odmerjali so tovarišem disciplinarne kazni itd. Učitelji odnosno profesorji so deloma zapustili šole, deloma so pa sedeli v klo- peh, toda v poslovanje svojih začasni kolegov se niso smeh" vmešavatL Tudi naši dečki hi tako izpremembo z veseljem pozdravili. Nos stavne igralke Publika v >Comedie francais- te dni ni hotela verjeti svojim očem, ko je nastopila znana igialka Cecile Sore-1ova r z moč u izprtmenjenini profilom. Ta najvarnejša sodobna francoska igralka se zna najlepše oblačiti, toda doslej jo je kazil izrazito orlovski nos. Naenkrat se je pa pojavila nu odru s klasičniui grškim nosom. Občinstvo je prvi hip ostrmelo, potem je pa začOiO navdušeno ploskati, še pre-dno se je predstava pričela. Za igralko je bii to najboljši dokaz, da je občinstvo simpatično sprejelo njen grški nos. iznajdljivi novinarji so pi kmalu zavohali, aa si je dala igralk«* svoj orlovski nos kirurgičnim potom popraviti. In tako jc postal igralkin nos čez noč >lavt.n, venuar pa ne tako, kakor nos kraljice Kleopatre, ki je po zatrjevanju zgodov.narjev izpremeni* smer svetovne zgodovine. DTROŠKE MOGAVICE l£iGOr* Najboljše, najtrapne^e, zato 13 najcenejše! RazHca. Prvi čevljarski vajenec: Cuj, prijatelj, zdaj pa vem, kakšna jc razlika med našim mojstrom in pomočnikom. Drugi vajenec: No, pa povej! — Ce ie pomočnik bolan, pravijo, da je pijan, če je pa mojster pijan, pravijo, da je bolan. —* •_!. z o. z. v Kranja Podružnica LJUBLJANA Sv. Petra cesta £5. Na drobno. Na debelo. Oglejte Ni pred u ti kapom čevljev našo zalogo znamke .JADRAN* Veliko izbiro čevljev za sport, turistiko, smuk, dnevni štrapac, delavske za rudnike in za šumarje. Zaloga snežnih Čevljev in galoš. — V dežju in snegu so naši čevlji neprekosljivi. Vsi izdelki so garantirano ročno delo in priznani po vsej naši državi kot najboljši, nedosežni v kvaliteti in jakosti ter prekašajo strojne izdelke. Vsa popravila, kakor tudi popravila galoš in snežnih čevljev se sprejemajo. v Žrebanje v državni razredni loteriji Dne 19. nov. 1920 so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane ; „OLLA GUM. . ? NAJBOLJA! Dokazano ma jijKvpo ki-ejša! 7.572, 7-603, 7.058, 14.122, 14.133. 34.614, 34.693, 34.708, 34.740, 34.768. 58.203, 58.227, 58.277, 58.293, 58533. 84.629, 84.669, 91.702, 91.723, 91.744, 103.110, 103.147, 103.162, 103.169, 109.891 115.630, 115.681, 120.109, 120.256, 120.265, 120.294, 123.975, Din 2.000 št. 40.522, 99.874. Din WP — štev 5.709, 5.730, 5.779, 7-535, 7.537, 17.928, 17 1^.965 ^0.108, 20.112, 20.127. 20.158, 40.542, 40Vi, 40.569, 53.451, 53.452, 53.494,55.900, 58.351, 66 6 fi, 66.653, 7.->7*2, 84.577, 84.623,84.624, 91.760 99.739, 99.745. 99.80?. 99.805, 99.820, 99.837, 103.179, 103.199, 109.793, 109.825, 109.839, 109.848, 120.140, 120.164, 120.168, 120-198, 120.206, 120.227, 123.997- Žrebanje se bo vršilo do 2. decembra 1929. Za tekoči razred so vse srečke razprodane. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra dalje. Za novo kolo bomo pravočasno priložili naročilnice. Srečke pridejo v promet po 10. decemfhm. Zadružna hranilnica r- z< z o. z., Ljubljana, Sv Petra cesta št« 19» * t JOSIP KLEMENClC, krojaški mojster v Gradcu, naznanja žatostno vest o sum*i svoje fckretK) Jfabi&jen*, (Dobre soproge ovfa. svakinje ao tete, gospe Marije Klemenčič roj. prešern k* JO. t. m. po 25 tatnem srečnem zafconn na godovni dar* v starosti 59. krt, pre«ni-*A£ali €>g1asi< Vsaka beseda SO par. Plača me lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko l - Na vprašanja brez znamko ne »n ■ n odgovarjamo. - Najmanjši oglas Oin 5-*— ^mmm Posestvo 40 ba njiv in traivankov z gospo-dainsfcim ipo&topg? oddaj v najem Boris Samsa, Podanik-Lkit^. 2564 Igličast gozd ve&ikiejga ofcsega, za goloseč kupim. Izčrpne pooudibe na naslov: »Drvara«, Zamen -4. KaaaJ. 2563 Zastopnike Soetmo za vsa mesta Jusosiavšje za nov m odEčen posel, proti plaći in ^ovazijd. JajvAte se osebno aii pisnueaK) na naslov: Trgovač-kx> poduzeće, Beograd, Ko'arčeva ŠL 10X levo. 2555 Krojaškega pomočnika za veliko dok) sprejme taikoj Vipave Zagorje ob Savi. 2562 20odstotne kronske bone curpmj-e Pu»5ka štedionica, založni zavod d. d., Osijek. Desatičina al. 37. 974. P. n. občinstvu, društvom, korporacijom itd. se za nabavo vencev, šopkov, cvetlic itd. najvljudneje priporoča nori cvetlični salon Sv. Petra cesta 19. Cene nizke. Postrežba točna. Hotel-restavracijo penzijon sli sanatorij v Krapjn-skih Toplicah vis^a-vis kopališča oddam v najem. Modema zgradba, bree inventarja, v prrtlččja 3 krasni vdSilka fcolcaiE, 2 manjši sobi za restavracijo in kavarno, kuhinja, loža za portima in vse potrebne prEiikJine, v prvem nads".r_ 10 velSkib sob, 3 manjše, vse par-ketirano in opremljeno z modeT-nimi pečmi s pernicama in lestenci, sobe za slružiočad, 2 veliki verandi, ves komfort, angleški klose-ti, vodovod, napeljana razsvetljava, klet, kanaLizacija, telefon, senčnait vrt ki zeJentadni vrt, postajališče avtobusov, žarišče vsesa odSdćnega dtrnžabnesa življenja, odprto poleti in pozimi. Pogodba na več let. Odda se s 1. januarjem 1930. V poštev pridejo samo resni ponoodaiiki, zmožni s&oveiSčine din nemščine. Ponudbe naslovili na: Jrafcović, lastnik, Zagreb, Pri-fez 6. 105/L Onm - Maribor - 20. novembra 1929. Globoko žalujoči ostal: JOSP IGUBMENCIC, v Gradca, soprog. Dr. ALOJZU KLEMENClC o<*vei»«k v Maribora, svak. M1MI Dr. KLEMEttČtCeVA, svafckda. Vsi sorodniki in ~aanci. Klavirji! Svarim pred nakupom navidezne-ra blaga, cenib klavirjev I Kopnite na obroke od Din 400s— prve svetovne fabrikate: B5*en-dorfer. Stetnway, Fdrster, H8!zl, S rinil original, U so nesporno najboVSal (lahka, precizna me banica). Prodala Jih Izključno le sod izvedenec in brv. nfik. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trt 3 Najceneiša posolevalnka. y? Premog in drva dobite najboljše vrste pri RUDOLF VELEPlCU. trgovina s knrovom, Uttbljana Vil.. Sv. Jerneja cesta *t. 28. Telefon 2708. 101-L Prevzel sem zopet gosta v Kersnikovi ulic] št. 5 ter točim lasima v Zatonu prešana vina najboljše lcvatete«t>e, onaa ala teran Dan 11.—, opolo belo Din 11.—, orx>!o rudeče Din 11.—, vriško črno Din 13—, prošek prima Din 30.—, tropinovec iz Jasrtne žga-ajanne Din 40.—, olivno oJj-e Din 20.—, pravi vinski kis Din 6.—. Po navedenih cenah točim tudi na Cankarievem nabr. št 5 in v Šiški na Vodnikovi cesta št. 17. — Za obilen obisk se priporoča Ivan Lasan. 2550 Dvonadstropno hišo lepo, na vogalu, stanovanjskega zaicona prosto, 5 stanovanj in velika klet za skladišče ali vinsko trgovino, takoj prodam. Sobe so pripravne za penzJon, v to svrbo deloma že opremtfeue- Vpelao je rudi topi in mrzli vodovod, za pen-zion zelo uspešno, kjer še ne obstoja tako podjetje. Natančneje podatke daje K. Brejška, Cehe Gregorčičeva ulica 3. 2489 Sezijska prodaja novo prispelega zimskega blaga po izredno nizkih cenah. Kamgarni za mo$ke obleke od Din 100, razno sukno od Din 45, Doubl za zimske suknje od Din 125t za žen. plašče od Din 45, volneno blago za žen. obleke 130 cm široko od Din 34, različni kambr k:, vsakovrstni parheti in flanele od Din 9, bela in rujava kontenma za rjuhe od Din 20, koci od Din I7d p a prej Suknena obleka 3*10 m blag* Rin z vso dobro podlogo samo Ulli *i#U Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba točna in solid.ia. Vsakdo naj se pos uži ugodnega nakupa dobrih ob ačil po nizkih cenah in to v manufakturni trgovini I VA M K O S družba z z- Ljnbljann, Sv. Petra cesta št. 583 ll/lakutatutni v up h ytectctju uptava ,S£oven»tieq(i Ttuteda, BREZPOSELNI! Poslužite sc aajusodneise prilike pleUlnesa stroja \Valtcr, ki Vam ga nudi F. KOS v Ljubljani. Židovska nI. 5, s popolnim poukom in najslgurnejšo eksistenco. 11 m trii pogrebni zarod. Zaluziie lesenih tekstilcih rolet (dervo-nitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj — Slovenija Tel mterurb. 32 Potrti 2Wx>ke žalosti uazamnjarno pretu-žoio vest, da je naš nadvse dobri soprog ozir. oče, brat, stric in svaik, gospod Anton Sternad trgovski potnik dne 21. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 23. novembra 1929 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani. 22. novembra 1020. ŽALUJOČI OSTALI. UrcMe; Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo«; Pran Jezersek. — Za opravo In ioseratni del lisca; Oton Cbristof. — Vsi v Uubljani. 3948