B Fr. Podkrajseu. zeie/.n. Oossensass, l trol. J *tr> i . j V Trstu, v sredo 95. oktobra 1882. St 59. V X feiiis^t Tec:ij Vit« (j i a silo slovenskega političnega društva za Primorsko. »T Hlmu J* m««. •EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako »red« in tabot« o poiudne. Cena Vsi dopisi se pošiljajo UrtdniitVB »vla Torrenta« Tip. Huahi; vsak mora biti za vf.o lt to j<> G gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. ftO kf. — Posamezne frankiran. Rokopisi brer posebne vrednosti se ne vračajo. — Insernti (razne vrste nazna- gteviikt- se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trat« po S kr., v Gorici in v nlla in poslanice) se zaracunijo po pogodbi - prav een6; pri kratkih oglasih z drobnimi A]d0vičini po <1 kr. - Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvt »vla Zinta 5«. črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Pomoč kmetu. (Konec). Kar smo prav zdaj rekli, velja vse tudi zaradi prevelikih partov in dot in gledš drugih dolgov, ki obtežnjejo kmečko posestvo; samo j_'lede partov in dot Imamo dostaviti, da roditelji čestokrat previsoko cenijo svoja posestva in da tej cenitvi primerno spoznavajo pa rte in note svojim otrokom, a s tem večidel univerzalnega dediča uničijo. — Ublva se tak človek leta in leta, a naposled onemore; posestvo gre na kant in pomnoži se v vasi Število revežev, katerih veČina beži v mesta, da si zasluži krub, vsled česar zgublja kmetija vedno več delalnlh moči, ki so venda> prvi pogoj dobre napredovalne kmetije, v mestih pa so množi proletarijat in kolikor več dohaja delalo i ti moči na priliko v Trst, toliko niži postaja plači po načelu: Če je več ponudbe nego praSanja, mora se < ena znižali. Dobro torej ni, da se kmetiji na tak način jemlje moč. — Pisec, tega članka ni ge star Človek, ;i vendar se še spominja onih časov, ko so stari strici in tete v kmetskih hišah bili najboljša pomoč ilomačpj kmetiji; imeli so majhne parte 1>ri dornačej hiši, a ostali so doma, delali za hrano n obleko in niso svojih partov nikoli terjali; a tisti-krat so tudi še kmetje v božjem strahu prav dobro napredovali in kmetu se ni tako hitro grbančilo Čelo, kakor zdaj, ko vidimo še mlade kmete vidno pred časom postarane in po prevelikih skrbeh vedno nevoljno po dvorlfićih mrmrajoče. — Tak kmet sploh zgubi vso eneržijo in postane fatalist, on nema več pravega veselja a na kmetije. — Nastopek tega je, da mnogokrat udi premožni in dobri kmetje propadejo in da zdaj na kmetih vse kriči po kapitalu, po kmetijskih bankah, katere iti posestniku zemljišč po nizkih obrestih preskrbovale potrebuega denarja. Mogoče je. da se tudi osnujejo take banke, kakor so se uže tu in tam; gotovo je, da bodo začasno tudi koristile; to ta bati se je zopet, da kapital preveč ne poplavi naših kmetij, kakor je to uže bilo in da vsled tega ne postane v nekoliko letih kak »krah«, vsled katere a postamjo posestva Še manj vredna, nego so denes. Slabo načelo je, da so se posestva kapitalizirala, to je, da so postala podložna moči kapitala. Na mesto »gruntovnoga gospoda«, stopil je denes kapital, kateri hoče imeti iz ploda zemlje svoje desetine, svojo tlako i. t. d. in skoro vsa zemlja je denes v služili kapitala, kar pa po starem ni bilo. — Gospod je mnogokrat posodil kmetu denarja, a vsled tega ga ni mog^l izgnati z zemljišča, on je moral čakati, dokler mu je kmet mogel iz svojih dohodkov poplačati dolg; danes je to drugače: kapital terja neusmiljeno svojo rento in ako je ni, vzame si jo šiloma s prodajo zadolžene zemlje. V socijalnom obziru je torej vlast kapitala nad zemljo jako neugodna in Škodljiva in mora konečno privesti človeško društvo do velikih socijalnih kriz. Vsake poštene vlade skrb pa mora biti, da takim prevratom uže za časa postavlja jezove, a takega jeza vlada ne postavi samo 8 tem. da snuje, ali pomaga snovati poljedeljslce banke, ampak to stoti, ako kmeta, kakor gaje poprej rešila gruntnega gospoda, zdaj reši druzega še krutejšega gospodu, to je vlasti kapitala. Kako pa more to storiti? Ona mora skrbeti, da se osnuje postava, vsled katere bodo morale ostati kmetije nerazdeljive vsaj do neke meje, in prav tako bi ne smela biti posestva do one meje pristopna kapitalu, to je zadolžljiva. — Vsak kmet bi moral imeti nekoliko premoženja, ka- tero bi inorulo ostati njegovej družini od roda do roda, na to premoženje, oziroma zemljo ne bi smel kmet delati ne dolga, ne spoznavati partov in dot; prav tako bi moral biti nedotakljiv tako/.vaui »fundus instructus«, ali ono pohištvo, ki služi za obdelovanje zemljišč. Samo na ono zemljišče naj bi smel kmet delali dolge, katerega ima nad postavno mero. — Vrediti bi se moralo potem tudi postavno nastop-stvo in preskrhovanje onih otrok, kateri ostanejo brez posestva in lastnega imetja. Gotovo pa je, tla bi po nekako patrijarhalično Živenje kmetiji najbolj koristilo; ker kmetija potrebuje dosti rok, in zemlja ima take moči v sebi, da more rediti, in dobro rediti vse one, ki se na njej trudijo. Kmet sploh potrebuje protekcije države, posebno pa kmetijske države, kakoršno smemo imenovati našo Avstrijo, in res se tudi sliši, da naša vlada izdeluje neko postavo, katero predloži prihodnjemu državnemu zboru, in po katerej se omeji prosta prodajljivost in zadolžljivost vsaj nekega dela vsake obstoječe kmetije. Ko bode vpeljana taka postava, še le potem naj se vpeljejo od države zdrževani ali podpirani denarni zavodi, ker še le potem bo kmet zavarovan pred robstvom kapitala. Za take zavode naj bi se pred vsem porabila pupilarna i menja in naj bi služil tak kapital samo za slučaj slabih letin, kadar je dokazano, da kmet ne more naprej brez denarne pomoči. — Isposojeni .denar z majhnimi obrestmi vred pa bi moral kmet ali posestnik vračati v majnih obrokih in iz tega, kar več pridela, nego mu je neobhodno treba za živež. Take, in tako osnovane banke dosežejo svoj človečanski namen, vse drugo »bankiranje« na kmetih more le začasno in sporadično kaj pomagati, kmetskih ran pa nikoli ne zaceliti. Ker pa je dobro, da si kmet, posebno v zimskem času, tudi kaj zasluži za zboljšanj > svojega živenja, naj mu pridejo tudi druge male založne na pomoč, a to naj bodo, kakor so uže tu in tam, osnovane na osobni kredit. V interesu države je, da si vzgoji premožnega, moralnega, pametnega, treznega kmetovalca, nje prvi interes je, aa od kmeta jemlje le toliko davščine, kolikor more on oddajati brez nevarnosti za svoj obstanek, — ker le od srečnega kmetovalca je odvisna stalnost, in trdna podlaga vsega državljanskega živenja. Kmet ima dajati državi najtrdnejše, najboljše vojake, kmet ima se svojim naravnim konservatizmom obvarovati državo prekucij, ima držati enakotežje z drugimi stanovi, ki so po naravi bolj nagneni državnim spremembam. — In ker je to neovrgljiva istina, dokazano je, da mora pametna država v prvej vrsti skrbeti zato, da se kmetski stan povzdigne in srečno živi v svoj "in skromnem delokrogu. Vrzite tudi kmeta v naročje socijal-nega gibanja, katero se zdaj v obče širi po svetu, in imeli boste prekucije, katere utegnejo človečanstvo za mnogo časa pahnoti v brezen anarhije in surovosti. — Ako pa se kmetu na omenjeni način radikalno ne pomore, bode prav on prvi rušil sedanje podlage držav, — ker tuai Francozje so začeli pred kmalo 100 leti svoje krute prekucije s6 stavkom: »Donnez nous du pain«. A glede na občni svetovni napredek mora kmet pri vsem svojein konservatizmu vendar tudi skrbeti za boljšo, njegovemu stanu primemo omiko. — Njemu bo zadostovala ljudska šola, a ta mora biti urejena po kmetskih razmerah in potrebah. — Dečko, kateri ima postati poljedelec, mora precej potem, ko se nauči čitati, pisati in računiti, učiti se tudi teorije poljedelstva, on mora poznati zemljo, nje važnost, on mora poznati rastline in način, kako zboljšati zemljo, kako požlahtniti, pomnožiti nje plod, on mora dobiti uže v šoli navode, po katerih more potem kot »ospodar ravnati, da prvič zemljo tako obdeljuje, da mu mnogo rodi, drugič pa, da si svoje gospodarstvo tako uredi, da v njegovej hiši vlada neka harmonija, da nikoli po nepotrebnem ne pride v stiske za denar in za živež. Vse te praktične navode dati mora prihodnjemu kmetovalcu ljudska šola. Zatorej pa še enkrat povdarjamo, kar smo tolikokrat povdarjali: ljudski učitelji morali bi biti strokovnjaki v poljedeljstvu. To je vlada uže nekoliko spoznala, ker sedanji kandi-datje za učiteljstvo se uče manj ali več kmetijstva; toda terjati bi se moralo od njih strogo, da kolikor mogoče temeljito poznajo kmetovalsko stroko; naj se terja od njih v obče še temeljitejšega izobraženja, a naj se tudi potem plačavajo; tak trošek je produktiven trošek, in nese državi stotere obresti. — Poudarjali smo pred nekaterimi leti v tem listu, da tudi čestita duhovščina, katera je po naravi in po svojem poklicu prva dobrotnica kmetu, da tudi č. duhovščina bi morala uže od Šole biti dobro podkovana v kmetijstvu. To trdimo denes in bomo vedno trdili, ker duhoven, kateri skrbi za dušo njemu izročenih ovčic, izvrševal bo ta teški poklic toliko boljše in lagljje, ako bode skrbel tudi za srečnejše posvetno živenje teh ovčic, ker ljudje, ki imajo potrebno, žive srečno, mirno in kder je mir, ni greba, in blagostanje je najboljši seme za dobro moralo. Ta poklic je tako rekoč rudeča nit v vsem krščanskem fivenju, od' prvih časov do denašnjega dne; vedno je krščanska du-hovSčina najbolj skrbela tudi za časno blagostanje; poseben vzor je bila ona v začetku srel njega veka, po divjih navalih roparskih ljudstev, ker ni otela v samostanih le stare knjige, temuč tudi sama prijela v roko rovnico, matiko in sekiro, ter s tem preplašeno in v gozde pobeglo ljudstvo vabila na mirno, blagonosno delo. Konečno moramo še dostaviti, da šola ima priti na pomoč tudi duhovstvu v na nen, da se na kmetih širi prava Kristova morala, da se naš kmet olirani, in kder ni, da postane, pravičen, miren in zmeren, kajti prvi pogoj sreče na kmetih je zmernost, treznost in bogoljubje; brez te etične podlage si sploh ne moremo misliti prave sreče na kmetih in to bo najbolje znal oceniti tisti, kateri je živel na trdih kmetih in tam videl v kakej hiši prekrasne običaje, udanost v božjo voljo, lep mir v družini, pa je potem prišel v veliko mesto in tam spoznal svet od najgrše strani. To so v obče naše misli o zboljšanju stanu' našemu kmetu; menimo, da je to tudi misel vseh pravih rodoljubov. — Ko bode pa skupaj državni zbor in se bode tam govorilo o pomoči kmetu, porabimo priliko ln bomo se obširneje govorili o tej našemu narodu tako važnej zadevi. Kranjski deželni zbor (Konec.) Poiem je ces. deželni načelnik na interpelacijo Vošnjakovo in Klunovo odgovoril ter rekel, da Zdaj ni čas skrčiti števila okrajnih šolskih nadzornikov; treba je pozvediti razne okoliščine, pre-udariti jih in potem poročiti ministerstvu. — Glede Scbulvereina je omenil, da se vlada pri razsodbi njegovega delovanja ravna po zakonih, da ima on po svojih pravilih pravico ustanovljati in podpirati šole ob mejah ali v mešanih občinah, podpirati učitelja i da na Kočevskem z svojimi darili ni prestopil postavnih mej. Sklepov deželnega šolskega sveta o učnem jeziku v Maverlu nema pravice uničiti, ker ima kakor deželnega šolskega sklepa načelnik le pravico sem ter tja ustavljati njegove sklepe. Glede prigod kov v Maverlu in Dragi bodo sodila pristojna šolska oblastva, ko se stvar natanko poz ve. Potem je prišlo na vrsto poročilo o deželno-kul-turnih in zdravstvenih zadevah ter se na znanje vzame nastavljenje popotnega učitelja, ustanovitev dveh državnih štipendij po 300 gld. za višje kmetijske šole, podelitev štirih štipendij za učence podkov-ske šole in izrazi se poljedelskemu ministerstvu zahvala, ker se je na kmetovanje in živinorejo na Kranjskem dejansko oziralo. — Sklene se dalje, naj se novo ustanovljenej vodnej družbi za osuševanje ložke doline dovoli primerna podpora; vzame se na znanje tudi načrt inženirja Podhaskega o zboljšanji ljubljanskega močvirja, Čegar troški so proračunjeni na 1.703.100 gld. Nazadnje se prebere še interpelacija poslanca Kluna in tovarišev, v katerej se navajajo sumljivi podpisi na peticiji Maverlčanov za nemško šolo. Gosp. deželni načelnik odgovori, da mu je to bilo popolnoma neznano. Gosp. deželni glavar potem naznani, da hoče zbor sklenoti, zahvali se gosp. deželnemu načelniku za zdatno podporo, omenja slovesnosti, ki se bo godila prihodnje leto, ko pride cesar sam na Kranjsko ter cesarju zakliče s poslanci vred trikratni živio. Lašan se zahvali v imenu večine, Poklukar v imenu manjšine gosp. deželnemu glavarju za nepristransko predsedovanje, za kar se deželni glavar zahvali. Tako se je zaprl kranjski deželni zbor; trdno upamo, da je bil zadnji, v katerem so imeli večino narodni nasprotniki. Dosledni ustavoverskim načelom so ti poslednji na vso moč delali za potujčevanje slovenskega naroda ter sklepali take zakone, ki ljudstvu nalagajo le nepotrebna bremena i delajo zmešnjave v deželi. Taka zakona sta brez dvombe ona o preurediti županij in oskrbovanji ubožnih zavodov; upamo, da ne bosta potrjena. Narodnim poslancem pa gre priznanje in hvala, da so se vsi vrlo, možato i složno potezali za narodno blagostanje, za narodne svetinje. Bog jim EDINOST. plati! Če tudi blagi njihov trud ni imel vspeha, vendar ne ostane brez dobrega sadu; narod je pazljivo poslušal njihove besede ter si jih vtisnol v hvaležno srce. Narodni poslanci so svojo dolžnost storili; v tej zavesti lehko veselo gledajo v boljšo bodočnost; «aj se dan dela, ustavoverno me^lo uničujejo soinčni žarki. Prihodnje leto se zopet vrno v prostore, katere so zdaj zapustili, upamo da vsi, na njih strani bodo sedeli drugi' tovariši, ne nasprotniki, ampak prijatelji i rodoljubi, ki jim gorko v roko sežejo, ter bodo ž njimi vred ene misli, ene težn je složno delali v blagostanje kranjske dežele, in ko bo ta dežela slovesno obhajala šeslstoletnic9 zdruienja s habsburlko hilo, obhajal bo ludi kranjski deželni zbor narodno vstajenje. Laž sama sebe mori, resnica večno živi, ie iz groba poganja! Politični pregled. Notranje dežele. Delegacije obeh državnih polovic so se danes zbrale v Budapeštu, da sklenejo skupni proračun za leto 1883 in odobre konečni račun ltta 188U in račune za leto 18SJ. Te predloge so letos posebno zanimive, ker bo v proračunu za državno vojno ministerstvo nova uredba vojske po številkah razvidna, in državni finančni minister natančno razloži razmere v Bosni in Hrcegovini. — Jutri sprejme cesar delegacije, in sicer avstrijsko opoludne, ogersko pa ob 1 uri popoludne. Včeraj pa so se zbrali delegati v važna posvetovanja. VČeUem deželnem zboru je 23. t. m. nemška stranka zahtevala £00.000 gid. iz deželnega zaloga za zidanje novega poletinskega gledališča, dr. Hieger je nasvetoval, naj se to zahtevanje odloži. Deželni namestnik je odgovoril na Riegerjevo interpelacijo, da se bo vlada prizadevala vsled pripoznane potrebe, naj se volilni red za deželni zbor uredrueači, in vsled predrugačbe volilnega reda za državni zbor, da se pomanjkljivosti deželnozborskega volilnega reda odstranijo in spravi ta red v soglasje z državnozborskim volilnim redom. Ta odgovor je deželni zbor navdušeno pozdravil; potem pa se je deželni zbor z slavaklicem cesarja zaprl. Matica opavska je hotela na lastne troŠke v Opav* ustanoviti slovansko gimnazijo, a naučno ministerstvo je dotično prošnjo odbilo. Vsled tega je Matica vložila priziv pri državnem sodišči, katero je razsodilo tako le: »S tem, daje naučno ministerstvo omenjenemu društvu zabranilo ustanoviti privatno gimnazijo, kršil se je člen XVII. državnega osnovnega zakona. Ugovor inkompetence od strani vladnega zastopnika se dalje odbija, ker gre v tem slučaji za to, se je li kratila pravica ustanovljenja privatnih učilnic, katera je zagotovljena v členu XVII, kar spada gotovo pod judikaturo državnega sodišča. Badi bi o tem kaj več govorili, ali — zadnja »Edinost« je bila zarad tega zaplenjena. Pristavljamo le to, daje vsled te razsodbe »opavska Matica« vnovič pri naučnem ministerstvu vložila prošnjo za dovoljenje slovanske gimnazije, in radovedni smo, kak odlok dobi sedaj. Češki občini Spodnji Temenav in Bischojsmert na spodnjem Avstrijskem ste se pritožile, da se njih narodna pravica krši, ker se je v ljudske Šole nemščina uvedla, a deželni^ Šolski svet in naučno ministerstvo' sta dotično pritožbo, oziroma prošnjo odbila. Vložile ste toraj priziv pri državnem sodišči, in to je 21. t. m. tako le razsodilo: Z razpisom spodnje avstrijskega deželnega šolskega sveta — kateri razpis je potrdilo naučno ministerstvo — da se ima v ljudskih Šolah spodnje avstrijskih občin zgornje in spodnje Teme-nave in Bischofsvverta, učiti verski nauk v nemškem, namesti v češkem jeziku, okriil seje člen XIX državnih osnovnih zakonov. — Razjasnila tej razsodbi ni treba. V Pragi se nemški Študentje strašno šopirijo in greben jim je tako vzrastel, da skoraj vsako noč škandale delajo; odnašajo napisne deske, vetrnice, zaletavajo se v mirno mirnogredoče in druga taka junaštva delajo ti borilci nemške modrosti. Judovske Časnike grozno biča »Parlamentiir«, ožita jim po vsej pravici, da Širijo in goje najnesramniišo spridenost in pohujšanje, ker donašajo najostudniše burke in podobe ter za groše po inseratih služijo poltnosti. Na Moravskem je vstalo tudi ščuvanje na jude, v Bretislavi (Lundenburg) so našli na mnogo vratih nabite proglase zoper jude. Moravski deželni namestnik je zaukazal vsem okrajnim glavarstvom, najstrogo čujejo nad protijudovskim gibanjem in opozoril na podpihovanje socijalistov, ki hočejo na Ogerskern napraviti protiju iovsko gibanje, da bodo lažje delali mej delalci propagando za souijalistične namene. Novi brambeni iakon se je na Ogerskern razglasil 20. t. m. pri nas se to zgodi 14 dni pozneje in to zato, da stopi v moč v enacem času v obeh državnih polovicah, ker na Ogerskern zadobi veljavo 14 dni po razglasu, v Cizlitaviji pa z dnevoin, kadar se razglasi. Madjare strali panslavizem. 18. t. m. je imel generalni konvent evangeljskega verospoznanja shod, i namesti da bi se bil pečal s cerkvenimi zadevami, namalal je na steno hudiča, ki se imenuje panslavizem, to je tista pošast, pred katero je tak trepet, a vendar do zdaj še ni nobenega pojela. Sklenoloseje na tem shodu da imajo cerkvene oblasti dolžnost, panslavizem uničevati i ojegovo širjenje zabranjati ter poudarjalo, daje panslavizem kanonično hudodelstvo. Prigodilose je na tem shodu marsikaj smešnega. Višji senior Križan je hotel slovaški govoriti, a vstal je tak vriš, da mu ni mogoče bilo, zato je opomnil v madjarskem jeziku, da generalni konvent nema pravice, delati kanoniČnih zakonov, i da nikakor ne more odobravati sklepov, ako se pod panslavizmom umeje izobraževanje narodnega jezika in slovanske književnosti. Vninje dežele. Mej avstrijsko vlado in srbskim kraljem seje baje sklenola neka trdna zveza. 'Jo trdijo razni časniki in kraljevo dolgo bivanje na Dunajl to trditev potrjujejo. Avstrija je — tako se poroča — v plačilo prijateljskih odnošajev srbskemu kralju zagotovila, da ga bode branila, ako bi opoiicijonalna stranka pretila omajati njegov prestol. Srbski kralj se je včeraj iz Bolgarije v Belgrad vrnol. Ko je 23. t. m ob 11. uri zjutraj stopil srbski kralj v katedralno cerkev, ustrelila je nanj z revolverjem Jelena Markovii, vdova Jefrem Markoviča, vendar ga ni zadela, krogla pa je neko ženo ranila; kraljev pribočnik je ubranil drugi strel. Ljudstvo jo je hotelo zadaviti, a policija jo je z velikim trudom iztrgala iz rok razjarjenega ljudstva. Nesrečnica je vdova polkovnika Markoviča, katerega je vojna sodnija zarad velike izdaje k smrti obsodila ter je bil pred štirimi leti ustreljen. Uzrok napada je tedaj maščevanje i nema političnega pomena. Črnogorska vlada je sklenola zgraditi ceste mej Vir Bazarjem in Reko, in mej Barom in Ulčinjem in popraviti barsko luko. Rusija je za ta dela dovolila 400.000 rublje v. Volitve v pruski deželni \b?r še niso končane, kolikor je dozdaj znano, pridobili so več sedežev liberalci, naprednja stranka sme biti zadovoljna. Socijalni demokrati pa so povsod propali, vsaj poročila nič o njih ne omenjajo; toliko je gotovo, da vladna stranka ne bo v večini, i da bo knez Bismark imel teško stanje v deželnem zboru, o katerem še ni znano, kdaj se odpre. V Lionu na Francoskem so 23. t. m. zjutraj ob dveh v restavracji gledališča Bellecour počile tri bombe, tri osobe so bile nevarno ranjene, več drugih pa lahko. Hudodelec je neznan. Na Francoskem zelo straši socijalno prašanje, posebno se množe tako imenovani justicers (pravičneži), ki niso nič boljši od nihilistov. Po Parizu in druzih mestih nahaja policija brezbrojno rudečih plakatov, v katerih se delalci ščnjejo, naj trdosrčnežem požgo hiše, i da se jim to posreči, naj polijo hišne stopnice z špiritom in petroljem. V Salonu so hoteli ti ljudje — če jih smemo tako imenovati — celo cerkev razrušiti ; zdaj pa se vrši tam sodniška obravnava zoper nje. Socijalistično prašanje bo zahtevalo Še cele reke krvf; najhujše pa zadene jude, ki so najbolj krivi slabih socijalnih razmer. Naj bi vlade zadostile narodnostnim zahtevam i se bolj pečale z socijalnim praša-njem, katero jim utegne Še nad glavo zrasti. Glavne točke zatožbe zoper Arabi palo se glase na prelomitev mejnarodnega prava, ker je razobesil belo zastavo in se tako odtegnol z vojaki iz Aleksan-drije, mesto plenitvi izdal, Egipčane ščuval na na-mestnega kralja, k domačej vojni in plenitvi. Dopisi. V Hojami 12. oktobra. V dopisu, iz Rojana št. 45. smo uže povedali, kako očitno so slov. trobojnico s tržaško zastavico zamenili. Od nekoje narodne zanesljive strani je nam došlo poročilo glede one zamene. Mi strogi Štovatelji objektivnosti smo vedno pripravljeni pripozna-vati »ctiique suum« in resnici čast. Po tem zanesljivem poročilu g. K. bila bi se ta promena slov. trobojnice z tržaško izvršila — ne iz pt-otinarodnih menenj, ali neopravičene mržnje do slov. trikolore, — ampalc ker je bila umazana i medliti barv, tedaj za nijedno rabo več. Spoznali so še ie, koje bila razobesena, da nje navzočnost — ker ni bila lepa, ne bi krasila slavoloka, ampak omadeževala. Tako se glasi poročilo zanesljivega narodnjaka. Ker se temu more verovati, verujemo i mi. Ali smatramo si v svojo dolžnost, nekoliko o tej aferi spregovoriti. Čemu jo razobesiti, zatem pa sneti? Ce ni bila več za rabo, to so lahko videli i zvedeli, ko sojo razvili. Će je imela res medla, ali sprane boje, to po našem menenj u še ni dovolj vzroka, da se je odstranila. Če ja pa imela nekoliko madežev, gotovo so bili neznatni. VijoČej na visokem drogu se pa tudi madeži tako lahko ne za-pazujejo. Saj jih tudi mi nismo videli, ki imamo ven lar dobre oči. »Dato, ma non concesso«, da so bili prav madeži uzrok nje odstranitve, je-li mogoče verovati, da se v vsem okraju, ali fari ni moglo dobiti druge slov. trobojnice, ki bi odstranjeno nodomestovala? S tem činom se je slov. svetu dokazalo, da se slov. trobojnica, od svitlega cesarja samega pripoznana, jako malo čisla. Onim pa, koji trobijo v svet, da z svojimi dopisi le sumničimo osobe, ki pri tem niso imele ničesa opraviti, odgovarjamo, da mi nismo »sumili«, kakor to dela nek drugi list na Primorskem. Če ste pazljivo čitali poročilo, prepričate se, da nismo nobene osobe sodili. Vsak pave, kdor je Je nekoliko v knjigo pokukal, da »sumiti« i »soditi« sta tako različna pojma, ko noč od belega dnel Sodba se opira na pozitivna fakta, i ker je prva le posledica poslednjih, zato se ona ž njimi povsem ujema; liki rime v verzih. »Sum« je pa kaj druzega. Ta ima bivališče v hudobnem srcu. Nočemo trditi, kar pravi o tem krivoverec Zwingly, da hudobno srce je uže po naravi ustvarjeno, da mora sumiti itd. Gorje nam, ako bi to res bilo. Mi pa trdimo, da to izvira iz slabe, pohujŠljive o 1 goje. Iz vzgoje podpirane po vzgledih, ki so z božjimi zakoni v največjem nasprotji. Sum se naslanja le ua slepo strast, mrženje, stud itd. Su.ni le brezznačajnež, egoist, hudobnež. On išče madežev, kder jih ni. Sum nema v sebi resnice. On se naslanja le na slabe, grde lastnosti duše, na zaničevanje, stud do osobe do katere ga goji. »VViener Tagblatt« piše: vsej aferi tržaškega iredentizma je načeli.ik nek tujec; Rus po rodu. I žaluj pa to? Zato ker »W. T.« mrzi na vse Slovane; on se je te lastnosti navzel. Ni čudo, da njegov »sum« na Slovane leti. A kdo poštenjakov bode pri Cire-nejcih značajnosti iskal? Mi smo sodili i ne sumili. Mi smo se držali resničnih dogodeb, ki so se pri nas prigodile. Ker se pa te ujemajo s prvimi i baš zaradi tega smo izrekli sodbo. Mogoče, nemogoče, ker v našem IV. okraju je kaj tacega prav lahko. Po primeru naj se sodi. X. sreča Y. A Y. je v političnih zadevah jako nasproten X. X. in Y. se jameta pogovarjati o izidu poslednjih volitev v IV. okraju. X. reče Y.: Volitev Z. ni bila odobrena; zoper to volitev so se vložile pritožbe. Kaj pravite, nadaljuje X.. Če propade Z. ne vem če utegne zopet izvoljen biti ? Kaj odgovori Y.; ne bojte se zato! Mi uže vemo, kam se obrnoti; kam po denarja iti! Pojdemo po okraju. Vsakemu volilcu po-rečemo: Na, tu imaš pet forintov, pa bo! I vam pravim, če propade, on bo zopet izvoljen. To so ptiči, ki znajo po »bankonotih« peti. Po poslednjih prigodkih, vsak več ali manje ve soditi, da se pri nas kaj proti narodnega prav lehko prigodi. In če imajo take osobe pri tem š« kaj posla, ali upliva, in da iščejo le priložnosti, da nas terorizirajo — ni čudo, da se je naša sodba tako glasila. O subjektih irnamo vedno priliko kaj črhnoti! Križ, dne 20. oktobra. Redke so vasi, ki imajo toliko dohodkov kakor Križ. Večina vaščanov obdeluje vinograde, drugi se pa pečajo z ribištvom, številice ostalih pa si služi vsakdanji kruh v tukajšnjem kamnolomu, ki prinaša bližnjim vasčm velik zaslužek. Razvidi se iz tega, da so Križanje vsi delalci, ki opravljajo teška dela. Slaba je bila tedaj misel, da bi se truden človek Še trpinčil z godbo, ter napenjal svoje moči v pozno noč. Ali ne bi škodovalo to zdravju? Drugi rokodelci, kakor mizarji, čevljarji, kateri se morda dolgočasijo večkrat na dan, naj se uče godbe, kajti oni imajo priložnost se vaditi, kar si kmet, ribič ali kamnosek o tem še misliti ne more. Bilo bi pač smešno, da bi revež trobil, mesto počival v miru z družino. Kar se tiče časti, prav malo bi je ti prihodnji «škripalci» dobivali, ker oni bi se ne mogli tako dobro izuriti, da bi bili vredni pohvale. Križan bi se onega trobentama v kratkem naveličal, in sprevidel, da mu ne donaša dobička. Morda bi se posrečilo, da bi se izbrani vaščanje naučili kakšno «polko». Poklicali bi se v to ali ono krčmo, da bi godli pri plesu. Vse dobro! Ali nastopki? Da bi si hotel vsak posamezen godec prislužiti par novcev, moral bi napenjati se 10-12 ur. Ona pri-služena svotica bi pač tirjaia, da zbudi godec tudi svojo moŠnjico in bi tako še svoj denar v nemar trosil. Verhu tega bi se po plesu še dva ali več dni vlačil iz gostilne v gostilno ter se naučil tudi v svoj žep pihati. To bi bil dober nastopek godcu I Verjetno je torej, da Križan ne bi bil dober godec. Jaz si pa štejem v dolžnost, vsakemu svetovati: naj se odpove onemu podvzetju, ker bi utegnolo za marsikatero družino imeti hude nastopke. X Goriškega 19. oktobra. Kako se pač časi spreminjajo! Iz otročjih let se spominjam, da so naši gorjani, Tolminci in Gerkljani vse blago, kakor vino, žito in Česar so potrebovali za dom, tovorili; vsak teden se je pomikala dolga vrsta tovornikov z gor v dolino in po cesarskej cesti v Brdo ali Gorico, od koder so se težko obloženi vračali na dom. Spominke na ono dobo imamo še v nekaterih nenavadno velikih konjskih hlevih v Kanalu in Ro-činji, kateri so bili takrat mnogokrat polni tovornik kouj, zdaj pa stoje večinoma prazni, če so uže niso podrli. Cel6 izrazi tovor, tovorili, tovornik glase se zdaj nekatn čudno v naših krajih; mladi ljudje jih ne poznajo in začudeni popraŠujejo, kaj je to, ko se stareji pogovarjajo o nekdanjih tovornikih. Da! časi se spreminjajo. Nekdaj in še ni tako dolgo od tega — ni imel cerkljanski okraj nobene vožnje ceste na nijedno stran, smatrali so se nekateri kraji v tolminskem okraji, kakor Podbrdo, Hudajužna, Nemški Rut, Grahovo in mnogo druzih kot prava Sibirija, ker so bili ločeni od sveta, ker so občjvali z dolino in z mestom večinoma le po nevarnih, kozjih stezah. Duhovnik v službo postavljen v take kraje, bil je pravi prognanec, Zdaj se je spremenilo. Po idrijskej in bačkej dolini odprli so se kmetijskemu in obrtnij-skemu prometu dve priležni cesti in mnogo občin je uže poskrbelo, da so svoje vasi po dobrih občinskih potili v zvezo spravili se skladovnimi cestami. Po bačkej dolini sicer še ni dokončano delo in zlasti ni Še dognana zveza z Gorenjskim, — a tudi ta bode s časom, ljudstvo je spoznalo korist in važnost dobrih cest in ne bode mirovalo, dokler s pomočjo dežele in države popolnem ne dokonča težavnega započetja. Cerkljanski okraj pa je uže zvezan na glavne tri' strani: proti Skofjej Loki, oziroma Ljubljani, proti sv. Luciji, oziroma Gorici — in v ponedeljek dne 23. t. m. odpre se slovesno nova skladovua cesta skozi Želin do Idrije. Zraven tega pa imajo postranski kraji, kakor Sebrelje, Novake, Sliška Gora tudi uže več ali manj dobre zvezne ceste. To je lep napredek, kojega je dočakal cerkljanski okraj v kratkej dobi ne celo tridesetih let, sijajen uspeh vstrajnega, požrtovalnega delovanja, katero so vzbudili in podpirali pravi ljudoljnhi, mej njimi v prvej vrsti naš odlični rojak, kranjski deželni načelnik — IVinkler. Prihodnji ponedeljek bodeta torej obhajala Cerkljanski in Id'ijski okraj lepo slovesnost, odpretje nove skladovne ceste Zeli n-Id rij a. Idrijski cestni odbor odpravi se zjutraj ob 8. uri se svojimi gosti po novej cesti v Cerkno, potom ogleda si cestna dela in pride ob ll1/, uri v Cerkno, kler ga sprejme tamošnji cestni odbor. Po zajutrku se vrneta združ ma odbora v Idrijo; tarn bo ob 4. uri pop. v kazinskih prostorih slavnostni banket in potem primerna zanava. Mi čestitamo slavnima odboroma k srečno dokončanemu započetji ter jima voščimo iu njunim gostom tudi krasno vreme, dober tek iu veselo zabavo 1 Iz Gorico 22. oktobra. Goriški dopisnik je v zadnjih »Novicah« spregovoril ozbiljno besedo o prihodnjih volitvah naših deželnih poslancev. Da je v svojej gorečnosti tudi koga zbodel, nič ne de; nekateri slovenski čas- EDINOST. nikarji imajo uže tako navado, da ne sole samo svojih proizvodov eč solijo modrosti, temuč da potrošajo tudi nekoliko zrn popra vmes, češ, kar je pikantno, to je bolj zanimivo in naše čitajoče občinstvo je v tem obziru uže nekoliko razvajeno; ono ljubi kaj pikantnega. Sicer pa vemo, da ima osa želo za to, da piči. j„ Kakor si bodi, »Nov.» dopisnik je začel — in meni je zdaj jezik razvozlan. Za malo dni mine Šestletna doba, za katero so bili izvoljeni sedanji naši deželni poslanci. Nove volitve utegnejo biti torej v kratkem razpisane. In kako je z natui goriškimi Slovenci, ali smo pripravljeni za te volitve, ali se zdaj pripravljamo, ali se še le tedaj začnemo pripravljati, kedar hode uže naše ljudstvo po neprijaznih nam uplivih zbegano, kedar bode malo da ne uže prepozno? Ozrimo se G let nazaj na zadnje naše volitve za deželni zbor, ozrimo se na zadnjo volitev edinega našega državnega poslanca 1 Žalosten pogled, malo-časten spomin, kaj ne da? Naj pade zagrinalo in skrbimo, skrbimo še o pravem času, da pojde pri prihodnjin volitvah bolje. A komu je za to skrbeti? Marsikdo poreče: Politično društvo »Sloga«, ono naj stvar v roke vzame, ono naj postavi kandidate, ono naj za to skrbi in zato dela, da bodo njeni priporočene! izvoljeni. Jaz pa pravim: Političnega dr uit v a »Sloge«, ni več«, ono je nehalo biti, da si ne formalno, pa dejansko. Društvo ni zborovalo uže menda već nego leto in dan, odbor se nikdar ni ustanovil, nihče ne tirja, nihče ne plačuje društvenih doneskov, uže dolgo, dolgo se ni slišalo nič druzega o »Slogi«, nego da se je njen predsednik zadnjič kot deputacija poklonil presv. cesarju. Torej predsednik je še ostal — ^a društva ni več. Da bi zdaj prav zaradi volitev oživelo društvo in se tako rekoč »ad hoc« zopet ustanovilo, — to menim, nikakor ne gre. Kdo naj po tem takem vodi naše volitve? Vzemimo Bi v zgled naše brate na Kranjskem 1 Ni za-dosta, da si jemljemo samo njibove barve na posodo, ravnajmo se tudi po njihovih činih. Ko je končala te dni zadnja sezija minole (i letne dobe kranjskega deželnega zbora, skrbeli so narodni deželni poslanci za sestavo narodnega volilnega odbora, ki bode imel ob času volitev preskrbeti potrebne reči, voditi volilno gibanje in v ta namen v zvezo stopiti z raznimi volilnimi odbori po deželi. Mari bi ne bilo prav, da se ustanovi tudi pri nas eksekutivni volilni odbor v Gorici, in da stopi ta v dogovore z veljavnimi, upliv-nimi moži po deželi v namen, da se doseže složno, dostojno, Častno in uspešno postopanje pri prihodnjih volitvah? Toda sebičnost na stran! osobne mržnje na stran 1 sumničevanje in obrekovanje na strani pa lotite se možiki, kojim je ljudstvo do zdaj skazavalo svoje zaupanje, in zraven njih vsi oni, kateri čutite v sebi poklic za to v duhu pravega čistega rodoljubja — težavne sicer a častne naloge, pa le složno, da bode potem tudi ljudstvo po Vašem zgledu složno volilo. Sloga bodi naša zastava! Naj kuje baron Pretiš, naj kujejo njegovi zavezniki tajno ali javno, kar koli nočejo zoper nas, — razobesimo zastavo Sloge in bodimo si zvesti: »In hoc signo vincemus!« Čem brže razložim bolj na drobno svoje misli. Zadnja beseda o naših deželnih barvah. Pred vsem moram omeniti, da nisem nikdar govoril o zastavi slovenskih čitalnic ua Goriškem; te so bile od začetka do zdaj vedno belo-modro-rudeče. Pa ne da bi kdo mislil, da ima|o naša narodna društva kako pravno ali zgodovinsko podlago za to. Jaz menim vsaj, da je nemajo. Ta zastava je izraz naših narodnih teženj, posebno pa izraz ideje združenja z ono deželo, katerej so te barve deželne barve. Kar piše »Avstri-jan« v zadnjej »Soči« o spreminjanji barv, to so S razne fraze, katere bi rade bile duhovite, pa so abotne. la to ne bom odgovarjal. »Ako ste ti dve deželi« (Goriško in Gradiško) v eno združeni, vender je dovoljeno, ji ločiti, tako inodrige dalje g. A vstrijan. Kdo za Boga Vam je dal to dovoljenje? Uže blizo pol drugo stoletje imamo eno samo združeno pokneŽeno grotijo Goriško-gra^liško, katerej je deželna barva belo-rudeča. Ministerstvo ni ničesa spremenilo, ono je le potrdilo, kar je uže bilo do tistin dob. — Ni nič res, da potrjujejo deželni grbi, kateri je dal deželni odbor napraviti leta 1875, kar Vi trditi. Mej njimi ne najdete grbov ene in druge deželne polovice, ene in druge grofije — mariveč so to — zraven deželnega grba — grbi goriškega, gradiškega in vseh tistih mest na Goriškem, katera imajo svoje grbe. Pa da bi se tudi taki grbi nahajali, kakoršne navajate, (pa se ne) bili hi to le zgodoviuski spominki in nič druzega; za sedanjost bi ne imeli nobene veljave. Goriška grofija, katere ni več, in Gradiška grofija, katere tudi ni več, ne more imeti vsaka za se za sedanjost veljavne zastave prav zato, ker ni več ni ene ni druge. Sedanjost pozna samo pokneženo grofijo Goriško-Graiiiško z dotičnim deželnim grbom in z dotično deželno barvo — belo-rudečo. Vis. c. k. ministerstvo za kmetijstvo je dovolilo 200 gld. podpore dornberšketnu vinarskemu društvu — in zadnjo podporo 700 gld. mlekarskemu društvu v Polubinji. K. Domače in razne vesti. Kazslava. Zadnja nedelja je bila za razstavo zelo ugoden dan. Samo pri vhouu se je prodalo blizu 10,000 tsiopnic in število vsen obiskovalcev je bilo /4—15000. Pa ker je večer hladen bil, zato se je občinstvo proti mraku večinoma pozgubilo. — V poslopju, kder so bile dozdaj razstave sadjarstva, seme-narstva in sirarstva, razstavil je vrtnar g. Maron zbirko najlepših južnodeželskih cvetic, na katere bo vsak obiskovalec z vso radostjo oči obračal. Tri tedne Se, in razstava se konča. Komur je tedaj mar, ogledati jo, pa je dozdaj še odlagal, naj se v prvej ugodnej priliki napoti v Trst. Prepričani smo, da se ne bode kesal. Vhodnina v razstavo od danes naprej in sicer od 4. ure popoludne, znaša le 20 kr. Velika žalost je zadela družino Monti v Trstu, katere glavar dr. Ott. Monti, odvetnik in mestni svetovalec, je te dni zblaznel, da so ga morali poslati v Feldhof pri Gradcu. Tržaška trgovinska zbornica je v seji 20. t. m. dovolila 2000 gld. za spomenik cesarju Fran-Josipu, ki se ima postaviti v spomin petstoletnice združenja Trsta s habsburško hišo. V tej seji je tudi g. Oentilomo poudarjal, da blago v skladiščih na železnici ni dosti varno ter predlagal, naj se borsnej deputaciji zaukaže, da to stvar pretrese in zbornici poroči, kako bi se ta za leva uredila. Zbornica je ta predlog sprejela. General Wol»eley, ki je Egipt pomiril, prišel je danes zjutraj v Trst, ter se napoti skoz Karmin na Angleško. Kraljevski grški konzulat v Trstu je povišan v generalni konzulat, in sedanji zastopnik g. Vitturi je dobil naslov generalnega konzula. Važno trgovcem* Ker se večkrat zakasnil-jejo trgovci pri pošiljatvi blaga v jutrove dežele, naznanja društvo Lloyd ta le red: paketi, namenjeni na Grško ali v Indijo, morajo se na parobrod spraviti vsaj vsak vtorek do 11. ure preipoludne; paketi za Tesalijo vsako sredo do iste ure; paketi v Alek-sandrijo vsak petek do 9. ure zjutraj in paketi v Le-vanto vsako saboto do iste ure. Oberdankova mati se je vrnola z Dunaja v Trst, kder bo čakala razsodbe o prošnji, podane cesarju zarad pomiloŠčenja nesrečnega njenega sina. V mestnej tržaškej bolnišnici leži vedno 7—800 bolnikov. Kako ogromne so za njo potrebščine, vidi se iz magistratovega razglasa, v katerem vabi podjetnike na dražbo za hrano. Vsak mesec je treba: 7600 kilov govedine, 1700 kilov teletine, 900 Kilov pekarije, 500 kilov pšena, 400 kilov ječmenove kaše, 500 kilov riža, 26 hektolitrov črnega isterskega vina. — Dalje se potrebuje vsak mesec volne za 250 matrac. — Ponudbe naj se vlagajo pismeno in vsaka s posebno kavcijo do 11. novembra mestnemu magistratu. Buren obdni zbor je imelo zadnjo nedeljo tuk. društvo fakinov. Ko so se računi preČitali, začeli so nekateri u ije predsednika tako strastno napadati, da je nastal občen hrup, in je moral nazoči policijski komisar shod razpustiti. — Mnogo udov tega društva je slovenske krvi, zakaj ne pristopijo k »podpornemu de-lalskemu društvu*? Levi in Parenzani. Laški listi poročajo, da tržaška deželna sodnija zahteva izročitev teh dveh znanih bombardaŠev. Beneški tribunal in mestni svet toraj razsodita, ali se ima smatrati nju hudodelstvo za politično, ali ne; v prvem piimerljaji bi se zahtevanje odbilo. Iz Rima pa se poroča, da sta avstrijski poslanec, grof Ludolf in italijanski pravo-sodnji minister Zanardelli zdaj pri Manciniju v^Neaplu, da se z njim dogovarjata zastran izročitve. Čuje se, da je Zanardelli zoper izročitev, Osrednja komisija za uredbo zemljiškega davka je 23. t. m. obravnavala o zemljiškem davku grofije Istre; poročevalec grof Co-ronini je predlagal, naj se ozir jemlje na ubogo deželo, in centralna komisija je dohodek sprejela skoraj tako, kakor ga je predlagala deželna komisija, namreč 1,317.666 gld. Dober strelovod. Minolo sredo dne 18. t. m. je trikrat zaporedoma treščilo v glavno poslopje slov. oddelka deželne kmetijski šole v Gorici. A izvrsten strelovod, napravljen po novem sistemu ni le samo zabranil vsako škodo, marveč je ostal tudi sam čisto nepoškodovan. Navadno se po streli železo tu pa tam raztopi in treba vsakrat kaj na strelovodu popravljati; — ta strelovod pa ie prevlečen s privil. tvarino Bein, katera ga popolnoma varuje zoper enake poškodbe. Na sadjarske! in vinarskej šoli na Slapu bo 3U. t. m. letošnja javna preskušnja. IZ Planine se nam piše: V soboto dopoludne se je igral nek štirinajsletni dečko na paši s tem, da si je napravil brod (flos) ter se vozil po vo