Iz današnje vsebine GRADIS S V Celju dela dovolj (str. 3) • Planiranje v Gradisu (str. 5) O Dohodkovni odnosi v luči naše samoupravne organiziranosti (str. 6) V letu 1976 Gradis ni rasel, ampak se utrjeval in nabiral nove moči Leto preizkušnje V letu 1976 smo prestajali dve težavi z nemajhnim vplivom na obseg in uspeh poslovanja. Lani smo delali v letu zmanjšane investicijske aktivnosti. K temu je bil uveljavljen zakon o zagotovitvi plačil, kar pomeni, da ni bilo dovolj delo opraviti in obračunati, ampak je moralo biti tudi plačano. Težave »tozdiranja« smo že prestali, pač pa smo začeli bolj razgibano delati na uveljavljanju določil zakona o združenem delu. Tudi sprejemanje petletnega programa razvoja Gradisa do leta 1980 nam je ob vseh težavah pomagalo k razjasnjevanju našega jutri — lahko rečemo boljšega jutri. Lansko poslovno leto ni tolikanj uspešno kot predlansko. Vseeno pa smo lahko zadovoljni, saj so bili podatki tričetrtletnega obračuna še zelo za skrbljujoči. • Obseg del In produktivnost Obseg del, merjen z vrednostjo čiste proizvodnje, je porasel za 7 %, to je skoraj toliko, kolikor so porasle cene naših del. Število delavcev in efektivnih ur se je povečalo za 3 »/o. To pomeni, da se je pri skoraj nespremenjenem obsegu del (po stal- nih cenah) produktivnost zmanjšala in sicer za 1 %. V slovenskem gospodarstvu se je znižala produktivnost za 2 %. Računajoč dveletno dobo. Da se je produktivnost v Gradisu močno povečala — za 10,3 %>! Celotni dohodek je znašal 3,86 mia din in je bil za 14 %> višji kot v letu 1975 ter za 3 % nižji od planiranega zneska 3,97 mia din. — stopnja stabilizacije je bila večja od pričakovane, kar je vplivalo v prid relativnega (ponekod pa tudi absolutnega; zniževanja cen in s tem zmanjševanja celotnega dohodka. 2. Stroški so se znižali predvsem na račun zmanjšanja stroškov za porabljeni material, pri katerem znaša indeks 97! Znižale so se tudi neproizvodne storitve in drugi materialni stroški, prve z indeksom 48, drugi pa z indeksom 71. Vsi tl podatki so ugodni. 3. Amortizacija ni dosegla planirane predvsem zaradi restrikcij skih ukrepov uvoza strojev, za katere je bila planirana amortizacija. Uresničevanje letnega plana zagotavlja tudi uresničitev predvidenih rezultatov za prvo leto 1976 v petletnem programu razvoja Gradisa. manj od dohodka (za 22 %>) pa tudi manj kot smo planirali (za 1 °/o). Gibanje OD je tudi v skladu z gibanjem produktivnosti. To pomeni, da smo v celoti izpolnili določila skupščinske resolucije o razporejanju dohodka na osebne dohodke. (Več o osebnih dohodkih kasneje). Osebni prejemki so porasli prek vseh predvidevanj vsled predpisa, ki je med letom (aprila 1976) prenesel izplačila za regresiranje malic iz stroškov v osebne prejemke. taM'WVdeW0S6h Ostali podatki so razvidni iz preglednice Sestavina Celotni dohodek Vrednost proizvodnje Obrtniška dela Vrednost čiste proizvodnje Stroški Družbeni proizvod Amortizacija Dohodek Povečani dohodek Leto 1975 mio ,, din " Plan 1976 mio „ din /e Leto 1976 Indeksi porastov mio din 1976/75 976/pl. 71 3374 100 3972 100 3859 100 3318 651 2667 2512 862 73 789 821 98 19 79 74 26 2 24 3743 882 2861 2933 1039 102 937 980 94 22 72 74 28 3 23 3851 1005 2849 2320 1039 97 942 977 100 26 71 73 27 3 24 116 154 107 112 121 132 119 103 114 100 96 100 95 101 Sestavina Dohodek Pogodbene obvez. Dajatve iz dohod. Osebni dohodki Osebni prejemki Ostanek dohodka Poslovni sklad Sklad skup. porabe Rezervni sklad Za druge namene Leto 1975 mio ,/ din pokaže naslednja preglednica: Plan 1976 Leto 1976 Indeksi porastov 1976/75 .976/po. 7 mio din 789 34 96 441 15 203 107 57 15 24 100 4 12 56 2 26 14 7 2 3 937 53 111 513 16 244 160 66 18 navajamo tele 119 100 S Ekonomičnost Poglejmo s kratkim komentarjem najbolj izrazite značilnosti. Celotni dohodek in vrednost proizvodnje sta močneje porasla predvsem zaradi občutnega porasta obrtniških del — kar za 54 °/o ali za dobro polovico! Zanimivo je. da povečanje obrtniških in drugih del ne gre na račun relativno višjega deleža stanovanjske gradnje — ta je še vedno pod 10 "/o — ampak predvsem na račun kooperantov (zlasti na izgradnji HE Srednja Drava II). Izjemno pomembna in ugodna hkrati je ugotovitev, da se je znižal delež stroškov od 74 % na 73 %. To »malenkostno« znižanje deleža stroškov v celotnem dohodku je omogočilo višji porast družbenega proizvoda (za 21%) in dohodka (za 19%) kot celotnega dohodka (za 14%); kar vse skupaj predstavlja povečanje ekonomičnosti poslovanja. • Uresničevanje plana Preseneča natančnost planiranja, saj beležijo sestavine: vrednost čiste proizvodnje, družbeni proizvod in povečani dohodek indeks 100, pri čemer je družbeni proizvod »do dinarja« točen! Ce se ustavimo še pri indeksih pod 100, to je pri sestavinah, pri katerih nismo izpolnili piana, potem moramo ugotoviti naslednje: 1. Celotni dohodek ni dosežen iz naslednjih razlogov: — zaloge nedovršene proizvodnje so se na koncu leta povečale za 33 % ali za 44 mio din, — interna realizacija se je povečala samo za 5 %, — zaradi spremenjenega obračunavanja se je zmanjšala druga realizacija za 93 mio din (indeks 4!), — zmanjšala se je prodaja blaga za 21 %, Iz te preglednice značilnosti: pogodbene obveznosti in dajatve iz dohodka naraščajo relativno^ (v deležu dohodka) in absolutno močno že nekaj let; z novimi — zlasti s samoupravnimi sporazumi — sprejetimi obveznostmi pa še ne kaže, da se obveznosti gospodarstva ne bodo vec povečale! ® Ali pozabljamo na računstvo? Gospodarstvo siromašijo premočno vsi tisti, katerim smo morali odšteti toliko dinarjev, da je bil njihov porast višji, kot je porastel celotni dohodek (za 14 %) ali dohodek (za 19 %). Osvetlimo jih! 1. Bankam in posojilodajalcem smo dali 84 % več za obresti za kredite in 38 % več za bančne storitve. 2. Zavarovalnicam smo plačali 51 odstotkov več premij. 3. Prispevki in članarine raznim institucijam (zlasti zbornicam), so nam pobrale 138% (!) več denarja. 4. Tako imenovane pogodbene obveznosti so bile dvajsetkrat večje. 5. Prispevki interesnim skupnostim s področja gospodarstva so se mio din 100 5 12 55 2 26 17 7 2 942 58 137 508 29 210 115 56 18 21 100 6 15 54 3 22 12 6 2 2 119 167 142 115 198 103 107 99 119 89 101 108 124 99 182 86 72 85 100 Delitev ostanka Grand hotel Emona ali kakor smo ga med gradnjo imenovali hotel »Pečina«, bo takoj po otvoritvi 2. fcprila že sprejel prve goste povečali za 43 %, s področja negospodarstva pa za 53 %. 6. Druge zakonske obveznosti so se povečale trinajstkrat! Kličemo delegatom — občinskim, republiškim in zveznim — in vsem delavcem samoupravljavcem, ki z dviganjem rok povzročajo nenehno naraščanje obremenitev gospodarstva — nehajte! Preverjajte naše zmožnosti, zmožnosti vsake TOZD preden soglašate! Preprost račun pokaže, da bi pri takšnem naraščanju obveznosti, kakršno je bilo v letu 1976, le-te že leta 1979 podvojile svoj delež od 21 % na 42% dohodka in naprej — v šestih letih bi obveznosti predstavljale že 84% dohodka! To je absurd (nesmisel, brezumnost) številk in našega dosedanjega ravnanja. Normalen človek stegne noge toliko, kolikor mu dopušča odeja —ali ga pa zebe. © Skladno gibanje osebnih dohodkov , , Delež osebnih dohodkov v dohodku pada. Tudi sicer so OD porasli Kazalnik 1. Vrednost čiste proizvodnje na efektivno uro 2. Povečani dohodek na pogojno uro 3. Osebni dohodek na pogojno uro 4. Odstotek OD v PD 5. Odstotek akumulacije na vložena pos. sred. Prvi kazalnik kaže produktivnost, ki se je nominalno sicer povečala, realno pa — kot že omenjeno — malenkostno znižala. Produktivnost se lahko vrednostno izrazi tudi z drugim kazalnikom — PD/ph, ki se je nominalno povečal za 15 %, vendar pa za 2 % ni dosegel planirane višine. Akumulacija (ostanek dohodka in pospešena amortizacija), se je v odnosu do poprečno vloženih sredstev znižala v odstotku od 22 na 18 — iz dveh razlogov. Akumulacija je ostala skoraj enaka, medtem pa se je vrednost sredstev močno povečala, predvsem osnovnih sredstev in sicer zaradi njihovega realnejšega ovrednotenja (revalorizacije). Ostanek" "doEocTRa je po višini komajda presegel predlanskega, vendar je realno nižji za 4 %, ob času uporabe pa bo njegova vrednost še nižja. Zmanjšal se je tudi delež v dohodku od 26 % na 22 % oziroma delež v celotnem dohodku od 6 % na 5 %. Prav pri ostanku dohodka beležimo naj nižji indeks (86) doseganja plana. Ostanek dohodka je znašal še ob tričetrtletju 97 mio din, kar je predstavljalo vsega 37% planiranega zneska. To Domeni, da smo samo v zadnjem četrtletju dosegli skoraj polovico planiranega ostanka dohodka. Tak rezultat je nadvse zadovoljiv; sicer bi bile naše malhe beraške. Vzroke ni možno navajati za Gradis kot celoto, ker ima skoraj vsaka TOZD svoje posebnosti. Kljub relativno slabši akumulativ-nosti pa smo z delitvijo uspeli obdržati predlanske odnose. Za obnovo in razširjenje materialne osnove (predvsem za naložbe) smo oddvojili 212 mio din sredstev amortizacije in poslovnega sklada, kar je 31 mio din ali 17 % več kot leto poprej (odstotek porasta je višji od porasta celotnega dohodka). Utrpel je sklad skupne porabe — zmanjšanje za 1 % — kar pa je po drugi strani spet v skladu s skupščinsko resolucijo, ki pravi, da mora.; jo sredstva, oddvojena v poslovni sklad, porasti močneje kot sredstva sklada skupne porabe. Sredstva za druge namene lahko prištejemo našim — prej obravnavanim — obveznostim. Iz teh sredstev plačujemo: za izpad transporta nih dohodkov, za ljubljanske obvoznice, za elektrogospodarstvo, za krajevne skupnosti in za ostale namene — skupaj prek dve milijardi starih dinarjev. ® Kazalniki Za ovrednotenje doseženih rezultatov uporabljamo kazalnike. Zakon o združenem delu navaja v 149. členu povsem konkretne kazalnike, v 142. členu pa govori še o drugih možnih kazalnikih, zlasti na enoto pogojno nekvalificiranega delavca (en inženir predstavlja na primer tri pogojno nekvalificirane delavce). Leto Plan Leto Indeksi 1975 1976 1976 1976/75 1976/ pl. 76 199 206 205 103 100 28,60 33,57 32,77 115 98 15,35 17,56 17,05 111 97 54 52 52 97 100 22 18 83 Po tem kazalniku lahko tudi ugotovimo pad rentabilnosti — iz že ugotovljenih razlogov. • Osebni dohodki — j-,{?,ac!0.y,0liiyj pa kijub stagnaciji akumulacije ni šla v prid osebnih dohodkov. Poprečni neto osebni dohodek n* mesec je znašal v Gradisu 4259 lini kar je 10,6 % več kot v letu 1975. Ker so se življenjski stroški povečali za 13,1 %, so se realni osebni dohodki Gradisovcev znižali za 2.2 %. Kljub temu pa predstavljajo doseženi OD zadovoljivi nivo v primerjavi z drugimi podjetji oziroma pa-(Nadaijevanje na 2. strani) V letu 1976... t)4fečučfcžito ............ M Izvleči! shlepev 11. redne seje konference DOS 1. Vsi prisotni so sklepe letne konference OOS enoglasno sprejeli. Nekateri teh sklepov so že v izvajanju. 2. Predstavniki konference OOS, ki bodo prisotni na sestanku družbenopoliičnih organizacij v Celju, morajo na prvi naslednji seji konference OOS poročati o rešitvi nastalih nesporazumov ali nepravilnosti, ki so se pojavile v zvezi s sprejemanjem dopolnitev in sprememb samoupravnih aktov. 3. Do konca junija 1977 je potrebno izvoliti na posameznih gradbiščih in deloviščih poverjenike sindikalnih skupin, za morebitne ostale izpopolnitve organiziranosti pa naj bo osnovnim organizacijam predlaga gradivo, ki je bilo razdeljeno na seji konference OOS. 4. OOS morajo pregledati in obravnavati določila družbenega dogovora na področju inventivne dejavnosti, da bi lahko kasneje na osnovi tega naš pravilnik dopolnili z določili dogovora. V okviru Gradisa bi bilo potrebno pripraviti krajši seminar za predsednike komisij za inventivno dejavnost. 5. Predsedniki OOS so zadolženi, da v svojih TOZD pregledajo in preudarijo vse možnosti za poživitev aktivnosti mladih. 6. Za priznanje srebrnega znaka sindikata je konferenca OOS predlagala OOS OGP Ljubljana. Za priznanje samoupravljavcev za leto 1977 je konferenca sklenila predlagati delovno organizacijo GIP Gradis. 7. OOS naj čim prej razpravljajo po priloženem materialu o beneficirani delovni dobi gradbenih delavcev in pošljejo eventuelne predloge in dopolnil ve sekretarju konference Valterju Mastenu. 8. Konferenca OOS je sprejela sklep, da nameni osnovni organizaciji sindikata GE Nizke gradnje 20.000 din kot odškodnino za porabo določenih pisarniških potrebščin in uslug administrativnega kadra v tej TOZD. 9. Za člana razpisne komisije za delovno mesto glavnega direktorja je konferenca imenovala Janeza Raušla. 10. OOS morajo doseči, da sc čimprej uskladi pravilnik o varstvu pri delu z določili novega zakona o varstvu pri delu. Tudi v Markovcih ne počivajo, saj tamkajšnji del hidroelektrarne Srednja Drava II kar vidna raste (Nadaljevanje s 1. strani) nogami. Med 54. gradbenimi podjetji Slovenije dosegajo neto OD na uro v Gradisu z višino 20.39 din 9. mesto in so za 7% višji od poprečja teh podjetij. Naslednja preglednica nam kaže primerjalne podatke mesečnih neto osebnih dohodkov v Sloveniji in Jugoslaviji: Skupina Leto 1976 Indeks 1976/75 Nivo Gradis = 100 Gradis 4259 110.6 100 Gradbena operativa Slovenije 3871 110,6 91 Montaža in drugo Slovenije 4642 117.8 109 Industrija Slovenije 3802 115,6 89 Gospodarstvo Slovenije 3932 115.6 92 'je 4-068 115.5 96 Gradbena ooerativa Jugoslavije S2G3 115.5 77 Industrija Jugoslavije 3314 113.9 78 Gospodarstvo Jugoslavije 3386 115.1 80 Poprečje Jugoslavije* 3492 115,4 82 * Za Jugoslavijo so podatki za čas januar— -november Nivo OD v Gradisu je torej zadovoljiv, kljub pod poprečnemu porastu OD v letu 1976. Posebej velike razlike so v primerjavi s poprečki Jugoslavije. Ti podatki tudi opravičujejo še vedno veliko zanimanje delavcev iz drugih republik za delo v Sloveniji. V jugoslovanski gradbeni operati- vi imajo osebni dohodki indeks 77, kar pomeni, da so osebni dohodki za 23 % nižji kot v Gradisu. Videli smo že, da pa so razlike v produktivnosti še precej večje. Zanimivo je, da so OD v Sloveniji v gradbeni ope-r ati vi za 2 % višj kot v industriji, medtem ko so v Jugoslaviji obratno, za 2 % nižji. Na tak nivo vpliva poleg produktivnosti tudi večje zaledje nezaposlenih delavcev — zlasti manj kvalificiranih. V posebni analizi osebnih dohodkov Gradisovih obvestil lahko dobijo od organizatorjev vsi delavci tudi podrobnejše podatke o OD v svojih TOZD. ® Naša gradbena operativa v slovenski in jugoslovanski operativi Samo gradbena operativa Gradisa predstavlja v gradbeni operativi Slovenije 15,9 % (leta 1975 15.0 “/o; v Jugoslaviji pa 2,8 “/o (leta 1975 3,0 %). Naš delež je tedaj porasel v Sloveniji, upadel pa v Jugoslaviji. Naš delež v stanovanjski izgradnji je ostal v Sloveniji in v Jugoslaviji v obeh preteklih letih povsem nespremenjen in je znašal (samo) 8,3 odstotka oziroma 1.4%. Po programu razvoja bi moral biti doseženi delež podvojen! Ce primerjamo produktivnost (samo gradbenih enot) z vrednostjo izvršenih del na efektivno uro proizvodnih delavcev, dobimo take podatke : Skupina Leto 1975 Leto 1976 Nivo Gradis = 100 Gradbene enote Gradisa 252 269 107 100 Gradbena operativa Slovenije 193 211 109 73 Gradbena operativa Jugoslavije 117 142 121 53 Podatki so skoraj neverjetni, vsaj kar zadeva primerjalni nivo z Gradisom. (Pri Gradisu so kooperanti odšteti.) Zanesljivi so podatki vendar toliko, kolikor so zanesljivi po- datki statističnega zavoda, ki jih objavlja. Za nas bo zanimiv še podatek o letro opravljenih efektivnih urah proizvodnih delavcev. Skupina Leto 1975 Leto 1976 Nivo Gradis = 100 Gradbene enote Gradisa 1893 1929 102 100 Gradbena operativa Slovenije 1872 1831 98 95 Gradbena operativa Jugoslavije 2034 2019 99 105 V Gradisu smo povečali število efektivnih ur na gradbenega delavca predvsem vsled nadur, ki smo jih imeli 1,5 milijona v celem podjetju ali 10,7% od efektivnih ur, poprečno pa je en delavec obračunal (opravil?) 218 nadur, samo v gradbenih enotah 223 nadur na leto. V slovenskem in jugoslovanskem gradbeništvu se je število ur na delavcu zmanjšalo. Sicer pa kaže nivo, da se »dela« v Sloveniji manj v Jugoslaviji pa več (ur). Temu primerna je tudi produktivnost iz prejšnje preglednice. Likvidnost je dobra Likvidnost se je v preteklem letu tudi v Gradisu bistveno izboljšala — seve predvsem vsled delovanja ustreznih predpisov Ob koncu leta smo imeli 32 mio din neplačanih del, kar je predstavljalo v odnosu do celotnega dohodka manj kot 1 %. Z na j večjimi zamudami je plačeval dela investitor JE Krško. Tudi pregled deleža neplačanih del (do celotnega dohodka) po enotah pokaže. da je imela večina enot med 0,5 in 1.5 % neplačanih del. nekaj enot neplačanih del (realizacije) skoraj ni imelo, najvišji delež (pri manjši enoti) pa je znašal dobrih 10 %. © Donosnost minulega dela Ce na koncu pogledamo uspešnost naših enot po kazalnikih PERLA je razvrstitev v glavnem pričakovana, čeravno ne za vse enote Zanimivo je, da so nekatere sicer dobre enote imele zelo visok nivo poprečno uporabljenih sredstev — zlasti obratnih. To jim je prineslo podpoprečno rentabilnost (donosnost) teh sredstev in tudi za nekaj mest nižjo uvrstitev med Gradisovimi TOZD. Lahko ugotovimo, da je bilo leto 1976 predvsem v znamenju (povečanja) likvidnosti. Leto 1977 in še vnaprejšnja leta, pa se bo zlasti z vse večjim uveljavljanjem interne banke in vpogleda predvsem v obratna sredstva, vse večji pomen prenašal na donosnost uporabljenih sredstev. Gre za naše minulo delo, ki ga bomo prav v letu 1977 začeli meriti drugače kot doslej, ko so bila važna samo leta delovne dobe in obračunska osnova, nič pa dejanska donosnost minulega dela. S. U. Rast inovacije Ce ima neka inovacija (novost) namen, da le zamenja nekaj kar je že na tržišču, mora v lem slučaju prikazovati znatno prednost, če hoče, da bo upoštevana. Stroški in uporabnost sta običajno dejavnika, ki najbolj interesirata kupca, ludi moda in družbena spremeljivost pridobivata na važnosti Ker pa mora večina novih podvigov rasti v zgodnih fazah, da se lahko obdrži, bo nastopila razlika za inovacijo, če njen celotni trg stagnira ali raste. V tem zadnjem slučaju je lahko riziko precejšen, ker so potrebna znatna ek-stra sredstva za ekspanzijo, toda inovacija bo tehnično najbolj pripravljena, ker tudi obstoječi konkurenti pripravljajo razvojne izboljšave. Zelo težko bi bilo vpeljati nek popolnoma nov fotografski sistem na primer prav sedaj. Ce ima inovacija neko popolnoma novo zasnovo, tedaj je položaj enostavnejši kot na primer s povsem novimi zdravili. Toda še vedno morajo biti stalno pripravljene izboljšave, in priučene izkušnje se razvijajo bodisi glede vseh tehnoloških »neznank« bodisi glede tržiščnih postavk. Tukaj se mora ustvarjati povezava med proizvodnjo in tržiščem. in kljub temu je očitna potreba: in tudi potrebne prodajne metode, ko so bile deloma vzpostavljene, se lahko zelo razlikujejo od začetno uporabljenih. Plastika iz ogljikovih vlaken to ponazoruje — začetno in še vedno vreden letalski material, sedaj pa veliko tržišče za športne rekvizite. Z neko neopazno novo zasnovo, je inovacija sigurno utemeljevalec potrebe. Pri inovaciji, in z vsemi problemi nepoznavanja, samo investiranje še ne garantira uspeha. Navdih, nek odtenek zdrave izkušnje in učinkovite neposrednosii, je važnejši kot pravila ali politika. Ce si neposreden je boljše kot če utemeljuješ in verjetno, da bi bilo pomembno raziskati vpliv vodenja (vodilništva). Cp:ezr.os< Čeprav imajo v splošnem ljudje radi prednosti spremembe, je večina nasprotna do same spremembe. To ni samo priredni konservatizem od rojstva, ampak tudi delno vtepeno z vzgojo. Ljudje že zrastejo ali si zaželijo nek poseben način življenja, ki je lahko danes povsem zastarel še preden r o ga splcli iz o finih Potem imamo opraviti z NI H faktorjem — težko dobiš nekega tako reakcionarnega kot je lahko kak prileten novator. Povsem naravno je, da nek strokovnjak občuti »če bi bila ta novo — začinjena ideja ali proizvod nekaj vredna, bi jo uporabljali«. To pomeni, da ne morejo biti no-volarske zamisli samo takšne, da so razumljive človeškim potrebam, ampak morajo biti ludi pravilno predstavljene. Potem pa se morajo stalno izboljševati same po sebi kot se pri- dobivajo izkušnje in se širi njih vpliv. Prav tako mora novator usklajevati vse dejavnosti raziskovanja, razvijanja. proizvajanja in prodajanja, mora tudi misliti »pravilno (v pravih kotih)«, da bo prav inovacija ima vzporednosti z engineeringom, ki je umetnost izrabe materialnih virov (resursov) in nekakšna znanost :zku-šenj in izvirnosti, katere imamo na razpolago, da zadovolji človekove potrebe. Inovacija terja, da podvržemo v pretres vse resurse — znanosti, tehniki, financam, vodenju, psihologiji iri komuniciranju, ne pozabljajoč pri tem vseh socialnih in upravnih finančnih sprememb ustaljenega sistema, ki mora biti preurejen, in tv se tiče tako zasnov kot objektov: sistemov in tudi strojev. Invencija (odkritje) igra tako vitalno vlogo kot jo ima dinamo v energetski postaji, toda ni uporaben brez vseh drugih sestavnih delov, ki običajno prevladujejo na prizorišču in terjajo tudi večji del stroškov. Novo halo na Gospodarskem razstavišču v TOZD GE Ljubljana Ljubljani so gradili delavci Pr. J - zrni stebri za novi Karlo-: risi rn. i so ko.i. r. i pagi: d :.ij iz Nova ekonomska fakulteta v Ljubljani, ki so .jo ob otvoritvi imenovali po revolucionarju Borisu Kidriču Na letošnjih seminarjih za tehnično strokovne in sindikalne kadre, smo se v vseh skupinah z vso odgovornostjo spoprijeli s problemi, na katere smo naleteli pri konkretnem izvajanju zakona o združenem delu. Odločno smo nastopali proti tendencam, da bi zakon o združenem delu izvajali le formalno. Ne želimo namreč spremeniti samo oblike, temveč tudi vsebino. Predavatelji so v svojih izvajanjih obdelali družbenoekonomske osnove odnosov v zdru- ženem delu. Z razvojem samoupravnega urejanja dohodkovnih odnosov, o katerih je govoril tov. Koleto, uresničujemo oblast delavcev v združenem delu nad pogoji in rezultati njihovega in skupnega dela. Samo na temelju objektivne spremembe v družbenoekonomskih osnovah proizvodnih odnosov se delavec lahko reši mezdnih družbenoekonomskih pritiskov in postane resničen družbeni faktor proizvodnje in družbene reprodukcije. Rajko Zupančič je predaval o organizaciji združenega dela in poslovni politiki ob uresničevanju Zakona o združenem delu. V svojih izvajanjih je poudaril nujnost integracije združenega dela in sredstev pod enakopravnimi pogoji za vse TOZD in zaradi doseganja večjega dohodka drugih učinkov. Poslovna politika, katero določijo delavci TOZD, je ustvarjalno odločanje o temeljnih cll.iih poslovanja z izbiro ustrezne strategije in strukture za usmerjanje- poslovanja k doseganju skupno postavljenih ciljev vseh TOZD v delovni organizaciji. Z izvajanjem Zakona o združenem delu se bodo morale spremenili tudi enote in ukrepi ekonomske politike, s katerimi se odpravljajo navzkrižja in rešujejo določena odprta vprašanja V vsakem primeru pa oblike organiziran ia združene'.’a dela niso samo tehničnega značaja, temveč tudi vsebinsko vprašanje. Organizacija pa seveda mora biti takšna, da delavcem omogoča neposredno upravljanje s proizvodnimi sredstvi, da vključuje živo in minulo delo ter na trgu dosežen in izmerjen dohodek, kar v vsebini izraža nove družbeno ekonomske odnose ter zavestno predvideva razvoj podjetja, ob upoštevanju objektivnih ekonomskih zakonitosti. V vlogi in glavnih ciljih planiranja v Gradisu je govoril ing. Branko '"cele. V svojih izvajanjih je žele nazorno prikazal izhodišča, potek izdelave in sprejemanja planov. Danes je planiranje postalo ustavna in zakonska obveznost delavcem v združenem delu in osnova usklajevanja interesov in odnosov v razvoju gospodarstva. Planiranje in izvajanje plana omogoča dosledno nagrajevanje delavca po rezultatih dela in zagotavlja gospodarjenje s solidno poslovno varnostjo, odnosno omogočajo pravočasno ukrepanje pri poslabšanju tržnih pogojev. V nadaljevanju predavanja je nazorno prikazal postopek pri izdelavi in sprejemanju planov. Dr, profesor Stane Možina je teoretično in praktično obdelal pripravo in proces sprememb v organiziranju združenega dela. Izvajanje določenih organizacijskih sprememb ni nikoli nek dogodek, ampak vedno nek proces. Rezultat vsake organizacijsko tehnične ali spremembe v poslovanju ustaljenih navad različnih skupin časa in posameznikov v organizaciji. Spremembe delovnih navad pa zahtevajo mnogo časa. še posebno, če so le-te navade globoko ukoreninjene v ljudeh, kar velja za večino organizacijskih delavcev. Navajanje značilnih stopenj v procesu uvajanja sprememb bo podkre-.- pilo ugotovitve o pomembnosti časa. Te stopnje so: 1) uvodno spoznavr-tve težav, 2) odločenost, da je treba ukrepati, da bi jih odpravili, 3) iskanje ustreznih meted za analiziranje položaja, 4) izdelava načrta, 5) odločitev o osvojitvi načrta. 6) objava načrta v organizaciji, 7) opredelitev novih funkcij in odgovornosti, 3) usmerjanje različnih operacijskih sistemov in pobud za okrepitev načrta, S) aktivno seznanjanje poslovodnega osebja z novimi metodami kar naj bi olajšalo preusmeritev v njihovih navadah glede na zahteve načrta, 10) prilagoditev načrta praktičnim izkušnjam. Te stopnje poudarjajo dejstvo, da je čas bistveni element v procesu spreminjanja organizacije. V nadaljevanju je govoril o odločilni vlogi samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v TOZD. Po zaključku predavanja so navzoči v skupinskem delu izpolnjevali praktično nalogo. Milka Kloboves in Lojze CepuS sta razpravljala o urejanju pravic in obveznosti iz delovnih razmerij. Medsebojna razmerja delavcev v združenem delu se vključujejo in varujejo v širša razmerja združenega dela kot izhodišče izva;an.ia zakona o združenem delu. V njih je zajeta tudi odgovornost za delovne obveznosti in ena izmed oblik širših družbenoekonomskih odnosov delavcev v združenem delu. Vsak ra svojem področju sta detajlno obravnavala Dosamezne člene zako"o in jih usklajevala s konkretnim delom In nalogami samoupravljavcev. Ervin Schvvarzbarti • je govoril o poslovnih .informacijah. Izhajal 7e iz stališča za Im n a da ima de’avec pravico in dolžnost biti Obveščen o poslovanju, delu (er uporabi družbenih sredstev, s katerimi razpolaga v združenem delu. Ker delavec odloča o procesu uresničevanja svojih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic, je obveščenost tembolj potrebna (Nadaljevanje sledi) V novem stanovanjskem naselju ob Hudinji bo vsak čas vseljen prvi večji stanovanjski objekt Poleg že obstoječega samskega doma Gradisa pripravljajo teren za izgradnjo prizidka z malimi stanovanji za naše delavce Ob novi stavbi bo položen tudi nove kolektor In tu bo stala nova stanovanjska poslovna stavba, ki so jo pričeli graditi Ko smo obiskali našo temeljno organizacijo združenega dela v Celju, nam je direktor ing. Albert Praprotnik povedal najprej nekaj o njihovem lanskoletnem gospodarjenju. Izjavil je, da gospodarski načrt za leto 1976 ni bil dosežen, ker je izpadla interna realizacija, pa tudi materialni stroški so bili višji kot so predvidevali, ker je bila za leto 1975 drugačna osnova. Tako torej ni bil dosežen planiran dohodek, ker z ozirom na hudo konkurenco ni bilo mogoče doseči predvidenih cen in kasneje razlike v 4eh cenah. Seveda je kljub temu rezultat pozitiven, le ostanek dohodka je nižji kol so predvidevali. Osebne dohodke po internih merilih niso presegli, so pa presegli določila resolucije skupščine, za kar je vzrok v slabši produktivnosti, ki pa je posledica znižanih cen. Če pogledamo to v številkah, bi izgledalo takole: vrednost proizvodnje je bila v lanskem letu 348.809.000 din, kar je 89 °/o postavljenega plana. Plan za letošnje leto je nekoliko nižji, in sicer 342,544.000 din. V lanskem letu so dosegli 77,983.000 din dohodka in s tem dosegli 92 °/o plana. Za letošnje leto Pa imajo predvidenih 82,110.000 din dohodka. Za letošnje leto imajo že sedaj prevzetih 70 °/o del, plan pa je skoraj enak kot dosežena realizacija v preteklem letu. Dela, ki so jih prevzeli, niso z ozirom na konkurenco prevzeta pod najboljšimi pogoji, zato bo potrebno precej truda, da bodo lahko realizirali predviden gospodarski uspeh Med največjimi gradbišči so še vedno zaključna dela v Šoštanju IV, stanovanjska gradnja v Celju, hotel Podčetrtek. Vedno več del je takih, za katere morajo sami izdelati tehnično dokumentacijo, in jih Prevzemati kot ingenering. Tak način je sedaj na tržišču ustaljen, zato se morajo pač pod istimi pogoji kot ostali vključevati v zakonitosti tržišča. Zaskrbljujoče je povečanje cen z ozirom na to, da investitorji ne pristajajo na razlike v cenah, kar lahko vpliva na neugoden finančni uspeh gradbincev. Ob vseh teh skrbeh pa je treba nenehno skrbeli tudi za zvišanje standarda naših delavcev; tako bodo v letošnjem letu predali že spomladi v uporabo samski dom v Velenju, v Celju pa so pričeli z grad ni o dodatnih kapacitet obstoječega samskega doma. Tako se bo uresniči- lo določilo sindikalne konference, da morajo do konca tega leta biti vsi delavci v ustreznih stanovanjskih objektih. Stanovanjska gradnja prednjači Tik za našo upravno stavbo v Celju so pred kratkim pričeli Celjani graditi objekt za trg. Imenuje pa se stanovanjsko poslovni objekt ob Ču-prijski ulici. Grad j a je razdeljena v 4 dele (objekti A, B, C, D). Trenutno je v gradnji objekt D (nekoliko kasneje pa še C). D objekt je 5-etažna poslovna stavba s kletjo in zakloniščem. Je precej velika, saj ima tloris 50 X 25 m. Investicija bo stala približno 50 milijonov. Ta objekt je že prodan, kupil pa ga je razvojni center Celje. V objektu C bo centralna kotlovnica za vse objekte, poleg te pa še stanovanja in v pritličju trgovine. Nekaj prostora bo namenjeno tudi za gostinski lokal, en del pa bo zasedel računalnik razvojnega centra. Ta objekt bo stal približno 5 milijonov dinarjev. Kasneje bodo pričeli še z gradnjo objekta B. Ta gradnja pa je vezana na odstranitev sedanje bencinske čroalke m upajo, da bo ta preseljena do konca leta' 1977. Tudi ta objekt bo stal pri. bližno 50 milijonov dinarjev. Objekt A je še v perspektivi. Nova poslovno stanovanjska hiša bo betonski skelet, fasada pa bo za steklena in kombinirana z aluminijastimi elementi. Prav ta fasada in sama okolica objekta bo izredno razgibano obdelana, zunanja ureditev pa bo prilagojena mestnemu jedru. Do začetka avgusta mora biti objekt pod streho, do konca letu pa morajo z gradnjo končati. Teren za gradnjo je bil precej slab; tako so nameravali dati pasovne temelje, vendar jih je slab teren prisilil, da so morali pričeti pilotirati. Poleg objekta delajo še približno 100 m dolg kolektor, ki bo razbreme- nil že obstoječi kanal (še iz rimskih časov). Na gradbišču dela okoli 50 ljudi. Ko bodo dela na višku, bosta potrebni najbrž dve izmeni, vsaj takrat, kadar bodo delali betonerska dela. Cisto na drugem koncu Celja, na Hudinji, smo našli novo nastajajoče stanovanjsko naselje, kjer ima Gradis zaposlenih približno 50 delavcev in 30 učencev. Ob njih dela tudi okoli 100 obrtnikov. Tam nastaja stanovanjska soseska s tremi bloki in nakupovalno poslovnim centrom. Prvi blok so začeli graditi lani v februarju in bo končan konec aprila. V njem je 98 stanovanj. V februarju letos so začeli graditi že drugi blok, končan pa bo do začetka letošnjega novembra. Ta bo imel 34 stanovanj. Med obema stanovanjskima objektoma je predviden nakupovalno poslovni center, kjer bodo razširili obstoječo trgovino, v njem pa bo še kavarna, pošta, cvetličarna, lekarna, trafika, banka, čistilnica in prostori krajevne skupnosti. Rok izgradnje je do novega leta. Tako imenovani objekt B3 je blok malih stanovanj, ki je^ pravzaprav priključek na obstoječi samski dom Gradisa. Pilotiranje za ta zadnji objekt je že izvršeno in gradnja se je pričela. Sedaj bodo pripravili pasovne temelje, v juliju pa bodo nadaljevali z izgradnjo pritličia, ko bodo sproščeni opaži pri gradnji 34 stanovanjskega b’oka. V priključku samskega doma bo 92 rialih samskih stanovanj. Za vse objekte v tem naselju je bil projektant ing. Reya iz ljubljanskega projektivnega biroja, za nakupovalni center pa je projektant razvojni center iz Celja. Vsi objekti so temeljem na pilotih, ker ;e teren precej močviren m so prav zato imeli precej težav. Pri gradnji tega naselja so Celjani prvič uporabili nove opaže. ZV »Gradnje" našle svojo prava pot V lanskem letu se je v našo delovno organizacijo vključila kot samostojna TOZD gradbena organizacija "Gradnje« iz Ptuja. Kljub temu, da torej niso bili med nami skozi vse mesece, so si svojo organizacijo dela že prilagodili gospodarjenju v Gradisu in lahko rečemo, da so se prvi rezultati tega pokazali že ob zaključnem računu. Plan, ki so si ga postavili za leto 1976, so namreč povečali kar za 36 °lo z ozirom na leto 1975. Za letos predvidevajo, da bodo uspeli realizirati delovni načrt za približno 101 milijon N din. Vse to bodo uspeli narediti s priližno 240 ljudmi in delno reorganizacijo med njimi, saj menijo, da bodo morali biti v bodoče bolj mobilni pri lici- tacijah. Za letošnje leto so uspeli dobiti precej večjih del — med njimi je tudi novo stanovanjsko naselje, v katerem je v srednjeročnem načrtu gradnje zamišljeno približno 700 stanovanj s pripadajočo infrastrukturo. Gradnja bo potekala po etapah in ptujski gradisovci upajo, da jim bo uspevalo tu pridobiti delo tudi za naprej. V drugi polovici leta se naj bi pričela gradnja srednjeročnega šolskega centra, gasilskega doma, prizidka bolnišnice, šole v Markovcih. nekaj objeli tov za Perutnino itd. Samo srednješolski center, ki bo zgrajen v etapah, bo stal 160 milijonov N din in v Gradnjah si bodo na vso moč prizadevali, da bodo na licitaciji zanj uspeli. Prav gotovo to ne bo lahko, saj je konkurenca pri takih delih izredno huda Vendar upajo, da ni vse samo nizka cena ponudbe. temveč da nekaj pomeni tudi dobra kvaliteta gradnje Prav to zadnjo so pokazali pri gradnji stanovanjskega naselja in z vso pravico se lahko pohvalijo, da je investitor bil z njimi zelo zadovoljen. Prvi blok, ki so ga gradili, je bil predan v dogovorjenem roku, drugi blok pa ho prav tako v roku zgrajen. Nova stanovanja na »rimskih temeljih« Prejšnji mesec smo lahko sledili v dnevnem časopisju in na televiziji hudi reakciji, ki je sledila nenavadnemu pričetku gradnje naslednjega stanovanjskega bloka v novem naselju. Bilo je dosti hude krvi in izgovorjenih besed in velikokrat se je v tej polemiki slišalo, videlo ime Gradis. Očitali so nam. da smo prav tako kot investitor krivi, da je del bivšega rimskega obrtniškega dela Petovie danes tako močno poškodovan, da praktično tam ni več kaj iskati. Danes je to že vse za nami in delavci Gradenj pridno nadaljujejo že začeti novi stanovanjski blok. Do konca maja bodo arheologi pregledali še sosednje zemljišče in nato bodo naši lahko začeli graditi tudi naslednji blok. Tako bosta oba objekta končana že v letu 1978. Ko smo obiskali gradbišče, so nam tam povedali, da jim pri gradnji niso delali težav samo rimski graditelji, ki so svoje močne sledove pustili še za današnje dni, ampak jim je precej problemov povzročal tudi slab, nenosilen teren, saj morajo pred gradnjo narediti kar 1,5 m debele nosilne blazine. Vsak stanovanjski blok, ki ga gradijo v tem naselju, je sestavljen iz več delov, ki so tipski in je torej gradnja nekoli- ko poenostavljena. Kotlovnico za ogrevanje celotnega stanovanjskega naselja so zgradili že v lanskem letu. Na tem območju bo stalo čez nekaj let 10 stanovanjskih objektov, investitor gradnje pa je samoupravna stanovanjska skupnost. Treba je prijeti za delo tudi pri manjših objektih V Gradnjah se te dni dogovarjajo za prevzem del pri nadomestni gradnji objektov za vojno pošto v Kidričevem. V načrtu imajo tudi gradnjo dveh objektov tripleks garaž, katere bodo gradili z lastnimi sredstvi — za tržišče v novem naselju v Volkmajerjevi in Kvedrovi ulici, seveda v Ptuju. Interesentov za nakup garaž je dovolj in najbrž bodo že letos predane v uporabo. Naši gradisovci v Ptuju pa menijo. da se tudi z dogovarjanjem in sodelovanjem med Gradisovimi TOZD lahko rodi samo dobro — tako so na podlagi sodelovanja z GE Maribor poslali 30 ljudi na gradbišče v Krško. Treba se bo seveda dogovoriti, in za to ne bo težav, kako deliti delo na Ptujskem polju. Z. manjšo skupino ljudi pomagajo temeljni organizaciji Nizke gradnje pri delu hidroelektrarne Srednja Drava II v Forminu. Boljši delovni pogoji — večji delovni uspehi Močna razširitev na gradbenem področju pa ljudi v Gradnjah ni premotila, da bi pozabili na organizacijo dela pri ostalem v TOZD. Po njihovem je v tem obdobju najbolj r.ujna postavitev novega mizarskega obrata. Zemljišče imajo poleg sedanje uprave TOZD. S to izgradnjo bi izboljšali delovne, pogoje, ker so sedanje delavnice že precej »pri koncu«. Z našim lesno industrijskim obratom v Škofji Loki so že dosegli sporazum, ki je zapečatil vsa prejšnja nesoglasja ob tej nadomestni gradnji. Z razvojno organizacijsko službo pri Skupnih službah pa so se še tudi dogovorili, da razišče možnost terena za novo separacijo in nato še betonarno nekje na Ptujskem polju, za kar sta zainteresirani tudi TOZD GE Maribor in GE Nizke gradnje. Sindikalna organizacija ne stoji ob strani O delu njihovega sindikata nam je pripovedoval njegov predsednik Janko Kodrič takole' »Predsednik osnovne organizacije v Gradnjah sem šele nekaj mesecev in tako najbrž ne bi mogel povedati o našem delu toliko, kot to lahko store ostali predsednik' v drugih os-novih organizacijah. Tudi se še tako ne spoznam na vsa področja ki jih moramo kot sindikat pokrivati in danes praktično ni zadeve, ki bi lahko šla mimo nas. Tako je seveda tudi veliko dela danes pred nami in tudi v bodoče ga bo zadosti. Ena največjih mojih nalog in predvsem želja je ta, da bi čim več ljudi pripravil do tega, da bi se zanimali za dogajanje okoli sebe in da bi tudi Ko so naši buldožerji pričeli delati gradbeno jamo, so naleteli na stare rimske sledove Prvi objekti v novem stanovanjskem naselju v Ptuju so že vseljeni Pri čeme" delih sodeluje tudi sodobna mehanizacija Stanovanjski bloki, ki jih gradijo v naselju, so sestavljeni iz več delov sami aktivno prispevali k novim spremembam, izboljšavam. Če bomo vsi aktivni, bomo lahko reševali najzahtevnejše naloge. In teh ni malo pred nami: s področja nagrajevanja je dejstvo, da bi moral biti vsak plačan po njegovem vloženem delu in pravilnik o nagrajevanju po učinku smo sprejeli. Na naših -a-menih je. da sedaj tisto, kar pravilnik določa, čim bolje izpeljemo. No, pred nami so tudi bolj prijet- ne naloge; tako bomo letos prireditelji športnih iger Gradisa in poskušali bomo. da bomo z izvedbo iger čim bolj uspeli, tako da bodo vsi zadovoljni. Udeležujemo pa se tudi akcij, ki nam jih nalaga občinski sindikalni svet. Oh prazniku občine se bomo priključili pohodu, ki bo organiziran v Ptuju Ob vsem tem pa nam ostane še vedno dovolj malih zadev, ki jih moramo reševati sproti.« Kako v OZD pripravimo alkoholike na zdravljenje Tako vprašanje se mnogokrat pojavlja v delovni organizaciji,odgovor nanj je lahko dokaj enostaven. Za pripravo alkoholika na zdravljenje je potrebno nekaj pogojev, Id pa morajo biti brezkompromisno izpolnjeni. Ti pogoji so naslednji: — v delovni organizaciji ne sme prevladati mnenje zmernih pivcev. V takih delovnih organizacijah, kjer je več kot 20—30 % zmernih pivcev, težko pošljejo na zdravljenje kakšnega alkoholika, ker ga ti ščitijo in job tem preprečujejo vsakršno dejavnost pri zdravljenju alkoholikov. V primeru, da je med kadroviki, mojstri in delovodji več alkoholikov se »e bo zdravil skoraj nihče, pričeti se mora pri njih in kasneje se klima izboljšuje. — v delovni organizaciji morata vladati red in disciplina in samoupravni odnosi morajo biti res razviti. — v disciplinskih komisijah ne sme biti alkoholikov, ki bi ščitili svoje pivske bratce. — alkoholiki ne smejo imeti potuhe pri zdravniku obratne ambulante: neopravičen bolniški stalež, zdravljenje z pomirili, invalidske upokojitve itd. Alkoholika je vedno potrebno prisiliti, da bo ukrenil nekaj za svoje zdravje in to na način, ki ga pripravi sam s svojimi neopravičenimi izo- stanki in popivanjem na delovnem mestu in prihajanjem v vinjenem stanju na delo. Vsakršne prekrške, ki so očitno nastali zaradi pitja je potrebno kaznovati z obravnavo na disciplinski komisiji. V primerih ko je popivanje delavčeva stalna navada je potrebno preko ustreznih služb v delovni organizaciji, kot so kadrovska služba, obratna ambulanta, služba varstva pri delu in ostale sprožiti postopek za zdravljenje takega delavca v ustrezni ustanovi. Pomoč vsem, ki so že globoko zabredli v pitje je lahko tudi samostojen team — skupina, ki v okviru delovne organizacije združi vse alkoholike primerne za zdravljenje in oblikuje sprva le skupino pri najbližjem klubu zdravljenih alkoholikov in nato v sami delovni organizaciji svoj klub. Pri obravnavi alkoholika na disciplinski komisiji zaradi prekrškov, ki jih je storil v pijanem stanju je potrebno celotno obravnavo pripraviti tako, da bo samo psihološko vplivala na alkoholika in ga postavila pred odločitev. Taka obravnava na disciplinski komisiji bo prinesla potrebne rezultate in s tem bomo resnično pomagali samemu alkoholiku in seveda tudi njegovi družini, ki zaradi alkohola trpi. Poleg pripravljenosti delovne organizacije mora obstajati tudi pripravljenost pri družinskih članih, ki morajo ravno tako kot v delovni organizaciji postaviti alkoholika pred »disciplinsko komisijo« in ga obravnavati, kot člana, ki ga bodo v skrajnem primeru postavili pred vrata, ker ne izpolnjuje vseh naloženih mu družinskih obveznosti. Sodelovanje med obema borcema proti zelo hudemu sovražniku, ki z obljubami in ostalimi oblikami izsiljevanja premaguje ženo in sodelavce v delovni organizaciji, mora biti popolno in pomoč si morata dajati oba kajti le tako sta lahko uspešna, da s tem pomagata sebi in seveda alkoholiku, ki po končanem zdravljenju ugotovi svoje napake. nirame v V Gradisu že dolgo vrsto let dokaj dobro in sistematično planiramo: naši plani so resne številke, pogojene s predvidenimi g banji in na kraju leta nekateri ugotavljamo relativno majhna odstopanja od planiranih vrednosti. Ves proces planiranja in sprejemanja planov je strogo demokratičen, tj. samoupraven in temu ni kaj očitati, razen tega, da s sprejemanjem plana marsikdaj kasnimo, sicer iz opravičljivih vzrokov: samoupravno usklajevanje in združevanje sredstev ni šala in dokler tega ni, ni plana. Pomisleka je vredno to, da se naš poslovni proces nemoteno odvija neglede na plan, ko pa ga končno imamo, ga čuvamo v predalih; Planiranje je čisti formalizem. Sl.1 Samoupravna družba, ki jo ustvarjamo, je dobila svojo pravno vsebino in obliko z novo ustavo, organizacijsko pa jo utrjujejo novi zakoni, med katerimi sta po pomembnosti med prvimi »Zakon o združenem delu« in »Zakon o temeljih družbenega planiranja« odn. na kratko »Zakon o planiranju«. Za razumevanje zahtevanih ustavnih in zakonskih sprememb je potrebno da skušamo s konkretnimi prikazi našega poslovnega življenja in s kritičnostjo do obstoječega stanja trasirati pot, ki naj nas vodi k zastavljenim ciiljem. Kriteriji, ki nam bodo služili pri preverjanju poslovnih zahtev in odločitev so ekonomskega značaja in vedno se moramo potruditi, da najdemo v vsaki zahtevi in odločitvi pozitivno ekonomsko jedro. Drugo važno spoznanje je to, da se niti v najtežjih trenutkih poslovnih odločanj ne sklicujemo na zakon in njegove kazenske odločbe, temveč, da smo sami prepričani, da je to ekonomska nuja: zakon je samo usmerjevalec in planer enotnega načina poslovanja, ki nas navaja k ekonomskim uspehom. Namen planiranja je ustvarjanje najugodnejših pogojev za razvoj proizvajalnih sil družbe in nenehna zboljševati materialne in dinge življenjske razmere in delovne pogoje (iz čl. 1 zakona o planiranju). Ako pogledamo v polpreteklo dobo ustvarjanj temeljnih organizacij takrat, ko je bilo podjetje pred družbo še osnovna gospodarska celota, smo bili mnogi gradisovci prepričani, da z ustanavljanjem TOZD »razbijamo« podjetje. (Glej grafični prikaz procesa »razbijanja« — slika 1). Gradis je bil sestavljen iz posameznih poslovnih enot. ki so gospodarile po svojih »najboljših močeh«, rezultati pa so bili v veliki meri razdeljevanj po poslovnih potrebah podjetja in to z avtoriteto poslovnih organov. V t. im. »skupnem Žaklju« je bila vedno možna rešitev za vsakršne težave posameznih poslovnih enot, vzroki za težave pa »pogoji tržišča«. Razumljivo je, da se v takih pogojih ustvarjen dohodek ni delil po uspehu posameznih PE: vladal pa je močan občutek varnosti poslovanja, ki je bil, v končni fazi, ekonomsko škodljiv, kar se nam še danes v naših odnosih in miselnosti pozna. Danes imamo TOZD s samostojnimi periodičnimi in zaključnimi računi. — Kvalitetne spremembe? — Ni več »skupnega Žaklja«, ni več rešitev iz težav, ne da bi vsi vedeli za to, ni več škodljive poslovne varnosti tudi za slabše gospodarjenje — odgovornost poslovodnih in samoupravnih organov TOZD se je nesorazmerno povečala: v tem je ekonomski pomen »razbijanja« podjetja. Samo danes je vlogo nekdanjega podjetja prevzela TOZD, z vsemi dobrimi in slabimi posledicami. Danes tvorijo TOZD posamezna obračunska mesta, ki imajo vrednostno in časovno določeno nalogo, za katero je nujno, da odgovornost zanjo prenesemo na ljudi, ki delovni proces vodijo sami odn. v njem sodelujejo. Danes je finančni efekt poslovanja TOZD globalen prikaz vseh obračunskih enot objektov, sektorjev, pro- izvodnih delavnic itd.), kako pa dejansko izgleda obračun posamezne obračunske enote pa marsikaj ne vedo niti tisti, ki bi morali imeti vpogled v poslovno dogajanje in sproti odločati o potrebnih ukrepih. Uvesti analitično primerjavo vseh kalkulativnih elementov prodajne cene objekta z dejanskimi stroški je ekonomska nujnost, ki jo istočasno zapoveduje zakon o planiranju: predmet planiranja je celoten proces proizvodnje iz katerega izhaja ustvarjanje optimalnega dohodka Ako ponovimo gornji grafični prikaz (sl. 2), ki velja za podjetje in tudi za TOZD, potem vidimo, da smo le malo ali nič napredovali v pogledu izpolnjevanja ne samo ekonomske nuje temveč tudi zakonske obveznosti. Kar pomeni ustava za strukturo celotne družbe, to pomeni zakon o planiranju za TOZD: Osnovna planska enota je obračunska enota tj stroškovno mesto (objekt, sektor, delavnica itd.) kar pomeni, da ni skupnega »Žaklja« TOZD in da ni več vseeno, kakšen je finančni efekt posameznega objekta, ni več neodgovornosti za poslovanje na vseh nivojih TOZD- stroški bodo planirani in zasledovani, rezultat pa analiziran. Le preko strukture lastne cene je možno priti do realnega poslovanja odn. nagrajevanja po delu. ki naj odigra svojo vlogo v dviganju produ'..tvinosti. DANES je odgovornost posameznikov mmimalna in nagrajevanje pavsalizirano z bolj ali manj subjekti vn mi kriteriji, J UTR! bo odgovornost posameznikov jasno določena in nagrajevana po poslovnih rezultatih. DANES se zadovoljujemo s primerjalnimi in »eanaliziranimi rezultati obračunanih objektov temeljne organizacije, JUTRI bomo primerjali posamezne elemente prodajne cene, dosegali optimalne rezultate in realno ocenjevali napore odgovornih za poslovni uspeh. DANES je gledanje na planiranje še formalistično, z minimalnim vplivom na poslovni proces, JUTRI pa bo planska funkcija osnova sistema poslovanja DANES še prevladuje v vodenju poslovnega procesa izkustvo, rutina in intuicija, JUTRI bo kibernetika (znanost 0 vodenju in komuniciranju sistemov) pomagala dvigovati ekonomske uspehe poslovanja. DANES prevladujejo tržni odnosi in ozki interesi zadovoljevanja potreb v temeljnih organizacijah, JUTRI bo vsestransko povezan dohodkovni sistem zadovoljeval celotno potrošno sfero samoupravne družbe — prilagojen na ustvarjene možnosti gospodarstva. DANAŠNJI obračun proizvodnje je edini finančni prikaz stanja po obračunskih enotah. V tem orikazu lekapitulacije proizvodnje TOZD pa že na prvi pogled lahko ugotovimo, 1. da je primerjalni nivo vsem elementom stroškov prodajna cena, tj. da je prodajni ceni primerljiva samo vsota vseh stroškov, 2. da so ključi delitve posrednih stroškov po obračunskih objektih neenotni in marsikje brez logične povezave in utemeljitve, 3. da je obračun proizvodnje prilagojen določeni poslovni politiki TOZD. Naloga pred nami pa je, da bomo vzeli za primerjalne nivoje vse kal-kulativne elemente prodajne cene, da bomo — razčistili s faktorjem, s katerim zaračunavamo posredne stroške, — kontrolirali normative — ugotavljali lastno ceno — v obračunu proizvodnje ugotavljali upravičeno ali neupravičeno višino dejanskih stroškov in na ta način nagrajevali po delu, v to delo vključili računalnike in ažurirali informacijsko službo in vse izsledke uporabljali pri poslovnih odločitvah. Pri tem razvojnem procesu pa najtežji problem ni organizacijski prestop z danes na jutri, ker so pota bolj ali manj znana; ključni problem je spremeniti miselnost odgovornih. Od tega procesa spreminjanja miselnosti in odnosov je odvisno, kdaj bo nastopil naš »jutri«. B. V. TOZD NEPLANIRANE /N NESPREMUANE OBRAČ. ENOTE SL 2 Život, ako nije večita premena, a on je mrtvilo bez imena; nalik na magare što suvaču vuče uvek naoko-lo, danas k’o j uče. Lj. Nenadovič Misli k’o cveče imaju veti bljesak ako se beru pojedinačno. Baust Aforizmi su m ud ros t u minijatur-r.oj formi, koncentrisani ekstrakt misli i osečanja. Oldžer Nekaj naših novih VK in KV kovinarjev se je z zadovoljstvom postavilo pred fotoaparat skupaj s člani komisije center za izobraževanje po uspešno opravljenih izpitih (Foto: T. Ban) en teča' PLANIRANE IN SPREMLJANE OBRAČ. ENOTE V času od 15. novembra 1978 do 18. februarja t. 1. je v Mariboru v odlični organizaciji Centra za izobraževanje, potekal tečaj za KV in VK delavce kovinske stroke. Tečaj je obiskovalo 23 delavcev; 19 iz Kovinskih obratov v Mariboru, 2 iz GE Maribor in 2 iz Nizkih gradenj. Program tečaja je bil sestavljen na osnovi zahtev delovnega mesta KV in VK delavca in je obsegal pridobitev strokovnih znanj iz poklica (tehnologija materiala, strojni ele-menti, mehanika, elektrotehnika, mehanska tehnologija obdelave, matematika, tehnično risanje), varstva pri delu, samoupravljanja, psihologije dela in dela z ljudmi, poslovnega spisja, organizacije dela in ekonomike ter prve pomoči. Po uspešno končanem tečaju so kandidati morali opraviti še končne izpite iz štirih predmetov. Vsi kandidati so uspešno in z veliko stopnjo pridobljenega znanja opravili tudi te izpite. Štirje kandidat: so za svoi" znanje prejeli četo odlične ocene. Po posameznih predmetih je seveda lakih ocen bilo še več. Za dosego takih rezultatov gre velika zasluga predvsem izredno kvalitetnemu predavateljskemu kadru, saj so v večini primerov to bili redni predavatelji srednje tehniške šole v Mariboru. Čeprav je to po mnenju tečajnikov zahtevalo maksimalne napoje, da osvojijo predpisan program je po drugi strani to prav gotovo pomenilo visoko raven podajanja materije in veliko pridobitev novih znanj, ki jih bodo lahko koristno uporabili v praksi. Pred kandidati je zdaj še 1400 ur praktičnega dela tečaja, nakar bodo opravili še praktični del izpita. Ne dvomimo, da bodo ti prav tako uspešni kot teoretični del programa, saj so se že doslej ti delavci pokazali kot sposobni na svojih delovnih mestih. Teoretični del izpita za KV delavce so opravili: Brglez Albin, Bračič Jože, Domadenik Alojz, Kovačič Ivan, Merdau-sel Silvo, Pinter Valent, Polanec Vinko, Praznic Stanislav Verdnik Oto, Mlinarič Rudi, Zajšek Milan, Kutlješa Nedeljko, Švajncer Alojz, Špeh Jože. Za VK delavce: Baznik Franc, Dovečar Anton, Draksler Anton, Galun Ernest, Her- nec Marjan, Juras Ivan, Masten Janko, Poharič Konrad, Vršič Vili. O vtisih o tečaju smo povprašali nekaj tečajnikov. Ti so nam povedali. Zajšek Milan, KV elektro varilec; 35 let, 15 let zaposlen pri Gradisu: »Ce se ozrem nazaj na vse težave in probleme v tečaju lahko rečem, da sem zelo srečen, da sem uspešno končal tečaj in si tako pridobil kvalifikacijo. Hvaležen sem podjetju, da mi je omogočilo obiskovanje tečaja, saj sem pridobil ogromno teoretič-ga znanja.« Polanec Vinko, KV skobiar, 33 let, 14 let zaposlen pri Gradisu: »Tečaj je zahteval ogromno prizadevanja in učenja predvsem za tiste, ki smo obiskovali tečaj za KV delavce. Meni osebno so delali precej preglavic predmeti kot: mehanika, strojni elementi in psihologija dela. Tvdi predavateljski kader je bil na t-kj ravni, da »p«|»vi'-• ni prišla v po"tov in 'p bilo r no po-I *:>!’" v fe’-« pe*: „«oero ' « * 1-u, saj smo obiskovali tečaj vsak dan razen torka po končanem delu, vsakodnevno nova znanja.« Draksler Anton, 37 let, 13 let pri Gradisu: VK (strojni ključavničar) »Tako intenzivni tečaj kot je bil naš prav gotovo zahteva obilo resnosti in predvsem veliko učenja v z e! o malo časa. ki nam je ostal na razpolago. Zahvaljujoč moji predizo-brazbi sem lahko nekoliko več časa posvetil premetom, ki jih nisem poznal doslej. Menim, da je velika zasluga uspešnosti tečaja na zares kvalitetnih predavanjih izredno strokovnih predavateljev. Ni mi žal vloženega truda in sem zelo vesel, da sem končno prišel do žeijene izobrazbe.« Vršič Vili. 30 let, strojni ključavničar, 10 let pri Gradisu: »Zelo sem vesel, da sem imel možnost obiskovati tečaj posebno sedaj, ko slišim, da je tovrstna oblika izobraževanja zadnja v taki obliki v podjetju. Pozabljam na napomost tečaja, ko mi ni ostajalo veliko časa za osebne zadeve in sem se ves posveti! učenju. Najbolj koristno bom lahko v praksi uporabil pridobljeno znanje iz strojnih elementov. Najtežji predmet je zame bila organizacija dela in ekonomika, najraje pa sem imel matematiko in tehnično risanje.« mh Sve lepo, ma od koga kazano, smatram i za svoje. Seneka Mladji Prosvečeni um je sastavljen, da tako kažemo, od umova svih prethod-nih vekova. Fonten Zelo lep vrt imate soseda. Ali ne bi dali strašila za ptice vanj. Bilo bi namreč zelo koristno. — Oh ne, ni potrebno, saj sem jaz ves dan na vrtu. i.-, mr~ Pri gradnji stanovanjske soseske v Celju so prvič uporabili nove opaže Dohodkovni odnosi v luči naše samoupravne organiziranosti Po sprejetju Zakona o združenem delu vedno bolj prihaja do izraza potreba oz. zahteva, da se pri njegovem uresničevanju mora najprej postaviti materialna osnova združenega dela. Prav zaradi tega smo tudi mi v Gradisu pri vsakoletnem izobraževanju naših kadrov vključili v redni program izobraževanja še vprašanja urejevanja naših medsebojnih odnosov pri pridobivanju prihodka in s tem seveda tudi dohodka. Na tem mestu in v omejenem obsegu seveda ni mogoče prikazati vse rešitve, ki nam jih zakon ponuja na tem področju. Zato prikazujemo le v skopih obrisih novosti, ki jih Zakon prinaša, z nekaterimi mnenji, ki so se že oblikovala na naših seminarjih v Portorožu z željo, da bi se tudi potom našega vestnika priglašalo čimveč delavcev, da bi tako pripomogli k oblikovanju najbolj sprejemljivih načinov urejevanja naših medsebojnih dohodkovnih odnosov. Shema celotnega prihodka TOZD izgleda takole: V GIP Gradis imamo več različnih situacij: 1. Odnos med posameznimi TOZD gradbene dejavnosti (v njihovem krogu) ki nastopa lahko a) že pri prevzemanju del: ali bodo TOZD gradbene enote skupaj s komercialno službo skupnih služb pri akviziciji del poskrbele za člmvečji obseg del, ne samo za svoje kapacitete, ampak za kapacitete celotnega Gradisa. Določba o taki obveznosti bi verjetno bila potrebna v samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v GIP Gradis. b) Ob vsakokratni razdelitvi pridobljenih del bi se morali dogovoriti tako, da bi čimbolj enakomerno angažirali kapacitete posameznih TOZD ne glede na njihov sedež, tu- 2.1 Z interno ceno 2.2 Z udeležbo na akutnem prihodku. m IZLETU V BOSNI Material, stroški Osebni dohodki Skladi ihtebna ceha TOZD Mater, stroški Amortizacija Obveznosti Osebni dohodki Skladi INTERNA CEHA Prodajna (tržna) cena Mater.stroški (lastni) Amortizacija (lastni) Storitve č ctszokrirrioo Obveznosti lastne OD lastni Skladi lastni Skupaj posl. stroški Storitve SFQ Opomba: 1/ cene se "gradijo" 2/ neik in solidarnost sta težko določljiva Z>/ mora pa se skleniti poseben dogovor: a) o normativih poraba materialnih stroškov b) o politiki amortizacije osn. sredstev c> o osnovah OD in OD po učinku d) o skladih (reprodukeija) TOZD OGP GRADBENA TOZD TOZD KO LJUBLJANA mater.stroški Amortizacija Zakon.obvezri. OP (osn.+učinek) Material.stroški Amortizacija Zakon.obvezn. OD (osn.+učin-k} Mater, stroški /Amortizacija Zakon.obvezn. . aup°; - Skupaj ' Skupaj --->| SKUPAJ VLOŽENA SREDSTVA IH DELO ----» 1 GRADBENA TOZD Dosežena prodajna cena na tržišču potom končnega prodajalca = skupni prihodek vseh udeleženih so razporedi po ključu vloženih sredstev in dela po sklenjenem snorazunu OZD SPO G3AD3S3A"TOZD 2ozd tenaivasi del skupnega prihodka del skupnega prihodka del skupnega prihodka e celoten prihodek d o s c 2 en. " n ep o s r.edn o : mostdjno .iz lastnega poslovanja . + celoten prihodek dosežen neposredno in samostojno iz lAstnega poslovanja. + celoten prihodek dosežen neposredno in samostojno iz lastnega poslovanja vrCEtl felJKSEK k PRIHODEK CELOTNI .raiiiODEK 2/ cono se ne.zidajo *-/ riziko in solidarnost ne enakomerneje-porazdelij renči v skupnem poslu, vendar .se mora skleniti p • , .. Mjuat Ivih 7 -abe Lal n ih $ ; >5 b) amortizacijski politik' c) o enotnih, osnovah. OD 1: ) in OD po učinku -uo med udele-poseben dogovor o: Osnovni pojmi o celotnem prihodku in dohodku 1. Prihodek Prihodek je kosmati znesek na podlagi katerega TOZD iz posameznega posla pridobiva dohodek; ta znesek praviloma vključuje tudi materialne stroške in amortizacijo. Primer: pri prodaji posameznega proizvoda ali storitve je prihodek prodajna cena. 2. Celotni prihodek Celotni prihodek je vsota vseh prihodkov, ki jih doseže TOZD s prodajo proizvodov ali storitev, z deleži pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev, s svobodno menjavo dela in s kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo, itd. Celotni prihodek nastopa vedno kot enoten znesek (glej 60. člen in druge). nje skladov TOZD (glej 110. in 114. člen). 7. Osebni dohodek Osebni dohodek je kosmati znesek, ki pripada posameznemu delavcu iz delitve čistega dohodka in obsega 1u-di njegove prispevke in davke za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb (glej 125. člen). 8. Cisti osebni dohodek Cisti osebni dohodek je znesek osebnega dohodka, ki ostane posameznemu delavcu potem, ko so „že odšteti njegovi prispevki in davki za zadovoljevanje skupnih in solešnih družbenih potreb (glej 136. člen). 9. Akumulacija Akumulacija je tisti del dohodka, ki je razporejen v poslovni sklad in rezervni sklad (glej 140. člen). di to bi verjetno morali vnesti kot obveznost v naš samoupravni sporazum o združitvi v GIP Gradis. c) Pri prevzemanju večjih del (kot na pr. NE Krško, Bernardin, HE Sred. Drava II, Anhovo in podobno). kjer ne more posamezna TOZD sama prevzemati celotni obseg del, sc dogovoriti o udeležbi v skupnem prihodku (ta oblika je najbolj realna glede na določbe ZZD). d) Odnos med TOZD gradbenih enot nasproti TOZD obrati (SPO. Zelezokrivnica. oba KO. OGP, LIO Škofja I.oka) in nasproti projektivnima bire"ema (PB Ljubljana in PB Maribor), Tu bomo verjetno morali izmenoma (od primera do primera) uporab-hnti vse tri oblike dogovarjanja' in sicer: dogovor o internih cenah, ali dogovor o udeležbi na skupnem prihodku, ali pa dogovor o udeležbi na skupnem dohodku. Rano ujutro krenuo je naš autobus Dolenjskem cestom. Još od ranili jutranjih časova nazirao je novi .lepi dan, koji je bio naklonjen nama izletnicima. Duga i zanimijiva tura je bila pred nama — Bosna. Več nekoliko sati nakon našeg polaska radoznali pogledi mogli su da zapaze lepote te naše bratske republike. Malo postajanje u Banja Luci i ono što smo videli u njuj bio je dobar'znak solidarnosti i bratstva našeg naroda. 1 tako noseči ugodne uspomene iz tog grada solidarnosti autobus je grabio kilometre ka Jajcu. Lepa priroda, pastiri, mirna seoska idila, fa-brike, planine, travnati tepisi nizali su se i ozareni jesenjim suncem da-vali lepu sliku. Put je bio dug' ali i veoma zanimljiv. Pračeni. pogledima gosioprimivih domačina, koji su nam mahali, polako smo se spuštali ka Jajcu. Mii novi pored samog puta, koji datiraju ispred mnogo vekova tu na izlivu dveju reka Vrbasa i Unec-a kao da su nama govorili do-brodošlicu i obečavali ugodne trenutke. Da. jedan lep pogled se otvorio pred nama. Tu kao na dlanu, rasprostiralo se Jajce, taj mali svet prepun lepih spomenika, hotela, muzeja. Gradsko obzidje stajalo je ponosno i taj veči-ti simbol obrane zajedno sa grad-skim vratima, koji sada krase to mesto sa džamijama in živopisnim vo-dopadima dalo nam je jednu novu viziju, koju nismo mogli ni zamisliti. Divili smo se i našoj radoznalosti ni-je bilo kraja. Tu preko reke je Muzej NOB. tu gde je održano £1. zase-dane AVNOJ-a. Ogledujemo si to i sa ponosom sječamo na našu burnu istoriju. Tamo je Arheološki muzej pa vodopadi. pa I-Iomerbegova džamija, pa moderni hoteli. Ne, ne mo-žemo sve to da vidimo. Magla se več spusta nad grad a u centru tog mestašča, kao u košnici sve vri. Da, pa mi smo došli baš na dan rodendana tog mesta. Tim povodom priredena je u gradu svečanost, kojoj se pridružujemo i mi. Muzika, aplauzi pobednicima takmičenja piri-redeno tim povodom i lep pogled rna to divno mesto u večernjim časoivi-ma, daje gostu neki posebni dar: — sječanje koje se ne da izbrisati. Još jedan prolaz kroz gradska vrata i još jedan pogled na Jajce. Rastajemolse sa toni lepoticom Bosne i naš avtobus se upučuje ka Drvaru. Samo.sa-znanje, da čemo videti taj grad, čini nas uzvišenim i jedva čekamo taj su-sret. I, odjednom pred nama se pojavijo taj grad heroj, grad za kojeg je vezana naša istorija i ime Tita. Bili smo tu na mestu, gde je nemač-ki okupator sejao svoj bes i mržnju, lu. gde s.u ljudi darovali svoje živote današnjimi. Sledi postaja Titovoj pečini i ogled muzeja. Narodni heroj Vidoje Bosnič, koji je doživeo sve te stravične trenutke, govori nam o da-nu, kada je desantiran Drvar, o da-nu kada je okupator uništio više hi-ljada života i u jednom istom dana našao svoju smrt. Tito se pooovo ro-dio... i ima u Jugoslaviji mnogo Drvara, i mnogo Pohorja, Užičkih republika, Sutjeska i Kruševa ... Sve još nam se ponavljajo reči druga Bosniča. Još jednom bacamo pogled na brdo, izza kojega mirno živi i raste taj grad. Več je podne, a več moramo na-trgu. Tu je i Bihač sav u zelenilu i čini nam se kao da jesen tu nije do-šla. Kuča — muzej govori nam o prvom zasedanju AVNOJ-a i o borbi našeg hrabrog naroda. Tako je sve lepo i zanimljivo a več moramo na-trag. Rastajemo se sa Bosnom a. u duši želimo da bar još jednom vidimo njene lepote. Jovanovska Lepa-Pepi 3. Skupni prihodek Skupni prihodek je znesek prihodka ali prihodkov iz prodaje proizvodov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev dveh ali več TOZD ali sodelovanja med proizvajalnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev. Skupni prihodek je treba razporediti na vse vključene organizacije z vsemi njegovimi sestavinami torej z materialnimi stroški, amortizacijo in dohodkom (glej 67. člen). 4, Dohodek Dohodek je pri posameznem poslu razlika med prihodkom ter ustreznimi materialnimi stroški z amortizacijo. Pri določeni dejavnosti pa razlika med prihodki ter ustreznimi materialnimi stroški z amortizacijo Pri TOZD pa je dohodek razlika med njenim celotnim prihodkom in ustreznimi materialnimi stroški in amortizacijo (glej 104. člen). 5 Skupni dohodek Skupni dohodek je dohodek, ki ga skupno pridobijo TOZD, ki pri svojem poslovanju uporablja sredstva drugih TOZD in te druge TOZD, ki so združile sredstva s prvo imajo zato pravico do udeležbe v skupnem dohodku. Skupni dohodek ne pripa da samo eni TOZD. temveč pa ic treba razporediti med vse, ki so združile delo in sredstva (glej 67. člen). 6 Cisti dohodek Cisti dohodek je dohodek, zmanjšan za pogodbene, zakonske in samoupravne obveznosti, iz dohodka. Obsega osebne dohodke in oblikova- Urejevanje dohodkovnih odnosov V medsebojnem poslovanju.poenostavljeno rečeno, lahko nastopajo tri glavne oblike, s katerimi lahko urejamo medsebojne dohodkovne odnose, pač odvisno od tega, kako se bomo samoupravno sporazumevali in do kakšne stopnje bomo r.aše sporazume približali solidarnostni miselnosti in s tem zagotavljali večjo socialno varnost ne samo delavcev v posamezni TOZD, temveč vseh delavcev v GIP Gradis, s tem da bi ohranili in omogočali razvoi (pri tem mislimo predvsem na dolgoročno rast sleherne TOZD in s tem delovne organizacije GIP Gradis kot celote, ter njegovo večjo finančno moč. Te tri glavne oblike urejevanja medsebojnih dohodkovnih odnosov v skupnem poslovanju so v Gradisu možne: L Z določevanjem tako imenovanih internih cen. 2. Z udeležbo v skupnem prihodku 3. Z udeležbo v skupnem dohodku Pred opredelitvijo o urejevanju dohodkovnih odnosov v medsebojnem poslovanju bi morali najprej določiti o kakšni soodvisnosti in o kakšni stopnji solidarne odgovornosti so se naše TOZD dogovorile v okviru GIP Gradis po sklenjenem sporazumu o združitvi. Gre torej najprej za opredelitev — identificiranje medsebojne odvisnosti naših TOZD znotraj GIP Gradis. V odvisnosti od tega. kako se bomo v posameznih primerih dogovorili, ob upoštevanju načel, zakona o združenem delu in sprejetih določb v samoupravni sporazum o združevanju, bomo medsebojne dohodkovne odnose urejevali (po zelo posplošeno prikazanih variantah): ZAKLJUČEK. Za uspostavljanje dohodkovnih odnosov se bo potrebno natančneje za daljše obdobje dogovoriti o vrsti vprašanj, ki doslej pri.nas v Gradisu niso bila dovolj urejena: 1) o standardnih (normalnih) stroških pri posamezni vrsti dejavnosti 2) o politiki amortizacije osnovnih sredstev, kot dela poslovne politike 3) o stopnji medsebojne odvisnosti posameznih TOZD v okviru GIP Gradis, posebej med gradbenimi enotami samimi, posebej pa širše med vse TOZD 4) o načinih urejanja medsebojnih dohodkovnih odnosov, glede na muž_-ne variante. Zakon nalaga, da moramo ta vpra-j Sanja urediti do konca tega leta; to ne bo lahka naloga, zato bi bilo smotrno, da bi se čim širši krog delavcev, predvsem pa organizatorji pror izvodnje vključili v razpravah, ko bomo v teku tega leta oblikovali osf nutke naših samoupravnih odločitev po določbah zakona o združenem delu. Koleto Vinko, dipl. oec.-, Po plačilu vseh računov za material, storitve in obračunane i amortizacije CELOTNI PATHOPEK (vsa planila na žiro račun - plačani material, storitve za proizvodnjo itd. - obračunana amortizacija po zakonskih stopnjah PORABLJENA SREDE?7l obveznozci ČlETI DOHODEK - poslovni sklai osebne dohod1-:-sklad skupne i 2. 3 ud ' na sl.................n dol Ecu 1 o vloženih Dohodek 'iz 'Šku: sredstev in dej I • j___________ Č:s?l DOne:EK z a sklade , a ali več TOZD .alni stroški 1. Material s i s: ro ški Amortizacijo. :■ r i do'.: i v •.: j e surovinsk e sr.edstva ■ in. Opomba: 1/ najbolj čvrsta'oblik 2/ odpravi j a'••obrestno u 5/ potreben dogovor o: ,a| normativih stroškov (mater, in ruortizao#) .c ehodkovnih c inošov vo, kot merilo udel-er.be osebnih dohodkih račila vloženega dela CD d.) merilo delitve skdohod a Že nad deset let sem šofer pri Gradisu, ali česar takega kar se mi ie zgodilo v letu 1976 se mi do zdaj še ni. Nekdo se je priložil na našo TOZD SPO, da dobivam prevelike dnevnice. Anonimni pisec se.pritožuje tudi zastran šefa avtoparka. Očita mu, da.premalo pazi, kje ljudje delajo in koliko so zato plačani. Ce sem odkrit se zaradi pritožbe same ne jezim toliko, saj si plače in dnevnic ne delimo delavci sami, ampak je to določeno v samoupravnem sporazumu v TOZD. Zdi pa se mi nekulturno, da se pisec pritožbe ni podpisal. Anonimnih sestavkov ne upošteva noben tisk zato mislim, da bi ga tudi pristojni v TOZD SPO ne bi smeli. Vem, da lo ni bil edini primer, ampak jih je v TOZD še več, kajti za anonimnost se iahko skrije tudi naš ožji sodelavec ali celo prijatelj. Jaz osebno sem mnenja, da bi bilo veliko lepše, če bi se o takih stvareh pogovorili na sestankih. Zakaj bi se morali bati drug drugega? Vprašamo se tudi zakaj se še vedo plačujejo ure in ure sestankov in te ure plačujemo sami, jih pa ne uporabimo zato, čemur so pravzaprav namenjene. Tem anonimnim piscem mora biti enkrat že jasno, da s takim ravnanjem ne škodujejo samo drugemu, ampak tudi sami sebi. S tem sestavkom se obračam na naš informativni časopis Gradisov vestnik. Z objavo pa apeliram na vse člane kolektiva, da bi v bodoče anonimnost v pisanju več ne uporabljali. Povejmo raje na sestankih, kaj nas teži, kajti lepo je, če zvedo drugi kaj v nas je dobrega, človeško pa je tudi, če zvedo, da včasih tudi grešimo. Franc Viltužnik šofer SPO Ljubljana Mladi strojna prometne obrata V naši temeljni organizaciji združenega dela je sicer-pred leti obstojal mladinski aktiv, vendar je po nekaj mesečnem delovanju delo mladinske organizacije zamrlo iz vzrokov, ki se jih v tem članku ne bomo dotikali, niti ni naš namen pisanja o tem. V našem obratu je skoraj polovica zaposlenih mlajša od 27 let (okoli 200), zato je normalno da se tudi organiziramo. Pobudo za ustanovitev mladinske organizacije je dala osnovna organizacija sindikata na sestanku izvršnega odbora OOS TOZD SPO dne 14. 10. 1976. Skratka prek vseh organov kot tudi kadrovske službe je bila dana popolna podpora in vse možnosti za ustanovitev mladinske organizacije. Toda, kot vidite dragi mladinci, preteklo je dosti časa, preden je stvar popolnoma tudi zaživela in se premaknila z mrtve točke. Za nove leto smo pripravili tak poskus, da bi ob letni skupščini napravili sestanek tudi z mladinci Seveda'je vsak mladinec prejel pristopno izjavo, vendar se je poskus ponesrečil. Zato smo na sestanku lO OOS in ožjega političnega aktiva našega obrata sklenili, da izvolimo iniciativni odbor, ki bo skrbel, da se ustanovi mladinski aktiv. Ta iniciativni odbor je na svojem sestanku 7. 3. 1977 izvolil takorekoč osnovne oziroma temeljne organe aktiva mladih in jih zadolžil, da vse priprave in akcije usmerijo k temu. da delo aktiva mladih tudi zaživi. Za predsednika je bi! predlagan in izvoljen Ivan Horvat, za sekretarja Jože Hudolin, blagajnika Vida Zorec. Izvoljeni so bili tudi referenti za posamezna področja: — referent za idejno politično delo Stanislav Marolt, — za šport in rekreacijo Anton Voljč, — za izobraževanje in kulturno dejavnost Milena Breskvar, Marija Pižmoht, -.....~~ — referent za kadrovska vprašanja Anton Rodžak. Zavedamo se, da bo ogromno dela, da še moramo izvoliti člane za posamezna področja delovanja, predvsem pa aktivirati mlade, jih ustrezno organizirati in zainteresirati za delovanje v mladinski organizaciji. Na tein sestanku iniciativnega odbora je bilo sklenjeno, da bo 22. marca ob 14, uri v Mariboru sestanek, kjer bi se dogovorili o nadaljnjem delu mladih, ki so na terenu na tem območju. Za to smo zadolžili Slavka Domazeta Zavedamo se, da je zaradi terenskega dela delo mladinske organizacije zelo oležkočeno, zato prosimo, in vabimo vse mladince k sodelovanju in da resno pristopijo k določenim nalogam in jih resno tudi izpolnijo. Prva takšna naloga bo, da izpolnile pristopne izjave, ki jih boste dobili v plačilnih kuvertah Ker bodo v maju mladinske športne igre Gradisa, vas prosimo, da na hrbtni strani napišete, s katerimi športi se ukvarjate in s katerimi bi se želeli. Na letošnjih MSiG bo zastopanih pet panog, torej poleg standardnih panog bomo letos uvedli tudi kegljanje. V mesecu aprilu mislimo organizirati izlet in obenem napraviti ustanovno skupščino. O datumu izleta bo vsak mladinec naknadno obveščen. Vemo. da nismo podali vse naloge, toda upamo, da bo to za začetek zadostovalo. Toda, še enkrat zaradi pomembnosti pristopne izjave prosimo, da slednjo čitljivo izpolnite, ne pa vržete enostavno proč. Za sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujem. Ivan Horvat Iz dela centra za izobraževanje V letošnjem letu so, oziroma obiskujejo razne tečaje in seminarje naslednji dani organizacije zdruzz nega dela: TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA Leopold Jamnik SPO, Sefik Sulja-novič SPO, Sefih Tabakovič SPO, Hadžič Latif SPO. TEČAJ ZA ZERJAV15TE: Smail Hasanagič SPO. Marijan Horvat SPO, Ivan Švogor SPO, Bojan Hribernik SPO. TEČAJ PV TESARJI: Ramo Zekič NG Maribor. Franjo Letonja NG Maribor. Mustafa Karič Ljubljana-okolica. Azem Salkič Ljubljana-okolica, Vikalo Mehmed L j.-okolica. Abaz Mazreku Lj.-okolica, Dušan Kovačevič Jesenice. Fi-kret Osmančevič Lj.-okolica, Novak Cvijanovič Ljubljana in Salahudin Huseinbašič Ljubljana. TEČAJ KV TESARJI: Omer Bajrektarevič, NG Maribor, Ismet Buljubašič Lj.-okolica, Zuhdi-ja Salkič Lj.-okolica, Avdo M e Ilič Ljubljana, Zdravko Jovanovič Lj-okolica, Branko Ilič Ljubljana. Re-člžo Osmič Jesenice. Marico Roljič Ljubljana, Nurikič Ismet Ljubljana, Nusret Mujanovič Jesenice, Stanislav Pila j NG Maribor. Hasan Baj-rič Frankfurt, Ljubomir Nikolič NG Maribor, Vičo Vičič NG Maribor Dragutin Bistrovič NG Maribor. Božo Amidžič NG Maribor, Ra miz Delič NG Maribor, Kamiz Makovec Maribor. TEČAJ ZA PU ZIDA-DE: Hašim Balič Ljubljana, Fadil Kondič Ljubljana, Muonned Duhe NG Maribor, Stjepan Baksa NG Maribor, Mihajlo Culibrk Ljubljana. Rukih Džebo Lj.-okolica. Ismet Durnič Lj.-okolica, Munim Gromilovič Ljubljana, Nuraj Selman Ravne m Pero Draguljih NG Maribor. TEČAJ ZA PU ZIDARJE II. RAZRED: Stjepan Baksa, Muhamed Dulič, Ismet Durmič, Mihajlo Culibrk. Rukih Džebo, Hasim Balič, Fadil Ken-‘dič vsi OGP Ljubljana. TEČAJ ZA KV ZIDARJE: Franc Gavez Ravne, Milan Raz-bornik Ravne, Danilo Razbornik, Ravne, Jožo Čančar Jesenica, Cazim Ceskinovič Ljubljana Žarko Burič Lj.-okol.ca, Rosim Ke. kič Lj.-okolica, Nazif Mahmuljin Jesenice, Roman Leban Jesenice. Ešef Kekič Ljubljana. Franjo Levanič NG Maribor, Fadil Haskič NG Maribor, Mitar Andric Lj.-okolica, Slavko Tomljenovič Lj.-okolica. TEČAJ ZA KV ZELEZOKRIVCE: Hasan Mrakovič Jesenice. Alija Imamovič Lj.-okolica. Husein Kru-pič Lj.-okolica, Kahr',6 Mcnsur Jesenice, Stevun Djokič Ljubljana, Zijati Mehinbašič OGP Omer Hrkič NG Maribor. Atif Ibrr.himovič Zele-zokrivnica in Mchmedalija Avdič Zelezokrivnica. TEČAJ ZA VK DELAVCE — SKUPINOVODJE. Jože Dimc OGP, Peter Dvoršak Maribor, Jože Babič Frankfurt, Husein Bešič Jesenice, Branko Curč Ravne, Nezir Hasanagič Lj.-okolica, Ivan Hutincc N G Maribor, Stanko Horvat Ptuj. Mitja Leban Jesenice. Jože Lesar Ljubljana, Pavao Kalšan Ravne, Stanko Kramberger Ptuj, Franc Karničnik Ravne, Muharem Kudič Koper, Marko Mabič Jesenice, Matija Majcen Maribor, Ramiz Nurikič Ljubljana. Bolto Novosel Jesenice. Viktor Ožvatič Celje, Janez Arauš Ravne, Anton Pavlelc OGP, Janko Petek Ptuj, Ibrahim Porčič Frankfurt. Stane Rakuša Ptuj, Asif Rahmanovič Ljubljana, Viktor Skvorc Ljubljana, Miro Sukovič Koper, Alojz Tomplak Celje, Mate Vo. dopija Koper, Pavel Ferenček Maribor. TEČAJ ZA PU TESARJE CAKOVEC: Radovan Batos, Josip Biber, Vladimir Buhim, Zdravko Djegerec, Josip Friščič. Drago Gorupič, Sead Hani-kič, Franjo Hižman, Andrija Horvat, Franjo Horvat, Ninoslav Horvat, Stjepan Horvat, Stjepan Hrušlcar, Josip Jambrovič, Vlado Klaus, Tomislav Kolarič, Božo Krajina, Josip Kuzmič, Matija Kuzmič, Zlatko Zahvala Iskreno se zahvaljujemo predsedniku osnovne organizacije sindikata TOZD SPO Janezu Tekavcu za izkazano pozornost in čestitke ob dnevu žena. Zenc SPO Kuzmič, Stanko Magič, Antun Mar-tinjaš, Dragutin Medved. Mijo Modrič, Mijo Novosel, Drago Posavec, Ivan Sever, Ivan Stra. hija, Josip Spoljarič, Nenad Vrabec, Branko Vugrač, Dragutin Zdolec, Dragutin Botkovic, Ivan Lukcič, Marijan Novak. TEČAJ ZA PU TESARJE — TOZD MARIBOR: Anton Baum, Ivan Beličanec, Blaž Bosilj, Marijan Bratovšak, Matija Fdrdi, Franjo Grlica, Marijan Hip, Ivan Hutinski, Stjepan Hutin-ski, Spomenko Jankovič. Andrija Jenduka, Ulja Jurkič, Petar Kolač, Stjepan Kočet, Franjo Kovačič, Mirko Krleža, Albert Lasič, Josip Miri, Milutin Panič. Josip Rit on ja. Slavko Slavič, Pavel Skoda, Stjepan Toplak, Stanko Trivunovič, Janez Zamuda, Alojz Zelenjak. PU ZELEZOKR1VCI: Kahro Suvič Ljubljana, Husein Huskič Ljubljana, Bego Halilovič Ljubljana. Osman Mešič NG Maribor, Mustafa Džafič N G Maribor, Mujo Zakomac NG Maribor, Radovan Kalamanda NG Maribor, Mariin. Gasparič Ravne, Muharem Bukvič Jesenice, Ivo Čarapič Jesenice, Stojko Pavlovič N G Maribor. Fahri-ja Makič Jesenice, Zajko Zrnič Jesenice, Hasib Mujkič Jesenice, Mu- Kar nekaj tednov, da že celo mesecev je minilo, odkar so se tla v Furlaniji drugič hudo zamajala. Tako so se majala, da je veliko ljudi ostalo pod ruševinami, še več brez strehe. Prav tako je bilo tudi v našem P,psoč.ju. Sledile, so. hitre in uspešne akcije. Veliko naših ljudi je sodelovalo pri obnovi Posočja, -ti čemer smo že zapisali. Kljub izredno nemogočim vremenskim razmeram ter delovnim pogojem so bila vsa dela dobro opravljena. Tudi Furlaniji smo ponudili pomoč in sicer TOZD LIO Škofja Loka. S svojimi estetsko oblikovanimi provizoriji, ki imajo izredno funkcionalno razporejene prostore, so skupno z drugimi delovnimi organizacijami (nekaj tudi še iz Jugoslavije) ponovno vnesli življenje v povsem »izumrla« področja. Tudi izurjenost ekip. ki so bile na delu, so prispevale, da je šlo delo hitro od rok. Le razdrobljenost naselij oz. včasih kar posameznih provizorijev KOLEKTIVU GIP »GRADIS« Javljam vam se iz armije gdje služim vojnički rok u Obrenovcu. Gradisov vestnik »Gradisov vestnik«- izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tisk Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — izhaja mesečno. jo Tahič Jesenice. Bore Vidovič OGP Ljubljana, Željko Janjoševič OGP Ljubljana. PU STROJNIKI: Drago Igrec Koper, Hazim Hasanagič Kaper, Mustafa Dulič N G Maribor, Jože Trlep OGP Ljubljana, Drago Palfi OGP Ljubljana, Milen. ko Prolič Ljubljana, Stjepan Perkovič Ljubljana, Hazim Hasanagič Koper. TEČAJ ZA KV IN VK DELAVCE, KO MARIBOR: Franc Baznik, Jože Bračič, Albin Brglez, A.lojz Damadenik, Anton Dovečer, Anton Draksler, Ernest Galun. Marijan Hernec, Ivan Juras, Viktor Kutleša, Ivan Kovačič, Janko Masten. Silvo Merdansel, Rudi Mlinarič, Valent Pinter, Stanislav Praz-nic. Konrad Poharič, Vinko Polanec, Jože Špeh, Adolf Švajncer, Oto Verdnik, Vili Vršič. Milan Zajšek, vsi TOZD KO Maribor SEMINAR ZA TEHNIČNO STROKOVNE KADRE: Seminarja o izvajanju zakona o združenem delu se je udeležilo 174 delovodij, 305 gradbenih inženirjev in tehnikov, in ostalih strokovnjakov 54 strojnih tehnikov in referentov, 15 kadrovikov in 46 članov sindik., mladin. in Z K funkcionarjev. je bila precejšnja nadloga, kar je še posebno otežkočalo dovoz, materiala za celoten provizorij. Čeprav je tako kot na vseh deloviščih marsikdaj tudi kaj zaškripalo, je izkušena ekipa, ki je vodila koordinacijo, dobro premagala vse težave in uspešno zaključila svoje delo. Čeprav je žalost tistih, ki so 'izgubili svojce pod ruševinami, jim je z zgraditvijo lesenih, pa vendarle kar dovolj trdnih domov ponovno -zbudila iskrico po življenju, tistem prečudovitem domu. ki ga imamo. Se vedno je bolečina nekaterih tako močna, da niti nov dom na lastni zemlji ne more omiliti izgube svojih najbližjih. Tudi prekrasen slovenski izrek: »Ljubo doma, kdor ga ima«, je bil tu mnogokrat izrečen, pa čeprav z malce primorskega naglasa. Da, tudi nekaj domače besede je bilo slišati, vendar zelo malo. Skoraj je tako izumrla kot nekatera, mesta po potresu. Redovno dobivam vaše novine gdje sa interesom pročitam šta ima novo u našem poduzeču. Pozdravljam sve radnike »GRADISA« a posebno bi pozdravio radnike i vajence ko ji rade u Kranju — TOZD Jesenice. Poželeo bih vam puno uspjeha U radu i dalje uspješno poslovanje . .. Vojnik SULJIC D2EVAD V. P. 4135/5A 11500 Obrenovac Meti porušenimi hišami, proizvodnimi halami tovarn in le delno poškodovani objekti so po vsej Furlaniji zrasli Gradisovi provizoriji id ruševinami Iz vojske nam pišejo Za osvežitev spomina Stabilizacijski ukrepa, ki jih je sprejela konferenca OOS v letu 1976 Sindikat ima pri uresničevanju stabilizacijskih ciljev in konkretnega programa stabilizacije v delovni organizaciji izjemno pomembno dvojno vlogo: 1. Vlogo informatorja in organizatorja v TOZD in delovni organizaciji, to je organizacijsko vlogo in Izgubljen delovni čas (npr. zamuda na delo delavca v proizvodnji) se ponekod sankcionira z neupoštevanjem zamujene ure v drugih primerih (velikokrat na delovnih mestih v pisarni) pa se take vrste delovne nediscipline nesankcionira niti z ustnim opominom. 2. Vsebinsko vlogo, ki je predvsem v neposredni skrbi za delavce pri uresničevanju najpomembnejših točk programa. Ta program opredeljuje naloge sindikata v izvajanju APST in ga ne smemo obravnavati ločeno od APST ali naloge iz tega programa jemati kot edine naloge sindikata v stabilizacijskih prizadevanjih. Ta program predstavlja samo izbor tistih točk iz APST, ki so posebej pomembne za delavce in obenem predstavljajo važna področja sindikalnega delovanja Predvsem pa morajo sindikalne organizacije vso pozornost posvetiti prvi nalogi in pri svojem delovanju nenehno spremljati delovanje APST, kakor tudi tega programa. Naloga OOS pa je, da v TOZD poskrbijo, da bo APST konkretiziran v vsaki TOZD (številke v oklepaju so točke APST) 1. VARČEVANJE Predsedstvo konference je na 5 seji obravnavalo naloge o stabilizacijski akciji, dalo poseben poudarek varčevanju in znižanju vseh vrst stroškov. Zato bo pozornost sindikalnih organizacij v akciji varčevanja usmerjena predvsem na: 1. zniževanje vseh vrst režijskih stroškov in izdatkov iz materialnih stroškov 2. varčevanje in racionalno porabo materiala in delovnih priprav Sindikalne organizacije si morajo predvsem prizadevati, da bodo v TOZD izdelane konkretne zadolžitve v akciji varčevanja IO naj redno obravnavajo izvajanje varčevanja. Predsedniki OOS so zato osebno zadolženi. 2. ZAPOSLENOST (4,5, 23, 27,) Sindikalna organizacija mora vsako leto v oktobru obvezno sodelovati v razpravi o zaposlitvi delavcev v zimskem času. V primeru, da samoupravni organi in vodstva TOZD ne postavijo tega vprašanja (v oktobru) na dnevni red. je IO OOS dolžan dati iniciativo, da bo take razprave in zaključkov (v smislu točke 4. APST) pride. Sindikalna organizacija je pri tem dolžna, da bodisi predlaga ali sodeluje pri uk epih kot so: a) izdelava kriterijev za morebiten odpust delavcev b) izdelava kriterijev, ki zaradi zakonskih predpisov ali socialnih pogojev v nobenem primeru ne dopuščajo prenehanje lastnosti delavca v združenem delu za določene delavce. c) določanje nadomestila in drugih pogojev za (ne)plačan zimski dopust č) skrajšanje delovnega časa pozimi na račun podaljšanega delovnega časa poleti (letna porazdelitev fonda ur) d) sodelovanje z vodstvom TOZD v primerih, ko je treba premeščati večje število delavcev v oddaljenejše kraje, zaradi pomanjkanja del v okolici sedeža TOZD e) Obravnavanje odgovornosti za zmanjšanje del, ki je povzročilo nujnost za delavce bolečih ukrepov (zlasti pod a in b pa tudi d) 4. DELOVNA IN SOCIALNA VARNOST (27, 37, 38) Delovna zaščita, to je varnost pri delu, ki ima v podjetju pomembno vlogo, saj varuje človeka pred poškodbami v podjetju pa zmanjšuje stroške. Uspešnost zaščite je v največ ji meri odvisna od zavestne akcije tako službe varstva kot še posebej vseh delavcev. Sindikat je že doslej načrtno podpiral in sodeloval v raznih akcijah za zboljšanje varstva pri delu. V prihodnje bo svojo aktivnost, na tem področju umeril zlasti v naslednje naloge: a) Iz lastnih sredstev in sredstev sklada skupne porabe bo dajal pomoč delavcem in njihovim družinam, katerim so se zmanjšali prejemki zaradi daljšega bolovanja predvsem kot posledica poškodb. b) Zavestno se bo vključil v vse akcije KSS službe varstva in odbora za varnost pri delu ter odbora za standard in rekreacijo, ki bodo naravnane k zmanjšanju boleznin. Posebej bo podpiral najbolj prizadevne posameznike in skupine, ki si bodo posamič ali organizirano prizadevali za večjo delovno in socialno varnost. Sindikalna organizacija ni dolžna ščititi posameznikov, ki zaradi neodgovornega ravnanja, (opuščanja varnostnih predpisov) povzročajo nesrečo drugim ali sebi. c) Sindikat se bo zavzemal za zmanjšanje nadurnega dela, upoštevaje pri tem pogoje in nadurno delo na posameznih gradbiščih narekujejo. Vendar sindikat ne bo obravnaval nadurnega dela, kot edine možnosti za doseganje rokov ipd. (Nerealni roki ne morejo biti razlog za opravljanje neomejenega števila nadur). Vztrajali bomo, da se nadure opravljajo le v primerih, ko dela res ni mogoče drugače organizirati. d) Sindikalna organizacija bo podpirala prizadevanja za ustrezno zdravstveno zaščito delavcev in napore za zmanjšanje bolniškega stale-ža. Ker v gradbeništvu zaposlujemo veliko število delavcev iz drugih republik. se sindikat, zavzema za primerno organiziran odhod delavcev na domove ob državnih praznikih ali ob drugih prilikah. To pa tudi zato, ker je veliko primerov "-obolelosti-« delavcev prav v času, ko odhajajo na domove. 5. DELOVNA DISCIPLINA (41, 44) V vsakdanji delovni praksi obstaja tendenca, da posamezni delavci v večji meri uporabljajo pravice kot dolžnosti. To se, izraža zlasti pri (nepopolnem) izvajanju predpisov, sprejetih načel in politike. Neizvajanje predpisov pomeni kršitev delovnih dolžnosti, kar še mora po posebnem pravilniku kaznovati. V TOZD, pa tudi na nivoju delovne organizacije, se ponekod zelo strpno prenaša kršenje ali neizvajanje sklepov ter internih in drugih predpisov. Sindikalna organizacija ne more in ne sme nikjer soglašati niti strpno prenašati pogostih primerov neenakega obravnavanja kršitev delovne dolžnosti. Večje neenakosti se dopuščajo ponekod v škodnih primerih. Delavec mora npr. izgubljeno ali drugače odtujeno orodje, ki ga je dobil na re-verz, plačati. Odgovornejši kader, ki je v primerih nepravilnih postopkov (tudi proti predpisom) povzročil bistveno večjo škodo bodisi na izdelku, objektu ali moralno in s tem največkrat tudi komercialno škodo (ta je lahko izjemno velika in težko izmerljiva), pa velikokrat ni prizadet niti z ugotavljanjem škode, niti pri nagrajevanju (kvaliteta, roki). Delavci poznajo tudi dvoličnost iz nemajhnega števila konkretnih primerov. Kolikor ne bo k zmanjšanju teh nepravilnosti, ki učinkujejo ne-stabilizacijsko v ekonomskem in družbenopolitičnem pomenu, učinkoviteje pristopila delavska organizacija, to je sindikat, potem ta tudi ne more računati z večjo vlogo in ugledom v očeh delavcev v delovni organizaciji. (Veliko je na tem področju že bilo storjenega in so omenjeni primeri vse redkejši). Kljub temu naj IO OOS zaradi povečanja delovne discipline in odgovornosti skupaj z OO ZK izdelajo posebne programe, v katerih se bodo opredelili najmanj do naslednjih vprašanj: a) kjer še to ni storjeno, se morajo poostriti ukrepi za izboljšanje delovne discipline (prihajanje in odhajanje na delo oz. z delu ter odhajanje z dela med delovnim časom, podaljševanje polurnega odmora, vinjenost med delom, koriščenje dopusta po dnevih namesto največ v dveh delih ipd.), pri čemer je treba za umske delavce zahtevati celo ostrejše kriterije zaradi pozitivnega delovanja izgleda. Nespoštovanje delovne discipline se mora skladno z internimi predpisi sankcionirati. Vodstva TOZD morajo zato obvestiti vse delavce o tej akciji stabilizacijskega programa. b) Zahtevali bodo, da se pregledajo vsi neuresničeni sklepi vseh organov, najprej pa svojih organizacij. Postaviti se morajo najkrajši odgovorni roki in določiti odgovorne osebe za njih uresničitev. c) Za nepravočasno izpolnjevanje sklepov, izmikanjem, (obstrukcijo) to je oviranje ali nasprotovanje uresničitve sklepov in predpisov s strani odgovornih delavcev je po samoupravnem sporazumu delavcev v združenem delu predvidena tudi najhujša sankcija — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu Kolikor pristojni organ (direktor TOZD ali predstavnik DS TOZD) ne sproži postopka, sam povzroči kršitev delovne dolžnosti. 6. IZOBRAŽEVANJE IN OBVEŠČANJE (35, 42) Konferenca in IO OOS zahtevajo od vseh TOZD in služb, da jih od vseh za delavce pomembnih sestankih pravočasno obveščajo in posredujejo ustrezna gradiva- Le tako bo sindikat v delovni organizaciji ustrezno in aktivno vključen v dogajanja. Sklepi, ki niso zgolj tehnične ali administrativnotehnične narave in sklepi, ki se javno ne objavljajo v Gradisovem vestniku, obvestilih in drugod, naj se obvezno pošljejo tudi sindikalnim organizacijam. Posebno pozornost bomo v sindikatu posvetili preoblikovanju Gra- f) v sodelovanju s kadrovsko službo TOZD mora IO OOS obvezno vsake tri mesece obravnavati poročilo (zlasti vzroke in posledice) o fluktuaciji delavcev in sprejemati ustrezne ukrepe. 3. NAGRAJEVANJE (6, 16, 25) V zadnjih akcijah sindikata smo ugotovili, da je nagrajevanje po delu v Gradisu še premalo razvito, predvsem nagrajevanje delavcev, ki količino in kakovost opravljenega dela *— izdelkov lahko izmerijo s pomočjo naprej postavljenih normativov, praviloma z akordnim obračunom, medtem ko je nagrajevanje s pomočjo osebnega ocenjevanja in nagrajevanja organizatorjev proizvodnje bolj urejeno. Zato je naloga OOS predvsem, da bodo v TOZD izdelani in sprejeti samoupravni sporazumi, ki urejajo vprašanja nagrajevanja po delu. Po sprejetju le teh pa bodo OOS in konferenca stalno skrbeli, da se sporazumi ustrezno uveljavijo V sistemu nagrajevanja. j disovega vestnika, da bi z njim dosegu Icompleinejšo in pravočasno informiranje delavcev Zavedamo pa se, da Gradisov vestnik ne more ostati edino sredstvo množičnega obveščanja delavcev, zalo se zavzemamo za organiziranje drugih oblik v TOZD ali na tistih področjih, kjer deluje več TOZD. b) Predsednik koference in predsedniki OOS so dolžni na podlagi pravočasno sprejetih pomembnejših gradiv (predlogi gospodarskega načrta, pravilniki, sporazumi, analize poslovanja) organizirati razpravo ter na sestankih konference in IO sprejeti svoja stališča ter jih posredovati samoupravnim organom. c) Za uspešnejše delo potrebujejo sindikalni delavci več znanja. Zalo bo center za izobraževanje organiziral krajše seminarje OGS pa naj svoje člane vključujejo tudi v ustrezne oblike usposabljanja v občinah. 7. STANDARD DELAVCEV (39, 40) APST v Gradisu odmerja preskromen obseg standardu delavcev, zaradi katerega je v končnem cilju sploh nastal. Sindikat zato s tem programom poskuša le delno izpolniti to vrzel. V obeh navedenih točkah APST bo sindikat sodeloval tudi čeprav APST ni zadolžen. Enotne cene za nastanitev in tudi hrano (razliko do dejanske cene pokriva TOZD) so pogoj za enotno poslovanje in solidarno politiko hkrati. (Nadaljevanje na 10. strani) Tečaj za PU zidarje in KRLEŽA MIRKO, PU tesar, 46 let, 14 let gradisovec: »V tečaj za PU tesarja sem se vključil, ker v poklicu zidarja, kar Mirko Krleža je moj osnovni poklic, ni bilo vedno polne zasedenosti in zaradi potreb po tesarjih. Izredno sem zadovoljen s kvaliteto tečaja, predavatelji in pridobljenim znanjem. Svoje znanje bom v največji meri poizkušal v praksi uporabiti. Če mi bo dana možnost, bi želel svoje znanje še izpopolniti in opraviti tečaj za KV tesarja, s tem bi si tudi izboljšal svoje osebne dohodke. Trenutno delam na gradbišču v Rušah, kjer sem že šesto leto in sem s svojim delom zelo zadovoljen, Zahvaljujem se kolektivu da mi je ponudil možnost pridobiti si dodatnih znanj.« JENDUICA ANDRIJA, PU tesar, 21 let, 6 let pri Gradisu: »Rade volje sem se odzval ponudbi, da obiskujem tečaj za PU tesarje, saj me to delo veseli. Volja do tesarskega poklica mi je v veliki meri pomagala v premagovanju težav pri učenju. Ker sem še mlad se želim še izobraževati in upam, da bo TOZD imela tudi v bodoče tak odnos do take oblike vzgoje lastnega kadra kot doslej. Trenutno delam na gradbišču v Slovenski Bistrici, kjer je zelo zanimivo delo predvsem kar zadeva tesarsko stroko.« tesarje Mnenje o tečaju nam je povedal tudi ALOJZ ZOREC, ki je v tem tečaju poučeval gradbene elemente in praktični pouk: »Izredno prijetno sem presenečen nad doseženim znanjem tečajnikov, posebej če upoštevam dejstvo, da je bilo doseženo v tako kratkem času in ob zelo različni osnovni izobrazbi posameznikov. V tečaj so bili izbrani predvsem tisti delavci, ki so že doslej pokazali zadovoljive rezultate pri delu in voljo do izobraževanja. Zahvaljujoč dobri organizaciji in poznavanju tečajnikov in potrebe v tesarskem poklicu smo tečaj lahko skrčili na najmanjšo možno mero. Predavatelji so bili vsi brez izjeme iz naše TOZD, kar je tečaju bilo samo v prid. Program tečaja je obsegal vsa področja poklica, ki so trenutno aktualna na naših gradbiščih, predvsem predstavitev in delo na velikotatiel-skih opažih, opažih za mize itd. Poleg omenjenega pa je program zajemal že doslej priznani program Centra za izobraževanje Lahko rečem, da je s tem tečajem Gradis pridobil ponovno vrsto strokovno podkovanih delavcev sposobnih za opravilo najzahtevnejših nalog.« Na seminarju so predavali naši strokovnjaki in iz naših kooperantskih organizacij Investitorji v KO Maribor Tečajniki so bili zelo zadovoljni s tovrstnim načinom pridobivanja teoretičnega znanja Andrija Jenduka VPRAŠANJE: Na podlagi določb 5. odstavka 42. Clena samoupravnega sporazuma o Osnovah n merilih za razporejanje dohodka in za razdelitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu so do regresa za prehrano upravičeni tudi Učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen čas ali skrajšan delovni čas pri udele-iencu. Naprošamo vas za vašo razlago, kaj je razumeti pod »skrajšan delovni čas«, ker v praksi ni jasno ali je pri tem mišljen delovni čas, ki je sicer izenačen s polnim delovnim časom, zaradi posebnih pogojev dela Pa je skrajšan (delo v rudnikih, itd.) ali pa je mišljen delovni čas oz. zaposlitev 4 ali 5 ur itd., to se pravi krajši čas kot polni delovni čas. Vprašanje je torej ali so delavci, ki delajo nepolni delovni čas, npr. 4 Ure na dan, upravičeni do regresa za prehrano. ODGOVOR: Po 25. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) se šteje skrajšani delovni čas za polni delovni čas, ker gre za skrajšanje polnega delovnega časa zaradi posebnih delovnih pogojev, ki se njihov škodljivi vpliv za delovno sposobnost in zdravje delavcev z varstvenimi ukrepi ne da popolnoma odvrniti. Te narave pa nima »krajši delovni čas« (npr. 4 ali 5 ur dnevno). Ce delavec dela skrajšan delovni čas ima vse pravice v obsegu kot delavci, ki delajo poln delovni čas. S tem pa ni rečeno, da nimajo pravice do regresa za prehrano delavci, ki delajo krajši delovni čas. Toda pod kakšnimi pogoji in kolikšnemu obsegu so takšni delavci deležni regresa za prehrano pa zavisi od pogojev, ki morajo biti določeni v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Objekti za IIE Srednja Drava IX z vvsakim dnem dobivajo svojo pravo •odobo Drobne vesti e Celja Namizni tenis. Ekipa Gradisa TOZD GE Celje se pripravlja za tekmovanje v sindikalni ligi. Treningi so ob torkih na osnovni šoli Slavka Šlandra. Gradis bo nastopil z dvema ekipama: A. Debevc, Urlep, Jazbec, Čujič B. Nikolič, Džumhur, Memič, Košenina. Odbojka. V okviru TRIM lige je ekipa Gradisa TOZD GE Celje zasedla drugo odlično mesto takoj za prvim favoritom tekmovanja — Ingradom. Ekipa Gradisa je nastopila v naslednji postavi: A.lič, Nikolič, Čujič, Alaber, Jelikovič ter Jazbec. Rokomet. Pričelo se je tekmovanje v 1. sindikalni ligi. Ekipa Gradisa je v prvem kolu že dobljeno tekmo igrala neodločeno 7 : 7 z ekipo Cestnega podjetja. Igrali so: Jeseničnik, Jelikovič, Čujič (1), Višnič (3), Alaber (1), Mar-tinovič (1), Jazbec (1). V II. kolu so se igralci Gradisa razigrali in premagali Ingrad z rezultatom 13 : 9. Za gradiš so nastopili: Jeseničnik, Jelikovič tl), Čujič, Alaber, Martinovič (2), Nikolič (2), Višnic '3), Jazbec (4). V oklepaju so doseženi goli. Košarka. Pričelo se je tekmovanje celjske regije v dveh ligah. Trim košarko bomo igrali le s štirimi igralci, čas igranja pa bo 2 krat 10 minut nečiste igre. V okviru sindikalne lige bo čas igranja 2 krat 10 minut čiste igre. Ekipa bo začela tekmo po dosedanjih pravilih s petimi igralci; za ekipo Gradisa so prijavljeni: Nikolič. Podbrežnik, Džumhur, ing. Malgaj, Breznik, Kebriča, Vidovič, Martinovič, Višnič, Urlep, Alaber, Jazbec. Rekreacija. V septembru 1976 se je na osnovni šoli Slavka Šlandra v Celju pričela rekreacija za člane kolektiva GIF Gradis TOZD GE Celje. Poteka vsak torek od 19.30 do 21.00 ure pod strokovnim vodstvom. Vili Jazbec Na dvodnevnem seminarju se je zbralo kar 60 predstavnikov m uporabnikov naših asfaltnih baz Z e nekaj let so v mariborskih kovinskih obratih razmišljali o tem, kako naj bi se medsebojni odnosi med proizvajalci in investitorji izboljšali oz. se naj ne bi zaključili ob podpisu pogodbe o prodaji, temveč se naj bi tu šele začeli. Pa ne zaradi morebitnih popravil oz. nabave opreme, temveč da bi uporabniki kupljenih asfaltnih baz lahko dali pripombe, ki bi jih potem naši projektanti upoštevali, če bi bili primerni. Iz misli sprovedena akcija je sledila, tako da so bili pozvani vsi uporabniki asfaltnih baz in tudi nekaj bodočih investitorjev. Pobudo za izvedbo akcije pa je dal direktor KO Maribor Ludvik Rizmal. Akcija je stekla in v preteklem mesecu so se zbrali predstavniki delovnih organizacij, ki uporabljajo naše asfaltne baze. V dvodnevnem seminarju so se malo podrobneje seznanili z našo delovno organizacijo. Zato je bil na začetku prikazan film o naših uspehih v 30 letih in pa montaža asfaltne baze Plave v Črni gori za OGP Titograd. Strokovni del seminarja je bil razdeljen na 6 področij, kolikor jih ima tudi asfaltna baza. Predavali so domači kot tuji sodelavci oz. sodelavci naših kooperantov. Za automatiko, elektriko in pnevmatiko so predavali strokovnjaki Iskre, za vage iz Libele, za cisterne pa iz A Imosa Po vsaki obravnavani temi se je razvila vedno konstruktivna diskusija, kar se je pokazalo kot utemeljeno za organizacijo tovrstnih seminarjev Ob dejstvu, da so vsi prisotni. ki so prišli iz vseh koncev Jugoslavije od Kraljeva do Zrenjanina, Prištine. Tuzle. Vranja in Vinkov-cev, tvorno sodelovali v razpravah, potem je bil osnovni cilj organiziranja tovrstnega seminarja dosežen. Večina je bila ob koncu zelo zadovoljna in so vsi izrazili željo po tovrstnih seminarjih. Ob vse večjem in ostrejšem jugoslovanskem trgu pa so tudi dobri medsebojni odnosi dober akreditiv tudi za nadaljnje investicije. In prav to je bilo dokazano že na prvem seminarju, ko so si vsi ob odhodu za-želili: ponovno nasvidenje. In prav je tako. Saj se bodo kovinarji — gradbinci ponovno srečali vsaj čez dve leti. Ocena seminarja pa je bila po oceni vseh: odlična. Izmenjava mnenj v odmorih na seminarju je tudi mnogo doprinesla k uspešnosti seminarja V zaslužen pokoj Pred nedavnim sta se od aktivnega dela poslovila dva odlična delovodja iz TOZD GE Celje. Franc Foštnarie je odšel v pokoj, Janez tiilok pa je prenehal delati zaradi bolezni. Obema so se zahvalili za trud in sodelovanje pri podjetju Za osvežitev spomina (Nadaljevane z 8. strani) Sindikat bo, če bo treba, pridobil ves kolektiv za tak sklep, ki ga bodo morali v tem primeru ustrezni samoupravni organi le verificirati. Posebej bomo v sindikatu vztrajali pri izvršitvi obveze, ki smo si jo zadali po družbenem dogovoru o minimalnih standardih, da bomo do konca leta 1976 zagotovili potrebno število ležišč v trajnih objektih, to je delavskih oz. samskih domovih. 8. KADROVANJE V sindikatu moramo posebno pozornost posvečati izbiri posebnih kadrov za samoupravne organe in vodstva družbenopolitičnih organizacij, da bi s primerno izbranimi kadri lahko dosegli želj eno kvaliteto samoupravnih odločitev in ustrezno aktivnost sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij pri izvrševanju konkretnih nalog. Posebno skrb bomo posvečali sestavi različnih delovnih komisij (za sestavo posameznih samoupravnih aktov, akcijskih programov ipd.), da bi posamezni predlogi bili racionalno in kvalitetno pripravljeni. 9. Z ozirom na pravico članov kolektiva biti informiran o lastnem delu in delu drugih, o poslovanju in upravljanju v delavski organizaciji, zlasti pa o njenem materialnem in finančnem poslovanju, o izpolnjevanju delovnih načrtov in delu samoupravnih organov, je primerna organiziranost sistema informiranja pomembna naloga tudi za sindikat. Poseben pomen dobi pravočasnost, objektivnost, celovitost in razumljivost informacij na tej stopnji .az-vitosti samoupravnih odnosov, ki jo dosegamo ob uveljavljanju ustave. Delegatska razmerja, v katera stopajo delovni ljudje na vseh ravneh samoupravne organiziranosti, pa še dodatno zavezujejo vse politične in samoupravne dejavnike k nenehnemu izgrajevanju in izpopolnjevanju sistema informiranja v sleherni samoupravni sredini. Ni potrebno posebej poudarjati, da je informiranje eden od faktorjev uspešnega uveljavljanja in delovanja samoupravljanja, predvsem pa v veliki meri vpliva na kvaliteto samoupravnih odločitev. Prav iz teh razlogov bo konferenca informiranju in komuniciranju posvetila najmanj tolikšno pozornost kot npr vprašanjem v zvezi z dohodkom, proizvodnjo, stabilizacijskimi prizadevanji ipd. Nuj-želimo doseči z Gradisovim vestni-no moramo opredeliti cilje, ki jih kom, kot. osrednjim oz. glavnim informativnim sredstvom v delovni organizaciji. Ugotoviti moramo, ali je te cilje s sedanjo koncepcijo in oblike v tem dokaj razgibanem samoupravnem trenutku še moč doseči Razmišljati moramo o možnostih ustanavljanja posebnih oblik v TOZD. Tega dne, 8. marca je b i naš Jo že zelo vesel in dobre volje. Ko se je zbudil, se je žena že pripravljala, da gre nakupovati. — Dobro jutro srček! Kateri dan je danes? — Vpraša dnbre volje Jože. — Torek, ne — odgovori žena — Toda Marina, danes je vendar tvoj praznik, tvoj dan — 8. marec, praznik vseh žena. Srečen (i p raz nik. Tu imaš šopek rdečih nagelj nov, moja lepotica. — Hvala ti srce. Cisto sem na to pozabila. Veš preveč dela imam. — Kam si pa pravzaprav hotela? — Na trg. — Takoj spusti košaro. Danes ti ne greš na trg Ne želim, da se na tvoj praznik sekiraš z novimi ee nami. Prosim te prinesi mi iz predala cigareto. Ko je odprla predal je veselo vzklikala: — Kakšno presenečenje! Nova bluza. Prav takšno sem si želela. Hvala ti dragi, ti pa si kavalir! — Ali si prinesla iz bencinske črpalke nafto za peč, nenadoma vpraša mož. — Veš, da nisem mogla. — Brez skrbi, danes ti ne greš v vrsto. — Si že šla po časopis? — Se ne. — V redu. danes si prosta te dolžnosti, velikodušno odgovori Jože. — Pa otroke, kdo bo danes peljal v vrtec? — Sigurno jaz, kdo bo pa drugi? — Ne danes pa res ne, ti imaš svoj praznik. — Zlat si, je odgovorila žena. — Hvala ti dragi. Res, lepo od tebe. To pomeni, da boš danes vse to ti napravil. — Kaj še, toliko pa spet nisem zmešan. Po telefonu bom poklical tvojo mamo. 10. Konferenca mora izvršiti sklep, ki zadeva delavce Gradisa v Frankfurtu. Potrebno je doseči tesnejšo povezanost teh delavcev z delovno organizacijo in nuditi vso potrebno pomoč pri ustreznem sindikalnem in samoupravnem organiziranju. 11. Da bi bili kos zahtevnim nalogam na vseh področjih gospodarskega in družbenoekonomskega dogajanja v TOZD in delovni organizaciji, moramo v sindikatu potrebno pozornost posvečati tudi izobraževanju na vseh področjih. Poleg strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja moramo vso potrebno skrb tudi v letu 1977 posvečati družbenopolitičnemu usposabljanju delavcev predvsem tistih, ki opravljajo vodilne funkcije v posameznih družbenopolitičnih organizacijah Konferenca se bo posebej zavzemala za tovrstno izobraževanje tehničnega kadra, saj ugotavljamo, da se ti delavci vse premalo vključujejo v družbenopolitično delo v TOZD in delovni organizaciji. Pri usposabljanju ustreznih kadrov za sindikalno delo moramo posebno pozornost posvečati ustavno opredeljeni vlogi sindikata, saj je uveljavljanje tako opredeljene vloge v osnovnih organizacijah sindikata premalo prisotno. 12. Delovanju mladih bomo v sindikatu posvečali ustrezno pozornost. Konferenca bo predvsem skrbela, da bo mladina ustrezno organizirana na nivoju delovne organizacije. Posebno pozornost bomo v konferenci posvečali kadrovskim vprašanjem predvsem na ravni koordinacijskega sveta ZSMS Gradis, ki naj resnično postane usklajevalec in organizator delovanja mladih v TOZD. Konferenca bo vztrajala, da OOS dajo poudarek pri samoupravnem delovanju tudi družbenopolitični, samoupravni in kulturno rekreacijski dejavnosti mladih v TOZD. 13. V naporih za dvig produktivnosti v širšem pomenu besede ima pomembno mesto tudi produktivnost oz. intenzivnost delavčevega osebnega dela. V tem sklopu vprašanj smo v sindikatu doslej premalo pozorno- sti posvečali boju proti alkoholizmu. Konferenca bo uo pomoči Kadrovske službe organizirala poireono akcijo, predvsem pa spoaoujaia GOS, da v svojih TOZD dajo pobudo za ustrezno reševanje teh problemov. 14. Šport in rekreacija bo tudi v letu 1977 ena od točk dejavnosti konference OOS. Na področju športne aktivnosti si bo konferenca prizadevala, da se vanjo vključi čim-večje število delavcev, predvsem pa se zavzemala za to, da ta aktivnost ne bo kampanjskega značaja, postane naj del vsakodnevne delavčeve aktivnosti. Konferenca bo preko ustrezne komisije sodelovala v pripravi in izvedbi letnega in zimskega športnega dne Gradisa tei republiških in zveznih športnih srečanj gradbenih delavcev. Sprejela bo tudi poseben poslovnik o športni aktivnosti v delovni organizaciji. Pri rekreacijski dejavnosti se bo konferenca zavzemala predvsem za ustrezno koriščenje počitniških domov in pri tem spodbujala OOS, da v to vrsto rekreacije vključijo čimveč delavcev iz neposredne proizvodnje, predvsem tistih z nižjimi osebnimi dohodki. Konferenca se bo v letu 1977 aktivno vključevala v akcije za razširitev kapacitet v počitniških domovih in spodbujala OOS da v svojih TOZD dosežejo primeren odnos do tega pomembnega vprašanja. 15. Narodni obrambi in družbeni samozaščiti smo v preteklem obdobju v sindikatu posvečali premalo pozornosti. Zato bo konferenca delovala predvsem v smislu osveščanja delavcev na tem področju in predvsem skrbela, da delavci spoznajo svojo pomembno družbeno vlogo pri organiziranju narodne obrambe in družbene samozaščite. 16. Predsedstvo konference bo med letom sproti dopolnjevalo ta delovni načrt z akcijami, ki jih bodo narekovali sklepi in stališča republiških organov sindikata ali druge prilike v delovni organizaciji ali TOZD. Konferenca bo za posamezne akcije sprejemala tudi posebne akcijske programe, če bo to narekovala potreba. V mesecu marcu in aprilu bo občina Celje pristopila k redni akciji sistematskega in pravočasnega odkrivanja vseh znanih obolenj prsnega koša tako pljuč, srca, velikih žil. Najpomembnejše mesto pri tem imata tuberkuloza in pljučni rak, ki se neozdrav-Sjcna lahko zelo slabo končata. Ogroženo je zdravje posameznika pa tudi sredine kjer živi — dom, delovno mesto. Redna akcija f uo-rografijc, že četrta v Sloveniji, bo v občini Celje pričela 14. marca in trajala do IS aprila t. i. Po občinskem odloku so vabljeni vsi občani in delavci v delovnih organizacijah v občini starejši od 24 let. Sistematsko odkrivanje obolenj je učinkovito le, če se ponavlja vsaka 4 le.a ter, da pridejo vsi vabljeni občani. Vabila bodo delavcem izročale ter jih razporejale nekatere delovne organizacije same tako, da bo čim manj trpel delovni proces. Nekateri, ki živite na območju občine Celje boste morda prejeli dvojno vabilo — s področja Krajevne skupnosti torej po bivališču in pri delovni organizaciji. Na fluorografiranje pridite v delovno organizacijo. Ob sami akciji fluorografije bo potekala tudi akcija odkrivanja sladkorne bolezni in to za vse občane in delavce, rojene leta 1937 in prej. Vsi ti dobile stekleničke za urin (vodo) z vabilom vred domov. Navodilo, kako postopate je tudi na samem vabilu, zato prosimo, da ga pazljivo prečitate. Vse ostale informacije bodo objavljene na Radiu Celje in v Novem tedniku. Prosimo, da se ravnate po navodilih in pridete na fluorografiranje točno. Če slučajno vabila niste dobili, pridite vseeno. To pomeni da se morda niste prijavili ali odjavili matični službi pri spremembi bivališča ali delovnega mesta. Štab za fluorografiranje 1 S e p m ih- •4 m m - :; II p; P -E' i, SS sf ' * 1 1 1 se nemški WIR LERNEN DEUTSCH 89 Lektion Wir haben in der vorigen Lektion vom Gebrauch des Infinitiv mit »zu« gesprochen. Statt eines Nebensatzes mit »damit« kann man einen Infinitiv mit »um — zu« setzen. Bei diesem Infinitiv steht kein Subjekt, man denkt an das gleiche Subjekt wie im Haiiptsatz. Darum kann »um — zu« n i c h t anvvenden, wenn das Subjekt der beiden Satze verschieden ist. Z. B. I c h komme nach Berlin, damit i c h hier Me.dizin s1- diere. I c h komme nach Berlin, u m hier Medizin zu studieren. W i r tragen das Geld auf die Bank, damit e s Zinsen bringt. (Verschiedene Subjekte) Das Geld wird auf die Bank getragen, damit e s Zinsen bringht. ..., um Zinsen zu b r i n g e n. (Der Satz steht im Pasiv und in beiden Satzen ist das gleiche Subjekt). Bei mehreren Infinitiven muss »zu« bei jedem neuen Infinitiv stehen. Bilden Sie den Infinitiv mit »um — zu« von folgenden Satzen! (Achtung! Der Infinitiv steht immer am Endc. Achten Sie auf trenn-bare und untrennbare Verben! Z B. Ich komme, um dich zu besuchen. »zu« steht v o r dem Infinitiv. Ich bitte dich Fenster aufzumachen. Aufmachen ist ein trennbares Vcrb (ločljivo sestavljeni glagol), »zu« steht zvvischen der Vorsilbe und dem Verb. 1. Ich arbeite Tag und Nacht, damit ich mein Z/el schneller errciche und besse vorvvarts komme. (Ich arbeite Tag und Nacht, um mein Ziel schneller zu erreichen und besser vorvvarts zu kom-men). 2. Ich beschaftige mich mit den VVerken von I. Cankar, damit ich seine Erziihlungen in die deutsche Sprache ubersatze. 3. Ich gehe in das VVarenhaus, damit ich mir einen neuen Hut aussuche und neue Handsehube kaufe. 4. Ich nehme ein Auto damit ich nicht zu spat auf den Bahnhof komme. 5. Ich zeihe den VVintermantel an, damit ich mich bei dem schlechten VVetter nicht erkalte. 6. Der Arbeiter tragt eine Schutzbrille, damit er seine Augen schont und schiitzt. 7. Der Verbrecher reist ins Ausland, damit er von der Polizei nicht vehaftet wird. (Achtung! Passiv! ..., um nicht von der Polizei v e r h a f t e t z u iv e r d e n.) 8. Der Radfahrer fahrt ganz rechts, damit er den vielen Autos ausvveicht, die ihm entgegen fahren. 9. Der Auslander reist auf vier VVochen in seine Heimat, damit er seire Freunde vviedcrsieht. 10. Die Dame kauft sšcb ein Programm, damit sie die Namen der Sanger und Sangerinnen vveiss. Beantvvorten Sie die folgenden Fragen mit »damit« und »um — zu«. Z. B. VVarum fahrt man ans Meer? Man fahrt ans Meer, damit man ausruht und badet. Man fahrt ans Meer, um auszuruben und zu baden. 1. VVeshalb spieit man in der Lotterie? (Geld gevvinnen). 2. VVozu baut man Dusenflugzeuge? (Schneller fliegen). 3. VVeshaib braucht ein Land eine Handelsflotte? (Handel trci-ben). 4. VVarum muss man auf dem Gehvveg blciben? (Nicht iiber-fahren vverden). 5. VVarum benutzt man einen Fernsprecher? (Schneller mit Bekannten und Geschaftsleuten sprechen). 6. Wozu benutzt man die VVasserkraft? (Maschinen treiben und Elektrizitat erzeugen). 7. Wozu benutzt der Chemiker die Luft? (Stickstoff gevvinnen). 8. VVeshalb verlangt die Polizei einen Pass? (Person feststellen konen). 9. VVeshaib leihen vvlr uns im Theater ein Opernglas? (Schaus-pieler besser beobachten). 10. VVeshalb fiiichtet man bei einem Gevvitter in ein Haus? (nicht vom Blitz erschlagen vverden). Achtung Passiv!..., damit man nicht vom Blitz erschlagen vvird,.. . oder, um nicht vom Blitz erschlagen zu vverden). Vervvandeln Sie folgende Satze nach diesem Beispiel: Die soldaten eilten heran, sie vvollten die Stadt befreien. Die Soldate eilten heran. um die Stadt zu befreien. Der Kiinig regierle sem Land mit grosser Umsicht. Er vvollte den VVohlstand des Landes vergrossern ... Umsicht, um den VVohl-stavd des Landes zu vergrossern. 1- Er musste viele Kriege fiihren. Er vvollte sein Land vertei-digen. 2. Nach den Kriegen arbeitete er eifrig. Er hoffte, die VVunden des Krieges zu heilen. 3. Er gab Geld ins Land. Er vvunschte die Bevvohner zu unter-stiitzen. 4. Er selbst machte viele Reisen. Er beaufsichtigte seine Beam-ten und ihre Tiitigkeit. 5. Er liezs Fabriken bauen. Er vvollte die Industrie heben. 6. Er legle Kanale an. Er dachte, damit Schiffahrt und Handel zu fordern. 7. Er liess Siimpfe austroeknen. Er vvollte neues Land gevvinnen und die Einnahmen des Staates erhohen. 8. Er gab vvichtige Gesetze. Dadurch forderte er die Sicherheit und den VVohlstand. Fortsetzung folgt. VVorter — Besede Zinsen — obresti s Ziel erreichen — doseči cilj vorvvarts kommen — napredovati aussnehen — izbrati sich erkalten — prehladiti se e Schutzbrille — varovalna očala schonen — varovati schiitzcn — ščititi r Verbrecher — zločinec verhaften — prijeti ausvvrich--! — izogniti se e Tiitigkeit — delavnost fordern — posneševati r Sumpf — močvirje ausruhen — spočiti se e Lotterie — loterija s Diisenflugzeug — raketno letalo e Handelsflotte — trgovska mornarica r Gehvveg — pešpot r Fernsprecher — telefon e VVasserkraft — vodna moč r Stickstoff — dušik s Opernglas — operno kukalo fluchtcn — bežati, zateči se e umsicht — preudarnost, previdnost r VVohlstand — premožnost, beaufsichtigen — nadzorovati austroeknen — izsušiti Nezgode nas opozarjajo Pri delu z napravami, ki so pod napetostjo, je potrebno biti še posebno previden X mesecu februarju 1977 se je pri delu poškodovalo 65 delavcev, na poti na delo in z dela pa 6 delavcev, skupaj 71 delavcev. TOZD GE C ELJE (4 poškodbe) Golile Duro, vajenec tesarske stroke. Pri demontažj barake se je odvojil en del letve in ga udaril po levi strani glave nad očesom. Juršek Miha, KV tesar. Pri opaženju jame se je nerodno zasukal in si pri tein poškodoval desno koleno, Spiler Feliks, KV tesar, Pri rezanju grede na cirkularni žagi je imenovanemu spodrsnilo v tem se je z roko približal listu žage, na roki je imel zaščitne rokavice, kljub temu pa ga je list žage zgrabil in mu poškodoval desno roko. Babič Dragotin, priučeni zidar. Pri opaženju vezi je stal na odru iz lesenih koz in plohov, višine 1 m. Koza se je izmaknila, tako da je padel na tla in dobil udarec na koleno leve noge in palec desne noge. TOZD GE JESENICE (12 poškodb) Šestan Ibro, PU železokrivec. Pri ravnanju sider s ključem mu je spodrsnilo in si je poškodoval palec desne roke. Makič Fahrija, PK železokrivec. Pri odpenjanju žerjavne vrvi si je poškodoval palec leve roke. Murk Josip, KV tesar. Pri spuščanju izvlečne mize je delavec žerjavistu dal znamenje naj počaka, da bo izvlekel železno spojko iz pod mesta spuščanja izvlečne mize, vendar je mizo spustil tako, da je ležala na stojki. Ko je imenovani odvezoval mizo je le-ta zdrsnila z železne stojke in ga udarila v levo nogo v nartu. Hrnjica Fcjzo, PU zidar. Ob rezanju armatue z brusilnim strojem, mu je delček železa priletel v levo oko. Vidakovič Savo, PU tesar. Pri vezanju opažev ga je stisnil vijak ter mu zmečkal in poškodoval palec na levi roki. Zujič Vojko, PU tesar. Pri opaževanju je zdrsnila opažna plošča m oplazila imenovanega po roki. Prizadela mu je udarec po laktu leve roke. Bizjak Franc, KV zidar. Pri nabiranju materiala za opaže je v snegu stopil na Žebelj z levo nogo. Džinič Ibrahim, KV tesar. Pri montaži cevnega odra je imenovani naravnal odrsko cev s kladivom in se pri tem udaril nad desno roko. Keser Živko, ICV tesar. Pri prestavljanju opažne table, se je le-ta zvrnila na imenovanega. Dordjevič Joviča, PK delavec. Pri dodajanju lijaka za betoniranje z odra na plato plošče, sta delavca dala lijak imenovanemu v roke. Le-ta ga je prijel m pri spuščanju na tla je lijak spustil proti sebi, tako da si je poškodoval palec desne noge Miljanovič Sreten, NK delavec. Pri odprtem izkopu za podbetoniianje temeljev je imenovani zamahnil s krampom in pri tem z voku oplazil obstoječi beton, ter si jo .poškodoval, Subašič Omer, PU strojnik. V japa-herju je peljal gramoz, pa je zadel v vratni podboj Lei se udaril v kazalec desne roke TOZD GE KOPER (1 poškodba) Šabič Nail, PU delavec. Pri obteževanju opažev v vodi je imenovanemu padel kamen z opaža na roko tei mu jo poškodoval. tozd ge Ljubljana (8 poškodb) Lackovič Branko, KV tesar, Ob priliki razopaževanja čelne betonske stene (NOE opat) je imenovani izgubil ravnotežje, padel, ter si med padcem poškodoval vrat z oi odjem (pajserjem), ki ga je držal v roki. Pri delu ni uporabil lestve, kot je običajno pri takšnem delu, TOZD GE LJUBLJANA - OKOLICA (6 poškodb) Savič Uroš, NK delavec. Imenovani je prenašal opažni element in je pri hoji stopil na žičnilc, ki je bil v deski na tleh ter si pri tem poškodoval podplat na desni nogi. Horvat Stanko, KV tesar. Imenovani je bil zadolžen za delo na krožni žagi. Ker je bil list krožne žage dotrajan, ga je hotel zamenjati z drugim. Ko je hotel list odviti s ključem, se le-ta nj »dal, zato je s ključem močneje pritisnil matico oscvine, ki je nenadoma popustila, zato mu je roka zdrsnila ob list, pri čemer si jo je poškodoval. Handanovič Hakija, NI< čuvaj. Pri sekanju drv za kurjenje peči v garderobi se mu je trska zadrla za noht na palcu desne roke. Keranovič Nijaz, KV zidar. Imenovanemu je pri prestavljanju durisol plošč stisnilo mezinec desne roke. Za Galijaševič O me ra in Suljič Ne šiba .lista dostavljeni prijavi nesreč pri delu. TOZD GE MARIBOR (13 poškodb) Brezarič Ivan, KV tesar. Imenovani je pokrival odprtine kupol na strehi s ce-radami. Zaradi močne burje je obtežil cerado s kamni. Sunek vetra je cera do s kamnom dvignil in kamen je imenovanemu padel na glavo. Sunek vetra mu je tudi snel čelado z glave. Muhič Janez, KV tesar. Pri montaži priključkov PVC cevi v izravnalni bazen je imenovani rezal železne mreže (J) 12 mm s kotnim brusilnim strojem Ker so se mu zarosila zaščitna očala je stroj izključil Pri odlaganju stroja se je brusilna plošča še vrtela in mu tako delno poškodovala desno roko — odrgnina na koži. Cehnar Ivan, KV tesar. Imenovani je prislonil železno lomilko na opaž. Ta ista je spodrsnila po opažu in mu padla na nogo. Dobil je močnejši udarec po členku palca na levi nogi. Ferebc Pel er, PU delavec. Pri razopa-ževanju plošče je imenovanemu padel košček strjene malte v desno oko. Topolovec Alojz, VK tesar. Imenovani je opaževal steno. Pri dviganju opažne plošče mu je le ta spodrsnila iz rok tako, da mu je padla z vogalom na desno roko ter mu poškodovala kazalec. Veselko Jože, PK delavec. Pri demtin-taži cevnega odra se je imenovanemu izmuznila iz rok cev ter mu padla na mezinec desne noge. Ncznarič Janko, KV zidar. Imenovani je izdeloval opaž pod reaktorjem, istočasno je druga skupina delavcev spuščala morale pod reaktor, en moral je zdrsnil iz rok delavcu in padel imenovanemu na desno roko ter mu jo poškodoval. Cejvanovič Hazim, KV tesar. Med ročnim prenosom opažne plošče NOE dim. 2,C;J x f>,00 m so sodelavci opaž zaradi teže na enem koncu spustili. Pri tem je imenovanemu stisnilo prst med dva opaža. Habjanič Janko, PK zidar. Pri prevozu opažnega materiala iz gradbišča KO na gradbišče glav. skladišča .je imenovanemu spodrsnilo na poledenelem cestišču. Padci je na desno roko in si jo poškodoval. Petkovič Ivan, šofer. Imenovani je vozil vozilo TAM 201)1 last GIF GRADIS iz smeri Preseka proti Središču ob 4.45 uri. Z leve, tj, stranskega izhoda trgovine KZ, je pripeljal vlačilec, last V1ATORJA Ljubljana, in mu zaprl pot na prednostni cesti. Zaiadi poledice in megle je prišlo do trčenja. Imenovani je dobil poškodbe na ustnici ter na nosu. Kukec Marko, KV tesar. Imenovani je opaževal steno. Pri nabijanju mu je zdrsnila sekira po opažu tako, da se je s topim delom sekire udaril po prstancu leve roke. Ena prijava nesreče pri delu ni bila dostavljena. TOZD ge RAVNE (2 poškodbi) Stražišnik Vinko, KV tesar. Pri delu na nadstrešku mu je spodrsnilo, zato je skočil na tla ter si pri tem poškodoval peto leve noge. Selimovič Halil, PU zidar. Pri razopa-ževanju betonske plošče mu je padel lesen moral na zapestje leve roke, ter ga poškodoval. TOZD KO LJUBLJANA (1 poškodba) Hozjan Jože, ključavničar. Pr] popravilu skreperja na betonarni je imenovanega udarila pločevinasta zaščita po glavi. TOZD KO MARIBOR (- poškodbe) V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu. TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (6 poškodb) Hafner Vinko, strojni ključavničar. Pri tračni žagi je imenovani pritrjeval zaščitni pokrov. Pri vijačenju mu je zdrsnil ključ, tako da je izgubil ravnotežje m udaril z levo roko po stroju in si zvil kazalec na roki. Maric Stefan, vzdrževalec objektov. Med vrtanjem izvrtine za ventilator se! je spiralni sveder zagozdil, ker stikalo na pritisk ni izklopilo se je začel vrteti vrtalni stroj in mu pri tem poškodoval levo roko, Bošnjak Peter, PU delavec. Pri prenaša ju strešnih nosilcev ga je zabolelo v spodnjem delu hrbtenice, tako da je iskal zdravniško pomoč. Mlakar Štefan, letvičar. Pri skladanju desk v pakete mu je s kupa nezloženih desk, pripeljanih z avtomobilom, ena padla na koleno desne noge, ter ga poškodovala. Ca!:iqi Pajazit, delavec na žagi. Pri robljenju na rodilniku se mu >e ena deska zagozdila v stroju. Da bi desko povlekel nazaj, je dvignil gornje pogonske valje, pri tem mu je deska sunkovito udarila nazaj. Ob udarcu v roko si je zvil palec leve roke. Cmrečki Ivan, KV tesar. Pri postavljanju strešnih nosilcev se je eden prevrnil in s topim delom udaril imenovanega od zadaj v glavo. Padel je v nezavest za nekaj trenutkov nato pa je bil odpeljan v bolnišnico. TOZD OGP LJUBLJANA (4 poškodbe) Ilič Branko, PK delavec. Pri napenjanju žice za betonske rešetke se je utrgala žica za pred napenjanje in udarila imenovanega nad kolenom leve noge. Delanovič Sejko, voznik viličarja. Pri odpiranju glavnih dvolcrilnih drsnih vrat V II. hali se je levo krio zataknilo. Pii nasilnem odpiranju se je krilo sprožilo in stisnilo imenovanemu kazalec leve roke med zid in vrata. Firanovič Zivojin, železokrivec. Pri prevozu armature za steber je ročaj ja-panerja imenovanemu pritisnil palec desne roke ob delovno mizo in mu ga poškodoval. Trlep Jože, PK betoner. Pri dozirni posodi na stroju za izdelavo cevi se je odlomila dozirna lopatica na prvem dozirnem valju. Imenovanj je hotel odstraniti lopatico, misleč, da je varovalni avtomat stroj izklopil. Ko je zagozdeno lopatico premaknil, je neizklopljcni stroj začel obratovati, pri čemer mu je stisnilo prst leve roke. TOZD SPO LJUBLJANA (2 poškodbi) Cižmič Asim, žerjavist. Imenovani je nameraval ponovno pritrditi ščitnik r.a železno lestev v notranjosti žerjava, kateri pa :je zaradi nizke temperature hil zaledenel, ščitnik je zdrsnil iz ležišča, zavibriral in ga oplazil po levem očesu. Blagajec Stjepan, strojnik na buldožerju Pri izstopu iz avtomobila, s katerim se je prevažal buldožer, so se vrata nenadoma 'Zapila, pri tem pu mu je stisnilo sredinec na desni roki. TOZD ZELEZOKRIVNICA (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb pri delu. UPRAVA DELAVSKIH DOMOV (l poškodba) Mičič Valentina, snažilka. Pri delitvi zajtrka ji je spodrsnilo, tako da je padla nazaj in z glavo udarila ob rob štedilnika. Bojan Bambič Iz podanega pregleda je razvidno, da se je število nesreč pri delu v primerjavi z mesecem februarjem 1976 povečalo za 26 nesreč, in sicer: TOZD Jesenice za 8, TOZD Gradnje Ptuj za 1, TOZD Koper za l, TOZD Ljubljana za 5. TOZD Ljubljana-okolica za 3, TOZD Maribor za 4, TOZD Nizke gradnje za 2, TOZD Ravne za 2, TOZD KO Maribor za 1, TOZD OGP Ljubljana za 3 in Uprava delavskih domov Ljubljana za l nesrečo. Postavlja se vprašanje, zakaj se je število poškodovanih v tem času tako povečalo? Pogoji dela zdaj niso bistveno drugačni kakor lani Poglejmo in ugotovimo, kje so vzroki, da jih bomo odpravili Poglejmo vsak na svojem delovnem mestu, v svoji skupini, vsak na svojem delovišču ali v delavnici. Le, če se bomo vsi zavzeli, bomo zmanjšali število in resnost nesreč pri delu! Zavedati se moramo, da smo vsi dolžni uporabljati in izvajati vse varnostne ukrepe in normative pri delu ter dosežene izkušnje za čim popolnejše varstvo pri delu. Urejena gradbišča bi preprečila marsikatero nesrečo pri delu mz-ii r>r» mn « v r vrcnirT Hercog Marjeta, fin. knjigovodja. Na Poti domov se je vračala z mestnim avtobusom Via tor. Ker se je avtobus ognil oviri na cesti je nenadoma zavrl, pri tem so potniki popadali po tleh. imenovana je padla in se pri tem močno udarila v hrbtenico. Mehmedovič Rasim, PK delavec. Ko je stopil z odra na ploščato ograjno železo Se mu je leva noga izvimla. Ljutič Juso, PK tesar. Pri rezanju lesenih zagozd na krožni žagi mu je spodrsnilo in se je pri tem vrezal v Prst leve roke Topalovič Mehmed, KV tesar. Pri sortiranju razopaženega materiala je stopil ha kamen in si pri tern zvil desno nogo. Božek Ivan, KV tesar. Pri žaganju bankine na kroži žagi mu je skozi grčo spodneslo bankino in si je pri tem poškodoval kazalec in sredinec leve roke. Rorozovič Alija, KV tesar. Pri odpe-hjanju materiala — opažne plošče se je kreme zamajalo in ga udarilo Po desni roki, Merdanovič Šalih, KV tesar. Pri pokri-v*nju strehe na delovnih pisarnah mu je sPodrsnilo, tako da je pade na levo roko *er si j0 zlomil. Jaklin Drago, PK delavec. Imenovani je šel po asfaltirani cesti na vlak. Na postajo, Macinec. Med potjo mu je spodrsnilo zaradi poledice, tako da je padel, in si poškodoval levo roko v laktu. Furjan Stefan, KV zidar, Ko se je peljal iz službe domov, mu je vzel prednost hladilnik nem. reg., tako da je udaril vanj, pri tem je dobil poškodbe na glavi, prsih in na nogi. TOZD GE NIZKE GRADNJE MARIBOR (6 poškodb) Arsič Miroslav, PK tesar. Pri prenašanju desk za oder je prijel za žebelj, ter si poškodoval levo roko. Cimerman Branka, PU kuharica. Imenovana je na poti v službo padla ter si poškodovala predel desnega gležnja, Geč Marta, PU Kuharica. Imenovana je na poti v službo zaradi poledice padla ter si poškodovala desno roko. Jamnik Veronika, NK delavka Pri prenosu embalaže .je imenovani na spolzkem terenu spodrsnilo, padla je ter si poškodovala desno nogo. Krnjak Franjo, NK delavec. Imenovanemu je padla na palec desne noge betonska cev ter mu ga poškodovala. Število V GIP GRADIS: TOZD, Enota Število zaposlenih Dnevi prebiti na delu nesreč pri delu nesreč na poti 1 Celje 732 12.539 4 2 Gradnje Ptuj 221 4.196 2 — 3 Jesenice 739 14.623 12 — 4 Koper 256 5.338 1 — 5 Ljubljana 696 11.756 7 1 6 Ljubljana - okolica 531 10.391 6 — 7 Maribor 1229 21.007 11 2 8 Nizke gradnje 602 11.031 4 2 9 Ravne 448 8.635 2 — 10 KO Ljubljana 258 4.703 1 11 KO Maribor 255 5.148 3 — 12 LIO Škofja Loka 307 4.765 6 13 OGP Ljubljana 248 4.905 4 — 14 SPO Ljubljana 494 9.028 1 1 15 Zelezokrivnica 135 2.240 — — 16 Biro Ljubljana 57 1.131 — — 17 Biro Maribor 36 709 — — 18 Skupne službe 442 11.439 — 19 Upr. del. dom Lj. 37 838 1 — 1—19 Skupaj februar 1977 7717 144.422 65 6 1—19 Skupaj februar 1976 7528 137.934 39 1 bolnih nesreče pri delu Bolovanje dni za nesreče . . napoti bolczm skupaj Nesreče pri delu poško- popreč. doval bol. za se je nesrečo vsak dni 150 13 — 1126 1139 183 3 30 6 — 364 370 110 3 89 167 — 1047 1214 62 14 32 20 — 289 309 256 20 92 114 10 855 979 99 16 53 45 — 596 641 88 8 129 114 26 1180 1320 112 10 57 125 36 571 732 150 31 48 32 — 304 336 224 16 20 62 11 177 250 258 62 34 13 — 232 245 85 4 20 58 — 230 268 51 10 44 89 — 475 562 62 22 48 35 17 416 468 494 35 17 7 - 253 260 - — 3 — 22 8 30 - — 2 — - 6 h - — 12 — 26 19» 216 - — 9 7 - 40 4? 37 7 889 907 148 8357 9112 119 14 943 747 126 8302 9175 193 19 VI. zimsko-športne igre gradbincev in montažerjev Koroške regije Naša enota ponovno prva Tudi letos, kakor vsako leto, baje koroški smučarji pod pokroviteljstvom podjetja »INŠTALATER« — PREVALJE na že VI. tradicionalnih za to, da kri ne zamre, so se zbrali zimskih dirkah, pod Uršljo goro. Pokrovitelj je poskrbel za vse, tudi za lepo vreme, ki je obžarevaio vzhodno pobočje Uršlje gore. travnik nad Ošvenom, kjer so bile tekme. Organizatorju se je letos prijavilo 45 alpskih vozačev in 39 tekačev, čeprav je kasneje štartalo skupaj 52 tekmovalcev. Vsi so bili z organizacijo in vzdušjem na tekmah zelo zadovoljni. Tekmovalci naše GE Ravne na Koroškem so se plasirali v posameznih kategorijah na naslednja mesta: Veleslalom ženske: 1. STAROVASNIK BARBARA 4. BODNER JADRANKA 5. KRET SLAVICA Veleslalom moški: do 33 let 1. CEKON MAKS 2. MARČIČ JANEZ 7. ŠKRINJAR AVGUST Naši fantje so zasedli tudi še 12. in 14. mesto. Po napornem teku se prileže vroč čaj Veleslalom moški nad 33 let: 1. HERCOG JANEZ 7. STAROVASNIK MARJAN 8. ŠKRUBEJ BORIS v tej grupi smo zasedli še 10. mesto. Teki ženske 2 km: 3. KUPLEN MARJANA 5. PILETIČ DRAGICA Teki moški nad 33 let: 2. HERCOG JANEZ 4. LIIITENEGER LUDVIK Teki moški do 33 let: 1. VOZIC ZDRAVKO 2. OBLAK MARTIN 4. TURK FRANC tudi v skupnem seštevku, po panogah in starostnih skupinah je bila naša enota prva. 1. GRADIS RAVNE 854,80 2. KO DRAVOGRAD 814,25 Po kosilu, z razglasitvijo rezultatov. so se koroški gradbinci razšli z obljubo, da se drugo leto zopet snidejo. Prireditelj VII. zimsko-šport-nih iger leta 1978 bo GP Radlje ob Dravi, tekme pa bodo verjetno na Veliki Kopi nad Slovenjem Gradcem. Zopet se bodo srečali, da se pomerijo tudi na snegu v konkurenčnem boju, ne le v povprečnerr vsakdanjiku. Stari Športne dejavnosti v letu 1976 lahko razdelimo na 5 velikih skupin. 1. Zimske športne igre Gradisa 2. Letne športne igre Gradisa 3. Mladinske športne igre Gradisa 4. Trim igre 5. Interna tekmovanja in rekreacija Vsak torek poteka na osnovni šoli Slavko Šlander na Otoku rekreacija, in sicer od 19. 30 do 21 ure, v sredo se udeležujemo kegljanja v Žalcu od 19. do 21. ure, ob ponedeljkih pa v Velenju od 20. do 21. ure. V letu 1976 smo priredili interno tekmovanje v namiznem tenisu, odigrali prijateljsko srečanje med sek- torji v nogometu, kegljanju in šahu. V načrtu imamo še bolj razširiti športne dejavnosti še posebno zato, ker se bo z novim samskim domom na Hudinji razširil krog mladih ljudi. V ta namen naj bi se v prostorih novega objekta zgradil prostor na-stvovanje. V lanskem letu sta bila menjen za športno in kulturno udej-dva tečaja za organizatorje rekreacije, žal pa naše podjetje na tem tečaju ni imelo predstavnika. Ce bomo hoteli v bodoče dosegati boljše rezultate, kar vsekakor moramo, potem bo potrebno še več prizadevanja in resnosti ter množičnega udejstvovanja v raznih športnih panogah. Vili Jazbec Mladinci „Primorja“ na gradbišču NE Krško stavili precej strokovnih vprašanj v 1. 13. februarja smo bili organizatorji XV. zimskih športnih iger, ki so se odvijale v Kranjski gori (teki, veleslalom). Gradis TOZD Celje je nastopil z 20-člansko ekipo. Med posamezniki velja omeniti izredno Tatjano Ferlan, ki je osvojila drugo mesto v veleslalomu Skupno je nastopilo 15 ekip (183 tekmovalcev). Naša ekipa je v skupni uvrstitvi zasedla 6 mesto, kar je lep športni dosežek. 2. Letne športne igre — tekmovanje se je odvijalo po po- nežnih športnih panogah, v času od 20. marca do 22. maja 1976 Tekmovalo se je v sedmih športnih disciplinah (n. tenis, streljanje, šah, kegljanje, odbojka, balinanje ter mali nogomet). Sodelovalo je 16 ekip. Celjani pa smo zasedli 10 mesto v skunni uvrstitvi, zmagala je ekipa GE Ljubljana. 3. Mladinske športne igre — so bile v aprilu v Ljubljani in bližnji okolici. Mladinske športne igre Gradisa so se odvijale v naslednjih športnih panogah: v šahu. n tenisu, streljanju ter malem nogometu Skupno je sodelovalo 11 ekip, ekipa Celjanov pa je zasedla 7 mesto. Zmagala je ekipa doma učencev. 4. TRIM igre 76 — Celje — v januarju je bilo na Golteh tekmovanje v veleslalomu. Nastopilo je 17 ekip. Zmagala je ekipa ZNG I. Gradis TOZD GE Celje ie zasedel 9 mesto V februarju smo se udeležili tekmovanja v šahu kjer je Gradis zasedel odlično 3 mesto. V aprilu je bilo na sporedu streljanje. Uvrstitev je bila solidna — 11. mesto. V maju je potekalo tekmovanje v velikem in malem nogometu. V velikem nogometu smo bili odlični drugi. V malem nogometu smo zasedli 4. mesto. V juniju smo v odbojki zasedli ti. mesto. Nastopilo je 10 ekip, ponovno pa je bil najboljši Ingrad. Tekmovali so tudi v odbojki (6. mesto;, namiz. tenisu (10. mesto), rokometu (3. mesto), košarki (3.—6. mesto). V skupni uvrstitvi za nagrado sodelovanja TRIM iger 1976 je prvo mesto premočno osvojila ekipa Ingrada, Gradis pa je osvojil solidno 6. mesto, Skupno je bilo uvrščenih’ 9 ekip. 5. Interna tekmovanja ter rekreacija Ze pred mesecem dni smo se dogovorili s predsednikom KS ZSMS Primorje iz Ajdovščine za oblike sodelovanja mladincev naših dveh delovnih organizacij. V dogovorih smo začrtali mnogo skupnih nalog. Kot stične točke naj bi bila naša skupna gradbišča predvsem na avtocesti Ljubljana — Vrhnika in na gradbišču Cementarne Anhovo Povezava naj bi potekala na športnem področju. političnem povezovanju v obliki predavanj o naši samoupravni družbi, kulturna srečanja na gradbišču, naselju in med posameznimi TOZD. Kot prva akcija sodelovanja je bil nedavni obisk mladincev Primorja na gradbišču NE Krško V Ljubljani sem se priključil skupini mlad'ncev ir. kmalu smo vzpostavili prve kontakte. Pogovor )e stekel predvsem o organiziranosti mladincev v obeh podjetjih in možnostih za samostojno delo OO ZSMS. Sprva sem na njihova vprašanja odgovarjal in kasneje tudi sam postavil kakšno vprašanje. V prijetnem vzdušju in po Stanku v Ivančni Gorici smo prišli v Krško. Sam ogled elektrarne je bil zelo zanimiv in mladinci so po zvezi z gradnjo, saj so tudi sami gradbinci, impresionirala nas je vse tudi velikost samega objekta. Kaj več podrobnosti o obis. j na gradbišču ne bi povedal. Med pogovori ob vrnitvi proti Ljubljani in Ajdovščini sem izvedel, da je mnenje mladincev o otrsku vgodno samo zaradi hitrosti ogleda in pomanjkanja časa so smatrali, da niso videli vsega in tudi vprašati niso mogli vsega. Ob povratku je bilo v avtobusu zelo prijetno, med seboj smo kramljali in zapeli smo nekaj domačih. Med potjo smo se ustavili tudi v Tehniškem muzeju Slovenije v gradu Bistra pri Vrhniki. Zanimivosti v tem muzeju so se nizale druga za drugo, da bi lahko opisal kakšno posamezno. Ob slovesu smo si zaželeli ponovnega snidenja, in to v Ljubljani na športnih igrah mladih Gradisa v mesecu mladosti. Seveda pa smo menili, da naj taka srečanja ne bodo letna ali mogoče še več, t emveč naj bedo pogosta in z obeh strani. MD Nekateri so se bolj izpostavljali sotizu kot... Začetek letnih ŠIB Komaj so se zaključila tokrat jubilejne XV. zimske športne igre gradbincev, že se odvijajo tekmovanja po posameznih panogah po predtekmovanjih za letne športne igre gradbincev, ki bodo letos že 28. po vrsti. Zaključeni sta bili tudi že dve disciplini, ki pa sta bili za našo ekipo dokaj slabši od lanske. Edino svetlo točka v dosedanjem tekmovanju je ekipa v šahu, ki se je tokrat po dolgih letih uvrstila v linaie, medtem ko se vse ostale ekipe niso uspele uvrstiti v zaključne borbe, ki bodo tokrat 4. junija v okviru proslave dneva gradbincev v Mariboru. Razpored ostalih tekmovanj po panogah je naslednji: 9 april 23. april 9. maj 23. maj — namizni tenis — odbojka — balinanje — mali nogomet — Ravne na Koroškem — Anhovo — Ljubljana — Murska Sobota Še nekaj paberkov iz zimskih dirk na Kopah Sibaj, hop, hop, hop ... to so edi na vratiča, ki lahko greš skoznje, ne da bi bilo treba trkati ali predhodno v'—:.'.' prošnjo. e Cetrrav sta oba »starčka« Slave (Stanovnik) in Stari startala skupaj s hčerkama na isti progi, se nista dala. Oba sta imela boljši čas od svojih hčera torej stari niso še za šaro, nc dajo se! e Je bilo rečeno, da so imeli Jeseničani skoraj več spremstva, kakor tekmovalcev, teda vseeno so bili le drugi. Računi kažejo, da bi 17. mesto Lukača (tako bi se sigurno plasiral), bilo dovolj za osvojitev ekip nega prvega mesta. Kje si športnik Božo! e Nrjslarejši tekmoval.c. Jeseničan Ladislav Abruč je za svojo trdoživost prejel lepo statuo livarja— lepa gesta prireditelja. Od obeh bratov Plemljev je bil boljši mlajši, baje je tudi v taroku boljši. 9 e Stari znanci s Pohorja Iger se nista udeležili le enoti Ko-p r in OGP Ljubljana. Kaj na to rečeta stara športnika Bernarda in Lojze? Ali je direktor res tako hud? Boris iz Raven je bil tri vratca pred ciljem, pa je začel smučati v stilu »hot — dog«. Skoda uvrstitve. • Vlado se je vseskozi pripravljal na start, pa so Jeseničani prinesli s seboj premalo opreme, pa ni mogel štarlati. Morda so tu manjkajoče točke za prvo mesto? Kaj pa pesem? »Sel je v nebesa ...« Taki smo, dobri, odlični smo. e Na plesu je Sonja na kratko opravila s plesalcem, ki ni bil čisto točno po JUS. Plesal pa je fant v redu. e Tudi solze so bile pričujoče. Potolaži se Ciika, saj bodo tekme tudi še pri vas. e »Žeka« je ves srečen prevzel po-krovileljstvo tekem leta 1978. Kaj ne bi, saj mu vnučka že smuča, pa Sa je malo sram. da tako protežira 16 usnje. Pa smo ga le dobili, ali »e Tonček? Paberke vkup zbral Stari • Ing. Ačanski se je od lanskega leta stilno zelo, zelo popravil. Le časa ni dosti izboljšal od lanskih dirk. e Eden prirediteljev. Saj to niso gradisovci. izgleda da je to modna revija. Fant ne ve za naše plače! e Dober organizator Pukl je tako dobro organiziral prevoz avtobusa iz Kop, da je še sam ostal zgoraj. Huda nesreča za društvo okoli njega. © V taroku so vsa prva mesta v vsrh kategorijah in vseh starostnih raz redih zasedli Jeseničani. e Baje ni bilo z nogo Tončka vse v redu, bal se je ostre konkurence »starčkov«. Kaj pa ples? No, tekel bi pa že lahko, saj je š!o samo naravnost, če že vijugati nisi mogel? e Hanza spet ni nažgal Starega, Cizej mu je za ta uspeh poklonil vžigalnik, Staremu namreč. Hvala. Najboljšo posamezno uvrstitev je do' segla Janja Stanovnik