Alkoholik v združenem delu
Klub samoupravljalcev pri OS ZS Ljubljana Vič-Rudnik je organiziral strokovni seminar na temo »Alkoholik v združenem delu«. Alkoholi-zem sta kot problem sedanjega časa z vidika medicine dela predstavila doc. dr. Anton Prija-telj, s pravne regulative pa mag. Ivan Žužek.
Uživanje alkohola je postala splošna slovenska navada, saj obiskovalcem v hiši vedno ponudimo alkohol. Z alkholom je povezano skoraj vsako terensko delo, kjer delavci najdejo najrazličnejše izgovore za uživanje alkoholnih pijač, od tega, da jim alkohol daje moč, da pijejo zato, ker jih zebe, so žejni, ali pa celo zato, ker pijejo drugi in je alkohol zdravilo, ali celo nadomestek za hrano.
Alkohol se je tako udomačil med ljudmi, da nekaterih alkoholnih pijač že ne štejemo med alkohol (pivo). Alkoholiki so v družbi sprejeti kot dobrovoljčki ali pa kot zaničevanfi, ki ne znajo spiti z »glavo«.
Družba in okolje tolerirata alkoholike, z vzroki za prekomerno uživanje alkohola pa se premalo
ukvarjamo. V združenem delu analiz o poškod-bah pri delu zaradi alkohola nimajo. Nekateri podatki pa so pokazali, da alkoholiki niso na bolniški vse dotlej, dokler svojo bolezen - alko-holizem - lahko še skrijejo.
Kasneje bolniške največkrat nastopijo v pone-deljek, ko alkoholiki zdravijo mačka ter kasneje. ko nastopi pekoča bolečina in se povečajo jetra ter okvari srce.
Pomemben vpliv na ozdravitev alkoholika ima njegova družina. Veliko kroničnih alkohlikov je samskih in ti pravijo, da so začeli piti zato, ker so ostali sami. Lahko pa bi se vprašali obratno. ali niso ostali sami zato, ker pijejo?
Družina alkoholika navadno skriva alkoholi-zem in se izolira od ostalih Ijudi, se dezorganizira, razpade in kasneje ponovno združi. V družinah, kjer je doma alkohol se navadno vrstijo pretepi, pomanjkanja, najhujše posledice pa seveda trpijo otroci.                                                                                      .-¦<¦ *«• ,¦¦---   •.   \-    ;¦••-• -¦"
Seminarja o alkoholizmu seje udeležilo okoli tridesetpredstarnikov ZS iz združenega dela, po čemer bi se dalo sklepati, da alkoholizem ne predstavlja večjega problema v naših delovnih organizacijah. Podobno se je pokazalo tudi pri obra\navi skupščinskega gradiva na to temo, ko je veliko števUo organizacij odgovorilo, da tega problema nimajo.
Alkoholik se težko sam odloči za zdravljenje. Nanj mora biti izvršen določen pritisk s strani delovne organizacije ali pa družine.
V delovnih organiazcijah alkohlizma toliko časa ne jemljejo kot problem, dokler so z njim zasvoje-ni tudi vodilni delavci, ki nosijo večji del odgovor-nosti za to, da se alkohol povezuje z delom.
Pri sprejemu delavcev bi morali paziti, da niso alkoholiki. kontrolirati pa bi morali bolniške sta-leže in dosledno izvajati represijske ukrepe.
Če bi dosledno izvajali disciplinsko odgovor-nost, bi praktično lahko izločili alkohol iz delovne organiazcije. Prepoved uživanja alkohola sama po sebi ne učinkuje, zato je potrebno voditi tako preventivno akcijo, ki bi alkoholizem zatrla že v kali.
.         ,.                    ¦             D. E.