Štev. 45.
Poštnina v gotovčini plačana.
Cena edne številke dinar.
T. november 1926. Leto XIII.
Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti.
Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec.
Glasilo Slovenske krajine
Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: em2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25*/. i cela stran 30°/o popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom em2 1‘50 D., v • Poslanom « 2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5*1. do 50°/. popüsta.
Rokopisi se ne vračajo.
Pozablenim.
    Vsi ljüdje mamo edno lastivno, najmre to, da bí vsaki rad srečen bio. Ka je prijetno, ma vsaki rad, ogible pa se vsega nevugodnoga. I to ne samo v prišestnom, nego tűdi v do-živlajaj našega spomina. Neprijetnosti radi z misli püstimo, Srečo i veselje pa Si kem večkrat predočimó i v Spomin pozovemo, da se ešče ednok navadimo na prijetnom i vugodnom. Zato pa, či poslüšamo stare ljüdi, nema-kkrat čüjemo, da hvalijo svoje stare čase i so nezadovolni nad zdajšnjim časom, nad zdajšnjim! ljüdmi.
    Nega pa v zgodovini tak grozovitoga dogodka kak je ne-davna Svetovna bojna. Morija, v šíeioj je okroglo 11 miljonov ljüdi pretrpelo najstrašnejšo smrt, v šteroj je več miljonov zgübilo svoje zdravje, ki največkrát premalo oskrbljen! živejo svoje nevolno živlenje. Kelko kvara pa je .napravila vojna v düševnom živlenji vnogih Hüdi, kelko zakonov je razdvojila, kelko domače sreče razrüšüa, kelko gospodarskoga kvara napravila! Kaj je teda bole naravnoga kak to, da se ljüdje, tüdi bivši vojaki svetovne vojne, ščejo celo v spomini rešiti tej grozovitosti i s spomina zbrisati doživljaje svetovne bojne,
    Čiravno je špomin na prestáne grozote svetovne bojne najbogše razpoloženje za to, da se med narodi kemboíe razširi i vkorenini miseo miroljübnosti, da bodo narodje delali z vsemi močmi'na to, da se v prihodnjič preprečijo takše bojne, vendar naj bi šlo s Spomina vse, ka nam je Svetovna bojna naprávila neprijetnoga. Zakaj naj bi živelo to, ka je neprijetno? Eden Spomin iz svetovne bojne pa ne sme zamreti, či ščemo ešče valati za poštene i Zahvalne ljüdi, najmre Spomin na vojake, ki so v Svetovnoj bojni Spadnoli. Spomin na vojake, ki so dali vse ka so meli, dá so občuvali svojo prisego i svestobo, ne sme zamreti, nego ostati i živeti, ne samo pri domači, pri rodbini, nego tüdi pri vsej, ki živejo v istoj okolici, v istoj fari ali občini.
    Istina, da so Vzroki bojne razločna da šo nešterni voditelje narodov vodili bojno ž nameni, šteri se nemrejo opravičati niti pred božimi zapovedmi, niti pred poštenim čütom človeka, vendar to nikaj ne vzerfie na vrednosti smrti pokojni vojakov iz svetovne vojne. Oni so se vojüvali po svojoj düšnoj vesti i to njim davle vso veličino. Zato pa zaslüžijo,
da njim postavimo stalen špomin. Zaslüžijo predvsem, da njim postavimo Spomenike v Svojem Srci, da Se z zahvalnostjov Spominjamo v molitvaj njihovi düš. Pa da nam te špomin ne zamre prebiro, postavimo pokojnim vojakom s svetovne bojne tüdi vid-ne Spomenike.
     Kamašteč Človik potüje, Povsedi Skoro vidi na javni mestaj spomenike, posvečene aldovom v bojni. Nameštaj je zahvalno ljüdstvo darüvalo preci v te na-'] mene i postavilo spomenike, ki so prava lepota i čast tistim krajom. Mi najbrž telko ne bomo zmogli, vendar pa nekši priprosti spominek dajmo napraviti v te namen. Či drügoga nezmoremo, konči kakšo kameoo tablo, kde bodo napisana iména pokojni vojakov.
     Po občinaj naj se v te namen zaberejo odbori, ki vzemejo celo zadevo v roke. Najbogše je, da oprosijo takši odbori domačega düšnoga pastira za potrebne tanače i navodila. 1 či že za kaj vekšega nedo mogli
nabrali penez, naj konči JcaiSen-sega spravijo." rosenno pa je potrébno, da dühovnik odloči, kde dáj spomenik stoji i kakši naj bo napis. Či že kaj delamo, naj bo to tüdi primérno napravleno, da bo delalo čast sledkaršnjo odvejdkom.
     Vüpamo, da bode to gibanje ljüdstvo podpiralo. Rodbina pokojni vojakov, bo rada .kaj darüvala že za to, da bo mela nekši stalen spominek na svoje drage. Bivši vojaki s svetovne bojne radi dajo zato, ar so radi, da so srečno domo prišli. Zahvalnost za srečno rešitev njim bo nagovarja^, da dajo nekaj v Spomin za tiste, ki so z njimi šli k vojakom z vüpanjom, da se ešče ednok povrnejo v domači kraj, pod streho rojstne hiše, kde je vse tak lepo i prijetno, v domači kraj, de je lepa cerkvica, gde je glas zvona najmilejši i srca najbole bratovska. A žalostno, ne njim je bila dana sréča! Zato pa naj žive konči njihov špomin med nami. Pa tüdi tisti, ki So ne bili v bojni, naj včinijo svojo dužnost i pomagajo postaviti spomenik tistim," ki so dali vse, ka so meli na tom sveti najbogšega, dali svoje življenje.
     V spoštüvanji do pokojni ne zaostanjeno za drügimi narodi.
     Vidni spomeniki pa naj nam glasijo ino nas opominajo, da molimo za pokojne vojake. Takši spomenik v vsakoj vesi naj bo glasiteo novoga düha, düha krščanske ljübezni ne samo med posamičnimi ljüdmi, nego tüdi med narodi. Kda bo ljüdstvo prevzelo od düha krščanske
ljübezni i spoštüvanja do drügi narodov i to tüdi pove svojim zastopnikom, ki majo v rokaj Vodstvo narodov i samo takšim da v roke oblast, ki do to ljübezen zvršavali, potom bo miro-ljübnost narodov postavlena na trden fundament. I tak nam bodo spomeniki naši pokójni vojakov glasitel! lepše bodočnosti, v šteroj nede narod narodi zverina, nego brat.
                                                                            Kak naj ljüdje živejo med sebov ?
      K Sokrati, velkomi grčkomi modrijaš!, so prihajali ne samo prebivalci iz varaša Atene, kde je živo, nego tüdi iz drügi varašov i celo iz tühinski krajin. Prihajali so k njemi, da čüjejo njegove navuke. Navadno so čakali na njega, da je . prišeo na varaški trg (plac). Tü so se potom nabrali v okrogi okoli njega. Vsako vrste ljüdje : stari i mladi, tühinci i domačije so se zbirali okoli Sokrata. So-krat sam je ne rad dosta gučao, naj-raj je spitavao drüge. Včasi je pravo,
da samo -pomaga, ljüdem, da se kaj navčijo. Tak se iufui Agouitv, * * -|
je godio te dogodek. Sokrat si je seo na klop, okoli njega so se postavili poslüšalci. Roke je položo na kolina, poveso glavo i se zamislo. Vsi so čakali, gda de začeo spitavati. Naslednje je zdigno glavo i pitao :
      »No, povejte mi, zakaj Živejo ljüdje vküper, ne pa vsaki zoseb ?<
      Po vrsti so njemi odgovarjali. Prvi je pravo : ljüdje živejo zato vküper, ar je v skupnosti, kde eden ovoga pomagajo, ležej živeti. Eden sam Človik nemro nikaj napraviti, vküpno pa se lehko vse napravi.
      Drügi je djao: Posamič živeti, bi bilo nevarno ; Človik se nebi mogeo braniti Vsefele napadov.
      Tretji je pravo : Jako dugočasno bi bilo takše življenje ; v drüžbi ljüdi je bole veselo, hitrej mine čas.
      Štrti je pali djao : Vej je celo Bog tak odločo, da človek ne živi sam.
      Istina je — právi Sokrat, — nego štero življenje je človeki bole prijetno : v miri ali v svaji ?
      Se zna, da v miri, — so odgovorili vsi.
      Teda tüdi ví mislite tak. Tüdi Bog je tak odločo, i venda mi ne delamo tak, Ka mislite, zakaj je ne tak kak bi moralo biti ?
      Vsi so zamuknoti, ne so znali, ka naj njemi odgovorijo na to. I potom je začeo pali Sokrat:
      Tüdi jaz ešče ne vem, nego vküpno se potrüdimo, da pridemo do istine. Jaz vas bom spitavao, ví pa odgovarjajte ! Najprle mi povejte od česa ma Človik več haska, od najemnik roba, ali od pomagača prijatelja ?
       Na vsaki način od prijatelja, so odgovorili vsi naednok.
       Najemnik rob misli samo na svoj hasek, ne (pa na gospodarov, pravi prvi, prijateo pa se briga za tebe, kak za samoga sebe.
       Najemnika maš, dokeč maš peneze, ali dokeč si ga najeo ; či pa preteče čas, ali či ga nemaš s kem plačati, ostaneš pali sam, pravi drügi.
       Tovariš ali pa prijateo pa ma ravno to, da te ne zapüsti v nesreči, nego da deli slednji grižljaj s tebov, pravi tretji.
       Po dobrom prijateli ešče sam dober postaneš, pravi štrti.
       Vi ste tèda vsi edini v tom, da je več vreden tovariš i prijateo, "nego najemnik i da je ne tisti bogat i zmožen, veseli i zadovolen, što ma dosta najemnikov, nego tisti, ki ma vnogo prijatelov. Po takšem je bilo vsakojački vsakomi med vami več na tom, da mate več prijatelov nego najemnikov ?
       Potrebno bi bilo, da je tak, ali v istini žalostno je ne tak, pravi prvi. Či bi nas pitao, kelko neprijatelov ma vsaki med nami, v ednoj nagnjeni bi je lehko naračunali; tüdi robe i najemnike bi najbrž lehko nabrojili, nego
                                                                                                                                                                SOrl čl A •% r\ <vn «11 f. dvN
prijatela.
       Zakaj pa je tak ? Pita Sokrat — Sami pravite, da je prijateo najvažnejše v življenji pa se venda ne potrüdite, da bi si pridobili prijatele. Kda spoznamo, ka so nam jünci potrebni je hitro spravimo. Zakaj si teda ne pridobivlete tüdi prijatele, či pa znate, ka mate hasek i veselje od nji 1 so vam lehko v nesreči trdna opora ?
       Zato — hitro eden vmes pove — ar je dobri jüncov vnogo, dobo ljüdi je pa tak malo. či potrebüješ .jünce za plüg, si zeberéš dobroga i si ga kiipiS. Ljüdi je toti dosta, ali malo dobri.
       Istino govoriš, pravi Sokrat. Nego šteri jünec misliš, da je dober ?
       Kakši pa! Takši, šteri lehko dobro orje, šteri je močen i miren.
       Kakši Človik misliš, da je dober prijateo ? pita dale Sokrat.
       Takši, šteri ne misli samo na sebe, nego tüdi na svojega tovariša, k šteromi ide, či je zvedo, ka je zbetežao i ga pita, ka njemi trbe. Či je potrebno tüdi ma na skrbi njegovo verstvo, da ne bi trpo kvara. Či potrebüje peneze, njemi je jda. Takšega človeka imeniijem jaz: veren i dober prijateo.
       Kak pa moreš spoznati, da je te ali ov Človik takši, kak si pravo ?
       Po njegovi dobri delaj.
       Kak p e spozna on tebe ? pita Sokrat.
       Pali ravno po istom.
       Kda pa bi si ti poiskao prijatelstvo? Ali te, kda tebe dojde nesreča, ali pa kda pride nad njega - pita ešče dale Sokrat.
       Vsi so tiho postali, ar so ne znali, ka naj odgovorijo.
2
NOVINE
7. nóvember 1026.
      Vidite, ka ne vete, ka vam je včiniti. K tebi pride na priliko sosid; niti ti ne Poznaš njega, niti on ne pozna tebe. Kak moreš te znati, či de dober prijateo ali ne? Ali naj ti ča-kaš, da on tebe pomaga, ali naj ti njemi prvi pomagaš?
      Bogme, mislim, da je bogše počakati, da on začne, pravi prvi.
      On si bo pali mislo, da je bogše za njega, ka malo počaka, da ti začneš. Tak Vidva nikdar nebi postala prijatela’
      Prí tom maš popunoma prav, Sokrat, pravi drügi.
      Vsi Želemo, da bi nam delali ljüdje dobro, ali neščemo, da bi mi prvi začeli, pravi tretja.
      Zato pa sam pravo, da je dobri Jüncov dosta, dobri ljüdi pa malo. Kak pa naj bodo tüdi dobri, či mi sami neščemo biti dobri, pravi štrti.
      I te njim je Sokrat povedao sledeče :
      Mi sami govorimo, da je za ljüdi bogše, či živejo v pomoči eden do drügoga, i, da je bogše živeti v zlož-nosti i ljübezni med sebov, kak v kre-ganji i odürjavanji. Pravite, da je prijatelstvo najvekše dobro za ljüdi i da obstoji prijatelstvo v tom, da eden ovomi pomagamo i da eden ovoga varjemo nevol. Mi sami pa nasprotno neščemo tak delati, nego ščemo, da se le nam dobro dela. Zato pa je ne Čüdno, da živemo tak : ne v složnost^ j veselji, nego v odürjavanji i hüdobiji. I tak se nam potom tüdi godi.
                                                                                                                                                             Ruski napisao Lev, N. Tolstoj.
                                     NEDELA.

Mataj v 8. poglávji od 23. do 27* vrste. „Sto je to, da so njemi pokorni ceIo vetri i molje".
      Kristus je v toj čüdi pokazao, da je gospod nebe T zemle i vsej moči, štere so okoli nas v naturi kažejo. Vse je njegovo i njemi pokorno i ga Slavi, ar je vse to Bog stvoro. »Nebesa pripovedavlejo veličastvo bože, i neha glasi delo njegovi rok". (Ps. 18, 2.)
      Le poglednimo naturo kak lepo nam pravi kak moder i Vsemogočen je Bog. V jesen vse povejne, se spravi k počitki i zamre prek zime, da potom na sprotoletje tem lepše ožive. Ali je ne sprotoletje spodobno novomi stvorjenji. Voda, snežnica se loči od zemle i kda je pole, travnik i log sühi, se začne novo živlenje. Vse to vtrdjavle ljüdi v njihovoj veri. Zato je pa ravno polodelski narod, šteri žive z naravov (naturov) najbole veren. Pole, log travnik, kde se leto za letom preosnavla živlenje, so boža kniga za njega, s štere se vči v Boga vervati i ga prositi pomoči proti nesrečam.
      Ka pa nevihfe, povodni, toča 1 i drüge nesreče, ali so tüdi onergla'-sitelice bože. Ja, glasitelice njegove Vsemogočnosti. Le Poglejte kmetiča, kda se pripravla k nevihti i se tfmič-ni oblaki tirajo prek pola, viher, blisk, da vse poka, le Poglejte, kak priznava vsaki, da je nikaj, da pa je nekak, šteri tüdi vetrom zapovedavle, 1 v poniznosti prosi polodelavec Boga pomoči.
                         GLASI-
  Slovenska Krajina.
                                                                                                                                                — Martjanci. Pri nas se pripravlamo na izreden svetek, šteroga bomo
obslüževali 14-toga   ...
šestno nedelo. Te den bomo meli blagoslavlanje novi zvonov. Dva noviva zvona je zlejala zvonarna Bühl v
Maribori. Vekši je posvečeni sv. Martini i je žmeten 560 kg., menši zvon pa sv. Ivani Krstiteli pa ma 330 kg. Blagoslavlali do je mil. g. kanonik Ivan Szlepecz z M. Sobote. Oni bodo tüdi meli velko meso. Pri toj priliki bomo obslüžavali tüdi redno letno proščenje, štero je inda bilo na Martinovo.
   — Ka bo 7 novembra ? Dve velkivi novosti. Prva bo v Trbovljah na Slovenskom. Tü majo velko loterijo, štere špilanje (žrebanja) bo ravno gnes, 7 novembra. Srečk je telko kak naših. Čiravno so ednok dragše kák naše so itak vse zodali. Te zadnje dni je bila takša sila za nje, ka so sfalile. Oda mi to čtemo, se že na stotine lüdi veseli' svojoj sreči. Dali so par dinarov zdaj pa majo tak lepe reči. — Špilanje (žrebanje) naše loterije bi se moglo vršiti 14. novembra. To tüdi bo či do tistoga dneva odamo vse srečke. Či ne odamo pa bo kesnej. Zato vsi na delo. — Drüga velka novost bo pa te teden v Ameriki. V Chicagi do naši dobri lüdje meli velko veselico, na šteroj do gučali od Martinišča pa zbirali za nje. Želemo istinsko velko srečo. Srčno Želimo, ka bi takše prireditve meli tüdi drugi naši rojaki posebno v Bethlemi, Bridgeporti, Clevelandi itd.                                   /
   — Toča kesno v jesen. Minočo soboto večer so se od jüžne strani začeli zbirati nevarni oblaki. Bliskalo je i grmelo kak v leti na Elijašovo. Nameštaj je tüdi toča kapala, štera je najhüjše klestila po Melinci i Bistrica]. Tam je Šla nekaj minut naravnoč süha i debela kak orehi. Ar pa so pridelki že spravleni i setva ešče mala, je kakšega posebnoga kvara ne
■ i " pmT:#s »vl 1 sa .     ■
   — Grofica Marija Zichy ponos, rečila. Minoči tjeden je Šla grofica M. Zichy v Beltinci po nekšem op-
ravki mimo Fistrove trgovine pri cerkvi. Pri imenüvanoj trgovini je stopila na nekšo jabokovo olfip i se poškalila. Spadáj je bio tak nesrečen, da se je na edno nogo več ne mogla opreti. Či šče zapüstiti stanüvanje, jo morajo pelati. Plemenitoj grofici Želemo, da naskori ozdravi.
   — Konj povozo gospo. .Med ne-vihtov v soboto večer je na železniškoj postaji Beltinci poštni voz čakao na vlak. Ovači jako miren konj, se zosagao od grmlajce i bliskanja i začeo bežati brezi kočija proti domi. Med potjov je'srečao gospo vučitelico z Gančan. Kmica je bila takša, ka bi jo lehko tesao. Gospa se je zosagala i zmotila natelko, da se je ne vedla ognoti. Konj jo je povozo i njoj napravo pred poškodbe, Sreča, da je ešče ne kaj hüjšega bilo ! Ranjene je obležala na mesti dokeč so jo ne odnesli v bližanjo hižo gančkoga g. nadučitela, kde je dobila prvo pomoč. Kda je prišla malo k sebi, so jo spravili na vlak i ji odpelali v bolnico.
   — Mrli so v. Rankovci oča č. g. Hauka, kaplana v Beltinci. Bili so zgléden oča krščanske drüžine i dober gospodar. Poznanci i sosidje so ji globoko spoštüvali i zdaj žalüjejo za njimi. Sprevod se je vršo v sredo zadvečera. Več dühovnikov iz sosedni far ji je Sprevodilo k vekivečnom! počitki, med njimi tüdi mil. g. kanonik iz M. Sobote. Dobromi oči, ki so dali delavca v gorice Gospodove, naj bode Bog smileni plačnik 1 Č. g. sini i vsej rodbini pa naše sožalje 1
   — Srečke dobiš pri podpisanih. Strehovci. Gerenčer j.; Tešanovci. g. Poredoš, Nemeš, Puhan Al.; Prosenjakovci. g. Horvat; Krašče. Mencigar Al, Vučak ; Cankova . g. kaplan, Vogrinčič ; Topolovci . Vogrinčič, Pitz ; M. Črnci. Holcman, Se-
  Romanje v Rim.
                                                                    — IVAN JERIČ. —
     Vlak je pihao vsikdar više i više, dokeč smo ne prišli na preci visiko ravnino. I tű se je pred nami razgrno Kras. Kakše posebnosti ma te kraj ?
     Tla so skoro, sameren Vapneni kamen. Vapneni kamen rada voda spodjedavle, tak ka je dežčevnica Vseširom napravila velke Težke v njega. V te režke se voda itaki po dežči sce-di, zato je tű dostakrat süšava, čiravno je blüzi morje, kre šteroga je po navadi dosta dežča. V tla scejena voda tüdi globoko v kamni spodjedavle i si je nameštaj preci pod zemlov napravila že cele strüge, štere so til pa tam tüdi vöni pokažejo i pali minejo pod bregami. Nešterne podze-melske strüge se počasi posüšijo i se spremenijo v velke vodine. Tisti ljüdje pravijo tem votlinam kratko ,,jama." Jako znamenita i lepa jama je ravno v Postoji. Vsakše leto pridejo stotine ljüdi gledat te podzetnelske jame. V tej jamaj so tak zvani »kapniki.«
      Kapniki nastanejo tak: Skoz
kamla se cedi voda v jamo i kaple na tla (zato kapniki.) Voda med svojov potjov raztapla Vapno. Kda kapla spadne z rastoplenim vapnom v sebi na tla, se pri precejšnjo] toploti v jami voda hitro posüši i Vapno ostane. Pq dugi letaj se to Vapno sklada v lepe krištale i nastanejo Vsefele forme.' Pri posveti se tej kristali krasno teškoče*
jo kak da bi bila vsa jama s sami biserov i dijamantov.
      Na površji je kraj püsti i kak že povedano kameni. Nekaj rodovitne zemle je dežč naplavo vküp v grabaj, štere so gosto psoejane i nešterne tak okrogla, kak da bi je ljüdje skopali. Na dae tej okrogli kotlin je rodovina zemla, kde raste hajdina, ječmen oves i jako dobri krumpič. (Ali so pa mogoče za to tak dobri, ar smo pri vojakaj malo hrane dobili.) Ka je med tov rodovitnov zemlov kamenja bilo, so je znosili na kraj njivic i je z njim zagradili, da nebi živina vničila pridelke. Takši je približno Kras, Siromaški trdi. Naš Človik, navajeni ravnine i mehke zemle, bi pravo, da je v takšem kraji ne mogoče živeti *pa venda so tam ljüdje ešče preci gosto naseljeni.
      Hiže pa so v tej krajej že vse inačiše kak pri nas. Navadno so na dvoja okna (2 štoka). Odspodi pa je »izba“ prediva hiša, kde je nizka i prostrana peč tak ka lehko cela drüžina zlezi na njo. Poleg toga je ešče v izbi sto pa klopi kre stene i okoli peči, več pa nikaj. Spijo na štoki. Posebno Važna pa je kühnje. Tü preživejo Goričan! i Primorci vekši deo svojega živlenja. Na sredini kühnje je ognjišče ober šteroga visi koteo, kde kühajo krumpiče i polento. Na klopi okoli ognjišča se zbira drüžina po svojem dnevnom deli.
      Oj, Kras, Banjščica i Tolminsko,
kelko grozni, kelko veseli i lepi spominov nosim na vas v svojem srd. Grozni spominov, kda sam vido na vas tisto divje klanje lüdi, zverinsko modernoga časa, I zelenomodra Soča, devojka iz plamin, je jokala za svojimi sini, ki so jo ljübili i branili. I kak veselo je bilo i smo pozabili, da smo na bojišči, na kraji smrti i trplenja, kda smo si z sposeli v dugi zimski večera] okoli ognjišča i pripovedavali od Zlatoroga tam v Bovci od zmij tam pod Tolminom od prekmurski šatring itd. Što bi mogeo vse to zdaj povedati? Le v sredini trplenja smo se Znajšli i si povedali po bratovsko od srca do srca. Oj, Tolminsko, Kras, trda zemla, ki rodiŠ Grcgorčiče, nepozabni 1
      Ešče nekaj moratn povedati, ka se je nešternim Čüdno vidlo, ki so* se prvič vozili po toj železnici, najmre, da so na vnogom mesti kre železnice napravlena Zavitja, to je s kamla ali desk napravlene stene, štere zadržavle veter.
      V tej kraje], kak tüdi po vsem severnom bregi Jadranskoga morja, so včasi jako močni Viherje. Domače ljüdstvo njim pravi ,,bur]a". Burja ma to posebnost, da ne piše posploj, nego tű pa tam izredno pritisne, potom pa pali popüst i nastane tihota, dokeč se znova ne süne. Na višiši mestaj je burja celo nevarna. Večkrat se zgodi, ka podere vagone na železnici. Zato morajo na višiši i bole odprti mes-
taj napraviti Zavitja. Tüdi nas je ednok splačala.
      Ravno je divjala burja, kda sam dobo od komande zapoved, da moram s štirimi ljüdmi na patrola Kda stopimo na prosto je nekelko popüstila. Koma] pa pridemo za streljaj naprej, mimo edne pečino i že prileti, pa tak močna, da smo v nagnjeni vsi na tla ležali. Pa hitro je minolo. Spostanemo i se pogledamo, či se ne bi kakša nesreča zgooila. No, drügo je ne bilo, kak stučeni smo bili, ar je kraiki kamen itak pretrdi bio za naše kosti, štere pa so zavolo komisne hrane tüdi preveč na svetlo silile. Poleg toga se je meni žepna vöra strla kak sam na pečino z njov prileto.
      Sunce je ravno šlo kernadi, kda smo se nagnoti proti Jadranskom! morji i od daleč zagleda^ Žerjavi poješ morske gladine.
      V vlaki je bilo po vsoj poti od tistimao, ka smo prevozili taljanske mejo, tiho. Potniki so bili tužni i rosni kak smo pri grobi dobroga prijatela. Najbrž je vsaki mislo na to, da se vozimo po domačoj zemli s krvjov Vnogi poškroplenoj, a neodrešenoj.jtla-čenoj. Le, kda smo prekoračili Sočo, ki je znana tüdi našim vojakom, ki so se bojüvali kre njeni bregov i gledali nje srebročisto nodo, se je začiila na zadnjem konci vlaka tužna pesem:
         ,,Oj Doberdob,
         Slovenskih fantov grobi
7. november 1926.
NOVINE
3.
rec ; Sv. Jelena : g. kaplan, Gomboc ; Satahovci : Kozar, Erjavec ; Šalamenci : Gomboši; V. Dolenci: g. plivanoš : G. Petrovci: g. plivanoš, Kozar Jurij; Sv. Šebeščan: g. plivanoš, Panker, Kerec ; Sebeborci: Kleis ; Sodišinci : Šoštarec, Püvar ; Gederovci: g. Rusjan, Edšidt, Šinko, Gi bičar ; Brezovica : Čelig, Špilak J.. Raščan Št.; Motovilci: Čontala. Ger-gek ; Petanci: Gabor ; Bogojina : g. plivanoš, Maučec (dijak), Camplin ; Bakovci: Ščap, Činč, Horvat Št., Lukač J., Kuhar M.; Vančaves : Horvat, Bežan ; Rankovci: Majcen ; Bukovnica : Glavač ; Radovci: Sukič; Otovci: Kerec Iv.; Kovačavci. Ger-gek ; Gorica . Durič ; Küzma : g. Horvat ; Kroplivnik : Gergek ; Krajna . Klekl Bara, Bertalanič Mih., Marič Al. ; Turnišče : Lutar Lukač, Ščap, Gerič B., Skledar, Vojkovič, Ritlop, Bakan,*
   — Nesreča na vsesvecovo. Na vsesvecovo zadvečera je bio na sobočkom cintori sprevod. Ar je bilo dosta ljüdi, ki so prišli na grobe, se jih je okoli sprévoda zebralo dosta. V stiski pa se je podro kameni kož i spadno ednomi deteti na prsa. Dete je dobilo močne poškodbe i je malo vüpanja, da ostane prí živlenji.
   — V Štiraj dnevaj dva mrtveča. V M. Soboti je pri Gorzovi mrlo v sredo pred vsesvecovim edno dete. Komaj so je zakopali pa je že mrla drüga sestrice. Tak so tej starišje meli zaistino žalosten düšni den.
   — Preselitev pošte. V M. Soboti sé je Pošta z hiže g. dr. Cifraka odselila v novozozidano hišo g. Ceha na Lendavskoj cesti. Novi Prostori so zidani naravnoč v te namen, da je Pošta uporabi, zato je na pošti nekelko priličnejše, kak je dozdáj bilo.
   — Zdravje g. poslanca Klekla. Dosta lüdi je pitalo na uredništvi kak je z zdravjotn g. poslanca. Vsem bodi povedano, da se je obrnolo nekelko na bogše i tüdi Vročina je spadnola. Vüpanje- je, da so že ne več v nevarnosti, či ne pride kaj drügoga zraven. Venda pa bodo morali ešče nekaj časa ostati v bolnici.
   — Nesreča na motornom bicikli. V sredo Se je pelo iz M. Sobote na motornóm bicikli eden g., ki je zleženja z'Rakičana i stanüje zdaj v Graci. Že v M. Soboti so se ljüdje čüdivali, da tak naglo vozi. Ne je minolo pol vöre pa so ga že prinesli nazaj v sobočko bolnico. Pri Sočičovoj gostilni v Černelavci se je zaleto v ednoga biciklista i se težko ponesrečo.
   — Zahvala. Beltinski dečki so darüvali iz čistoga dobička ..Vinske trgatve“ za siromaške Šolare 200 Din. — Za te lepi dar se jim vučitelico beltinske šole prav prisrčno zahvaljüje.
                                                                        Država.
   — Velke nevihte i toča. V noči od petka na soboto pred vsesvecovim je bila na Vnogi krajej Slovenije velka nevihta. Okoli Ljutomera je kapala kak oreh debela toča.
   — Na den vsej svetnikov so Zagrebečki Orli pa Orlice obiskali grob najvekšega ljübitele jugoslov. katol mladine, velkoga püšpeka, Slovenca, dr. Antona Mahnica, šteroga telo počivle na Mirogoji, pokopališči v Zagreb«.
   — Strossmayerov spomenik. Dnes 7. novembra, odbije-
jo v Zagrebi spomenik velkomi püšpeki Josipi Juraji Strossmaye-ri, ki je tüdi bio velki prijateo Slovencov.
   — V Gezanjovcih pri Ljutomeru je vnoči 29. minočega meseca ob 11 vöri pali gorelo i to pri Fr. Markoviči. Prišlo je 7 gasilnih drüštev, ki so omejiti ogen v teliko, da je zgoro Ie Škedenj s krmo vred. Tüdi vsa hajdina je postala žrtev plamena. To je v 1 meseci že 4. ogen v toj občini. Sumijo, da mora pod-teknoti ogenj hüdodelna roka, vűpamo, da požigalca vlovijo vendar že ednok. Govori se, da mora biti vekša požigalska tropa. Vsaka sila do vremena!
Agrarnim interesentom.
     Ar gvišni ljüdje ščejo izrabiti priliko, dokeč so g. poslanec Klekl betežni i ljüdstvo mešajo i prisiljavajo, naj küpijo agrarno zemlo, pöve-mo vsem, da se je začasni agrarni zakon ne spremeno. Zato ne musaj zemlo küpiti, ar je tűdi ovači ne zgübijo. Što ma peneze, sme küpiti či je jako fal, samo plača naj te, kda de zemla v grflntnici na njega spravla. Prle niti dinara ne. Ki nemate penez, ne küpUjte, ar je penez malo i je ne dobile zlehka, v bankaj pa včasi trbe plačati po 20% intereša j stroškov. Več od toga v prišestnoj številki.
  Domača politika.
     Vsi politični krogi so se najbole zanimali za Ljüdsko stranko, najmre za to, alnbo dr. Korošec to s svvjov strankov v vlado ali ne. Vse novine só dosta pisale od toga. Najmočnejši glasi so šli. Tisti, ki nemajo v politiki merne vesti i se sramüjejo svojega političnoga dela, so z velkim glasom kričali, da seje Ljüdska stranka odpovedala svojemi programi. Predsednik vlade Uzunovič, da je prej nastavo pogoje, štere bi morao dr. Korošec sprijeti i potom bi prišlo do pogajanj. Pa vse to je bio velki humbuk. Dr. Korošec je izjavo, da je vse govorenje i pisanje, rekši, da smo Odali svoj program, brezi vsakšega fundamenta.
     »Mi smo poštena stranka, mi neščemo noriti svojega naroda ne drügi politični strank. Mi smo navajeni držati reč ... Z vsakim, ki pošteno misli od naše države i od našega naroda, smo pripravleni sodelovati, posebno v Zdajšnji žmetni gospodarski časaj.
     V odbori, ki preiskavle korupcijo se preiskavle ministrova-nje g. Žerjava. Poslanci se pripravlajo, da bodo preiskave ostro vodili, ar se prej guči, da so se V tom ministerstvi razločne nerednosti godile.
   Svetovna politika.
     ltalija. Na Musolinija so pali strelali. Tüdi zdaj je meo srečo, da se je rešo. Pri toj priliki so po taljanski varašaj bile demonstracije, v šteri so razbijali uredništva i tüdi več ljüdi je bilo mrtvi.
    Za kratek čas.
      Kda se svadijo gospodje. Mladiva gospoda sta se svadila v kavarni. Gospodje pa takšo navado imajo, da če se svadijo, s sablov, ali s pistelov idejo eden proti drugomi. Eden drügoga vseče, ali streli, potem so palik dobri prijateli Tomi »deli« pravijo: dvoboj.
      No, mladiva gospoda sta tüdi odločno želela, naj se s človečkov krvjov opere z njuvoga »poštenja« vse to, ka sta eden drugomi nametala pod nos, kda sta se svadila. Vsaki je pozvao svoje potnagače in tej so odločili, da naprávijo pofrebno velko pranje s pištolami. »Treseti metrov od prvoga gospoda se postavi drügi, vsakomi damo v roko nabito pištolo, potem pa naj se spuni volja," tak so odločili modrivpomagači.
      Príde den dvoboja, mladiče postavijo na robi mlade gošče na 30 metrov narazen, pištole nabijejo . . . Ali kda bi vsakomi vroke potisnoli smrtnosno ooržje, ge prikažeta dva žandara.. Ker pa Znamo, "da so žandari trdi, dečki hitro poberéjo svoje škeri, pa*idejo dele, da bi lepše in in bole skrito mesto najšli za dvoboj. Iščejo, iščejo,fali kama šteč so šli, sikdar se prikažejo žandari.
      „Te bi nas radi zgrabili /“ pravi eden od pomočnikov.
      ..Najbrž'4 — je povedao drügi. »Samo da smo mi pametnejši! Ne deleč od tec je ograček mojega prijatela, ta hodimo. Tam zagvišno ne pridejo žandari do nas, ar se vrata ogračeka lejko zaprejo.
      Resan, pridejo v ograček, všterom so gojili same lepe rožice. Stene so bile*iz‘same glažove, da bi kakti več svetlobe prišlo k rožam. Tam postavijo dva junaka, vsakomi dajo nabito pištolo. Pištole primejo trepetajočo roke . . . Pištole se zdignejo . . . Vsaka išče svoj cio, svojo žrtev ... Na ednok pa: durl dari Dünole so pištole in oba gospodiča sta ostala, hvala bodi Večnomi! — ne poškodovana in Zdrava. Na tistom mesti sta se pomirila oba in si obečala do smrti trajajoče prijatelstvo. Küšnola bi se tüdi od velkoga veselja, če eden od pomagačov ne bi pravo: gospodje, krugle so mogle prevrati glažojno, zato pa iščimo in zadelajmo lüknjo.”
      More biti ešče dnes jo tüdi iščejo, če so ne mrli, ar »junaki'* so s takšov pištotov strelali, v šteri ne bilo krugle . . .
                                                                               * *
                                                                                  *
      Kočiš. V gospodsko] drűžbi so od nikše lepe ženske gučali. Eden mali gospodé se je jako spozabo, pa pravo: „Za kočiša bi tüdi šo k njoj.** Prijateli so se smejali, pa so ga začnoli pikati: ..Znamo, da bi se pogodo za kočiša, če bi znao opraviti posle kočiša . .
      »Znam I In pokažem vam, da bom že vütro jaz pelao po varaši tisto prelepo ge spo!
      „Vadlajmo se . . . 1“
      „Deset jezero dinarov Plačam, če ne bom držao svojo reč!“
      „Mi tüdi, če boš jo resan držao 1‘'
      Prí tom je ostalo. Mladenec se je oblekeo za gospodskoga kočiša iu proso lepo gospo, naj njemi dovoli, da jo bode že drűgi den vozo po varaši. Drügi den se sede na kočijo, (lepe szvetle gombe je imeo na gvan-
ti, na glavi pa visoki trdi krščak, cilinder.) Začetkoma je srečno šlo vse. Nišče ga je ne spoznao in veselo se je, da dobi 16 jezero dinarov. Ali... Kda je najbole gnao konje edna kobila samo spadne z nog. Nikelkokrat je brsnola Uboga živinče, potem pa je ostala mérna. Gospod skoči s kočije, obrača kobilo se, obrača jo ta, ali zobston je bilo vse, kobila je obrnola. Oh vseh strani so prišli lüdje, drügi kočišje, ženske, deca, vsi so šteli viditi velko novino. Lüdem se smilo konj, zato só se začeli ništerni oglašali. „Düplin /•' Tak trbe gnati konje ? Ha ? . . . . Sramota je, da dnesdén že vsaki norc prime za cügle, pa pravi, da je prej zdaj kočiš .. Sram te bodi!“
      Drügi kočišje so tüdi povedali svoje, lüdje so se smejali, naš kočiš pa je samo poslüšao in tiščao krščak pred obraz, naj ga níšče ne spozna. Z ednov kobilov je pripelao gospo do domi in skoro glasno si je ponavlao: »Lüdje so dobro povedali, naj bole prilični dečki idejo za kočiša. Potom se je potroštao rekoč: »Bog pomagaj, če sem za kočiia ne dober, pa ostánem na dale tot ka sem bio — gospod 1"
                             POSLANO.
                                                                        Izjava.
     Odprto pismo »Naših Novin", ki jo je naslovi! name g. Hari, kot samo obsodbe vreden umotvor in viden izraz neolika-nosti kar najodločneje zavračam. Izjavljam da podio in nečastno lagati ne znam, še več! lagati tudi neznam, o čem se »Naše Novine" gotovo prepričajo, ko pride za to čas — in to iz gotovo zanesljivoga vira. „Podio* »nesramno" in „nečastno“ so izrazi, ki jih moj besedni Zaklad ne pozna, ti in slični izrazi iz mojega besednega zaklada manj-kajo, kakor tüdi manjka iz mojega javnega udejstvovanja tista brezprimerna smelost, brez katere se trditve „Népujsága“ ne morejo Zapisati na rovaš osebi, ki se zove Julij Kontler in ne — „Népujság“.
     Jaz sem trdil, da je dobil g. Hári iz »klerikalne denarnice“ denar. In to trdim tudi sedaj. Toda, če „Néplap“ vendar misli, da sem mu še dolžan s kakšim pojasnilom, no potom pripomnim že to, da je toliko plemenit in značajen mož on, ki je g. Hariju res dal denar, da mu je le zato pomagal z denarjem, ker je hotel, da bi postal mož. To trditev v Prekmurju — razen gda. Hárija najbrž vsak poštenjak tudi verjame!
     Turnišče, dne 1. XI. 1926.
                                                                                                                                        JULIJ KONTLER
                                                                                                                                             šol. upravitelj.
                                                      Slovo.
    Ob odhodu iz Murske Sobote vse znance iz Prekmurja, od katerih se nam ni bilo mogoče osebno posloviti najlepše pozdravljamo. Želi vse najboljše
                                                                                                      Rodbina KOŠIR.
4
NOVINE
7. november 1926.
GOSPODARSTVO.
                                                           Nove
poštne pristojbine.
    Oblasti so od prvoga novembra povzdignole plačila na pošti, i to naj bi trpelo celi november. Te povišek ščejo oblasti porabiti za tiste, šterim je voda kvár napravila.
    To se tak-mora razmeti, da se je plačilo za pošte ne spremenilo, nego samo povišek de morao vsaki ešče k dozdajšnje!™ plačili dodati i to za celi mesec november. Na priliko.
    Dozdaj smo doma v državi za pismo plačüvaii 1 dinar. To nekak ostane tüdi za naprej, Samo 50 par so za te mesec navrgli k vsakšemi dinari kcoj, zato bo v novembri trbelo za pismo plačati 1 din. 50 par.
    To doplačilo v meseci novembri se tak zaznamüje, da bo na dozdajšnje štempline natiskana z erdečov barvov njihova no-vemberska vrednost.
    Zapomniti pa si moramo, da se te dodatek ne povékšavle z dinarom ! Vsaka poštna vred-nota, štera dosegne 25 par, nosi na Sebi 25 pár dodatka za po-plavlence; 50 par velka vrednost ma na Sebi 50 par, 1 dinarska 50 par, 10 dinarska 1 dinar.
    Či teda nekak šče pisati v našoj državi komi, je dozdáj lehko prikelo 1 štemplin za 1 dinar ali dva po 50 par itd. Či de pa zdaj pisao, pa mora paziti na gornje broje. Či küpi 1 štemplin za 1 din. bo mogeo dodati 50 par, či pa 2 küpi po 50 par, de morao k vsakšemi 50 parsko-mi ešče kcoj dódati 50 par itak plača za 1 štemplin s poviškom 1 din 50 par, za dva pa s poviškom 2 din. Povejmo ešče edno priliko. Nekak pošle 20 gramov žmetno priporočeno pismo. Na nje mora prikeliti za 4 dinare štemplinov. Či küpi 4 štempline vsakoga po dinar i k vsakšemi da ešče 50 par poviška, plača 2 din poviška, či pa küpi samo i štemplin, šteri 4 dinare vala, pa plača samo 50 par za poplavlence.
    Poštne oblasti so ostro zapovedal, da si morajo poštni uradi spraviti pretiskane znamke v vsakoj višini, da ne bi Ijüdst-stvo s tem, da bi küpüvalo štempline menše vrednosti i v več falataj, moralo več poviška plačüvati. Po toj zapovedi ma teda vsaki Človik pravico zahtevati, da njemi na poštnom uradi dajo znamko v tistoj najvišišoj vrednosti, štero potrebüje.
    Ki pa majo štempline i poštne vrednosti, šteré so ešče ne preštampane, tisti pa lehko te zamenijo na pošti za preštampane.
    Vsaki, ki de v tom meseci komi pisao, naj pazi, ka nebi prikelo neprištampane znamke, ar s tem preci škode napravi tistomi, komi piše. Poštne oblasti so najmre ostro zapovedal ura-
dom, da mora na vsako pismo, štero je ne zadosta štemplano, navrčti tüdi kaštigo Kaštiga je dvojna cena premalo plačanoga.
Moderno sejanje žita.
     Zbogšanje polodelstva ide vsikdar za tem, da bi z menšini stroški kemveč pridelalo To prizadevanje je nagnolo moderne polodelavce, da so začeli žito sejati na gibanje. Žito ma najmre to lastnost, da či setvo po* groblemo, te poženejo 'Z edne srčike po tri do štiri betva. To Sejanje se vrši etak.
     Na sejači se mora vsaka dtüga renda vövzeti. Na ove re-gistre pa se Odzaja privesi mali valekec priteži, šteri seme globoko v zemlo i napravi za redom mali jarek. V jarki pride žito vö. Kda je setva že na 2—3 peri zrasla, jo z ednim drogom povlačijo. Pri toj vlaki se jarki zagrenejo i betva pridejo pod zemlo, ali ni bi pravili, da žito pogrobano. V par tjednaj priraste z prvejšnje srčike po 4 betev, štere so navadno nikaj ne Slabejše kak či bi ostalo prvejšnje betvo. S toga vidimo, da či bi Se te način sejanja resan posrečo i vdomačo, bi trbelo polovico menje sejati. Poleg toga pa ma te način sejanja to vugodnost, da takše silje ne leže. Betvo najmre pri grobanji požene jako močno korenje, tak ka isto zdrži tüdi v najmočnejši nevihta].
     Pripomnimo, da tak Sejajo samo na najmočnejši imanja]-pa samo za sküšnjo. Či pa se to posreči v vekšoj meli i vdo-mači tüdi pri vesnička polodelav-caj, je pa drügo pitanje.
Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 290 Din., žita 180 Din., ovsa 110 Din. kukarica 160 Din., ječmena 190 Din., hajdine 200 Din., prosa 200 Din., Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7*50—8 Din., teoci 7-50 Din., svinje 14—15 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent.
                                                        Borza s
1 Dolar 56 Din 44 par, Schiling 7 D. 94 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 47 p., Francoski frank 1 D. 70 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 2*44 D.
Za 1927. leto
  slovenski) vogrski i nemški ka-lendariji so prišli - v trgovino -
I. HAHN
MURSKA SOBOTA.
                             Podpirajte
»NOVINE«!
Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela
št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke V Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55 leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejšib operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 dol. tak ravno za roko ali nogo či je več ne] za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 doli. Odborniki so ; predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 22. Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Boja 1929 W. 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki: John Horvat, Mihal Haklin, Prank Jörköš, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar št. Majcen
                                                                     Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri
    1. HAHN trgovina a papirjev s pisarniška^ in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti.
ERDÖŠI
   BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. Igo. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
                                                                                                            Les za rušte
                                                 i vsefelé drügo potrebčino po nájfalešoj dnévnoj céni se dobi pri BERGLESZ JÁNOS Cimerman!* v Šalamenci
Mali oglasi.
                                                                      KROJAČI in ŠIVILJE!
  Kroje (muštre) po najnovejša rnodi in po poljubnih slikah izdeluje in razpošila za dame, gospode in otroke KNAFELJ ALOJZIJ strokovni učitelj za krojaštvo Ljubljana, Križev-niška ulica 2.
                                                         Amerikanci in drugi gospodje!!!
Lepa prilika. Hiša enonadstropna na prodaj v mestu Laško pri Celju na glavnem trgu. Dober prostor za gostilničara, trgovca in druge obrtnike. Tu je tudi le-tovišče in radiotermalno kopališče. Cena se zve pri lastniku Franc Vrhnjak Laško, Štev. 59. pri Celju.
                                                                   Sühe gobe, jajca:
                                                             kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina FRANC SENČAR Ljutomer. Velika izbira raznega blaga za jesen in zimo.
Imam za prodati mlin
   z valeki (hengeri), žago prešo za olje delati, edno mlatilnico. Ná mlini je sploj voda. 14 oralov zemle, poslopjom, 2 konja, 8 glav govenske živine, 20 svinj. Poceni odam za volo družin-: skih razmer.
ANTON FASCHINÖ,
                                               ŽEPOVCI Štev. 52. ‘
                                                                              Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da imam v zalogi
    šolske tiskovine in knjige
za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Og. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-nj popust pri večjem naročilu.                  Priporočam se
                                                       I. HAHN
                                                  trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI.
HRANILNICA IN POSOJILNICA
                                             v ČRENŠOVCIH.
                                       r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek.
Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8 °|0. Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov
                                                  naviše pa po
                                                       8 1/2 %
Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za Štere dobro stojijo naši kmetje z vsov Svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes.
Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN.
Izdajatelj jOŽEP KLEKL.
Urednik: IVAN JERIČ