Š^S&t LOGAŠKE Glasilo občine Logatec letnik XXIX APRIL, 1998 štev. 4 novice KO SE OBČINSKA GASILSKA ZUEZA OZIRA NAZAJ IN NAPREJ Občinska gasilska zveza (OGZ) Logatec je v soboto, 14. marca, sklicala svoj redni letni občni zbor. V obširnem dnevnem redu so bila obravnavana tudi poročila o letnem in štiriletnem delu, kajti organom občinske gasilske zveze se je iztekel mandat. Po poročilih in obravnavi so delegati sprejeli razrešnico dosedanjim članom zveze. Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da je zveza uspešno izvajala, spremljala in koordinirala naloge na organizacijskem, strokovno tehničnem in finančnem področju. To se je odražalo tudi v delu logaških društev, ki so skladno s svojo osnovno nalogo gasili in reševali premoženje; pridno pa so tudi usposabljali svoje člane. Financiranje /ve/e in društev (po merilih za tinan< iranje varstva pred požari) je bilo zadovoljivo, težave so bile le pri večjih investicijah. Brez pomoči krajanov, podjetij, obrtnikov in ra/ličnih sponzorjev ne bi uresničili sprejetih nalog. Celotno delo gasilcev, vključno s prostovoljnimi akc ijami so pohvalili poleg župana Logatca laneza Nagodeta 5e predstavni« a republiške gasilske zve/e in predstavniki ok oliških gasilskih zve/. ( )(,/ namreč Zgledno sodeluje z zvezami v regiji, c iasil< i pričakujejo, da bodo obljube župana za pomoč' ob večjih investie i jah uresničene, saj postajajo naloge društev vse bolj zahtevne. Kes je, da so bili požari v preteklem letu brez več je materialne škode, razen požara ostrešja na stanovanjskem bloku in požara dveh kozolcev, vendai pa gasilce že njihovo temeljno poslan sivo spodbuja k več|i budnosti, lani so gasili i posredovali v i 7 požarih: v desetih primerih P< .I' I >ol. I ogatce, l»i dvakrat P< • IJ> (ioi I ogatei in Ri iv te, i istala P< ■!> po enkrat K temu lahko dodamo še štiri tehnične intervencije ob prometnih in drugih nesrečah. OGZ se zaveda, da je usposobljenost gasilcev nujnost, in zaradi tega posveča izobraževanju veliko pozornost. Na različnih tečajih so v obdobju od 1993 do 1997 izvajali izobraževanje na različnih področjih, če omenimo samo, za primer, tečaje mlajših in starejših pionirjev, ki se jih je udeležilo skupaj kar 37. Gasilci so danes na-jmnožičnejša nestrankarska organizacija. Že bežen pregled številčnosti v zadnjem obdobju kaže, da članstvo ne upada, saj je v obravnavanem obdobju naraslo članstvo s 770 na 818. Tudi na področju investicij se je v zadnjem štiriletju marsikaj |>re-maknilo, saj so tri stare kombije zamenjali za nova, sodobna vozila (znamke mercedes in renault), ku|)ili novo vozilo s cisterno, motorno brizgalko tei visokotlačno črpalko. Gasilcem tudi v bodoče ne bo /manjkalo dela, zato so z volitvami skušali najti nove ljudi, ki bodo v prihodnjem mandatnem obdobju vodili in usmerjali delo drušlev, V novem upravnem odboru so zas-topana vsa društva, izvoljeni pa so bili: Marinka Cempre-Turk za predsednico, I rane I rček iz Rovi, Anton Kokalj z Vrha Sv. Ireh Kraljev, Ivan Markič / Medvedjega Brda, Slavko Krmavnei iz I az, Bernard lereb i/ i )ol. i ogat< a, lanez < iostiša /a Kl i I ogatec , lanko ( e-|>ič i/ (a>r. I ogalc a, Boštjan Rii|)nik i/ I loledršic e. Poleg teh so člani upravnega odbora še novi poveljnik Ivan Bejgol in Matej Vid mar /a delo / mladimi, medlem ko predsednic e komisije /a ženske še ni! Novemu odboru želimo uspešno drlo v bodočem ob dobju m <"itn m,Ulj po/,tio\. A. Čuk IZ BOGATE TRADICIJE ZA VSE USPEŠNEJŠI RAZVOJ Po novem v Zadružni hranilnici in posojilnici Logatec tudi devizno poslovanje in popoln plačilni promet. Novi mandat za upravni in nadzorni odbor. Nateklo se je že dobrih 110 let, kar je bila v Logatcu (tam davnega leta 1887) ustanovljena prva posojilnica in hranilnica. Čas narodne prebuje, ki je želela vsestransko potrjevati in ohranjati slovensko bit, je poskušal s slovenskim hranilništvom in poso-jilništvom gmotno zavarovati slovensko gospodarstvo, še posebej kmetstvo, pred vsiljivo germanizi-rajočimi finančnimi vplivi. Iz rahlih korenin je raslo in se razraščalo hra-nilniško-posojilniško drevo. Zadružna hranilnica in posojilnica v Logatcu je samo eden od nasledkov ljudske gospodarske naravnanosti na Logaškem. Logaška Zadružna hranilnica in posojilnica, ki je previharila mnoge viharje, zaseda na Slovenskem v veliki družini Zadružne hranilno kreditne službe (HKS) 1 5.mesto. Zaupanje vanjo pa čedalje bolj narašča, kar prav gotovo potrjuje 30% rast vlog v minulem letu. Če štejemo, da je v občini nekaj nad 3000 gospodinjstev, potem ima v poprečju skoro vsako svoj delež - tako ali drugačno hranilno vlogo - ravno v tej Zadružni hranilnici in posojilnici. Kako tudi ne, ko je možno na temelju jamstva Banke Slovenije varno poslovati prek hranilnih knjižic, prek žiro računa, prek tekočega računa, prek plačilne kartice, tolarskih vezav; za varčevalce je kajpak vabljivo tudi najugodnejše namensko kreditiranje ( obresti: TOM + 5,9 do 9%). Od letošnjega maja bo Zadružna hranilnica in posojilnica ponovno omogočala menjalniško in devizno poslovanje. Na novo pa uvajajo nezgodno zavarovanje (prek zavarovalnice Slovenica) ter plačilni promet, ki prehaja iz bivše Službe družbenega knjigovodstva na HKS. Zadružna hranilnica in posojilnica stopa uspešnejšim poslovnim uspe- hom naproti tudi z novim upravnim odborom, ki ga je občni zbor Kmetijske zadruge izvolil 25.marca letos. Mandat je bil tako zaupan: Ivanu Brusu, ložetu Čuku, Janezu Kle-mencu, Jerneju Merlaku, Marjanu Mlinarju, Ivanu Petrovčiču, Zvonetu Puppisu, Ireni Rupnik in Karlu Šinkovcu (ter namestnikom: Francu Dolencu, Alojzu Mačku, Jožetu Krmavnarju, Veroniki Demšar, Jožetu Mlinarju, Poldetu Petkovšku, Pavletu Kranjcu, Jožici Marinč in Ivanu Verbiču). Novi nadzorni odbor pa sestavljajo: Milka Logar, Ivan Modic, Franc Rupnik, Milena Sefman in Roman Sušmelj (pa namestniki: Marcel Štefančič, Matej Škof, Andrej Istenič, Gregor Mihevc in Franc Kobal). Zadružna hranilnica in posojilnica zagotavlja še naprej zvestobo tradidiciji in zavezanost razvoju -kmetstva v prvi vrsti. Marcel Štefančič Vabilo Prispevke za naslednjo številko časopisa /hiramo do «). maja. Uredništvo Priznanja civilne zaščite Na priložnostni svečanosti ob svetovnem dnevu civilne zaščite (CZ) je logaški župan lanez Nagode- v navzočnosti poveljnika štaba CZ Jožeta Goved-nika in članice- Marinke Cempre Turk podelil priznanja c ivilne zaščite trem krajevnim skupnostim. Priznanja so prevzeli predsedniki KS Hotedršica Andrej Zelenec, KS Rovte Alojzij C.uk in KS Trate tefan Trpin. Generalna skupščina mednarodne organizacije civilne zaščite je 18. de-c embra 1990 določila I. marec za svetovni dan civilne zaščite; dve leti kasneje je I. marci tudi slovenska vlada razglasila /a dan GZ v Sloveniji / namenom, da bi okrepili /avesl javnosti o ogroženosti in o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami lei o pomenu C/. Vsaka nesreča povzroči stisko človeka in ogro/i njegovo življenjsko in delovno okolje. Tudi naši občini, žal, nesreče ne prizanašajo. Najhitrejša pomoč je pomoč soseda sosedu, sočloveku. Za Strokovno in učinkovito pomoč ob nesrečah večjih razsežnosti pa morajo biti posamezniki dovolj dobro usposobljeni. I etošnja priznanja je predlagatelj, Izpostava za obrambo Logatec, utemeljil takole: ob kotu u de< embra I996 in v začetku januarja I 997 sta sneg in žled v občini Logatec povzročila obilo težav in škode predvsem v gozdovih, na električnem in telefonskem omrežju. Zaradi izpada električne energije je bila motena tudi oskrba s pitno vodo v Hotedršici in v Rovtah. Vodstva KS I lotedršii a, Rovte in I rate so na prizadetih območjih skrbela za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev. Njihova dejavnost je bila usmerjena predvsem v skrb za prevoznost lokalnih cest do zaselkov in posameznih kmetij ter v zagotavljanje električne energije s prenosnimi agregati. /a uspešno in odgovorno zaščito, pomoč in reševanje ter za odpravljanje posledic le naravne nesreče- so jim bili podeljeni bronasti znaki c ivilne zaščite met l »olnjelogaškl gasil, i ob stodvajsetletnli i društvene dejavnosti obnavljajo zu nanjo podobo svojega d« >ma Z gesli »m "V sli igi je m«« i ogatčanl na pomoči" so spodbujali k zbiranju sredstev, potrebnih za obnovo ( o so bo vso prav izteklo, bo ob izidu časopisa v občinski hiši že dokument, ki bo zagotavljal " državno solin,me iranje gradnje I )oma /a ostarele v Grapovčniku. Logaška občina je namreč . edina, ki ima za tovrstno gradnje) že vso potrebno dokumentacijo. Zato znova objavljamo številko računa za nakazilo prispevkov za gradnjo: ■ 50170-630-3810342, Občina Logatec - Dom starejših občanov. stran 2 LOGAŠKE • novice april 1998 Ob jubileju M Kmetijske zadruge Logatec Kmetijska zadruga Logatec praznuje letos kar dva pomembna jubileja: 110-letnico ustanovitve Kmetijsko mlekarske zadruge in 50-letnico ponovno zasnovane Kmetijske zadruge Logatec. Iz pravil Kmetijsko gospodarskega društva v Logatcu (iz leta 1903) pa že izhaja, da so bili temeljni cilji opredeljeni nič slabše kot sedaj. Pa si jih oglejmo: • razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov, • oskrbovati svojim udom gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine vsake vrste, • ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča, • nabavljati kmetijske stroje in iste posojevati udom, • pospeševati kmetijsko gospodarstvo, zlasti s tem, • 1. da snuje naprave in naredbe v povzdigo kmetijstva in domače obrti, • 2. daje v gospodarskih zadevah svojim članom svete, • 3. prireja podučne gospodarske shode in razstave ter izdaja primerne knjige in tiskovine." Kako gospodari zadruga danes, smo povprašali sedanjega direktorja ložeta Urbančiča, ki vodi zadrugo od leta 1995. Kakšen je položaj zadruge v zadnjih letih! Za primerjavo lahko navedem stanje iz leta 1 994. Delavci zadruge so tedaj ustvarili 7.883.000 sit prihodka na zaposlenega oz. 560.000 sit izgube na zaposlenega. Za blažitev nastale situac i je je zadruga v letu 1995 odproclala tri stanovanja in del delnic poslovnega sistema Mercator ter s tem poplačala najeti kredit pri HKS; povečala pa je obratna sredstva za del kupnin od stanovanj. Od tega je zadruga namenila del za nakup novega kamiona, kar pa se je kasneje izkazalo za zgrešeno. Prodaja kamiona pa se zaradi kompenzacijskega posla še danes ni zaključila. V letu I99b je zadruga prodala mlekarno Laze in s tem delno poravnala terjatve poslovnega sistema Mercator za kredite v lažansko investicijo. Da bi zadržali likvidnost zadruge, smo vpeljali bone za delavce (za prehrano) in kmete iza mleko). Nezadovoljstvo zaradi bonov je privedlo do prestrukturiranja trgovine v Dolenjem 1 ogatc u, tako da smo v letu 1996 odprli diskontno trgovino za prodajo živil, seveda, brez ustreznega zagonskega kapitala. Svoje obveznosti smo lahko poravnali šele v letu 1997 iz kupnine za mlekarno. Povečali smo tudi trgovsko ponudbo v Gorenjem Logatcu (ki smo jo usmerili v apoteko) m popestrili tudi trgovino z gradbenim materialom v Dol. I ogati u Zaradi prekinitve pogodbe / Valkartonom smo opustili proizvodnjo palet in vpeljali veleprodajo in povečan odkup gozdnih sortimentov. Zastarela programska in strojna oprema v računovodstvu nas je prisilila v nakup novih programov in nakup strojne opreme. Vzrok z.i takšno stanje v zadrugi moramo nedvomno iskati v zgrešeni investic iji v mlekarno I aze, v ž,igo in destilac ijo eteričnih olj. Nova enota destilac ije, razen poskusnega zagona, ni nikoli obratovala; pa tudi trgovina se ni znala dovoli prilagoditi novim tržnim razmeram. Na kakšne zapreke pa ste naleteli pri denacionalizaciji! Omenil sem že, kakšen je bil v grobem položaj zadruge v zadnjih letih. Poleg navedenih dejstev, lahko rečem, da so denac ionalizai i|ski postopki še dodatno izčrpavali zadrugo Zaključena je bila denacionalizacija gozdov; ostali so nam le kupljeni, Ce dodam k vsemu temu še odplačilo žagarskih nepremičnin nekdanjim lastnikom in Urusovega kozolc a, se ni treba čudili, da smo bili tako rekoč pred Stečajem. Na drugi strani pa v denac ionaliz.u ijskih postopkih nismo dobili gradu, ki si ga lasti /al)e nameravamo posodobiti vozni |>ark, prevoz mleka, popraviti lokomo-bilo v destilami in v okviru možnosti vzdrževati zadružne domove Na vsak način bomo morali obrzdati rast stroškov, kar bo mogoče le s širjenjem dejavnosti, racionalizacijo poslovanja in večjo delovno disciplino Vzpodbudno se povečuje nakup in prodaja lesa, mleka in goveje živine. t Kpešnejsih rezultatov se nadelamo s skupnimi pretehtanimi prizadevanji; ne bomo se mogli izogniti princ ipu naših starih zadružnikov, in sicer, da se "vse poslovanje mora vršiti po trgovinskih načelih" Albin < nk Prejeli smo Gradnja poslopja Kmetijske zadruge 1938 Uedeti ueč in znati bolje Nenehno izobraževanje je velelnik današnjega časa. Člani Območne obrtne zbornice si zato nenehno prizadevajo slediti novostim, ob tem pa obnavljajo že pridobljeno znanje. V marcu so dvakrat potovali na sejemske oglede v Muenchen: najprej na splošni, letos jubilejni 50. obrtni sejem IHM, zatem na specializirani sejem gradbene opreme Bauma. Vmes so obnavljali /nanje iz varstva pri delu; bilo jih je kar štiristo, obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Zdaj teče obnovitveni seminar iz higienskega minimuma, sledil mu bo tečaj dvostavnega knjigovodstva. Vse večja gneča na trgu proizvodov in storitev, globali/ac ija informatike, časovna utesnjenost in naglica, vse to sili podjetnike v izobraževanje, inovativno, ustvarjalno načrtovanje in sprotno zboljševanje dela. Vse ostrejši inšpek-c ijski nadzor pa jih sili v vse bolj birokratsko spremljanje poslovnega dogajanja in v zadovoljevanje predpisov, često prav neživ Ijenjsko naravnanih. Iiva\ se je nagrmadilo toliko, da jih le maloštevilni še /morejo /lagoma nositi. ()b uničujoči plačilni anarhiji po eni in zahtevah države po doslednem izpolnjevanju obvez po drugi strani postajajo možnosti /a preživetje precej neopredeljive. Vendar, to je druga /godba, ki je vredna posebne in poglobljene pozornosti. I C. ( iiadbinc i med postankom na poli proti sejemskemu Muenc hnu BAl 'MA sejem giadbinskih piesežmkov ZA "VAROVANJE IN SERVISIRANJE OBČANOV" ali KAKO GOSPOD FRANC RUDOLF VANDRA PO POTI V FORUM 1. Skoraj ne morem verjeti, spoštovani gospod Franc Rudolf, da prebirate "vso zmedo, ki jo premore vsebina utrujajočih člankov z naslovom 'Kaj se dogaja na poti v forum' izpod peresa gospoda Marcela Šte-fančiča, zlasti še, če ne prinaša v svoji vsebini nič takega, da bi jaz (Franc Rudolf, op.mAš) kot še mnogo drugih bralcev smelo reči, da razumejo, kaj ste želeli povedati..." No, kasneje se da iz Vašega sporočanja ugotoviti, spoštovani gospod Franc Rudolf, da zelo dobro in natančno razumete, kar sporočajo zapisi s poti v forum!!! Teže je prevzeti nase odgovornost glede razsojanja, spoštovani gospod Franc Rudolf, kdo od "mnogo drugih bralcev" da kaj razume in kdo da česa ne razume. Ampak pravica je na Vaši strani. 2. Še teže bi verjel, spoštovani gospod Franc Rudolf, da bi soglašali nekogaršnjim mnenjem ali denimo / mojim'! le čemu Oba imava pravice) izražati svoje mnenje in obadva imava pravico sprejemati ali odklanjati mnenje drugega. To je svobodna odločitev obeh in vsakogar. Tudi pravu a, da si o meni mis lite karkoli in kakorkoli, je na vaši strani in na strani vsakogar i. Še najmanj bi rad verjel, spoštovani gospod Franc Rudolf, da trosile neresnice, pa čeprav o meni, bedniku (kot bi dejali on župan). Zato pričakujem, da boste naši javnosti zaradi resnicoljubnosti in /aljublje nosti v pravičnost, poštenost in pokončnost natančneje in predvsem otipliveje pojasnili: kje<, kdaj' in kako', da v svojih člankih samo/av estno govorimo uspehih svojega dela , kakoi zatrjujete v četrtem odstavku svojega prispevka KAJ SI DOGAJA NA POTI V F( )Rl iM v letošnji marčni številki logaških novic, e Vam ute-[in iljev anje svojih očitkov ne bi i šli > primemo od iok, boste prepričali mene in še druge brale e Novic , da ste la/nik lega ne bi rad dočakal, s.i| sem Vas vse doslej imel /a spodol) nega m spoštovani,! vrednega gospe ida P.s.: I >a se Vam /a/nave' in občutki talilo izneverjajo, spoštovani gospod Fran« Rudolf, ni nič čudnega lo se dogaja luili meni; čas ponese svoje. Zalo Vas vabim na skupen sprehod po logaškem (kakoi hilr«> si boste lahko vzeli nekaj od svojega dl.lgoe enega časa, mi lo, lepo Vas prosim, sporočite!), da obudiva nekatere spomine o leni in onem, kaj malega zapiševa, da bodo stvari, o katerih me sprašujete, obema dovoli lasne, pa lin 11 "mnogi drugI biale i" logaških novu bodo prepoznali stvari, ki so jih po naravni ah nenaravni poti prezrli ah pozabili. Kai Zadeva stole m stolčke, motam priznati, da se najvarneje sedi na trdnih tleh, les pa |«', da tla niso poštena niti niso piavična in tudi prav nič pokončna Sploh pa se / dna duše veselim in ladoslim Vaše obetavne slutnje, spoštovani gospod i ram Rudolf, da se "varovanje in sei visiranje občanov ne (bo) manjšalo" In di se bo "vsaj večina občanov občine iloblo počutila tri videla SVOJ dan tudi jutri." Kog daj, da bi bila ludi midva, spoštovani gospod I lane Rutloll, med lo večino' Alan ti Štefani it april 1998 LOGAŠKE • novice stran 3 Prejeli smo Podjetniški interes, kje si? ali gospodu Rudolfu v ponovni razmislek Ko sem prebral prispevek v Logaških novicah št.2/3 1998, podpisan z Vašim imenom, se nisem mogel načuditi ugotovitvam iz članka. Prvi hip sem pomislil, da je nekdo zamešal moj članek na drugi strani citiranih Novic s člankom na zadnji strani istih Novic. Pomislil sem tudi, da se je nekdo grdo ponorčeval iz Vašega imena in vam podtaknil nekaj ravno nasprotnega, kot je bil namen mojega članka. Kljub temu da sem videl Vaš podpis, nisem verjel, da je to pisanje Vaše in da je resnično namenjeno meni. Vašega opravičila po izidu Novic tudi ni bilo in tako moram pač verjeti, da ste članek napisali sami. V članku trdite, da nikoli niste in ne boste zagovarjali politike, ki ne vzpodbuja ENAKOPRAVNE OBRAVNAVE vseh, "ki kakorkoli prispevamo in se trudimo za ohranjanje in za razvoj delovnih mest in s svojim VOLANTER-SKIM delom želimo pripomoči k pozitivnemu razvoju družbe kot celote". V svoji tankovestnosti, kjer vidite same netočnosti in neresnice, vprašajte sami sebe: • I. - Kje ste v mojem članku prebrali same netočnosti in neresnice? (Razkrili jih namreč niste!) • 2. - Ali ni resnica, kar je izjavil predsednik Območne gospodarske zbornice Berto Menard že v letu 1996? Zato ga ponovno citiram: "Na okroglo mizo tudi nismo vabili zgolj podjetnikov, temveč tudi vse politične stranke. Želeli smo, da bi bile tudi politične sile v Logatcu usmerjene v zagotavljanje dela in tudi v zagotavljanje plač. Ljudi prav posebno ne zanimajo, npr., dolge razprave v občinskem svetu, pomembni so jim zaključki. Podobno je z delom. Ljudi zanimajo predvsem plače, ki jih za svoje delo dobijo ob mesecu. - V Logatcu smo znani po svoji majhnosti, ki se kaže zlasti v nevoščljivosti, pomanjkanju timskega rlela, pa še po ne/nanju. Naj za primer navedem ustanavljanje denarne hranilnice v Logatcu, ki pred časom ni uspela, ne samo zaradi spremenjenih političnih razmer, pač pa tudi zaradi preozke miselnosti posameznikov". • i. - Ste morda ugovarjali, ko je bil v Dnevniku objavljen članek "Zemlja spet netila prepire"? • 4. - Kaj niste prebrali opozorila Obrtne zbornice, ki je ob citiranih dogodkih opozorila vas svetnike na nevzdržnost take politike, pri kateri se imena posameznikov pojavljajo na sejah predvsem v slabšalnem smislu? • S. - Kaj ob navedeni kronologiji v mojem članku niste razumeli, da taka politika, žal, ne vodi k napredku? • 6. K|c v svojem članku trdim, da je imel predsednik nekdanjega izvršnega svet,t prav? • 7. - V svo|i prizadetosti govorite, da ob "nameri" mojega pisanja ne morete ostati ravnodušni, saj se V,is osebno dotikam. Le kje, prosim Vas' Nik|er Vašega imena, nikjer besed o gospodu Vladu Piku. -Krščanska načela pa veljajo tudi za Vas, gospod Rudolf, mar ne?! • 8, In sedal k bistvenemu vprašanju. Mai niste prebrali članka "Za pospešeni razvoj občine", kjer pa je neposredno navedeno: "Na podlagi sklepa občinskega sveta se je namreč leta 1996 upravni odbor kadrovsko preoblikoval, zaradi neaktivnosti 'režijskega obrata' pod vodstvom takratnega župana Stanislava Brenčiča in tedanjega predsed nika uprav nega odbora I rani a Rudolfa, kar je si( ei poosebljala tudi občinska uprava itd." Kako torej, da se niste ojunačili in se razpisali v I ogaških novic ah tudi o tej trditvi? (Saj steza enakopravno obravnavo?!) ('e morebiti ne boste spoznali, da je bil članek usmerjen v povsem drugo smer, kol jo sicer Vi navajate, naj še enkrat navedem svoj zaključek omenjenega članka: "Menim, da je skiajni čas, da namesto prepirov pripravimo strategijo bodočega razvoja I ogatc a in postavimo prioriteto bodočih akcij. Potreben je trenutek streznitve." P,s ('e kljub lemu ne vidite v jedro mojega pisanja, še zadnji odstavek iz Omenjenega članka: "('AKANII IN PRI PIRI |IV( > RA/PRAVI |AN|I NAS NI H( )SIA l'KIVI Dl A NIKAMt )R!" KAJ SE DOGAJA NA POTI V FORUM? Možna so tudi drugačna ravnanja na poti v forum Upam, tla končno tudi Vi to želite. 1. Iz magnetogramskega zapisa 6.točke dnevnega reda nadaljevanja 12. izredne seje Občinskega sveta Občine Logatec, ali kako si nekateri občinski svetniki predstavljajo nujnost dobesednih zapisov svojih govorov v zapisnikih občinskih sej. Ca.Mihelčič: "Hvala lepa. Gospod Rudolf." G.Rudolf: "Hvala lepa. Verjemite mi, da mi je teško hodit gor, ampak, na žalost je pač tko... Ne gre se zdej de bi, ampak najbelj me boli pa ponovno izrečena beseda nekateri v tej občini, pa karkol se zgodi na pamet. Ta beseda je sigurno neupravičena, poglejte zakaj, karkoli je bivši župan naredu je bil napaden, dobro bom reku upravičeno, jes pravm kadr so napake upravičene. Smo ga tud obravnaval je blo enu, drugu tretje, smo ga, ampak je bil naš svet za to. )es sm bil edn od tistih ka sm reku če je res tako, nej bo tko, sem ga poskušal zagovarjat ker pač je bomo reki na tej strani. To ni nbena hinavšna, ampak če se ga ni dal se ga ni dal..." In potem tako naprej in tako nazaj še za kak poltretji ducat nastopnih replik, kjer gospod Franc Rudolf milobno, nedolgovezno, brez kančka zmede, jasno, kleno in bleščeče, nadvse jasno do zadnje potankosti, sploh pa neutrujajoče pomembno sporoča svoje prodorne misli občinskemu svetu in prek njega javnosti, in ne -bogneclaj! kakim neumnežem. Meni je bilo branje magnetograma v veliko veselje in korist. Najbolj res nobno me je prepričala globok-oumna razlaga tega, kaj da ni "hinavšna". Po prepričanju gospoda Franca Rudolfa je treba zagovarjati ravnanje, tudi če je upravičeno napadeno, če je tisti, ki je povzročil napake, "na tej strani" (na Rudolfovi sirani" op. mAŠ). - Ko bi bilo dovolj prostora, bi bilo moč objaviti tudi tisti del lavnega nastopa gospoda I rani a Rudofa, kjei bi vas javno in nesporno poučil, kako si lahko sposodile nekega določenega Kranjca, ga pred javnostjo meni nič tebi nič samovoljno vzamete v /obe z dobršno mero podtikanj in podtikljajev, pa mirna Bosna! In vam pri vsem tem ni prav 111< nerodno, tudi ko se vam dokaže, da sle lomastili v prazno, pri tem pa nekoga po krivem nataknili na raženj; niti opravičiti se ni treba. Takemu ravnanju bi bržčas gospd Rudolf dejal: "polivanje gnojnice". Seveda, če ne bi tega "polivanja gnojnice" povzročal gospod Rudolf sam. Kar velja za koga drugega, očitno ne velja za gospoda Rudolfa. - Moralna drža preverjeno poštenih, pravičnih in pokončnih! Saj pravim. 2. Skupina svetnikov krog gospoda Franca Rudolfa (pa ne ravno vsi!) ima še eno drugo prefinjeno navado. Kadar se zgodi, da opozicija poočita občinskim vladavcem kako potezo, ki ne diši najbolj po pravičnosti, poštenosti in pokončnosti, prileti takoj opravičilo za nepravdansko ravnanje, češ saj so tudi drugi "pred nami" ravnali oporečno. O tem se je že pisalo;vem, vem (da se mi ne bi očitalo, da utrujajoče ponavljam že zapisano!). Ali moram priznati, da mi ni bilo nikoli dovolj doumljivo, od kod gospodu Francu Rudolfu in njegovim ta bolestna praktična zgovarjanja na "druge". Ali, takoj se mi je vsa tajin-stvenost razodela, ko sem oni dan v časniku prebral: "Po dveh tednih molka je danes na posebni tiskovni konferenci nastopil predsednik ljudske stranke Marjan Podobnik in poskušal zavrniti obtožbe, da se je stranka leta 1992 financirala nelegalno. Obtožbe je zavračal predvsem z opozarjanjem na druge stranke, ki naj bi se tudi financirale na nezakonite načine." - Filozofi bi rekli: simptomatično. 3. Resnično, nekako nenavadno se mi to pot zapisujejo citati, je že take;: včasih tudi citati kaj povedo. Citatov pa je po svoji naravi najmanj dvoje vrst: listi prijetni in oni drugi manj prijetni. Poglejmo si nekatere, ki so bili vredni tolikanj zaupanja, da so decembra 1994 zagotovili Župano-vanje. Navajamo jih kot preizkušeni napotek ludi za letošnje jesenske županske volitve: "V logaški občini po mojem prepričanju vladajo razmere, zaradi katerih občina v svojem gospodarskem in siceršnjem razvoju zaostaja bolj, kot bi glede na položaj celotne države smela zaostajati." ( e je ta potegavščina prepričala volivce že jeseni 1994, kakojih nebi še letošnjo jesen, Lo !><> razvojnega zastoja še/a kak ščepec več! "Korenito bom spremenil občinsko operativno, predvsem investicijsko politiko." - Predvsem tako, da bo župan dokončal ali kvazi dokončal kak projekt svojega predhodnika, potem pa to dejanje razglasil izključno za svoj izum; za kaj več pa bo zmanjkalo "idej". Nič za to, važno, da ne bomo v "siceršnjem razvoju" zaostajali bolj, "kot bi glede na položaj v državi" smeli zaostajati. "Ustavil bom propadanje zadružništva." - No, ja, v logaški in rovtarski kmetijski zadrugi ne vedo o teh županovih dejanjih še nič. Vedo pa povedati še kaj manj prijetnega. Pa kaj bi tisto. Zadrugi si pač pomagata po zdravi kmečki pameti: kakor vesta in znata. "Odločno bom posegel v gradnjo obrtne cone v Logatcu." - Tukaj pa brez kakršnegakoli par-dona. Odločnost je bila tako odločna, da se v "coni" dobri dve leti ja ni nič premaknilo. Vsaj dokler je imel župan v oblasti sklad stavbnih zemljišč. "S strokovnjaki, ki jim zaupam, bom moderniziral celotno cestno omrežje, ne samo posameznih cestnih odsekov. Pri čemer mislim predvsem na ceste, kot so Hotedršica-Novi svet, Trate-Rovte, Rovte-Zapla-na ter takojšnjo obnovitev cest v mestnem jedru." - Tjeee, do jesenskih županskih volitev bo dovolj časa, da si pojasnimo, kaj pomeni "celotno" in kaj pomeni "takojšnjo". Da nas ne bo kdo lovil za vejice in pike!!! 4. "Prijatlji, jesen ga mormo piti!" (Iz ljudske pesmi) P.S.: Logaške novice (slabe kakor so!!!?) se (trdim stališčem navdušenca nad nepismenostjo in njegovih navkljub) še niso prodale; še vedno so glasilo občine Logatec. Uredniški odbor je tudi še cel in zdrav - kolikor toliko. Prav nič katastrofalnega se ni izkazalo. Na potezi je čas, ki pozdravi vse bolezni: telesne in - one druge. Samo citatov nikar! mAš Albin (uk Silvanisa d.o.o. 1381 Rakek, Dovče 31a tel.-fax. 061-701 759 Pravi naslov za izdelke iz lesa Kai nekam neopazno |e na Sekiri« i nastal piavi stadion Veselijo se ga Športniki m i j 111 > i r. i j i nogorpeta (foto lago) stran 4 LOGAŠKE • novice april 1998 Pred dvajsetimi leti je izšla prva številka šolskega glasila V JUBILEJNEM SOJU "NAŠIH DNEVOV" Osnovna šola "8 talcev" iz Logatca pridno vzpodbuja mladi rod k literarnemu, meditativbemu, poročevalskemu in razvedrilnemu pisanju. Malo da nas ni neopazno obšla 20-letnica šolskega glasila "Naši dnevi". Bilo bi celo krivično pozabiti trenutke, ko je vzniknila želja po šolskem časopisu. V šolskem letu 1977/78 je Lado Korene uspel zbrati in navdušiti skupino sošolcev iz sedmega in osmega razreda za izdajanje šolskega časopisa. Nastali so "Naši dnevi", ki jih je urejal prav Lado. In časopis ni bil v prvem letu kar tako; izhajal je mesečno in spremljal delo šole in učencev v njej in tudi zunaj nje. Prvi urednik se še posebej rad spominja vseh sodelavcev pri časopisu, e danes je vesel priznanja Zavoda za šolstvo republike Slovenije, ki je bilo dodeljeno "Našim dnevom" za uspešno sodelovanje na naravovarstveno temo "Za zeleno naravo".Tako je bilo posejano žlahtno seme, ki je potlej vsa leta rojevalo bogate sadove. Zadnja leta izhajajo "Naši dnevi" dvakrat na leto. Letošnjo prvo (marčno) številko, ki je bila natisnjena pri ARTPRO Ljubljana v $00 izvodih, je prikupno uredila Zvonka Peček ob sodelovanju Ivice Podjecl; slikovno gradivo je domiselno izbrala Vanda Tivan, tipkarsko delo je opravila Dag-mar Doles z računalniškim krožkom, za všečno oblikovno podobo pa je poskrbel Miran Nagode. Avtorji besedil so člani dopisniškega krožka in drugih dejavnostnih krožkov. Vsak je na svoj način pomogel k pestremu pisnemu in slikovnemu gradivu, ki ponuja na raznotere plati pritegljivo vsebino: natreseni poročevalski del se spogleduje z občuteno obarvanimi pozdravi naravi, od tod iskrivi premisleki malih modrecev do literarnih snovanj, ki se preizkušajo od preprostih izpovedi do tehtne akrostihne glosete. Srečamo se tudi z bogastvom prijateljstva, potujemo skoz svet priložnostnih novičk in domišljije do sprostitve in zdravega nasmeha. Dovolj vabljivega branja in zgovornih upodobitev. Že zdaj pa radovedno pričaku-jemo napovedujočo se majsko številko "Naših dnevov", ki bo tematsko ubrana na pregovorne razglede. In veliko sreče na poti v tretje desetletje' Marcel Štefančič Prvi spomini Izgubila sem se, ko sem imela komaj tri leta. Takrat smo živeli, v bloku na Fužinah. Mami seje odločila, da bo počistila stanovanje. Očeta in mene je poslala na dolg sprehod. Ustavila sva se tudi v slaščičarni. Meni je oči naročil veliko kepico sladoleda s čokoladnim prelivom, sam pa je bral časopis. Postalo mi je odl-gvas. Odšla sem k ograji pred slaščičarno. Kmalu pa sem prečkala cesto in se odpravila k oddaljenim blokom. Oči je kmalu opazil, tla me m. Najprej se je odpravil k bregu Ljubljanice. Hotel se je prepričati, če nisem patila v reko. Ker se je že temnilo, je šel po mamico. Pri iskanju je pomagala tudi soseda. Mami me je kmalu našla. Bila sem v peskovniku preti velikim blokom. Zraven je na klopci setlela stara gospa. Mami jo je vprašala, če sem jokala ali se ustrašila. Gospa je rekla, tla sem bila čisto tiho in da je mislila, tla sem tloma v bližnjem bloku. Mami me je vzela v naročje m me odnesla tlomov. Od takrat naprej mi je oči vedno obul velike rdeče coklje. I'a veste zakaj: Zalo, tla me je vetlno slišal, če sem tuleapljala in me tako imel vedno na očeh Špela loma/inčič, 5. a OŠ tabor Uliti sem še majhna in živeli smo še v Hotedršui. Velikokrat sem otišla z očkom v trgovino, saj smo stanovali tam blizu. Pot sem poznala že na pamet. V trgovini pa mi je bilo tako všeč, tla sem se tja nekega dne odpravila kai sama Ko je očka po kosilu zaspal za mizo, se jaz niti obula nisem, saj sem imela lepo priložnost, tla grem prvič sama po svetu. Ko sem prišla tlo glavne ceste, sem se usedla prav na sredino in se začela obuvati, saj moje majhne nožice niso prenesle nizke jesenske tem pera t ure. Srečo sem imela, da me ni povozil avlo. Videla meje neka gospa iz vasi. Ko me je pripeljala tlomov, očka sploh vedel ni, za kaj gre, saj je takrat utrujen spal. Ko meje spraševal, zakaj nisem nič povedala, mi je v oči prišlo nek/a solza, a očka me je potolažil s čokolado. Takrat je bila mamica v službi in ni bila tistega dne nič huda. Razjezila se je čez nekaj tlni, ko ji je očka povedal, kako me je pazil Nadin Brus, 5. a os Tabor 'IP f * Računalniški entuziast Matej Vrabec, učenec O "H talcev", je sredi februarja zmagal na regijskem tekmovanju iz računa- Iništva, ki ga je organizirala Zveza organizacij /a tehnično kulturo. Matej je na tekmovanju, ki se je odvijali > na ()Š "Ivan ( ankar" na Vrhniki, zamenjal I ilna Kranjca, ki je sicer zmagal na šolskem tekmovanju, a se zaradi odsotnosti regijskega tekmovanja ni mogel udeležiti. Nad Matejevim uspehom smo bili tako navdušeni, da smo ga obiskali na vajah i/ računalništva in ga skupaj / njegovim mentorjem Petrom ( emclom povprašali o tej in oni zanimi- vosti s tekmovanja. Kakšne so bile priprave na tekmovanje: Peter: S to skii|>ino smo /e na lanskih vajah obdelali računalniški program VVord, tako da sem fantom letos poka/al le še nekaj podrobnosti in /vijač, ki bi lahko prišle v pošlev na tekmovanju. Matej: Na tekmovanje sem se pripravljal predvsem vsako sredo na vajah, še posebej v soboto pred tekmovanjem. Mislim, da pomaga tudi to, da imam i.iiunalnik doma in mi |e vedno na voljo. Peter: Osnovno /nanje pridobiš sam / nenehnim poskus,injem. Malo pomagajo tudi kakšne revije in tečaji. Kako pa je bilo s konkurenco na tem tekmovanju, je bila huda? Matej: I '.m, ko sem tekmoval, je bil /e tako naporen. V šoli smo isti dan |iisali poskusno malo maturo, in ko sem na tekmovanju videl nalog,«', sem imel kar malo slab občutek Ampak poleni, ko sem začel reševati nalog,«', je pa kai šlo. Peter: |a, kasneje smo i elo ugotovili, da je lavno na Matejevem računal 111 k 11 man i kal program VVoid Art, ki še posebej pripomore k lepo oblikovanemu besedilu, torej k temu, v čemel je Matej tekmoval M.ili'j |«' loiej postal absolutni zmagovalec regijskega tekmovanja Kako pa je bilo na razglasitvi rezultatov f Matej Za rezultate smo izvedeli kai hitro; pol ure po tekmovalnem delu. I )obil sem tudi nagrado sponzorja tekmovanja: programski paket, ki s«'iii ga bil Zelo vesel jasna Medar, 5, c in Novinarski krožek (>S "ti tab «•»" GRADBENIŠTVO DAMOS d.o.o. / )amjan Smrtnik Velika I igojna Ž0, Vrhnika tel./fax: 753-020, o<) 637-734 izvajamo: ADAPTAt Ijjl sian «IBJEKTt >V DRMANU ( >M )l K I i IB)I Kl« »V tlakov ,ni|e (Iv i ii isi / materiali po želji stranke postavitev robnikov, itd P« )S I AVI 11 V < >l'l »RNII 1 /II K >V l/l II I AVA KANAI l/A( III V« )l )« )V( )l »A, II Ml I II V. Itd UTRIEVANII URINA RAVNI l/M )PI, PRI V< )/l £ Pajek in muha Muha se ujela je v mrežo pajkovo, pajek pa ji je grozil: "Če se boš upirala, ti neumna muhica, pomagalo ti ne bo prav nič, ker jaz velik sem fantič! Pojem te za malico, morda kosilo, saj se mi ne bo prav nič mudilo!" Muha pobegnila je, kakor so jo nesla krila, pajek pa ostal je brez malice, morda kosila. Kristina Dimič, 5. d OŠ 8 talcev Proslava za materinski dan Na predvečer materinskega dne smo imeli v Domu krajanov Rovlah proslavo. Namenjena je bila vsem našim krajanom, še posebej pa vsem mamam in mamicam. Proslavo je začel otroški pevski /bor pod vodstvom gospe Mari Loštrek Žižek. Zapeli so nam dve pesmi za mame. Potem so nam učene i najnižjih razredov prebrali pesmic e, ki so jih sestavili čislo sami. Učene i četrtega in pelega razreda so se predstavili z dvema lutkovnima igricama, /a zabavo so s plesnimi točkami poskrbeli učene i, še posebej učenke, ki obiskujejo plesno šolo Peter Pan. Predstavil se je tudi cerkveni mladinski pevski zbor pod vodstvom gdč. Marije l.ukančič, z inštrumenti jih je spremljal domači ansambel Prisluhnimo tišini. Program je dopadljivo povezovala gdč. lerneja lušar. Po končani proslavi smo si la hko še ogledali razstav«) v šolski av h Vse mame in mami« e pa so si lahko VZele še vsaka pO eno od to/, ki smo jih izdelali učen« i (>S Rovte. Mislim, da je ta predstava popestrila večei vsem našim mamam e pa ne, upam, da smo jih razveselili otro« i s pozornostjo in pre senečenji na materinski dan. Mojca ( elarc, ti. a, OŠ Rovte NA NOTRANJSKI 14 JE ODPRT NOV SERVIS AVDIO - VIDEO NAPRAV Popravilo vseh vist televizijskih In radijskih sprejemnikov, videorek iirderjev, avtoradiov ... Skeniranje fotografij do formata Al Poptavilo monitorjev, l'( napajal lllki IV ... lelelon: 0(>1 / 74 t 4«)0 Delovni čas: I tli 2Oh Sobota: 9h I2h april 1998 stran 5 Pela sta dva prijateljska obrtniška zbora PEVSKI VEČER Razlegala se je pesem gostov iz Lenarta in gostiteljev Notranjske. "Rožmarin" se je na poti v Trst ustavil v sežanskem botaničnem vrtu. (foto: U.R.) Pevski zbor Rožmarin - tudi skupnost prijateljev Prijatelji smo radi skupaj. Tako se počutimo polnejši in to nam daje občutek veselja. Da bi izrazili notranjo radost, so potrebne besede. Malo besed, ki povedo največ, so združene v kiticah, v pesmih. Ker vemo, kako pomembno je lepo petje, ki napolni srce, smo se pevci z željo "dobiti več", odpravili neko sobotno jutro v Koper. Čeprav se je sonce komaj predramilo, nam ni bilo težko vstati, saj smo bili vsi polni pričakovanj. Pesem ob spremljavi kitare in smeh sta nas spremljala med prijetno vožnjo z vlakom. Brez težav smo prispeli do cerkve sv. Marka, kjer sta nas odprtih rok sprejela tamkajšnji župnik Lojze Kržišnik in Ciril Bajt (nekdanji član ansambla Klic ar ji; Kmalu po nastanitvi smo začeli z dihalnimi oz. pevskimi vajami; potrpežljivi Marjan Grdadolnik nam je razkril nekaj pevskih modrosti in v nas zapustil globoko sled želje po izpopolnjevanju, Ko so bili glasovi že nekoliko utrujeni, smo si dan popestrili z igranjem odbojke, v kateri so navdušeno sodelovali tudi naši mentorji: od župnikov, do profesorja in kuharice Milke Trpin. Ob kratkem predavanju "osebnost pevca" smo se zamislili, saj nam petje poleg sproščenih trenutkov nalaga tudi cel kup odgovornosti. - Poseben čar pa je v nas zapustil tudi čudoviti razgled na morje, ki je bilo zvečer še prav posebej svetleče in vabljivo. Naša pričakovanja so bila i/polnjena in kar nekako stežka smo se naslednjega dne vrnili domov. Na srečo pa nas je že naslednjo nedeljo čakalo novo doživetje. Skupaj z mlajšimi č lani zbora smo odpotovali v Trst, kjer smo v Marijinem domu tamkajšnjim Slovencem prepevali in zaigrali igrico o Butale ih pod vodstvom učiteljic e s podružnične šole na Planinah Ane Zakelj. Vožnja / avtobusom je bila kar dolga, vendar nepozabna, še posebej, ko smo ob pogledu na eno največjih ladij na svetu, ki je zasidrana v tržaški ladjedelnic i, k.u obstrmeli, Kei smo bili vsi še polni vtisov i/ filma l itanik, nas je spreletel vznemirljivi občutek ob spoznanju, da bo prav ta ladja, "Velika princ esa", krenila po poli I ilanika. V poznih nočnih mah smo se nekoliko utrujeni, a še vedno polni dobre volje in vtisov, vrnili domov. Po teh doživetljih vsi še raje obiskujemo pevske vaje, sa| se že pripravljamo na nove nastope v domačem kraju. PZ Rožmarin i iluintški /boi Notranjska je s članom Petrom Razpetom v man u pripravil gostovanje pri mešanemu pevskemu /bom Kulturno prosvetnega društva slovenski dom v Zagrebu Na kom eilu je sodeloval I ogaški oklel, predstavila pa se |e tudi idrijska čipkarska šola 2 razstavo čipk in šivilja s pravo modno revijo oblačil, «>l)< igatenih s čipkami Skorajda d veu ml program, ki ga je pove/a I Primož Sark, se |e prelil v družabno srečanje z zagrebškimi Slovem i ob zvokih ansambla Slo, k Zboi |e siedi aprila v Spodnji ldn|i gosi 11 mešani /boi "I ise a" i/ Sevnice, oktei pa |e dan zatem gostoval v Polhovem Gradcu, k p-i sta na dobrodelni prireditvi za Slovensko vas na Madagaskarju med drugim nastopila tudi logaški kvintet m neutrudni Andrej Zlgon Na I, )|< igrali j 1 I i pgjški 1 »klel v zagrebškem Slovenskem domu llagol Od božično novoletnega časa sem je nastal pri nas kar daljši pevski premor. Tega je letos prekinil Obrtniški pevski zbor "Notranjska", ki je prav na zadnji februarski dan vabil na Pevski večer v kulturni dom v Gorenji Logatec. Vsaj dvoje razlogov je bilo za obisk koncerta: nastop že lepo uveljavljenega domačega zbora in radovednost zadelj gostovanja prijateljskega Moškega pevskega zbora "Obrtnik" iz Lenarta v Slovenskih Goricah. In tako se je tudi Pevski večer ponudil v dveh različicah. V prvem delu je napovedovalka Petra lenko pozdravila 26-članski gostujoči zbor, ki ga vodi Milan Eder, prepeva pa od leta 1981. Preizkušeni, vendar po svoje zahtevni program, ki gre sicer rad dobro v uho, se je razlegal med poslušalstvom in izvabljal ne[>rikrito odobravanje, še posebej s skladbami Nedveda, Ipavca in Kern-jaka. Zborovodja je s pevci vred prepričal avditorij o očitni pripravljenosti za delo v zboru in o velikem veselju do petja, ki ne sme zaobiti srca, ki želi pesemske izpovedi. Pohvalno lepo so zveneli solisti, zlasti v skladbah Ljubezen in pomlad in v venčku koroških Mi smo mi, s katerim se je zbor tudi pevsko najbolj razživel. Prijetna napovedovalka je v drugem delu koncerta povabila k prepevanju OMePZ "Notranjska". O "našem" /boru je bilo povedanega in zapisanega že mnogokaj, težko bi rekel, da kaj takega, s čimer se poslušale i in predvsem poznavalci zbora ne bi ujemali. Morda nas je zbor želel prav s prvim pojubilejnim koncertom na domačih tleh prepričati, da ne pristaja zgolj na dosežke prvega desetletja, da ga družabnost, na katero prisega, resda druži, vendar je le pevski duh v ospredju. Janez Gostiša, prekaljeni zborovodja, izbere tiste sorte repertoar, kot bi nas hotel obsipati z dvomi, češ ali bo zmogel zbor skladbe, kakor so zapisane v koncertnem listu. In ko se nas dvom želi nekako polotevati, ga zavrnejo pevci s prepričljivim nastopom, takorekoč od začetka do konca. Ni bilo ravno preprosto razločevati, kaj se je bolje slišalo Čajkovskega Otče naš ali Franckov Panis Angelicus z lepo zastavljenim solom Janeza Gostiša ml., Venturinijevo Znamenje z milobnim solom Erike Marolt ali Srebotnjakova Vesna, ali bi iskali bolje med Adamičevo Pomladansko, Kumar-jevo Alegorijo ali Vrabčevimi Bratci. Vsekakor pa se je v višek koncertnega večera izpel Angel vopijaše Petra Česnokova. Nekako tako sem si dejal: ko bi bil tega večera zbor odpel samo to skladbo, bi izpričal, kar ta trenutek pevsko največ zmore: lepo oblikovan volumen, jasno intonacijo, presenetljivo lahkotnost dinamičnih premen, obvladovanje glasbenih fraz, skladne nastavke, uravnoteženo in tenkočutno spremljavo odličnega sola Spele Petkovšek. - Zborovodja mora biti takega zbora vesel. Nasploh smo bili poslušalci, kolikejr nas je Bog dal tistega večera, navdušeni. Prihodnjič bodo tistih nekaj praznih stolov zagotovo posedli vsaj še nekateri od tistih obrtnikov, ki so sicer ponosni na zbor, a to pot niso utegnili na koncert, pa tudi tisli pevci, ki pričakujejo, da jih bodo ob njihovi priložnosti prišli poslušat |>rav |)evc i "Notranjske". Če pa radovednost le pripelje še koga, bo navsezadnje še zmanjkalo prostora. Da bi vsaj! Marcel Štefančič Vsi naši spomeniki Ko pridemo v kak kraj, si med drugim ogledamo tudi spomenike tistega kraja - naravne ali umetniške, saj ob tem spoznavamo zgodovino in kulturo kakega kraja. I udi v l ogati u imamo kai nekaj s|)omenikov. 1 don takih kot jim pravimo: spomeniki oblikovane narave je vsekakoi Napoleonov drevored oh I i/aški cesti.Pa tudi umetnikih spomenikov jepree ej. Pred Skrljevo hišo sl<>|i spomenik, postavljen v < asu graditve prvega vodovoda v l ogate u. Potem so še spomeniki, postavljeni v Spomin padlih na eni in drugi Strani med drugo svetovno vojno, dalje spomenik našega znamenitega rojaka dr, Andreja (ios.iij.1, pravnika, politika in soe iologa. Na poseben način p.t i/si< i| >.i spomenik padlim v prvi svetovni vojni temu i|ud|e pravijo k.h "Plečnikova k.i|>e lica". Načrte za ta spomenik je namreč napravil Plečnikov študent arhitekt 1 ml eililak Spomenik vsekakoi kaže mentol sko loko učitelja, arhitekta Plečnika. Ven d.u se že dolgo ljudje je/ijo /.n.iih nevzdržnega propadanja tega spomenika, /lasli starejši, ki jih boli, da je spomenik, postav Ijeii njihi >v hm očetom, padlim med prvo svetovno vojno, tako zapuščen Kako zanimiv je ia spomenik, so doka/ali tudi naši domači slikarji: od I lihi a Musi a ptek Male|,i 1'ei'enika do Marka Gantarja; vsi so že naslikali ta spomenik in tako po mnogih logaških hišah visi prav upodobitev tega moliva. Seveda, vemo, da je olii'mski proračun piee ej sko|>, kai zadeva obnovo kakega kulturnega spomenika, saj je ogromno drugih zadev, ki so /a občane p.u važnejše. In lako ostaja la spomenik ob strani, saj bi za njegovo obnovo bila potrebna kai precejšnja sredstva. Pred vsem bi bilo treba kapel i i o na novo prekriti, na novo poslikati notranjost, popravili stebre in obnovili vodnjak. Neko,' sem že predlagala nekomu od obrtnikov, da bi se lotili podobnega načina kot takrat, ko smo zbirali sredstva /a ambulantno VOZilo. Kes In se sredstva najbrž nabirala hol| počasi kol takrat, morda In si' |>,i le nabralo dovolj denarja za obnovo spomenika. Pa še en spomenik imam v mislih Ko sem zadnjic šla po ( esti za lačko, sem si ogledovala vodni stolp. Še pred leti |e bil videli kal v ledu, sedaj pa nezadržno propada, s stolpa raste drevo in samo še vprašanje časa je, kdaj se bo stolp podrl. Prav tako sta bih na drugi strani proge pri železniški hiši odstranjeni obe čipalki Kot je lani minilo ravno 140 let, k,u se je v l ogate u pivič ustavil vlak, hi bilo morda zanimivo, ko In vse skupaj obnovili, s,i| bi bil to nedvomno tehnični spomenik velike vrednosti. Seveda, bi se bilo o tem treba pogovoriti / upravo Slovenskih železnic, s,i| ima ta e elo oddelek za muzejko dejavnost; splačalo hi se tudi glede le stvari kaj storiti, Ni/sA.i si/.n s lenko Ob dobrodelni prireditvi v Cerknici Na svetu je pač tako, da ni vsem sojena ista pesem. Vsak tolče svojo pot proti grobu med vsakodnevnim plačevanjem carine sreči in nesreči, bogastvu in pomankanju. In vendar; kdo bi določil pravo, lažjo, boljšo pot? Kdo si je sam kriv (in koliko), da je tak kot je? Usoda? Bog? Naključje? Narava? In vendar se lahko najde boljša pot vsakomur izmed nas, če si podamo roke v pomoč. Stari židovski pregovor pravi: "Kdor reši eno življenje, reši cel svet." In res je tako. Mogoče pa se da mimo resolucij in pobud Unicefa in varnostnih svetov le nekaj narediti: ponuditi roko človeku takrat, ko jo potrebuje. Ne govoriti - saj so si sami krivi, kaj me brigajo črnci, imam že s svojimi mulci dovolj težav, pa vrtec, obleka... Potrebe se zvišujejo v skladu z zadovoljitvijo nižjih in ta pot se ne ustavi nikoli; no, mogoče pred grobom, ko človek spozna, da je vendarle prekleto sam na svetu in ni pomoči ne v denarju, ne v zdravnikih. Verjetno je ujetost v samosvojo bogatinsko gotovost večja kakor sočutje z drugim. Uboga vdova da vse, bogatin niti drobtinice. "Da bi imeli življenje in ga imeli v obilju!" pravi Kristus. Mar nimamo vsi živi na tem svetu življenja? In kakšno je to obilje? Bogatin ima obilje oklepanja svojega bogastva in straha pred krajo. Pravijo: "Prekletstvo skopuha je v tem, da od vsega svojega bogastva niti sebi ne privošči ničesar!" Verjetno pomeni imeti življenje v obilju MIR srca. Nenavezanost na stvari, ki nas takoj zvežejo v spone odvisnosti. Verjetno je misijonar Perdro OPEKA eden tistih, ki so pustili vse in šli za LJUBEZNIJO. Ne sprašuje: "Kaj si naredil do sedaj? Zakaj si pijan? Zakaj si kradel?" Ampak pravi: "Pridi, bova poskušala skupaj. Pridi, tvojega padca se ne spominjajava več. Vstani in hodi v novo življenje." - In to novo življenje se je gradilo tudi na dobrodelni prireditvi v Cerknici. Ponudi pomoč lakral, ko te človek potrebuje. Ne čakaj na njegovo prošnje), da ne prepara oblaka. Vsak trenutek je čas za novo življenje, novo ljubezen in pomoč. Ne govori, če bi se še enkrat rodil... Rodi se še enkrat! Matija Slared ASFALTIRANJE ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ IN DOVOZNIH POTI. STROINI IZKOPI, KIPER PREVOZI IN GRADBENA MEHANIZACIJA STAMPEDO D.O.O PAHORJEVA 10, 1231 LJUBLJANA-ČRNUČE TEL. / FAX: 061 374 307, 061 559 641 GSM: 041 614 301 stran 6 LOGAŠKE • novice april 1998 Samo Gostiša, slovo v Planici l')l)H SAMO GOSTIŠA ZAKLJUČIL USPEŠNO TEKMOVALNO KARIERO V soboto, 21. marca 1998, /c v dolini pod Poncami zaključil uspešno tekmovalno kariero naš smučarski skakalec Samo Gostiša. It'l><> je, da se naš spomin vino k njegovim športnim začetkom \ domačem kraju, ko je začel s\ojo športno kariero kot pionil pod vodstvom Vikija Tršarja in nato H let pod vodstvom trenerja laneza Loštreka, tudi nekdanjega državnega reprezentanta v smučarskih skokih. ko je Samo Gostiša v I ogali u dosegel sw>/ vih in se uvrstil v A državno selekcijo, je sporazumno postal član SSK Ilirija-( entei iz Ljubljani'. I'oil vodstvom češkega trenerja Zdenka Remsa in drugih trenerjev ljubljanskega kluba je post.il eden izmed prvih uspešnih slovenskih skakalcev "škarjastega" sloga. Prvič je zablestel s t>. in 9. mestom na smučarskih poletih /a svetovni pokal leta 1992 v (fberstdorfu. šesto mesto mu je bilo pisano tisto zimo na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih na češki velikanki v I larrai hovu, za tem pa je v štirih sezonah nanizal še kopu o uvrstitev med najboljšo petnajsterico na tekmah svetovnega pokal,t. Šesto mesto označuje tudi njegov največji uspeh v kancu; taka je bila tudi uvrstitev na srednji skakalnit i na svetovnem prvenstvu leta 199 >' v / alunu na S\ edskem. Logatčan Samo Gostiša je bil kar dvakrat olimpijce Na s\oji prvi olimpiadi v Albertvillu v I rani iji je leta 1992 zasedel dvanajsto mesto na srednji skakalnit i in šesto mesto slovenske diž.n ne lepiezentaiu e. lo obdobje je bilo najuspešnejše za tega mladega tekmovali a, Nas topil je tudi v državni reprezentain i na njegovi drugi olimpiadi, ki je bila v Lillehamerju na Norveškem. Samo je nastopal na vseh znanih tekmah \ smučarskih skokih kot dobei in svetovno znan logatčan Prej ko slej /uide čas, ko se mora človek posloviti od aktivnega tekmovalnega športa. Upamo pa, da bo Samo znal svoje znanje prenesti na mlajše tekmovali e. Logatčani pa nm tudi želimo, da bi uspel v svojem poklicnem in zasebnem življenju in da bo s svojim poštenim in veselim značajem dober \zgled mladim športnikom in tudi ostali logaški in slovenski mladini, ki mu bo sledila na njegovi enkratni športni poti Hiti dvakratni olimpijei je vredno vsega spoštovanja in tudi tra /neg.i spomina, ki ostaja zapisan z zlatimi črkami \ zgodovino logaškega športa Anton Antičevič, Državno ekipno prvenstvo pionirjev v namiznem tenisu V soboto in nedeljo, 14. in 15. februarja, je bilo v Logatcu državno prvenstvo pionirjev v namiznem tenisu. Tekmovalo je osem najboljših slovenskih namiznoteniških ekip, ki so se v predhodnih kvalifikacijskih turnirjih uvrstile na finalni nastop v Logatcu. V finalu so nastopili pionirji iz Mengša, Križ, Murske Sobote, Ljubljane (dve ekipi), s Ptuja, iz Zaloga in domači namiznoteniški klub Logatec. Po lepi sobotni otvoritveni slovesnosti, na kateri je sodeloval logaški pihalni orkester in skupina mažoretk, so sledile tekme ob zelenih mizah. Mladi tekmovalci so pokazali veliko znanja in borbenosti. Bilo je veliko veselja ob uspelih potezah, pa tudi razočaranja, ko žogica ni hotela tja, kamor je bilo želeno. Na koncu so bili najboljšim ekipam podeljeni pokali in odličja. Najboljši Logatčani so bili: Darko Mali, Darko KOJADINOVIČ, Dani STOJKO in jan STRLE. Ekipno pa so mladi tekmovalci iz Logatca osvojili tretje mesto za drugo uvršeno ekipo iz Murske Sobote in prvo uvrščeno iz Križ. Dvodnevni finalni turnir je lepo uspel ob organizaciji namiznoteniškega kluba Logatec. Žal, tega turnirja si ni ogledalo veliko ljudi, ki bi lahko primerno spodbujali tekmovalce. Naši mladi tekmovalci si gotovo zaslužijo več vsestranske podpore, kajti s športnimi prireditvami veliko prispevajo za promocijo Logatca. Anton Antičevič Uredništvo I kipa iz I og.ilc a na tretji stopnički ZAVORNE OBLOGE Dušan Cuk s.p. Tržaška 35, Logatec Obnavljanje zavornih oblog za delovne stroje, traktorje, gozdne vitle. Jli Izposoja kompresorja s pno vmatskimi kladivi (za od stranjevanje starih fasad razbijanje betonskih plošče). Mobitel: 0609 (»40 506 tel.:/ fax: 061 744 406 Znova znižujemo stroške posojil! (n)|[»p ■v'.'/i 77 W Posojilo za vsakogar in za vse namene. Kad.u najamete posojilo, plačate v banki stroške odobritve in stroške zavarovanja. V naši banki Vam stroškov vodenja ne zaračunavamo za nobeno posojilo. Sami si lahko stroške posojila še znižate tako: da ste naš komintent, da odplačujete mesečno obveznost preko trajnika na tekočem računu, da predložite predračun ali račun in da posojilo zavarujete z dvema porokoma. Oglasite st: v katerikoli naši poslovalnici, izberite si svojo metodo odplačevanja posojila m se doijovonte o podiobnostih Posoplo po svoji men si lahko izračunate sami na Internetu http //wwwn-lb si ljubljanska banka Nov* t /tihl/niitk* bnnk* i! d l /u6f izgubi naše drage Marjetke Kupnik se iskreno zahvaljujemo vsem Sorodnikom, sosedom, pn jateljem in znane eni, ki sle n.iiii stali oh strani, nam izrazili sožaljo, darovali < vetje in sveče, im |ii pcis|iremili na njeni zadnji poti Hvala sesti i l Meni in sesii i Rozaliji i/ doma Sv ložola v (ior. I Ogati u, di Katarini I mk iz /I) I ogaloi , gospodu župniku in g l'eliu Kuni u Zelo smo hvaležni sestram in Metkinim pt i|.ilel|em iz doma S\ ložefa, ki ste m v zadnjih letih duhovno stali ob strani, česai je bila Metka neizmerno vesela Sestri Breda In i vi« a z družinami Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so II januarja pospremili na zadn|o pot brata m sliie a Tomaža Musca. Posebna zahvala sik ialni službi, SOSedom, gospodu župniku z.i obred, pove oni in vsem, ki so ga obiskovali m tolažili v zadnjih mah njegovega živl|eii|.i Hvala. Sestra Mi< i in nečaki / družinami Zahvaljujemo se vsem podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli pri dobrodelni prireditvi SLOVENSKO SRCE NA MADAGASKARJU, ki je bila 14. marca v Cerknici. č posebej pA se zahvaljujemo: GENERALNEMU SPONZORJU: NOVOLITU -Podjetju za proizvodnjo izolacijskih izdelkov iz Nove vasi na Blokah; pomA^Ati p A so še: RADIO OGNJIŠČE; RADIO 94 Postojna; NOTRANJSKI RADIO - Logatec; NAKLO d.o.o. Logatec; OBČINA CERKNICA; OBČINA LOŠKA DOLINA; OBČINA LOGATEC; OBČINA IDRIJA; OBČINA DOBROVA; OBČINA KRŠKO; SLOVENSKI POSLOVNI KANAL - Ljubljana; Katoliški tednik DRUŽINA; GRAFIČNI STUDIO ŠPES - Novo mesto; SET d.o.o. Ljubljana; GRAFIČNI STUDIO ABAKOS - Cerknica; KRKA - Novo mesto; Trgovina z gradbenim materialom BOBER - Obrtna cona Logatec; Lesna galanterija SILVANISA - Rakek; AvtoM - Cerknica; GRADLES d.o.o. - salon pohištva in bele tehnike - Marof; Trgovina s kmetijskimi potrebščinami JERE - Bločice; SAN-MIX - TV Cerknica - podjetje za kabelski distribucijski sistem - Cerknica; FRAGMAT - IZOLIRKA d.o.o. - Sodražica; Unikatno MIZARSTVO KRAŠEVEC FRANC - Nova vas; VALKAR-TON - Logatec; Revija PRESTOP - Postojna; Trgovina JURČEK - Cerknica; TRGOCEV -Logatec; ELCA d.o.o. - Cerknica; Trgovina NANA - Prevalje pod Krimom - Preserje; Pesk-okop in prevozništvo RIGLER - Grič, cesta 4/7, Ribnica; ŽUPNIJSKI URAD RIBNICA; IVAN PETRIČ - ŽUPNIJSKI URAD BEGUNJE PRI CERKNICI; Trgovina DROBTIN'CA - Begunje pri Cerknici 53; KIA - AVTOSALON - AVTOSER-VIS - BOJAN KRAŠEVEC - Studenec 12a Nova vas; Trgovina HANA in BISTRO LUCIJA -Šeškova 33 - Ribnica; Alojzij DOBROVOLJC; GYM - M d.o.o, TPC Murgle, Cesta v Mestni log 55 - Ljubljana. Najlepša hvala vsem akademikom za slike, ki so jih darovali: Milan ROT, Milena BRANISELJ, Junoš MIKLAVC, Jošt SNOJ, Rudi SKOČIR, Božidar STRMAN MIŠO. Za pomoč se zahvaljujemo tudi galeriji KRPAN, in MIHEVC-GEOHELLIJU iz Logatca za podarjeno uro. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, še posebej voditelju Črtu KANONIJU! Posebna zahvala velja tudi OBČINI CERKNICA! Zahvala V (>-t. letu je 2. aprila za vedno zaspal dragi mož, ata in stari ata Rudolf Nartnik iz Rovi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prija leljeni in znani em, ki so nam v težkih lienulklh pomagali, nam Stali ob sirani in pokojnega spremljali na njegovi zadnji poti. I K.il.i za izrečene besede soža Ija, za darovano ( vetje in sveče tei za denarne darove za sv, maše in z.i ( erkev. Prisrčna hvala g. župniku za molitve in z.i lepo opravljeno pogrebno svečanosl lei < erkve nini pevi em z,i pelje. Še posebej se zahvaljujemc i di Katarini luik, osebju Zdravstvenega doma I i ig.itec tei Psihi.i trične bolnišnice Idrija za zdravljenje in pomoč v času njegove bolezni Žalujoči vsi njegovi. Zahvala Ob smrti našega dragega moža in ala Vinka Slabeta se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali ( vetje in sveče ter ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gor. I ogaloe za lepo spremstvo in go-voi ob grobu, i Ivala dr. ložetu Skvarču za mnoge obiske na (lomu in tudi vsemu zdravstvenemu osebju za vso skrb med dolgoletno boleznijo. Zahvala g. župniku l.inezu So-lanii z.i lepo opravljeni obred in govoi ter pevcem invalidskega pevskega zbora za lepo petje. Posebna zahvala Petru Kuni u z.i pogoste obiske in pomoč ter vodenje pogreba Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Bojan, Drago in |anko z družinama, sestri Amalija in Anica V življenju le skrb in delo si imela, seda/ od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Zahvala V 75. letu nas je zapustila draga žena, mama in sestra Marija Jereb Iz src a se zahvaljujemo vsem sestram iz doma sv. Jožefa za dolgoletno nego in oskrbo. Zahvaljujemo se tudi dr. Darji Likar Modi« in ostalemu zdravstvenemu osebju za dolgoletno zdravljenje, družinam Jožeta Nago deta, Stirn, Vrabec, Kranj« in Mani za pomoč ob njeni smrti. Kmetijski zadrugi Logatec, sorodnikom, prijateljem in znancem hvala za podarjeno cvetje in sveče, družini Marinko za maše ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Gospodu župniku Ivanu Selanu hvala za lepo opravljeni pogrebni obred, invalidsko - upokojenskemu zboru za lepo zapete pesmi in Petru Kuncu za vodenje pogreba. Žalujoči: mož Franc, sin Franci z ženo Ivico, sestre Malka, Helena, Štefka in Joža z družinami. ■■■■■ stran 8 april 1998 p"* 1j- LOGATEC - DOLGA UAS Prometne razmere v občinskem središču so zaskrbljujoče - Pot do novega prehoda za pešce oziroma semafora dolga in zapletena; življenje ugasne v hipu in bo zato moral ustaviti svoje vozilo. Zapeljimo se znova po magis-tralki; o njej pogosto slišimo, da ni dovolj obremenjena, da bi si zaslužila semafor! O gostoti prometa Kolikor daleč seže oko, nikjer prehoda za pešce. |a, Logatec je res dolga vas; če mu pridružimo še Kake, natanko 5, brez omenjenega zaselka pa od križišča pri Valkartonu do Osnovne šole Tabor 3,J kilometra. In na tej razdalji na cesti, ob kateri je kar nekaj hiš s kar nekaj prebivalci, ki morajo Tržaško prečkati po nekajkrat na dan, lahko danes preštejemo označene prehode za pešce na prste ene roke. Pa nam še vedno eden ostane Prvi je zarisan na nepreglednem križišču magistralke z Rovtarsko in Tovarniško cesto, drugega so označili v bližini občinske stavbe, kakih sto metrov naprej, pred Mere atorjem oz ifoma banko naletimo na tretjega (zanj se, razen če poleg ravno tedaj ne stoji policist, zmenijo le redki vozniki), nato pa ob prečkanju c este vsak trenutek tvegate življenje vse do gornjelogaškega avtobusnega posta tališča. I a prehod pa |evse do občinske meje tam pred Planino tudi zadnji. Kaže, da človeško življenje v teh krajih res ni vredno počenega groša, 0 čemer pričajo tudi številne1 svečke, ki v večernih urah okoli dneva Vseh svetih liho opozarjajo odgovorne, da je s prometno ureditvijo v I ogate u in njegovi okolic i nekaj hudo narobe. Običajen izgovor, ki g.i najpogosteje slišimo, je, da sodi magis tralka pod okrilje države in da se stvari pač ne da premakniti, toda kratek Sprehod po središču I ogate a nas prepriča o tem, da tudi v domačih logih glede prometne ureditve nismo doslej storili prav ničesar, lako ni majo niti po enega prehoda za poše e ne na Mandrgah, ne na Kovtarski niti na Martin) hribu, z izjemo tistega v križišču jačke s priključkom na avto-cesto. In še la je zaznamovan le z utripajočo rumeno lučjo; za talne označbe je morda zmanjkalo nekaj dee ililrov barvi' Marlinj hrib je sploh držav,) zase, tamkajšnji olroc i vsak elan na poti od doma do šole in nazaj tvegajo svoja življenja, saj morajo prečkati široko in ravnoe esto, ki kl|ub omejitvi, ki velja v strnjenih naseljih, dopušča hitrosti krepko čez sto kilometrov na uro, s kakršno si do volijo vozili predvsem domačini le pa bi vsaj delno brzdala le postavitev semaforjev, ki so na ravnih odsekih 1 est med drugim namenjeni prav upočasnitvi prometa, sa| namreč voznik lahko vsak trenutek pričakuje, da se bo prižgala rdeča luč le tole: stopite ob katerem koli času med sedmo in šestnajsto uro pred enega od tistih štirih prehodov za pešce, ki jih na njega dni ugledni cesti premoremo, pa boste videli, kako dolgo ne boste varno prišli na drugo stran, še zlasti, če ste starejši in je vaš korak počasnejši. Podobno sevam bo godilo na poti z Martinj hriba čez avtocestni priključek, če boste do njega prišli živi in zdravi, saj la zaselek tako kot številne druge ulice in c este v naši dolgi vasi ne premore1 niti pločnika. Zmeda je zares popolna. prometno (ne)ureditvijo Logatca in med drugim tudi nad omenjenim križiščem, v katerem so po njegovem posredovanju že po nekaj dneh zarisali prehod za pešce. Tako imamo v obeh Logatcih s Kalcami vred reci in piši štirinajst prehodov za pešce, pa nekaj utripajočih rumenih luči nad njimi, na katere so pozorni le tujci, obupno javno razsvetljavo pa docela razrito Cankarjevo v samem središču, nimamo pa nobenega semafora. Imamo tudi policiste, ki pa bi jim morali pripeljati "okrepitve" z vse Notranjske, če bi hoteli nadzorovati najnevarnejša mesta na logaških cestah. Sicer pa se Notranjska tako začne na enem in konča na drugem koncu naše občine, na kar nas prav prijazno spominjajo neokusno modro prebarvane table z napisom "Dobrodošli na Notranjskem". Zunaj meja te pokrajine, v sosednji Postojni ali pa na Vrhniki, na primer, so v sodobnih časih izumili kolesarske steze, enosmerne ulice, pa semafore; nak, mi se pa ne damo, ponosni smo na dejstvo, da živimo v dolgi vasi. Ohranili bomo vsaj svojo skoraj dva in večtisočletno prometno tradicijo, pradavno avtobusno postajo pa bomo pustili kar zakopano pod košarkarskim igriščem, da nam ne bi morda kdo tamkaj čez čas postregel z burekom! Tudi hoja po logaških pločnikih je nekaj zabavnega; parkirna folklora je namreč v naši vasi zelo razvita in človek sem ter tja dobi občutek, da so se- domačini organizirali in postavili protestne zapore; vsaj Martinjc eni ludi križišče Notranjske- in priključka avtoceste jo brez označenega prehoda za pese e, brez pločnika in brc/ semaforja. I .mi, kjer pločnike imamo, ob I ržaški na primer, si po njih redkokdo sploh upa hodili, s.i| omenjeni poteka vzporedno in skupaj s kolesarsko stezo, po kalen pa se najraje podijo me ipedisli Pokukajmo spel na nase prehode za pese e; poleg tistih štirih na pel kilometrskem odseku magistralke jih imamo nekaj še v samem središču logalca; štiri v križišču pred blagovnico, pa In na trgu pred e erkvijo, enega v bližini vrte a ter še enega na križišču lačke z avtoe estnim priključkom, Njihovo skupno število bi torej naneslo nesrečnih trinajst, če se |ini ne bi lani pridružil še eden, na križišču nasproti pošte, prtad lerebovo hišo. Pa še tega ne bi bilo, če ne bi konec lanskega avgusta, pred začet kom pouka, ob pripravi radijski' od daje inšpektor t INZ I jubljana sprem Ijal prvošolke Ane na poti od doma do Šole Kai zgrozil se je nad se morda ideja O podobni aki iji na njihovem križišču sploh ne bo zdela slaba, v svojem pisanju nisem hotel kazali s prstom na nikogar, pa vendar je že ski,i|in čas, d,i se s prometno Ureditvijo I Ogate a začne ukvarjali tudi oblast Se zdaj namreč v ušesih stanovalcev hiš ob Cankarjevi «>«lz vanjajo obljube izpred županskih volitev li'ta 1994 0 takojšnji ureditvi njihove ulic e, ki bi morala biti ne le njim, temveč vsem Logatčanom v ponos, namesto tega pa se |o bojijo prečkati, ela si ne bi v eni od lukenj zvili gležnjev. ... Počasi se bo, s temle mojim pisanjem ali brez njega, gotovo kai premaknilo, treba bo pač Se malo počakali; do novih volitev, na primer Ali pa do nove svečke ob e osti... Marko škrli Ocenjevalna komisija ni imela prav lahkega dela (foto: F.Z.) Salamoniada '98 Prva sobota v marcu je bila v gostilni lastnice Mihaele Rupnik v Zajelah v znamenju pokušnje domačih salam. Dogodek smo poimenovali "Salamoniada". Ideja seje porodila naključno, med gosti v lokalu. Zanjo se je ogrela tudi "birtna" in tako smo - malo za šalo, malo za res - vso to stvar tudi dokaj uspešno izvedli. Ocenjevanje je opravila petčlanska komisija. Njeno delo ni bilo lahko, saj je dalo salame na pokušnjo kar 16 lastnikov. Treba je povedati tudi to, da člani komisije niso smeli dati svojih salam na pokušnjo. Razlog za to je znan. V prijetnem vzdušju je potekala tudi razglasitev rezultatov. Naslov "Najbolša salama Rovte '°8" je dobil lože Pivk, Rovte 8 i, drugo mesto je pripadalo Viktorju Lazarju, Rovte 26, tretji pa je bil janež Kune, Rovte 63. Za prvo Iri uvrščeno jo gostilničarka pripravila tudi praktične nagrade, do petega mesta pa so vsi prejeli diplome. Želja večino prisotnih jo bila, da bi ta kulinarična prireditev v Rovtah postala tradicionalna. F.Z. /J-ot}ntcc - vse 40šteje pozidan (foto: |.G.) I ()< lASkl NOVK I Informativno in uradno glasilo e (bčine i ogatee Izdajatelj Občinski svet Občine Logatec, Ožaška 15, Logate* I isk Mah d.o.o l ogatee ( lelgoviiiiu uie'dlilk lailez ( .osliš.i. Izdano I■><)() izvodov Naslov uredništva: rržaška 15, Logatei po mnenju Urada za informiranje vlade Republiki' Slovenije, Si i 4/3 12 \uilMri 23/346 šteje glasilo med proizvode Informativnega značaja iz l i točke tar.šl I tarife prometnega davka, p<> kateri se plačuje r> "/.. davek od pre imela prenzve»de»v