Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 19. junija 1956
Štev. 158. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Telefon uredništva 3440. uprava 3456 Izhaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob 14. uri > Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku * Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani / Poitni čekovni račun SL 11.409
99
•JUTRA
99
tkesUu učetje JMfumtioia
V mestni posvetovalnici je bila sinoči osma redna seja mestnega sveta maribor ske mestne občine. Pred sejo je imel u-pravni, gradbeni in finančni odsek svoje seje, ki jim je predsedoval namesto odsotnega mestnega predsednika podpredsednik g. Franjo Ž e b o t. Seje odsekov so se zavlekle do 19 .are, nakar se je pričela redna javna seja mestnega sveta, ki jo je prav tako vodil podpredsednik.
Po ugotovitvi o sklepčnosti in imenovanju dveh overovateljev sejnega zapisnika je podpredsednik g. Žebot v imenu predsedstva predlagal mestnemu svetu, naj bi odobril imenovanje člana mestnega sveta g . dr. Sušnika v kuratorij Glasbene matice. Tudi je še v imenu predsedstva predlagal naknadno odobritev zneska, ki ga je mestna občina darovala za Pogostitev univerzitetnih profesorjev in zdravnikov iz Gradca, ki so pred dnevi obiskali naša zdravilišča in letovišča. — Oba predloga je mestni svet odobril.
Sledila so poročila posameznih odsekov. Na dnevnem redu so bile samo tri zadeve in je bila seja sklicana le radi oddaje del v novi magdalenski šoli, ker bo Po sklepu zadnje seje oddajal vsa javna dela mestni svet in ne več pooblaščeni upravni odbor. Mariborski obrtniki so torej s svojo interpelacijo uspeli. V bodoče se bodo vsa javna dela odajala prvenstven mariborskim obrtnikom.
Za upravni odsek je poročal član m. s. S. dr. Mile r. Mestna občina je na željo vojaškega erarja zamenjala nekaj svojega sveta ob Stritarjevi ulici za svet v trikotu ob Jadranski ulici in za svet ob Linhartovi ulici. Ker je zadevo ugodno rešilo že finančno ministrstvo, je mestni svet odobril odsekov predlog. Referent gradbenega odseka je prečital nato sklep, da se bo oddala nabava linoleja za hodnike v novih šolali v magdalenskem predmestju Mariborski tvrdki »Weka«, ki je bila najcenejši ponudnik in je popustila hri celotnem znesku 165.000 dinarjev 10 odstotkov. Mestni svet je predlog odseka odobril. Prav tako pa je odobril tudi Predlog finančnega odseka ,da bo občina votiraia znesek 40—50.000 Din k gradnji "ovili šol radi povišanih delavskih mezd.
K besedi se je prvi oglasil član m. s. s. P e t e j a n. Predlagal je, naj bi se mestni svet spomnil tudi bednih delav-cev, ki so zaposleni pri cestnih delili na račun Pomožne akcije in bednostnega fonda in naj bi jim zvišal nizke mezde, ki hm ne zadoščajo niti za skromno preživljanje. Delavci pri Pomožni akciji zaslutijo nekaj nad 2 dinarja na uro. Za zvišanje mezd občinskih delavcev in delavcev pri Pomožni akciji se .ie zavzel tudi član m. s. g. K o r e s. Apeliral jn na mestno občino naj bi sledila vzgledu ptujske, ljubljanske in drugih občin, ki so vprašanje delavskih mezd že davno rešile in predlagal, naj bi vzel mestni svet delavsko vprašanje resno v pretres na prihodnji seji. Obema je odgovoril finančni referent duhovni svetnik g. Hrastelj in je pojasnil, da bodo fondi, ki so na razpolago ob zvišanju mezd popreje mčrpani in da delavci pri Pomožni akciji nimajo tako težkega dela. Zastopniki delavstva so še nadalje vztrajali, naj bi se lotila občina delavskega vprašanja in naj bi izposlovala pri banski upravi večji f<md. Znesek 100.000 Din, ki ga je dobila mestna občina iz bednostnega fonda ni v skladu z dajatvami, ki jih žrtvuje Maribor za banovinski bednostni fond. član m. s. g. M e g 1 i č pa k izrazil željo, naj bi mestnj gradbeni urad bolj gledal na
Halutislicna slanica: tdeaava ftoliliica je indajstve nad domovino
LONDON, 19. junija. Vsi listi povdarjajo, da se mora Anglija izogniti vsemu, kar bi jo moglo zaplesti v vojno. »Times« se zavzemajo za takojšnji sporazum z Nemčijo. Laburistična stranka je izdala na vse svoje pristaše oklic, v katerem se označuje politika vlade in zunanjega ministra Edena kot izdajstvo nad domovino. Socialistično časopisje napoveduje veliko borbo proti vladi in upa, da se bo razbila vladna koalicija. Delavski poslanci pripravljajo v spodnji zbornici vprašanja nezaupnice, vendar pa zaupajo v krogih parlamentarne večine zanesljivosti dvetretjinske večine.
9	vttintukemeedadev:
Potiska iasafusje: tdeuaua ftaiUika umestmn eksjiteiMkt — £dska mo^isje: Mtofoto ie kfit+rpi nad ideo&oaila DH
JWfTrWv 1 •DP'W	ir m w
LONDON, 19. junija. Poluradno se poroča, da ne namerava britanska vlada diplomatskim potom sporočiti odprave sankcij napram Italiji niti italijanski vladi niti ostalim članom Društva narodov. Zunanji minister Eden bo v Ženevi to dejstvo samo na kratko sporočil in dal pobudo za kolektivno odločitev v tem vrpašanju.
OTTAVA, 19. junija. V kanadskem parlamentu je izjavil ministrski predsednik Makenzie King, da bo Kanada podpirala predlog za odpravo sankcij proti Italiji.
RIM, 19. junija. Tukajšnji listi registrirajo z zadovoljstvom potek včerajšnje seje v spodnji zbornici in odnravo sankcij. »Tribuna« meni, da je v Angliji zmagala pamet nad ideologijo Društva narodov.
PARIZ, 19. junija. Tukajšnji listi pišejo v zvezi z včerajšnjim Edenovim ekspozejem v spodnji zbornici, da je Edenova politika nudila primer ponesrečenega eksperimenta. V bodoče Francija takšnim eksperimentom ne bo smela slediti, dmpak bo morala predvsem misliti nase. »Populaire« piše, da je treba neobhodno najti podlago za skupno mednarodno postopanje z Nemčijo.
Murnova v6mta uvaja mu
leden
PARIZ, 19. junija. Senat je v včerajšnji nočni seji sprejel zakonski osnutek o uvedbi 40urnega delovnega tedna s 182 proti 84 glasovom. Zakonske določbe se tičejo vseb industrijskih panog, izvzemsi poljedeljskih.
S šolanimi lemlami nad demonskanle
KOVNO, 19. junija. Včeraj so nastali tukaj spopadi med policijo in stav-kujočimi delavci. Policija se je poslužila solznih bomb, da bi demonstrante razgnala. Več oseb je bilo težko ranjenih, med drugim dve ženski. 108 oseb je bilo lažje ranjenih, med njimi 8 policistov.
hmnove v vodstvu latauskefa ielaldva
LONDON, 19. junija. Po službenih sporočilih britanskega ministrstva letalstva se v kratkem času pričakujejo znatne spremembe v upravi in organizaciji poveljstva britanskega vojnega zrakoplovstva. Cilj nove reorganizacije britanskega letalstva je v tem, da se britanske letalske sile usposobijo tudi za časa miru, da bodo popolnoma pripravljene za slučaj vojne. Formirala se bodo tri poveljstva, in sicer poveljstvo bombarderskih, poveljstvo borbenih in poveljstvo obalnih letal. Posebno poveljstvo pa bo vodilo nadzorstvo nad letalskimi školami in enotni vzgoji v zrakoplovstvu.
hatuiia iste jtosojila v Ameriki
WASHINGTON, 19. junija. Agencija Štefani poroča, da sc vodijo tajna po gajanja zal posojilo miliarde dolarjev med Francijo in Ameriko. Amerika jc postavila kot pogoj, da se pri sklepanju glede posojila, uredi plačevanje vojnih dolgov Francije napram Združenim državam ameriškim.
9 Baudoni slavita 106.000 delavtev
BARCELONA, 19. junija. Stavkovno gibanje gre v višek. V stavki je preko 100.000 delavcev, ki zahtevajo 40urni delovni teden, enake prejemke za moške in ženske ter ustanovitev posebnega zavoda za zavarovanje za slučaj brezposelnosti.	____ _________ ________________
snago ulic in cest ter naj bi odstranil kupe kamenja, ki ležijo v nekaterih ulicah.
Javni seji je sledila tajna. Mestni svet je obravnaval vprašanje mestne prodajalne s tehničnim materijalom in potrebščinami na Aleksandrovi cesti. Mestna prodajalna je spadala doslej pod upravo in nadzorstvo Mestnih podjetij. Mestni svet pa je v tajni seji sklenil, da se bo mestna prodajalna osamosvojila in da se bo vodila v bodoče kot samostojno trgov sko podjetje.
Po&edu
BUKAREŠTA, 19. junija. Kakor poroča »Universul» se v kravljevskem dvorcu v Bukareštu zaključuje te dni pod predsedstvom kralja Karola konferenca šefov generalnih štabov držav Male antante. Konferenc se udeležujejo šef češkoslovaškega generalnega štaba geneeral Ilič In šef romunskega generalnega štaba general Samsonovici- V vseh vprašanjih, ki se tičejo držav Male antante iz vojaškega vidika, se je ugotovilo popolno soglasje.
MAKSIM GORKI MRTEV.
Včeraj je preminil v Moskvi znameniti ruski pistatelj Maksim Gorki. Z Gorki-kijem, katerega dela so slavna in znana, in ki si je v zgodovini ruske literature postavil s svojimi deli trajen spomenik, zapušča vrste sodobnih duševnih tvorcev eden najmarkantnejših predstavnikov.
ČLANI GOSPODARSKEGA SVETA BALKANSKEGA SPORAZUMA,
ki bo imel na Bledu svojo redno letošnjo konferenco, prispejo začetkom julija v Split n Dubrovnik ter se bodo tamkaj zadržali za nekaj časa na odmoru. Skupno prispe ob tej priliki v našo državo 50 predstavnikov Grčije, Turčije in Romunije.
POLITIČNO GIBANJE.
V Dubrovnik je prispel predsednik ■ Jugoslovenske narodne stranke Sveti-slav Hodžera, ki je prispel tjakaj, da vidi, da li je tamkaj mogoče osnovati organizacijo »Borbašev«.
NEGUŠ POJDE IPAK V ŽENEVO.
Kakor poročajo bo neguš za časa zasedanja Društva narodov vendarle prispel v Ženevo, ne bo pa prisostvoval sejam Društva narodov.
KNEZ STARHEMBERG PRIVATNIK.
Knez Starhemberg se nahaja v nekem letovišču pri Benetkah. V političnih krogih zatrjujejo, da je to njegovo bivanje v Italiji izključno privatnega značaja.
POSLANIK .BARTHON JE ŠEL.
Dosedanji britanski poslanik Barthon v Addis abebi ter njegova soproga sta prispela v Džibuti in se danes odpeljeta proti Londonu. To je očividno trajen dopust poslanika Barthona, ki ga bodo, kakor se glasijo informacije, v kratkem času upokojili. Zdi se, da ga britanska vlada smatra za slabega informatorja, ki ni predvidel, da bo neguš tako hitro podlegel Italijanom in da bo tako hitro pobegnil na sigurno mesto. Radi teh njegovih napačnih informacij se je Velika Britanija preveč očitno angažirala za Abesinijo proti Italiji in mora sedaj na škodo svojega prestiža v vsej Afriki uki niti sankcije in s tem indirektno priznati izvršeno dejstvo v vzhodni Afriki.
LOJALNOST.
Glavni organ JRZ »Samouprava« piše v št. od 16. t. m. »Pogoj za popolno soglasje in harmonično sožitje med našim in nemškim življem je ta, da vsi Nemci lojalno priznajo dejstvo: Jugoslavija o-stane. To zahtevo pravilno postavlja tudi dr. Nikolajevič. Od Nemcev v Sloveniji zahtevamo nasproti državi vsaj toliko lojalnosti, kolikor je kažejo njihovi rojaki Švabi.«
Okm m svet
Kaj nameravajo Nemci v slučaju nove vojne
PARIZ, 18. junija. Senzacionelni odmev je zbudil članelc v »Tempsu«, ki ga jc napisal general Baratier, v katerem se peča z bodočo vojsko. V tem senzacionalnem članku pravi generalB a 1 a t i e r, da se mu je posrečilo dobiti vpogled v tajni vojni načrt Nemčije, ki ga je leta 1930. izdelal general Steeckt, in ki ga je odobril tudi nemški generalni štab. Po tem poročilu bi Nemčija formirala jurišno vojsko 300.000 ljudi z nalogo, da brez vojne napovedi napade bodoče sovražnike. Ta vojska bi imela nalogo, da prepreči mobilizacijo sovražnikove vojske in da zasede vse strateško važne točke. Med tem pa bi se organizirala rezervna vojska, ki naj bi osigurala zavzeto ozemlje.
Zaskrbljenost v Parizu
PARIZ, 18. junija. Informacije iz Londona o včerajšnji seji britanske vlade pravijo, da jc padla odločitev glede ukinitve sankcij proti Italiji. Ta odločitev jc v tukajšnjih krogih zbudila veliko zaskrbljenost, ker je povsem nejasno, če naj pomeni ta odločitev vrnitev Velike Britanije k sodelovanju s Francijo in Italijo. Odmik Velike Britanije od sankcij pomeni istočasno tudi odmik od kolektivnega sodelovanja in odmik osiguranja miru v Evropi. To pomeni z drugimi besedami, da se Velika Britanija odpoveduje kolektivne sigurnosti meja v vzhodni Evropi, kar zopet pomeni zmanjšanje vrednosti rusko-francoskega pakta, kar pa gre predvsem na škodo Francije, ki ne more niti več računati na zaščito njenih meja napram Nemčiji.
Sokolske svečanosti v Sfloveniciracicu
Sokolsko društvo v Slovenjgradcu bo v nedeljo 21. t. ni. zelo slovesno odkrilo spomenik blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. S to pa-triotično slovesnostjo pa je združena tudi svečana otvoritev novega Sokolskega doma v Slovenjgradcu, ki bo nosil ime velikega blagopokojnega kralja Aleksandra. Oba svečana dogodka bosta z zlatimi črkami zapisana v narodni zgodovini romantične, mislinjske doline in v narodni zgodovini naših severnih mejnikov.
V nedeljo 21. t m. se bo zgrnilo v Slo-venjgradeu vse severno Sokolstvo. Rdeče sokolske srajce bodo na ta dan preplavile mislinjsko metropolo in zmagovi-
to manifestiarle sokolsko idejo in jugo-slovensko miselnost. Manifestacije pa se bo v častnem številu udeležilo tudi mariborsko Sokolstvo. Meddruštveni sokolski odbor je pozval vsa mariborska sokolska društva, da se bo članstvo obvezi«) udeležilo otvoritve novega Sokolskega doma in odkritja spomenika blagopokojnemu kralju. Pri svečanostih bo sodelo vala tudi mariborska inženjerska podčastniška šola in vojaška godba. Maribor ski Sokoli odpotujejo v Slovenjgradec v nedeljo zjutraj z vlakom ob 5.44. članstvo se mora brezpogojno udeležiti slav nosti v slavnostnih krojih.
V dvorani Delavske zbornice v Mariboru so se danes dopoldne nadaljevala mezdna pogajanja med mariborskimi stav beniki iu stavbinskim delavstvom. Ob pol 11. ure se je dosegel med obema stran-cama sporazum.
Pri današnjih dopoldanskih pogajanjih je zastopal Inšpekcijo dela inž. Baraga, Delavsko zbornico njen ravnatelj K o-p,ač, Inženjersko zbornico in Združenje graditeljev inž. Šlajmer in inž. K i f-man, Zvezo stavbinskega delavstva craljevine Jugoslavije Brejc, Strokovno komisijo Franc Leskovšek in St. Vidovič, Jugoslovansko strokovno zvezo pa K o r e s. Pri pogajanjih je bilo navzočih tudi devet delavskih zaupnikov.
Na današnjih pogajanjih se je dosegel med obema strankama sledeč sporazum, ci se ga obe stranki zavežeta predložiti s priporočilom svojim članom: Mezde de lavcem se ugotovijo na sledečo višino:
Sedanja dela. Težaki do 20 let starosti Din 3.— na uro, nad 20 let starosti 3.25.
Zidarji, tesarji in strojniki do 2 leti od iz-učenja 4.50, nad 2 leti od izučenja 5.25. —
I. Nova dela. Težaki do 20 let starosti 3.25 nad 20 let starosti 3.50. Zidarji, tesarji in strojniki do 2 leti od izučenja 5.— nad 2 leti od izučenja 5.75. III. Na deželi se plača vsem 25 para manje. Mesta so sledeča: Ljubljana. Maribor, Celje in Kranj. IV. Za javna dela se plača profe-1 ne bo. sijonistom in kvalificiranim delavcem 251
5SBS Z Kulturno živlienie
Oktet Jadranske straže
Da poživi zanimanje za lepo slovensko •pesem, je povabilo za 14. t. m. pevsko društvo »Velka« z Podvelke v svojo sredo oktet odseka »Jadranske straže« iz Maribora. Vabilu se ni odzval samo ta. priključilo se mu je tudi lepo število gostov.
Po pozdravu društvenega predsednika g. Ivana Zapečnika je povzel besedo član okteta g. Ivo Vauda, ki je v vzneseni i besedah navduševal navzoče, naj se oklenejo prelepe slovenske pesmi. Nato je sledil cikel pesmi. Aplavzi, ki so sledili vsaki pesmi, so svedočili, s kako pazljivostjo jim je sledilo in s kakšnim užitkom jih je sprejemalo navzoče občinstvo. Posebno je vžgala ruska narodna »Dvanajst razbojnikov«, pesem iz katere
v našem podeželju
poje na Podvelki
odseva globoka ruska duša, ki ji je dal baritonist s svojim samospevom še posebnega povdafka. Oktetu bi delali krivico, ako bi omenjali že samo tenoriste, ker je bilo petje v celoti tako harmonično ubrano, kakršnega v naši‘dvorani na Podvelki še nismo čuli. Za naše občinstvo je bil to res pravi užitek.
Dravska dolina potrebuje ognja, tukaj štiji kulturni delavci pa moialne podpore, zato bi prosili, da nas spet kaj kmalu obiščete in zanesete nekoliko razvedrila v naše samotarsko življenje.
S tem, da se za oktetovo požrtvovalnost, zlasti pevovodju g. Ivanu Kovači ču, prav iskreno zahvaljujemo, kličemo Podvelčani: na skorajšnje svidenje.
Par utrinkov o škodljivosti alkohola, nikotina, kofeina, teina
Zdravje je prvo! Pogoj za izločitev bo-lezenskh klic je neobhodna čistost. Kdor drži svoje telo čisto, ga neguje, odjemi je s tem bolezenskim klicem pripravno torišče bohotnega razvijanja. Sveži zrak,
voda, milo so največji sovražniki bakterij. Pokazalo se je celo, da so toliko uporabljena mila po raznih hotelih in železnicah brez sledu o kakšnih bakterijah in drugih bolezenskih klicah. Nikdar ne morejo zdravniki dovolj dopovedati ljudem, da je redno iu temeljito zračenje stanovanj neobhodno potrebno. Mnogi pljučno bolni bi se bili lahko izognili tej usodni bolezni, če bi pravočasno znali uvaže-vati ta dragocena navodila, lligijena tet' izvajanje njenih načel pa bi nedvomno mnogo pripomoglo tudi k temu, da bi ne bilo tolikih usodnih posledic raznih nalezljivih bolezni, kakor je na primer tifus. Previdnost ni nikdar dovolj na mestu. Osnovno načelo higjene se glasi: Nik dar ne pij iz zdelice ali kozarca, ki ga je bil ravnokar drugi uporabil, ne da bi ga bil prod tem temeljito očistil. Drugo gs-
novno načelo higijene pa je: Pred obedom in vsako hrano umij si roke temeljito z vodo iu milom. Načela higijene pa je treba navajati tudi na čistost obleke. Vsako obleko, ki so oblečeš, je treba pred tem čim temeljiteje očistiti. Oblika pa mora biti tudi vedno dobro prezračena in po možnost: tudi oprana. V tem oziru pripada boljši delež ženskam nego moškim, ker nosijo pretežno oblačila, ki se lahko operejo.
Znano je, da škodujejo vse strupene snovi odpornosti celic človeškega telesa Radi tega je samo ob sebi umevno, da je pametno, če se telesu privaja čim man; alkohola, nikotina, kofeina ali teina, ki jih najpogosteje sprejemamo vase pri uživa nju kave, tobaka, piva, vina in čaja Škodljivo pa je tudi, če prekomerno jemo ali pijemo. Umljivo jq, da potrebuje čre vesni kanal kakor ves ostali organizem potrebnega odmora med delom in počitkom. S tem namreč, da mu povzročamo preveč dela, ga občutno slabimo.
HUuMmkt mduMke mw'm
Mariborsko stavbinsko delavstvo ne bo stavkalo
Mariborski podjetniki so danes dopoldne pristali na sporazum
para manje, navadnim težakom pa 50 para manj na cene, navedene pod I. in II-
V.	Na Ljubljanici se plača delo v strugi 25 para višje kot pod I. VI. Fasaderji dobivajo za izdelavo teranove, terabone in umetnega kamna 8 in 7 Din. VII. Za tesarje tesarskih podjetij se plačuje enako za mesto in deželo kakor pod I. in II. navedeno. VIII. Kot javna dela se smatrajo vsa ona dela države, banovine, občine itd. ki se oddajajo na podlagi budžeta 1936-37. IX. Vse dosedanje plače ostanejo na isti višini, ako so višje od navede-nihX. Stalno odpovedno stanje delavstva sc ukine. XI. Šušmarstvo se obojestransko zasleduje. XII. Radi stavke ne bo nihče preganjan. XIII. Sprejete mezde veljajo od početka dela. XIV. Pogajanja za kolektivno pogodbo za leto 1937 se bodo vršila tekom junija. XV. Ta sporazum velja do 1. januarja 1937. Od 1. januarja 1. 1937 dalje velja nova kolektivna pogodba. XVI. Določbe Obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev se morajo v polni meri upoštevati.
Zvečer ob pol 7. uri pa bo na verandi Uniona javen shod, na katerem bodo predstavniki strokovnih organizacij sporočili mariborskemu stavbinskemu delav stvu, da so delodajalci pristali na zahteve delavstva. Za jutri napovedane stavke stavbinskega delavstva torej v Mariboru
Mladina po nesrečnem naključju in lastni volji v naročje smrti
Na apačkem pokopališču so položili v naročje materi zemlji 17-mesečnega otroka Franca Piberja izMahovcev vApački kotlini kot tretjo žrtev utopljenja. Bil je svojo materjo Jožefo Piber, posestnico Mahovcih, na vrtu, kjer je bila zaposlena pri delu« Ko je prišel mimo neki brezposelni delavec ter prosil za niilodar, je istemu postregla dobrosrčna otrokova mati ter se za 10 minut odstranila z vrta. Otrok, ki se jc plazil po vrtu okrog, je prispel do grma brusnic ter začel iste o-birati. Pri obiranju pa se je nagnil ob malem potočku, ki žubori tod mimo, zgubil ravnotežje in padel v vodo na glavo. Ko se je mati po kratki odsotnosti vrnila na
vrt, je zaman klicala svojega sinčka, ki se ni več oglasil. Vsa preplašena je hitela do potoka, kjer se jj je nudil grozen prizor, ko je zagledala otroka z glavo v vodi. Ko je nesrečno žrtev dvignila iz vode, je bila sicer še pri življenju, vendar tudi ni pomagala takojšnja zdravniška pomoč, ki jo je nudil na kraju nesreče poklicani zdravnik dr. Hotzl iz Apač, ker je bil o-trok že utopljen.
*
Prostovoljno pa je šel v smrt neki 14 letnik. Obešenega so našli v bližini brvi v Nemšavcih komaj 14 letnega hlapca Jo žefa Habijaniča iz Kamenščaka. Vzrok samomora mladega fanta ni znan.
Na zasebni ženski učiteljski šoli šolskih sester so napravile učiteljski diplomski izpit: Černač Darinka, Dular Elija, Ciaiun Terezija, Gorič Elizabta, Klenovšek Bogomira, Kocuvan Milena, Košir Mihaela, Lomšek Gabrijala, Marzelj Terezija, O-kom Marta, Petek Angela, Pipp Kristina, Pristov Marija, Puh Karolina, Rojec Marjeta, Romold Milena, Šturbej Terezija, Šteblaj Štefanija, Velikogne Terezija, Zupančič Marija.
Mala matura na realni gimnaziji. Oproščeni so bili po čl. 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu naslednji odlični in prav dobri učenci (-ke) tok. realne gimnacije:
IV.	a oddelka: Blažič Cirila, Cimerman Draga, Fabijani Melita, Fiirst Tatjana, Gintz Zdenka, Gorišek Breda, Hafner Ge-ma. Herščak Helena, Hrovat Zdenka, ligo Sonja, Kesler Amalija, Kovačič Nada, Lavrenčič Sonja, Nemec Verena, Plaskan Sonja, Plevnik Vera, Prelog Nada, Rehar Lelja, Sardoč Nada, Skerbinek Majda, Soss Zlata, Zakrajšek Angela, Zemljič Le-ontina. IV. h oddelka: Kržič Branko, Koren Srečko, Mihev Ivan, Podlesnik Bogomir, Škof Stanko, Zavadlav Dušan. IV. c oddelka: Šenica Ivan. IV. d oddelka: Blanke Oton, Brglez Franc, Čadež Vladimir, Jankovič Mojmir, Kontler Zlatko, Ogrizek Boris, Paučnik Bojan. IV. c oddelka: Fornazarič Živa, Geč Mira, GuMin Sonja, Job Justina, Ivanuš Nada, Korenčan Marenka, Kuret Ivica, Lah Romana, Laharnar Ljubomira, Laši čštefanija, Letonja Pavla, Merčun Sonja, Mikuš Marija, Perovec Zora, Poljanec Marija, Remec Sava, Rode Sonja, Seničar Anica, Sernc Justina, Seršen Anica, Thalmatin Helga, Valpet Jožica, Vrisk A^a Založnik Lju-
Ljudje umirajo. V visoki starosti 80 let jc preminil znani mariborski slaščičar i>1 hišni posestnik ter dolgoletni zaslužni o-krajni predstojnik za ubožne zadeve '£• Ivan Pelikan. V Gajevi ulici 15 pa je u-mrl v 65. letu starosti vpokojeni uradnik drž. žel. Franc Kocbek. Žalujočim naše toplo sočutje!
Gambrinova dvorana jutri sobota 20-veliki vrtni koncert. S vira železničarska godba pod vodstvom g. kapelnika Schon-herrja. Vstop prost. Za obilen obisk priporoča I. Račič.
V soboto 20. t. m. bo od 20.—K-22. ur® zvečer prvi večerni promenadni konceh v mestnem parku. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana gosp’ Svobode. V nedeljo 21. t. m. bo od H*"" 12. ure promenadni koncert poštarske godbe pod vodstvom kapelnika Rra-tohvila.
Kolesarsko društvo »Poštela« priredi kolesarski izlet v nedeljo 21. t. m. v Vuf* borg. Zbirališče ob 13. uri v gostilni Ma*>-tner.
Obrtniška razstava na Mariborskem tednu. Vsi obrtniki, ki se zanimajo za K' tošnjo obrtniško razstavo, se nujno vabijo na sestanek, ki se vrši v petek dne I • junija ob 20. uri v prostorih Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboi Vetrinjska ulica 11 k Ker je do razsb čas itak že precej kratek, naj vsi mrtere senti zanesljivo pridejo na ta sestane > na katerem se bodo določile smernice potrebne priprave.
Nočno lekarniško službo imata danes v petek Albaueževa in Konigova lekarn* jutri v soboto Mavejrjeva in Sirakova-
—--------------------------------—.—..........................———-----------------——     1	-1 .---------------
Ognjeni eientetd je uMtii 11 eUeHov tet tesrn s$m%M ceic vas
Včeraj zvečer je zažarelo nebo nad Dravskim poljem. Vas Starše je bila v hipu ogrožena po ognjenem elementu, ki je razdejal in uničil domačije petim ta-mošnjim posestnikom. Kako je požar nastal, se še ni moglo točno ugotoviti, pravijo pa, da je pri posestniku Francu Goj-čiču neka slaboumna ženska preveč kurila, radi česar je nastal požar, ki je prešel tudi na sosednja poslopja. Domačije so zgorele petim posestnikom, in sicer po sestniku Francu Gojčiču hiša in gospodarsko poslopje, posestnici Ani Gojčičevi hiša in gospodarsko poslopje, posestnikoma Janezu Gojčiču in Ludviku Selinšeku pa hiša, gospodarsko poslopje in uta. Razen tega sta zgorela Francu Gojčiču, ki je tudi prevoznik, oba avtomobila. Pač pa se je posrečilo v zadnjem trenutku rešiti živino iz hlevov. V velikem naporu in
brezprknemi požrtvovalnosti se je gasilcem posrečilo, da so preprečili veliko požarno nevarnost, ki je pretila vsej naselbini. Na mesto požara so takoj prispeli gasilci iz Št. Janža, na Dravskem polju, Device Marije ob Brezju, Pobrežja, Hotinje vasi in Hajdine. Nevarnost požara je bila tem večja, ker so pričela goreti tudi drva, katerih je zgorelo več vagonov. — Gasilci so neprekinjeno gasili šest ur do polnoči in znaša požarna škoda več stoti-soč dinarjev.
Druga večja požarna katastrofa pa se je pripetila v Genterovcih v Prekmurju, kjer je izbruhnil ogenj v strojnici parnega mlina Ludvika Rolilica. Ko so domačini opazili, da so ognjeni zublji zajeli streho, so takoj alarmirali domače gasilce. Na kraj požara pa so prihiteli tudi gasilci iz Radmožancev, Mostja in Dolnje Lenda-
ve, ki se jim je z združenimi močmi posrečilo, da so ogenj lokalizirali, sicer bi zgorel ves mlin, ki predstavlja milijonsko vrednost. Kako je ogenj nastal, se točno ne ve, domneva pa se, da so ogenj povzročile iskre lokomobila parnega mlina. Ker so gasilci pravočasno intervenirali, je zgorela samo streha in so se poškodovali le nekateri stoji. Škoda znaša okoli 40.000 dinarjev.
Na popolnoma nepojasnjen način je izbruhnil ogenj v stiskalnici posestnika Rudolfa Lorberja v Zgor. Jakobskem dolu, tki stoji okoli 100 m stran od stanovanjske hiše. Požar je do tal uničil vse poslopje z vsemi stroji vred. Škoda, ki jo trpi posestnik Lorber radi požara, se ceni na okrog 20.000 dinarjev.
MARIBORSKI DVOR. Danes morske ribe in postrvi. Sprejema abonente na domačo hrano.
Občni zbor podružnice Cirila in Metoda Sv. Lenart se vrši 20. t. m. ob 20. uri v gostilni pri »Lovskem rogu«.
Motoklub Maribor priredi v soboto 20. pri Peseku v Radvanju vrtno veselico. Prijatelji motornega športa iskreno vabljeni!
Za mir med narodi. Po vzgledu drugih mest se je tudi v Mariboru pokrenila akcija za kongres mladine v Ženevi, ki se ga bodo udeležili delegati mladinskih •or-gaidizacij iz vsega sveta in bo na kongresu zastopana tudi naša država. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so se že u-stanovili odbori za priprave kongresa in je bil takšen odbor ustanovljen tudi v Mariboru na sinočnjem sestanku v prostorih Jadranske straže, ki so se ga udeležili predstavniki nekaterih mariborskih društev in ki ga je sklicalo mariborsko žensko društvo. Sestanek je otvorila ga. Mai strova. Iz širšega odbora se je konstituiral ožji odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ponoven sestanek predstavnikov vseh društev kakor tudi vse potrebno za javni miting v Mariboru, na katerem bo javnosti sporočen namen mladinskega kongresa v Ženevi.
Medklubska pokalna tekma mariborskih šahovskih kiubov se vrši letos ob udeležbi 4 klubov v prostorih znane restavracije »Novi svet« — Povodnik, v Jurčičevi ulici. Vsak klub postavi po 8 igralcev, igrajo pa vsakokrat vsi 4 klubi na enkrat. V soboto 20. t. m. ob 20. uri je prvo srečanje sledečih parov MŠK -UJNŽB in SKS Železničar - Slavija. Pri teh tekmah bo zastopalo barve svojega kluba na 16 deskali skupaj 32 najmočnejših šahistov Maribora in okolice. Obeta se velezanimiva prireditev, za katero vlada zlasti med našimi šahisti največje zanimanje.
Obsojena pohotneža. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obsodil v tajni razpravi 21 letnega delavca Jožefa A. na 6 mesecev strogega zapora in 22 letnega sodarskega pomočnika Iv. M. na 4 mesece strogega zapora, oba iz Mestnega vrha pri Ptuju, ker sta se letos v februarju spozabila na neko 12 letno deklico.
Vremenske zadeve. Vroče in jasno vre ine bo trajalo dalje. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Trije požigalci. Pred dnevi je do tal Pogorela viničarja posestnika Friderika Kurnika v Žičah ob Ščavnici in ima Kurnik okrog 12.000 Din škode. Požiga šobili resno osumljeni viničarjeva sina Rudolf P. in Anton c. ter viničarka Ana L. Viničarka Ana je bila osumljena tudi, da je zastrupila kravo posestniku Kurniku, ki je poginila. Orožniki so vsi tri aretirali h) zaslišali. Pri zaslišanju so po daljšem oklevanju priznali vsi trije da so zažgali vitiičarijo posestniku Kurniku iz maščevanja, Ana pa je še priznala, da je zastrupila kravo iz Škodoželjnosti, ker je Kurnik sovražil njenega ljubčka. Vsi so bili izročeni v zapore lenarškega sodišča.
Tatinska služkinja. Pri posestnici Josi-Pini Tajčekovi v Koračicah pri Sv. To-niažu je služila za deklo 20 letna Ana Keferjeva. Pred dnevi pa je Keferjeva odšla brez slovesa in odnesla svoji gospodinja nekaj denarja in razno obleko
in perilo v skupni vrednosti 12.250 Din. Tajšekova je opazila tatvino šele drugi dan po deklinem obhodu. Prijavila jo je orožnikom, ki so izdali za njo tiralico. Keferjeva je srednje postave, dolgih kostanjevih las in škilava. Na vesti pa ima Keferjeva še več drugih grehov. Sarajevska policija jo zasleduje radi tatvin in poneverbe, iščejo pa jo tudi šentiljski orožniki, ker je okradla gospodinjo, pri kateri je pozimi služila. Verjetno je, da se Keferjeva skriva po Maribora.
Zidarjeva nesreča. V Košaški opekarni je padel včeraj popoldne s precej visokega odra 551etni zidar Alojzij Trpin. Pri padcu si je zlomil desno roko in so ga reševalci prepeljali v bolnišnico.
Grd nasilnež. Na Pohorju je nabirala včeraj popoldne jagode delavčeva žena Ana Špurejeva iz Radvanja. Ko se je vračala proti domu je Spurejevo ustavil neki Franc K. in zahteval, naj mu izroči nabrane jagode. Ker mu prestrašena ženica
pAdkiltme navite
Ureditev plačilnega prometa nemških turistov. Po težkočah, ki so se pojavile v početku sezone, je bil 8. t. m. sklenjen nov sporazum med našo Narodno banko in nemško Reichsbank, po katerem je za trajanje letošnje sezone fiksiran minimalni tečaj marke na Din 14.—. Po tem te^ čaju se bodo nemškim turistom obračunala njihova kreditna pisma in potovalni čeki. Iz bančno tehničnih razlogov žal ni bilo mogoče upoštevati želje nemških po tovalnih birojev, da bi se nemškim turistom že doma izročila kreditna pisma, glaseča na dinarje in to v glavnem radi določil nemških deviznih naredb. Poslaništvo Kraljevine Jugoslavije v Berlinu je sporočilo Tujsko-prometni zvezi — »Piutniku« v Mariboru, da bi bilo velike važnosti, če bi jugoslovenska kopališča, zdravilišča, letovišča in hoteli sporočili
Premiera vefctfHma izredno napete vsebine »Demaskiran« z Gustav Frolrii-chom, Rose Stradner in Heinrich Georga. Union Kino.
katere so iz prejšnje občine Brezno izvzeti sledeči kraji: Remšnik, Brežiški vrh, Radelca, iz občine Marenberg pa kraj Vas. Tako je nastala zdaj nova občina. Tako bomo imeli v doglednem času v občinah Marenberg, Brezno in Remšnik občinske volitve.
Spomenik kralju Mučeniku bomo odkrili v našem obmejnem kraju na svečan način na Vidov dan. Je to prvi spomenik v Draški dolini našemu kralju Mučeniku. Takrat bo za naš obmejni narod praznik hvaležnosti kralju, ki je ujedinil naš narod-
ikvm Mkuoka!
. , , ,	.	«... .	. .	,	. Srednjeevropskemu potovalnemu biroju
ni hotela izročiti jagod, je planil na njo (Mitteleuropaisclies Reisebiiro) v Berli-ni jo s pestmi podrl na tla ter ji s silo nu> kakor tudi njegovim večjim podruž-odvzel cekar, v katerem je lmeja 7 litrov njcam v Nemčiji, cene bivanja z vsemi jagod . okaje je revna delavčeva žena ta^sami v nemških markah in sicer na prosila nasilneža naj ji pusti vsaj nekaj podlagi od
naše Narodne banke zajam-nabramh jagod,, ker ima doma štiri lačne( čenoga tečaja Din 14,_ za nemšk{) maT_
ko. Oddelek za turizem našega poslani-
otročiče. Napadalec pa jo je ponovno u daril s tako silo po/ glavi, da je omedlela in se zgrudila na tla. Ko si je s težavo pomagala na noge, se je podala v mesto in prijavila napadalca policiji, ki ga je kmalu izsledila. Pri zaslišanju je priznal svoje grdo dejanje in povedal da je prodal jagode na trgu. Policija je Franca K. radi raz-bojništva izročila sodišču.
Vino jim je dišalo. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je včeraj dopoldne obsodil 21 letnega Janka Smelca, 27 letnega Ivana Volfa in 21 letnega Jakoba Cehnerja, viničarske sinove iz Črešnjevca, vsakega na 3 mesece stro gega zapora, pogojno za 2 leti, ker so od spomladi 1934 do jeseni 1935 ukradli posestniku Matiju Kolerju v Črešnjevcu o-koli 300 1 vina v vrednosti 1500 dinarjev. Fantje so se namreč v ponočnih urah splazili v klet omenjenega posestnika ter se ob dobri kapljici prav dobro imeli.
Iz sodišča. Državno tožilstvo drž. sodišča za zaščito države v Beogradu je dne 6. 6. 1936 § 96 k. p. ustavilo kazensko za-
štva v Berlinu je prepričan, da bi se mogel na ta način v veliki meri povečati dotok nemških turistov v naše kraje, ker je naravno, da hoče vsak turist vedeti, kako bo izhajal z zneskom mark, ki jih vza me s seboj na pot. Vsem intreesentom bo »Putnik« v Mariboru rade volje dostavil seznam vseh važnejših podružnic Mittel-europaisches Reiseburo.
Smrtna nesreča na cesti. Smrtno se je ponesrečil 74 letni Anton Jelen, posestnik v Sedlašeku. Na potu iz Stanošine na svoj dom je v temni noči padel v dva metra globok obcestni jarek, kjer je obležal mrtev z zlomljenim tilnikom.
Ljubljansko narodno gledališče gostuje v Ptuju. V torek 23. trn. ob 20. uri gostuje Narodno gledališče iz Ljubljane v mest nem gledališču v Ptuju. Ljubljančani bodo uprizorili dramo »Pesem s ceste«.
oficirjev.
Pregled uniform rezervnih
sledovanje zoper ing. Josipa Grudna prej Kakor običajno, se vrši tudi letos ob času šnjega podnačelnika Delavnice drž. žel. | ambulantnih naborov pregled uniform re-v Mariboru, ker ni našlo osnove za pregon. Postopanje se je bilo začelo na pod-
1 zervnih oficirjev, katero so sprejeli od državne uprave. — Za rezervne oficirje
lagi ovadba, ki so jo pri tuk. policiji podali gg. Želan Lovro, Slabe Martin in Tumpej Rudolf. Že poprej je bilo na enak način ustavljeno postopanje zoper g. Fr.
Kristla, nameščenca v isti Delavnici. To slednje postopanje se je začelo na ovadbo g. Zelana Lovra.
Krščen dihur. Iz kokošnjaka na dvorišču je preteklo noč nekdo ukradel bančnemu uradniku Milami Klemencu 11 pita nih piščancev. Klemenc je tatvino prijavil policiji.
Po dveh letih odkrita tatvina. V Kova-oevasi pri Slov. Bistrici so posestniku Verenku neznani storilci pred dvema letoma ukradli 1500 dinarjev vredno cirkn-larko. Orožnikom pa se je pred dnevi posrečilo izslediti tatove. Ukradeno cirku-
larko so našli pri nekem Franc R., ki je___________________________
priznal, da jo je ukradel v dražbi nekega Volitve bodo. Notranje ministrstvo je Josipa F. Oba so orožniki prijavili sodi-1 med drugim preuredilo tudi našo občino ŠČU.	I	Ustanovljena	je	wm	občina	Remšnik,	iz
stanujoče v mestu Ptuju se v<rši ta pre gled na dan 9. julija, 1.1. med 7. in 10. uro v prostorih deške osnovne šole. Ker prejšnja leta večje število rezervnih častnikov ni prineslo svoje uniforme na pregled, je poveljstvo vojnega okruga odredilo, da vsak, ki je radi bolezni ali kakšnega drugega tehtnega razloga zadržan, da predloži mestnemu poglavarstvu pi sme no obvestilo, v katerem je navesti tudi vzrok zadržka.
Uradni dnevi meroizkusnega urada t Ptuju so določeni v mesecu juliju, avgu stu in septembru 1.1. naslednji dnevi: ju lija, dne 18., 20., 21. in 22.; avgusta, dne
22., 24., 25., 26. in 27; septembra, dne 21.,
22., 23., 24., 25. in 26.
Arabci so silno gostoljubivi. Ko tujec, ki ne pozna njihovih običajev zaželi videti kako njegovih žena, ni Arabec niti malo užaljen, toda vendar stori veliko krivico. Svojo ženo pokaže popolnoma golo in ko jo je gost videl, potegne nož in brez premisleka jo zakolje. Taka žena zanj nima več vrednosti. Zanj obstoja samo legalni zakon. Vsak drugi je v teli običajih izključen. Zato ni pri njih nezakonskih otrok. Toda pri njih vladajo tudi posebne navade. Eden tak običaj je, da more vzeti brat sestro za ženo, a o bližnjih rojakih sploh ni treba govoriti Glavno je pri njih naklonjenost in drugih ozirov ne poznajo.
Možje so visoke rasti, vitki, močni in vendar malo delajo. Vsa težja dela oprav Ijajo žene. Edino moško opravilo je lov, v katerem se zadržujejo včasih dvajset do trideset dni, blodeč po planinskih predelih ali po puščavskih oazah. Nenavadno ponosni so in mnogo jim velja dostojanstvo. Pa dasi Arabci žive zelo liehigi-jenično, tuberkuloze pri njih vendar ni. Edino mnogo trpijo na očesnih boleznih in veneričnih bolezni, ki so bile prinesene tja iz Senegala. Te bolezni zdravijo njihovi nadzdravniki, ki uporabljajo neke trave. Naravno je, da se na ta način zelo slabo uničuje, temveč se širi iz roda v rod. Niso redki slučaji, da se otroci rode popolnoma iznakaženi, slepi in z drugimi posledicami težkih bolezni.
Dvajseto poglavje.
Abd el Krim me pošilja kot ogleduha v
Evropo.
Čas je minil neverjetno hitro, stanovalci so se množili na mojem gradu iz 'dneva na dan. Ljudstvo me je nenavadno ljubilo in me smatralo za svojega človeka. Vsak večer sem moral prisostvovati verskemu obredu, kjer sem dobil častno mesto, takoj ob vladarju.
Borbe v Maroku so prenehale samo na prostoru med Tangerjem in Larachom. Španske čete so vneto delale in utrjevale ta kraj. V tem času so se v francoskem Maroku razvijale obupne borbe. Sahib. Abd el Krimov brat, je neprestano napadal francoske kolone, ki so se obupno branile in z vsemi močmi nudile odpor proti fanatičnim Beduinom.
Nam je bilo zelo zagonetno, ker so Španci zapustili del Maroka in utrjevali drugega, kakor tudi veliki odpor francoskih trup. Predpostavljali smo vse mogoče možnosti, toda tajnosti njihovih priprav nikakor nismo mogli prodreti.
Ovaduhi so si prizadevali, da bi zvedeli čim več jim je bilo mogoče. Zvedeli so samo to, da legija, ki je bila že delj časa zbrana v Rifu vsak dan odločno vrši vaje za vkrcavanje na brodove. Nam je ostala še dalje uganka, kaj nameravajo v najkrajšem času podvzeti. Abd el Krim me je nekaj krati vprašal, kaj mislim o teh pripravah. Toda nisem mu mogel dati zadovoljivega odgovora.
   (Se bo nadaljevalo.)
Novosti.
Na Floridi nosijo moški moderne srajce, na katerih je naslikana kravata. — Neka banka v Ameriki pa je iskala tri nočne čuvaje, ki znajo dobro lajati, da bi z lajanjem preganjali tatove in vlomilce.
EVGENIJ SABANOVr
Masčevmie fieofernja Mtfa
roman
Ko je bilo letalo na varnem, ga je dr. Evarist osnažil, kolikor je bilo potrebno za nadaljno uporabo, sedel vanj in se končno že tik pred večerom dvignil z njim v stratosfero. Povečal je brzino do skrajne, dotlej še nikoli dosežene meje, in se v neverjetno kratkem času približal Maklenu na tako razdaljo, da ga je mogel zagledati. Toda kako se je začudil in vznemiril, ko je videl, da stojijo grad in vzrejevališča dvignjena iz podzemlja. Kmalu nato je zagledal tudi tuja letala in vojake ter spoznal, da je bil v njegovi odsotnosti Maklen napaden in zavzet.
Brvi hip ni vedel, kaj naj stori, končno se je pa le odločil: premaknil je neki vzvod in liotel napasti svoje sovražnike s smrtnimi žarki. Toda naprava ni hotela delovati...
»Torej imajo tudi že za to obrambo,« je divje zakričal, a se takoj nato zopet pomiril: »Nič ne pomaga... Naj bi s-e spustil z njimi v boj in junaško končal svoje življenje? Ne. Pustimo jim Maklen. Ta pride lahko pozneje navrsto...«
Obrnil je krmilo, usmeril letalo nazaj v stratosfero in v nekajminutah izginil z njim za zahodnim obzorjem.
»Ne, med ljudmi nimam nobenega o-pravka več, « je zagodrnjal. »Pojdimo k pošastim, k zmaju-človeku ,,.«
Nad Furlanijo je usmeril letalo nižje k tlom. Letel je nad uničenimi pokrajinami brez živih bitij iti skoraj tudi brez vsakega rastlinstva. Šele v bližini Pada je naletel na posamezne razkropljene pošasti, ki so tavak; izgubljene po nepregledni ravnini. Opazoval jih je in iskal med njimi zmaja-človeka, a ga ni našel. Nastala noč mu je onemogočila nadaljnje iskanje. Spustil se je na zemljo v bližini nekega
le napol porušenega gradu, zavaroval letalo in se podal v neko mrko stavbo. V njej je našel še nedotaknjeno zalogo živil in udobno posteljo, ki mu je nudila odpo-čitek preko noči.
Zjutraj se je dr. Servacij Evarist napotil znova na iskanje zmaja-človeka, katerega jenašel nazadnje v bližini Florence, ko se je s skupino novogvinejskih zmajev vračal iz južne Italije v severno. Dr. Evarist je pristal s svojim letalom v njegovi neposredni bližini, izstopil in se mu približal.
»Gospodar zemlje!« mu je dejal- »Prišel sem. da se pridružim tvoji vojski in jo pomagam peljati k novim zmagam in končnemu popolnemu zavojevanju vseh celin. Nič nočem več imeti z ljudmi opravka . . .«
Toda zmaj-človek se njegovega prihoda in pozdrava ni razveselil. Nasprotno, izbulil je oči in naježil svoje rožene bodice na hrbtu in repu. Potem je odprl žrelo in divje zarjul. Dr. Servacij Evarist ni razumel njegove govorice, a ako bi jo bil razumel, bi bil vedel, da mu je dejal:
»Preklet, preklet, preklet . . . Cemu si mi dal to peklensko podobo, da sem sicer še vedno živ človek, a na vsem svetu sam in večno obsojen v tako samoto? Kaj ti je bilo tega treba? Da ti uničim človeštvo? Uniči si ga sam! In čemu si ustvaril te nerodne pošasti, ko so prevelike za sedanjo malo zemljo. Tudi če bi res pokončale vse ljudi na zemlji, ne bi mogle živeti, ne bi se mogle prehraniti. Rogači so že skoraj vsi poginili; niso našli dovolj drevesnih sokov, da bi se nasitili. Enaka usoda je zadela večino obadov, os, sršenov, komarjev in bolh. Ko smo požrli ljudi in govedo, žremo drug drugega. Sedaj smo samo še čreda kla-
verno se okoli potepačojih nestvorov.«
Dr. Servacij Evarist pa besed zmaja-človeka ni razumel in tudi n vedel, kaj hoče. Približal se mm je še bolj in dejal:
»Ne vem, čemu se jeziš? Prišel sem •«
Stavka ni več dokončal. Zmaj-človek je bIiskoyito naglo dvignil svojo ogromno šapo in ga ž njo podrobil, ne da bi starec imel čas seči po svojih obrambnih žarkih. Samica, ki je spremljala zmaja-človeka, se je pa sklenila k učenjakovim zemskim ostankom in jih požrla. Zmaj-človek se je s studom obrnil v stran, zarjul in zdivjal sam samcat v daljavo . . . *
Kolikor zmaji sami niso poginili, so' jih pokončali Francozi s svojimi letali in najtežjimi topovi. Sestradane in zbegane živali se brez vodstva niso mogle dalje upirati človeški tehniki, zlasti še ker niso imele zaščite v velikanskih rogačih, ki so edini lahko uspešno uničevali letala Ostali so samo še tisti posamezniki nestvorov, ki so jih ljudje polovili, pozaprli v živalske vrtove kot čuda in umetno hra nili.
Polagoma je vstajala iz razvalin tudi uničena Italija. Po vzhodnih ravninah ob Tilmentu, Piavi in Padu so se naselili Slovenci, zidali nove domove in orali plodna polja. Na zahodu so se vdomačili Francozi, ki so premagali zopet enkrat Nemce, del srednje in južne Italije so pa poselili tisti Italijani, ki so se bili z begom ali po kakem drugem čudnem naključju rešili smrti. Živeli so skromno v svoji obnavljajoči se domovini in pozabljal na nekdanje agresivne sanje o obnavljanju rimskega imperija na škodo drugih narodov. Postali so narod tretje vrste. Človeštvo si je po strahovih, vojnah in vseh ostalih grozotah kmalu opomoglo in napočila je nova doba zgodovine, doba zmage duha in dobrote nad materialističnim in egoističnim pohlepom dvajsetega stoletja. Dr. Servacij Evarist, ki je hotel osrečiti človeštvo s tem, da bi ga uničil, ga je osrečil s tem, da ga je rešil
ognjišč zla in mu odprl možnost člove-. škega sožitja vseh ljudstev brez vse razdvajajočega in vse razdirajočega fašizma; zato je postal iz sovražnika največji dobrotnik človeštva, ki mu je postavljalo spomenike in proslavljalo obletnice njegove smrti. Enako se je okoristilo i njegovimi velikimi iznajdbami, katere sta inž. Atanazij Gal in dr. Vang-Čeng še izpopolnila.
Profesorju Hilariju Kabaju se je um kmalu zopet zvedril. Doživel je kot slavljen učenjak zelo visoko starost, a z Ma-kiena ni hotel oditi. Ostal je tam kot ravnatelj Evaristovega muzeja in novega bio loškega laboratorija. Maklen sam je postal svetovno slavna zanimivost, katero so si hodili ogledovati tujci z vsega sveta.
Tja sta hodila vsako leto večkrat na oddih tudi inž. Atanazij Gal in njegova lepa žena Apolonija s hčerko in dvema sinoma. Cesto sta se sprehajala po tistem gozdu, v katerem sta se bila nekoč prvič srečala ob žuborečem potočku.
»Glej,« je dejal nekoč Gal Apoloniji, »življenje postavlja ljudem ovire zato, da jih preizkusi in preustroji tako, da znajo bolje ceniti tisto, kar so si z vztrajnostjo in trudom priborili. Kdo ve, če bi se še vedno imela tako rada, kako se imava, ako ne bi bila doživela vsega tega. kar sva. Se ti ne zdi, da je tako?«
»Res je,« je pritrdila Apolonija" in se privila k njemu. »Rada te imam kakor tiste prve dni, ko sem morala za najin' \ ljubezen toliko pretrpeti.«
»Tudi moja ljubezen je še prav taki/ velika, če ne še večja . ..«
Pri nadaljnjem pogovoru so ju zmotii’ otroci, ki so pritekli za njima po gozdni stezi in kričali, vihteč v rokah vsak svoj šopek ciklam.
»Glej,« je vzkliknil Gal Apoloniji, »prav tak šopek si mi bila nekoč nabrala in poklonila. Se še spominjaš?«
»Še. A to je bilo že davno, davno . . .«
— Konec. —
Delegiranje sodnikov, službeno. Prvenstveno tekmo SK Železničar :SK Rapid, ki bo v nedeljo 21. tm. ob 8.30 sodi s. s. g. Jančič (sporazum).
LNP In mariborski »Olimpijski dati«. Poslovni odbor LNP je na svoji seji dne 17. t. m. bavil med drugim o dogodkih na mariborskem »Olimpijskem dnevu« ter na podlagi sodniških in odborniških poročil preda! kazenskim odborom s takojšnjim suspenzom Franca Frangeša (Železničarja) ter Josipa Kirbiša in Borisa Tičarja (oba ISSK Maribor). Nadalje se
je predal kazenskim odborom Ivan Sinkovič (Rapid). Upravnemu odboru so se predali tudi klubi SK Rapid, ISSK Maribor in SK Železničar.
Udeležba Jugoslavije na letošnji ollm pljadl ogrožena? Predsednik saveza športnih savezov dr. Hadži se že več dni mudi v Beogradu, kjer si prizadeva, dobiti za nove tribune za teniški dvoboj Nemčija: Jugoslavija v Zagrebu potrebne kredite. Ob tej priliki je novinarjem glede udeležbe Jugoslavije na berlinski olim pijadi izjavil sledeče: dne 20. junija poteče rok glede prijave aktivnih udeležencev na XI. olimpijdi v Berlinu. Doslej pa
ftozno
DIN 16.—
svileni bouret dobite pri Trpinu, Vetrinjska 15.	2261
BRZOJAV!
Danes pojedina svežih morskih rib: ribe sv. Petra, trilje, zobci, ciple, skombri, sardel-ce in male ribice. Pristna dal matinska in štajerska vina, Gostilna Vicel, Rotovški tre 8.	3046
Prodam
NOVO SPALNICO
za Din 1500.— prodam. Na-slov v upravi.	3041
PRODAM
Slomškova dela. Gregorčiče-
va 26/II-. desno.
lokal
IŠČEM LOKAL
ali skladišče, svetlo m suho, v centru ali bližini glavnega kolodvora. Naret, Razlagova ulica 22, I.	3044
Stanovanie
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda 1. julijem. Kejžarjeva ul. 26.	3047
Službo dobi
PRVOVRSTNO FRIZERKO
sprejme salon na KoroSki cesti 7.	3040
. UČENKO
, sprejme takoj damski frizer-3042 skl salon, Stritarjeva 17. 3048
liter Din 11-50
priporoča tvrdka
AndraSU
Maribor. Vodnikov trg 4
■»»»♦»»»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦o
ŠIRITE »VEČERNIK«!
Up ava združenja slaščičarjev in medičarjev v Mauboru
sporoča žalostno vest, da je umrl njen velezaslužni in častni član, gospod
Pelikan Ivan
sla&člčarski mojster In posestnik, imejltelj reda Svetega Save
V. stopnje itd.
Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo, dne 21. junija 1936 ob 4. uri popoldne na Pobrežju.
Blagopokojnega ohranimo v častnem spominu.
ODBOR.
še nimamo denarja, tako da ne moremo nominirati naših tekmovalcev. Država je sicer obljubila pomoč, toda olimpijski odbor doslej še ni sprejel niti pare. Ako zadeva do 20. t. m. ne bo rešena, potem se iger Jugoslavija ne bo udeležila.
Boksarski dvoboj Schmeling:Joe Louis
ki bj se moral vršiti včeraj v Newyorku, se radi deževja ni vršil, in se je pred’ožil na danes. Boksarski dvoboj bodo prenašale vse nemške radijske oddajne posta-
je. Po srednjeevropskem času se prične borba ob 1. uri zjutraj.
Orjaška bolha.
V Mount Cooku v Novi Zelandiji so odkrili 52 cm dolgo bolho, ki je v priro-doslovstvu znana pod imenom »hemidej magacephala«. Orjaška bolha Ima sesav cem podobne zobe, šest nog in štiri krila. Radi svoje teže skače neokretno in je za človeško oko ostuden mrčes.
Vabilo na
pojedino piščancev
komad po Din 1$'-, ki bo v soboto 20. t. m. Tudi dobro vino je na rs*pol«go. Za veselo razpoloženje skrbi domača godbo. Ugodna zveza z vlakom. — Priporoča se gostilna
Fetlč, Tezno.
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš ljubi, dobri, skrbni soprog, oče, svak, stric, tast in stari oče, gospod
Ivan Pelikan
slaščičar in hišni posestnik, imejitelj reda sv. Save, dolgoletni nekdanji okrajni predstojnik, društveni predsednik, kontrolor Mariborskega kreditnega zavoda itd.
danes, dne 19. t. m. ob 6. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, po dolgem trpljenju mirno zaspal.
Pogreb bo v nedeljo, 21. junija ob 16. url iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 23. junija 1936 ob 7. uri zjutraj v stolni župni cerkvi.
M a r i b o r, dne 19- junija 1936.
Marija, soproga;
Roman, Karl, Hans, Hubert, Franc, sinovi; Hermina Bezjak, hčet-ka; Emilija, Mabel, Grete, Paula, Mary, snahe; Josip Bezjak, zet; Charles, John, Lore in Wolfgang, vnuki in vnukinje, in ostalo sorodstvo.	305?
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.