Štev. 45. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. T. november 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: em2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25*/. i cela stran 30°/o popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom em2 1‘50 D., v • Poslanom « 2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5*1. do 50°/. popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Pozablenim. Vsi ljüdje mamo edno lastivno, najmre to, da bí vsaki rad srečen bio. Ka je prijetno, ma vsaki rad, ogible pa se vsega nevugodnoga. I to ne samo v prišestnom, nego tűdi v do-živlajaj našega spomina. Neprijetnosti radi z misli püstimo, Srečo i veselje pa Si kem večkrat predočimó i v Spomin pozovemo, da se ešče ednok navadimo na prijetnom i vugodnom. Zato pa, či poslüšamo stare ljüdi, nema-kkrat čüjemo, da hvalijo svoje stare čase i so nezadovolni nad zdajšnjim časom, nad zdajšnjim! ljüdmi. Nega pa v zgodovini tak grozovitoga dogodka kak je ne-davna Svetovna bojna. Morija, v šíeioj je okroglo 11 miljonov ljüdi pretrpelo najstrašnejšo smrt, v šteroj je več miljonov zgübilo svoje zdravje, ki največkrát premalo oskrbljen! živejo svoje nevolno živlenje. Kelko kvara pa je .napravila vojna v düševnom živlenji vnogih Hüdi, kelko zakonov je razdvojila, kelko domače sreče razrüšüa, kelko gospodarskoga kvara napravila! Kaj je teda bole naravnoga kak to, da se ljüdje, tüdi bivši vojaki svetovne vojne, ščejo celo v spomini rešiti tej grozovitosti i s spomina zbrisati doživljaje svetovne bojne, Čiravno je špomin na prestáne grozote svetovne bojne najbogše razpoloženje za to, da se med narodi kemboíe razširi i vkorenini miseo miroljübnosti, da bodo narodje delali z vsemi močmi'na to, da se v prihodnjič preprečijo takše bojne, vendar naj bi šlo s Spomina vse, ka nam je Svetovna bojna naprávila neprijetnoga. Zakaj naj bi živelo to, ka je neprijetno? Eden Spomin iz svetovne bojne pa ne sme zamreti, či ščemo ešče valati za poštene i Zahvalne ljüdi, najmre Spomin na vojake, ki so v Svetovnoj bojni Spadnoli. Spomin na vojake, ki so dali vse ka so meli, dá so občuvali svojo prisego i svestobo, ne sme zamreti, nego ostati i živeti, ne samo pri domači, pri rodbini, nego tüdi pri vsej, ki živejo v istoj okolici, v istoj fari ali občini. Istina, da so Vzroki bojne razločna da šo nešterni voditelje narodov vodili bojno ž nameni, šteri se nemrejo opravičati niti pred božimi zapovedmi, niti pred poštenim čütom človeka, vendar to nikaj ne vzerfie na vrednosti smrti pokojni vojakov iz svetovne vojne. Oni so se vojüvali po svojoj düšnoj vesti i to njim davle vso veličino. Zato pa zaslüžijo, da njim postavimo stalen špomin. Zaslüžijo predvsem, da njim postavimo Spomenike v Svojem Srci, da Se z zahvalnostjov Spominjamo v molitvaj njihovi düš. Pa da nam te špomin ne zamre prebiro, postavimo pokojnim vojakom s svetovne bojne tüdi vid-ne Spomenike. Kamašteč Človik potüje, Povsedi Skoro vidi na javni mestaj spomenike, posvečene aldovom v bojni. Nameštaj je zahvalno ljüdstvo darüvalo preci v te na-'] mene i postavilo spomenike, ki so prava lepota i čast tistim krajom. Mi najbrž telko ne bomo zmogli, vendar pa nekši priprosti spominek dajmo napraviti v te namen. Či drügoga nezmoremo, konči kakšo kameoo tablo, kde bodo napisana iména pokojni vojakov. Po občinaj naj se v te namen zaberejo odbori, ki vzemejo celo zadevo v roke. Najbogše je, da oprosijo takši odbori domačega düšnoga pastira za potrebne tanače i navodila. 1 či že za kaj vekšega nedo mogli nabrali penez, naj konči JcaiSen-sega spravijo." rosenno pa je potrébno, da dühovnik odloči, kde dáj spomenik stoji i kakši naj bo napis. Či že kaj delamo, naj bo to tüdi primérno napravleno, da bo delalo čast sledkaršnjo odvejdkom. Vüpamo, da bode to gibanje ljüdstvo podpiralo. Rodbina pokojni vojakov, bo rada .kaj darüvala že za to, da bo mela nekši stalen spominek na svoje drage. Bivši vojaki s svetovne bojne radi dajo zato, ar so radi, da so srečno domo prišli. Zahvalnost za srečno rešitev njim bo nagovarja^, da dajo nekaj v Spomin za tiste, ki so z njimi šli k vojakom z vüpanjom, da se ešče ednok povrnejo v domači kraj, pod streho rojstne hiše, kde je vse tak lepo i prijetno, v domači kraj, de je lepa cerkvica, gde je glas zvona najmilejši i srca najbole bratovska. A žalostno, ne njim je bila dana sréča! Zato pa naj žive konči njihov špomin med nami. Pa tüdi tisti, ki So ne bili v bojni, naj včinijo svojo dužnost i pomagajo postaviti spomenik tistim," ki so dali vse, ka so meli na tom sveti najbogšega, dali svoje življenje. V spoštüvanji do pokojni ne zaostanjeno za drügimi narodi. Vidni spomeniki pa naj nam glasijo ino nas opominajo, da molimo za pokojne vojake. Takši spomenik v vsakoj vesi naj bo glasiteo novoga düha, düha krščanske ljübezni ne samo med posamičnimi ljüdmi, nego tüdi med narodi. Kda bo ljüdstvo prevzelo od düha krščanske ljübezni i spoštüvanja do drügi narodov i to tüdi pove svojim zastopnikom, ki majo v rokaj Vodstvo narodov i samo takšim da v roke oblast, ki do to ljübezen zvršavali, potom bo miro-ljübnost narodov postavlena na trden fundament. I tak nam bodo spomeniki naši pokójni vojakov glasitel! lepše bodočnosti, v šteroj nede narod narodi zverina, nego brat. Kak naj ljüdje živejo med sebov ? K Sokrati, velkomi grčkomi modrijaš!, so prihajali ne samo prebivalci iz varaša Atene, kde je živo, nego tüdi iz drügi varašov i celo iz tühinski krajin. Prihajali so k njemi, da čüjejo njegove navuke. Navadno so čakali na njega, da je . prišeo na varaški trg (plac). Tü so se potom nabrali v okrogi okoli njega. Vsako vrste ljüdje : stari i mladi, tühinci i domačije so se zbirali okoli Sokrata. So-krat sam je ne rad dosta gučao, naj-raj je spitavao drüge. Včasi je pravo, da samo -pomaga, ljüdem, da se kaj navčijo. Tak se iufui Agouitv, * * -| je godio te dogodek. Sokrat si je seo na klop, okoli njega so se postavili poslüšalci. Roke je položo na kolina, poveso glavo i se zamislo. Vsi so čakali, gda de začeo spitavati. Naslednje je zdigno glavo i pitao : »No, povejte mi, zakaj Živejo ljüdje vküper, ne pa vsaki zoseb ?< Po vrsti so njemi odgovarjali. Prvi je pravo : ljüdje živejo zato vküper, ar je v skupnosti, kde eden ovoga pomagajo, ležej živeti. Eden sam Človik nemro nikaj napraviti, vküpno pa se lehko vse napravi. Drügi je djao: Posamič živeti, bi bilo nevarno ; Človik se nebi mogeo braniti Vsefele napadov. Tretji je pravo : Jako dugočasno bi bilo takše življenje ; v drüžbi ljüdi je bole veselo, hitrej mine čas. Štrti je pali djao : Vej je celo Bog tak odločo, da človek ne živi sam. Istina je — právi Sokrat, — nego štero življenje je človeki bole prijetno : v miri ali v svaji ? Se zna, da v miri, — so odgovorili vsi. Teda tüdi ví mislite tak. Tüdi Bog je tak odločo, i venda mi ne delamo tak, Ka mislite, zakaj je ne tak kak bi moralo biti ? Vsi so zamuknoti, ne so znali, ka naj njemi odgovorijo na to. I potom je začeo pali Sokrat: Tüdi jaz ešče ne vem, nego vküpno se potrüdimo, da pridemo do istine. Jaz vas bom spitavao, ví pa odgovarjajte ! Najprle mi povejte od česa ma Človik več haska, od najemnik roba, ali od pomagača prijatelja ? Na vsaki način od prijatelja, so odgovorili vsi naednok. Najemnik rob misli samo na svoj hasek, ne (pa na gospodarov, pravi prvi, prijateo pa se briga za tebe, kak za samoga sebe. Najemnika maš, dokeč maš peneze, ali dokeč si ga najeo ; či pa preteče čas, ali či ga nemaš s kem plačati, ostaneš pali sam, pravi drügi. Tovariš ali pa prijateo pa ma ravno to, da te ne zapüsti v nesreči, nego da deli slednji grižljaj s tebov, pravi tretji. Po dobrom prijateli ešče sam dober postaneš, pravi štrti. Vi ste tèda vsi edini v tom, da je več vreden tovariš i prijateo, "nego najemnik i da je ne tisti bogat i zmožen, veseli i zadovolen, što ma dosta najemnikov, nego tisti, ki ma vnogo prijatelov. Po takšem je bilo vsakojački vsakomi med vami več na tom, da mate več prijatelov nego najemnikov ? Potrebno bi bilo, da je tak, ali v istini žalostno je ne tak, pravi prvi. Či bi nas pitao, kelko neprijatelov ma vsaki med nami, v ednoj nagnjeni bi je lehko naračunali; tüdi robe i najemnike bi najbrž lehko nabrojili, nego SOrl čl A •% r\