kot tednik — Od 1. januar-ja 1958 kot.poltednik — Od *- januarja 1960 trikrat te-in sicer ob ponev *eijkih, sredah in sobotah KRANJ — SOBOTA, DNE 30. MARCA 1963 -LETO XVI. — ST. 37 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, skorja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan *E A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DECOVN EGA U,J UDSTVA ZA GORENJSKO ltot ^osP°darske delegacije Sovjetske zveze (skupina za elektrogospodarstvo), ki se mudi v Jugoslaviji Sveto 1 ZVezne2a izvršnega sveta, je včeraj prispela tudi na Gorenjsko. — Pred tem je že obiskala Niš, »ko *ar°V°' Zagreb, Maribor in Ljubljano. V Kranju so obiskali tovarno Iskro. Tam so se zadržali "Tovarn ^ Ure m s^ gledali posamezne izdelke tega kolektiva. Med potjo na Bled pa so si ogledali še «ovlet1t,električnln merilnih instrumentov v Otočah in se zanimali za tovrstne izdelke. Na sliki: obisk J Mkih gospodarstvenikov v kranjski Iskni Podpora preučevanju možnosti podjetij Kaj bodo pokazali podatki v prveirv/ tromesečju — Težave s kooperanti in spreminjanje proizvodnega programa Podatki o proizvodnji in izvozu v letošnjem prvem tromesečju bodo imeli nedvomno precejšnjo .analitično vrednost, ker bodo pokazatelj naših uspehov na eni sirani in seveda , naših subjektivnih in objektivnih slabosti na drugi strani. O zadnjih ne bi ponovno razpravljali, ker so to že več, ali manj'znane stvari. Glede uspehov pa samo tole: prve ocene o gibanju proizvodnje in izvoza v prvem tromesečju (kažejo, da se je v nekaterih podjetjih stanje v zadnjem času izboljšalo. 8 številkami za prve tri mesece trenutno še ni mogoče postreči, vendar bi lahko to vrzel vsaj delno premostili z nekaterimi podatki, ki se sicer nanašajo pretežno le na januar in februar. Naj navedem najprej ugotovitev, ki se je pokazala ob letošnjih razpravah o, družbenih planih in ob proizvodnih konferencah, ki jih je delno organizirala še bivša gospodarska zbornica za okraj Kranj in kasneje tudi'že združena zbor- nica. Vsi ti in podobni posveti so namreč pokazali, da imajo razprave o možnosti razvoja podjetij velik pomen in da. hi jih morali organi komune prav zato še posebej podpirati. Koristno bi^bilo, da bi se v prihodnje ta naloga; izvedla zlasti za področje industrije v'tesnem sodelovanju občin in gospo-; danske zbornice.# Taki posveti bi morali biti seveda najkasneje i prvi polovici meseca decembra, da bi lahko zaključke teh posveton upoštevala v svojih proizvodnih planih tako podjetja kakor občin" ski organi pri sestavljanju druž-Nadaljevanje _ na 2. strani 1 Priprave na volitve po Gorenjskem Korak naprej V novih občinskih skupščinah bo več mladi!: občanov in žena ter večja povezava teh organov z volivci j4, ave na turistično sezono vijo JJ8" pred planiško priredit-H gostl "t"118"11 organi pregledate, v ns*e m druge javne obra- ^sveč^r1?1* S° VS° P°70rnost tintf tjstlm zadevam, s kate- ^takt» P0*1"05'111*1 največji teh t>r ', 7/CTn *ega so prišla pri Ja v u dih v Poštev le podjet-senisirf a"j3ki» radovljiški in Je- Priprav nL Tako bo v okvIru tUrističnD,,žaJ°^° se poletno ^rttoriT 8ezono potrebna tako razširit kot tudl vsebtoka nico so vtC delavnosti. Pred Pla-gledih komlsiJe Pri drugih pre-P0dJetnK8OtavlWe' da so v pod-teVe »i "Poštevali njihove zah-da,inje *nČy°d,,a' vendar so nafto noti§ave 7a sezono nuj-*** urSSf-,2610 leP° so na Prf" k°renu j I °tel Vitranc v Pod-8kih oh-". nekaJ drugih gostin- ki so S OV' največ Je bil° takih< " za silo urejeni. 23 zdravstveno varstvo občinskimi 86 »« zaX- "Akcijami, ki so *J^wmv? .akciji W->ub mnogim dilc, narilr te*avaim zelo patrulj J:ai,evaI 8 Pregledi in nad- E2e zahtev *-ma želi zavod; Preun S skupne seje obeh zborov ObLO Jesenice V razpravo volivcem O družbenem planu in proračunu jeseniške občine vrh, preurediti dom ipod Golico, dokončati adaptacijo Staničeve ko-Nadaijevanje -• na 2. strani O JESENICE — Na torkovi seji obeh zborov ObLO Jesenice so razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna občine Jesenice. Proračunski dohodki bodo v letu 1963 znašali 1.888,828.000, medtem ko so znašali v letu 1962 1.628,479.000 dinarjev. Od udeležbe za proračunsko potrošnjo ostane občini od 1,016.378 tisoč dinarjev le 874,878.000, ker mora dati v sklad za, skupno Hnansiranje negospodarskih investicij in v sklad za j V Tekstilnem Šolskem Centlll Kra nj skupno flnanslranje strokovnega šolstva 10 odstotkov dohodkov. Oba predloga so sklenili dati v javno razpravo na zbore volivcev in ju bodo na prihodnji seji z dopolnitvami potrdili. Čeprav ni še zakona o volitvah in drugih predpisov, ki bodo podrobneje določali posamezne stvari , okrog splošnih volitev, ki so predvidene v maju mesecu, pa so vendar politične priprave po vseh naših občinah zavzele širok razmah. Osrednje sedanje delo je priprava in izbor kandidatov ter skladno s tem organizacija volilnih % enot. Obsežno delo v zvezi z volilnimi imeniki je skorajda povsod že končano. Seveda bodo morali povsod še občinski ljudski odbori izdati ustrezne odloke o jštevilu »članov skupščin in o raz-merju^mandatov po dejavnostih v tej skupščini, o volilnih enotah in o drugih zadevah. V tržiški občini so v teku posvetovanja političnih aktivov po terenu in po gospodarskih organih zaci j ah; končale se bodo do 5, aprila. V glavnem je beseda o kandidatih. Breme pri organizaciji in vodstvu teh posvetovanj so v glavnem prevzela vodstva organizacij ZK in sindikata po kolektivih oziroma predsedniki krajevnih organizacij te občine; pomenili ob sodelovanju z organizacijami ZB, mladine itd. Na Jesenicah so imeli v torek in v sredo širša posvetovanja fl predstavniki političnih in družbenih organizacij te občne; pomenili so se o kandidatih in o drugih pripravah na volitve. Prihodnjo sredo pa bo poseben olenum občinskega' odbora SZDL, kjer se Nadaljevanje _ na 2. strani "j bo bili le' Zavod v nitarnSSfOVanJu 3 pred katere se sezoni postavljajo e- Nekatera podjetja močnejše sodelova- Wl PrčurU' Predvsern svetovanje sicef ni^ejanju' kar Je pa tudi Vegova naloga. . Na j več f^stoih ^ "epravilnosti pri gonjami. PJJ?Jet'iih J« v zvezi s ku Mn U,dl uspela *'la k V^?.?a Podjetja so te-kapacitet in v tako da so po- ^tavrirj-'V" ifv*1!*e >'n sedežev v Vad"o SS:,.Na kuhin'e so "a" ?a,e o-cum 1 in tako -so ^ P«-^lovrnrni °hrati 7' najtežjimi Me iv*-!*?1* Premajhne ku- hinj ^v^Mk0hnarn° tudi pri novejših oblikah ne more več napredovati, Primer ^braUh:- Tako je bila na za'io določa predlog družbenega lin Odborniki so se predvsem zanimali za gospodarski razvoj v letu 1963. Delež družbenega sektorja, ki je znašal lani 79,7 odstotka, bo znašal letos 97,9 odstotka, medtem ko bo znašal zasebni 2,1 odstotka v primerjavi z 2,3 odstotka v lanskem letu. . Predvideno republiško povprečje 10 odstotkov porasta v industriji bo povezano z elektroindustrijo, medtem ko bo v črni metalurgiji zaradi maksimalnih naporov, ki jih bodo vložili v rekonstrukcijo Železarne, manjše za 7,7 odstotka. Za dvig kmetijstva je predvideno snovanje lastnih) površin z odkupom za nasade krompirja, povrtnine m pridelovanje sena. Gradnja kokošje farme> mora biti v prvi fazi končana že letos, v že zgrajeni mlekarni' v Ratečah pa predvidevajo, da bodo pričeli s predelavo že v aprilu, in nudili svojo proizvode turistično-gostinski mreži Zgornjesavske doline. Kmetijska zadruga bo mo-, rala proučiti možnost, da bi prevzela ekonomijo od Komunalnega podjetja da bi na njej razširila pridelovalne površine m uredila nove tople grede. V trgovini predvidevajo za le-, tofinje leto le za 83 milijonov višjo prodajo, trgovina v sedanjih sti domov, povezava s turističnimi društvi in agencijami in skrb za kulturno-zabavno in športno razvedrilo gostov). Nujno potrebno bo dograditi hotel Prisank v Kranjski gori, pripraviti adaptacijo ali novo gradnjo za hotel Erika, pripraviti načrte za gradnjo manjših športnih objektov, postaviti turistične paviljone za prodajo spominkov in drugega blaga v Kranjski gori in na Podkoren-skem sedlu. Nadaljeyati bo potrebno z gradnjo žičnice na Crni Baljši pogoji za praktični Podjetja obljubljajo pomoč pri opremljanju delavnic in laboratorijev V zadnjem času so na dveh posvetovanjih na okrajni gospodarski zbornici v Ljubljani govorili iudi o TEKSTILNEM ŠOLSKEM CENTRU KRANJ. Gre namreč za nov način financiranja centra. Prvič so razpravljali o opremljenosti centra in predstavniki tek- stilnih podjetij so »e obvezali, da 'bodo ta pomagala pri nabavi potrebnih strojev za delavnice in tako izboljšala pogoje za praktično izobraževanje svojih kadrov. Center ima namreč slabe delavnice s pomanjkljivim strojnim parkom, laboratoriji »ploh niso restavracija sprva in Park v Kra . Predvidena le /a ka le imela temu ln-J°- Pozneje oi«tvono yarno ♦ °'riV Predv^l V T10^ v Kranjski !lk°valn^d^^. kuhinjo za za i-Pa pripravljaše po več vrst pri mer-je ni bilo spremeniti. Jo v :,n!^>. sedaj jedi p °broke in • fcriako ' sti Z* »ri RW Jt precej, nepravilno-m°žnih 8brambah in je trebaPr0st<>rih- Pri m drugih po-Pri vsem tem •epravilno^°UC,ariti' da se take ♦° pri DcSS "avadno "e odraža-„CŽke delov bl *°stov' *re *e /a ?e,avocv v- ■ pogoie g^tinskih lUdi treba ^ J>° V ^odn]e sti- — S P Vočati već Pozor- plana izvedbo specializacije. Specializirana podjetja bodo lahko posegla s prodajo tudi izven občinskih meja. Trgovski kolektivi bodo proučili možnosti integracije in nato izdelali program bodočega delovanja znotraj občine, pa tudi navzven. Na Jesenicah in v Kr. gori je potrebna specialna trgovina blaga za tuje turiste in goste, vsa proizvodna podjetja pa bodo morala že zastarele prodajalne preurediti. Pri razvoju turizma je v jeseniški občini predvsem skrbeti za izrazitejše pospeševanje inozemskega turizma. Na področju gostinstva je nujno treba odpraviti dosedanje pomanjkljivosti (ureditev cen, zmogljivo- Sinoči Je bil v dvorani kina Center v Kranju izredno uspel koncert moškega pevskega zbora »Gusla« Iz Sofije. Zbor je imel na svojem programu največji del bolgarskih zborovskih skladb, izvajal pa Je tudi več opernih zborov in pesnitev. Opoldne so člani zbora prispeli na Bled, kjer so preživeli prosti čas pred nastopom v Kranju. urejeni. Na posvetovanju pretekli {ponedeljek jo bilo na | vrsti J finan-siranje osnovne | dejavnosti. Osnovno;dejambst|centraVbo|le» tos .finansirai .okrajni ■sklad,fza 'šolstvo. Razen j tega je predviđenog 'naj,blidel stroškov za'svoje dijak« pokriiLa podjetja, ki bi denariod-. vajala i neposredno . centru. Vendapj detvar še ni razčiščena, saj vod-. iStvo. centra meni, da se šola''noi Jmore ukvarjati z zbiranjem M nar ja.- Nekaj šol je že v preteklem" lletu, poskusilo s tem načinom fi-,nansiranja, vendar so imele vsa jpo vrsti velike težave in jim je (uspelo zbrati le del denarja, ki l(j\mv pripada. V Tekstilnem šolskem centru se sedaj izobražuje skoraj BOO dija-•jkov: 300 na štiriletni srednji teh-4nićni,tekstilni šoli, 237 na triletni' ■poklicni šoli s periodičnim poukom (za oblačilno stroko) in približno 50 na poklicni šoli za'tkav-ce dn-preddvce. Največ dijakov je iz ljiibljanskesra okraja (67% na srednji in 73% na poklicna 'soli), iz mariborskega okraja (3in 10%) iz celjskega (4,5 in 8 odst) in ko-, prskega (8 in 4.5 odst.) V srednji šoli je okoli 12 odstotkov dijakov iz ostalih republik. Ob omenjenem centru je tudi zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke, ki. jo sicer samostojni zavod, vendar je sodelovanje med Obema rentroma precej močno. Za potrebe zveznega centra urejujejo 6odobne delavnice. 2e pri urejanju samem sodelujejo dijaki Tekstilnega šolskega centra, saj jim to brez dvoma zelo koristi. Menijo, da bodo letos montirani vsi predvideni .stroji in bodo delavnice dokončno pripravljeno za praktični pouk inštruktorjev in dijakov. (Prav sedaj pote-Nadaljevanje -na 2. strani 4 2 korota, m. m**ca im TE DNI PO SVETU MEHIŠKI PREDSEDNIK V BEOGRADU Včeraj je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo predsednik prijateljskih Zdimženiih držav Mehike Adolf Lopefc Mateos je prvi voditelj države iz Latinske Amerike, ki je uradno obiskal našo državo. • BALI POTREBUJE POMOČ Na indonezijskom otoku Bali je ognjenik Agung odrezal od sveta okoli 30 tisoč ljudi. Menijo, da je izbruh terjal okoli 1500 človeških življenj, več tisoč ljudi je poškodovanih. Na otok Bali so prepeljali 300 zdravnikov, da bi jim nudila pomoč. Mednarodna organizacija Rdečega križa je včeraj pozvaHa organizacije RK po svetu naj pošljejo pomoč žrtvam nedavnega izbruha. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje In dogodki # Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodk Politične spremembe v Jemenu, predsednik sirske vlade. Nekoliko Iraku In Siriji označujemo s pre- ekstremni arabski nacionalizem a lomnico v arabskem svetu. V zadnjem letu so se razmere na arabskem vzhodu tako bistveno zasukale, da zdaj že govorimo o zgodovinski prelomnici Arabcev. Odstranjene so ovire, ki so nekaj let zadrževale arabski preporod. socialističnimi idejami, ki bi zajel vse arabske države od Atlantskega oceana do Perzijskega zaliva, si je sposodil od komunističnih strank sistem celic, v katere so vključevali največ študente, izobražence in oficirje. AraLski sv FRANCOSKI RUDARJI NADALJUJEJO STAVKO Stavka v francoskih rudnikih se nadaljuje že četrti teden. Včeraj so rudarji sprejeli prvo pomoč po 30 frankov (4500 dlinarjev). Denar so iz solidarnosti zbrali sindikati po vsej deželi. Predvčerajšnjim je \ stavkalo tudi osebje mestne pod-Zemeljske železnice lin delavci v centralah .zaradi česar so bile velike motnje v prometu. NA VRSTI SE KROMIRANE KOVINE Po tem ,lco so zahodinonernške oblasti prepovedale izvoz brezšiv-euih jeklenih cevi v SZ napovedujejo se nove omejitve trgovine z Vzhodom. Nove omejitve bodo verjetno zajele uvoz kromiranih kovin iz SZ. Zanimivo Je, da dobavlja Sovjetska zveza tudi za polovico cenejše kromirane kovine kot te dosegajo vrednost na svetovnem trgu. LABURISTI ZAHTEVAJO AMNESTIJO ZAPORNIKOV I V GRČIJI Skupina laburističnih poslancev je zahtevala od britanske vlade, naj se zavzame pri grški vladi za amnestijo več kot 1100 političnih zapornikov v Grčiji, med katerimi so bili številni med vojno pripadni ki protifašističnega odporniškega gibanja. KONGRES SOLIDARNOSTI S KUBO Latinsko - ameriški kongres solidarnosti s Kubo je brzojavno pozdravil ;n mu zaželel uspeh tudi sovjetski premier Hruščov. Tuji vplivi — zlasti vmešavanje velesil — so v zadnjem letu s krepitvijo političnih sil, ki svojo moč črpajo iz arabske zavesti, zoženi na vedno manjši obseg in na geografsko področje arabskega fevdalizma. V treh arabskih državah Jemenu, Iraku In Siriji je zmagala stranka arabskega preporoda. To svojevrstno socialistično gibanje, ki ima v svojem političnem načrtu elemente evropske socialno-demokratične miselnosti in v organizacijskem ustroju elemente komunističnih strank, je začel pred leti v Damasku učitelj matematike Šalah el Bi t ar, današnji Leta 1056 je stranka arabskega preporoda BAAS prišla prvič prehodno na oblast v Jordaniji. Dve leti pozneje igra ta stranka odločilno vlogo v sosednji Siriji pri združitvi Sirije z Egiptom. Isto leto se stranka pojavi v nemirih v Libanonu, ki so se končali z iz-krcavanjem ameriške mornariške pehote v Libanonu. Ko se je v jeseni odcepila Sirija od Egipta se Je tudi stranka notranje preuredila. V posebnem manifestu, ki ga je vodstvo stranke razglasilo, so se znova začeli zavzemati za arabsko enotnost. Arabska fe- Cas, ko je po spremembah t Iraku in Siriji prišlo do razgovorov o arabskem združevanju, Je bil zelo kratek. 2e pri prvih stikih med novimi voditelji je bila beseda o arabski enotnosti vedno na koncu jezika. Napredek, ki so ga do sedaj dosegli, je vsestranski. Vendar pa se je naglica, ki je prevladovala na začetku, umaknila zrelejšim ocenam. Ne smemo, namreč prezreti ,da je med tremi državami precej razlik, ki naglico preprečujejo. Med najbolj osrednjimi je prav gotovo zelo izrazita prednost Egipta, ki je v družbenem razvoju precej napredoval in z novimi, naprednejšimi odnosi pustil vse arabske države za seboj. Do teh sprememb pa je včasih tudi stranka arabskega preporoda zelo nezaupljiva. Ob arabski enotnosti in pospešenem delu na združevanju treh držav se postopoma krha oblast v zadnjih bastiUJah arabskega fev-rlajizma. 0~enj pod nogami slutijo vedno bolj voditelji v Jordaniji in Saudski Arabiji. Pa tudi velesile, ki še skrivajo svojo moč za temi fevdalnimi ostanki oblasti v arabskem svetu, se počutijo bolj ogrožene. Zadnja oporišča na deracija se je zdela stranki edino arabskem polotoku so že pod ml-realislična. nami notranjih vrenj. To se je Kralj Husseio MM pred dnevi Ze pokazalo v Jorde nijl, kjer je kralj skušal vedflJ večje notranje nezadovoljstvo tff ustaviti 7. zamenjavo vlade; Sisi pa nad Jordanijo krožijo že prs eej časa orni oblaki. Ze v začetki marca so mladi jordanski vodite I jI stranke arabskega preporodi BAAS pri pravili zaroto proti kre lju Uusscinu. Kakor njegove* dega Abdallaha so tudi llusseirt nameravali umoriti pred vrsi džamije pri molitvi v Amanu. Te da deseta prisega proti kralju J1 bila v zadnjih urah odkrita. Odnosi v Jordaniji so napeti Oblast je tako »na trnju« in • boji svoje lastne sence. Vlada • je zatekla na pomoč k velesilam Najprej Je Rusk izjavil, da bodi ZDA vojaško posredovale, čc W ogrožena neodvisnost Jordanije tt Saudske Arabije, kjer imajo ame riške petrolejske družbe naložene' ga precej denarja. Kmalu pa J* sledile tudi zamenjava vlade. N» čelo je stopil Samiir Rifai, ki J* bil do sedaj že petkrat predsedni* Jordanske vlade, vselej takrat, V> je bila dežela »v škripcih«. »Nals-žifl« so mu tudi težko nalogo, d* »napne vse sile« za »okrepi*** stikov med Jordanijo in druglB" arabskimi državami«. ZDRAVKO TOMAZEJ Ljudje fn dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki & Liudie in do«^** Nova številka \ »Občana« Izšla je nova številka »Občana«. Uvodni članek razpravlja o izkušnjah \r. predvolilnih priprav v ljubljanskem okraju. Iz zadnjega zasedanja LS LRS poudarja važnost otroškega varstva v komuni in krajevne skupnosti ter rehabilitacije invalidov. V zvezi s tem so tudi priporočila prispevka, kako naj občinski statuti zagotovijo razvoj otroškega varstva v komuni. Članek »Sodelovanje mladih občanov v gospodarstvu In komuni« Izčrpno podaja bčst-vene misli plenuma CK Zveze mladine Slovenije. Brna Podlbre-gar razpravlja o odnosu ljudskih odborov do obrti. Ivan Kristan o samostojnosti delovnih organi-aacij v komuni, Dušan Bavdek pa o šolskih statutih, medtem ko Marko Jakše govori o dobrih odnosih med komuno in delovnimi organizacijami v Kranju. Sledita prispevek ,o sodelovanju samoupravnih in zdravstvenih organov v Mariboru in članek Jožeta Sa- rerja, v katerem je nekaj upo-tevanja vrednih smernic za organizirano letovanje otrok. Razen omenjenih so v zadnji številki Občana Se zanimivi prispevki o udeležbi občin v proračunskih sredstvih okrajev, o delu stalne konference slovenskih obalnih občin Izola, Koper in Piran, o statutih zdravstvenih zavodov in o načrtih za razvoj turizma v mariborskem okraju, na zadnjih dveh straneh lista pa zanimive iz življenja naših komun. Zavod za IzobraŽevanje kadrov In proučevanje organizacije dela v Kranju Je pripravil v sodelovanju z gorenjskim aktivom urednikov glasil delovnih kolektivov in v sodelovanju z zunanjimi sodelavci specializiran seminar »O Informiranju v delovnih kolektivih in o uporabnosti sredstev obveščanja«. Prvi seminar Je bil od 4. dp 9. februarja, drugi pa je od 25. do 31. marca. — Na sliki: udeleženci Mada I jevanjo sirani Mednarodni pedagoški seminar na Bledu Bled — Zavod za napredek Šolstva LRS je v sodelovanju z republiškim svetom za šolstvo priredil na Bledu v dneh od 27. do 29. marca mednarodni pedagoški seminar. V teh treh dneh so se zvrstila predavanja znanih italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov o različnih temah s področja šolstva: o reformnih prizadevanjih pri nas in v Italiji, In to za osnovne šole, gimnazije in liceje, o estetski vzgoji in o eksperimentalnem delu v šolstvu. Organizacija seminarja je pravzaprav rezultat prizadevanj in dobrih stikov, ki sta jih imeli v preteklosti obe ustanovi s pedagoškim inštitutom v Padovi in z nacionalnim didaktičnim centrom na liceju v tem kraju. Obe ustanovi v Padovi vodi prof. dr. Giuseppe Flores d'Arcais. Po končanem seminarju bosta dve predavateljici predavali v Ljubljani o vlogi televizije v šoli in o vrednotah mladinske književnosti. — J. B. Vreme VREMENSKA SLIKA Področje nizkega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad vso vzhodno Evropo dovaja nad Balkan tople zračne gmote, ki povzročajo nestalno vreme. Nov© atlantske frontalne motnje so že zajele Francijo in bodo v prihodnjih dneh vplivale na vreme tudi pri nas. Nad severno in srednjo Evropo, pa se je zgradilo področje visokega zračnega pritiska. NAPOVED VREMENA ZA SOBOTO IN NEDELJO Danes bo oblačno vreme, predvsem v zahodni Sloveniji pa so od časa do časa možne manjše padavine. Ponoči je od zahoda možno izboljšanje. Najnižje nočne temperature se bodo v notranjosti gibale med 2 in 6, v Primorju 8, najvišje dnevne pa do 8, v Primorju 10 stopinj Celzija. V nedeljo bo spremenljivo oblačno vreme, na Gorenjskem pa so od časa do časa možne še krajevne plohe. SNEŽNE RAZMERE V PETEK OB 7. URI Triglav - Kredarica —8, 8 cm novega snega na 272 cm podlage; Krvavec — 3, 10 cm novega snega na 190 cm podlage; Rateče-Planica — 1. 2 cm novega snega na 40 cm podlage; Vršič — 3, 20 cm novega snega na 210 cm podlage; Kranjska gora 0 stopinj, 30 cm; Tamar — 2, 150 em; dom Planica — 2, 82 cm žičnica Vitranc: spodaj 40 cm, v srednjem delu 80 cm in na vrhu 15 cm novega snega na 150cm podlage; Bohinj 0, 40 cm; Komna — 1. 240 cm: Jezersko 1.15 cm, Ob zaključku tritedenskega tečaja za turistične delavce na Bledu Uspešna prizadevanja BLED — V tem tednu so na Bledu zaključili enomesečni tečaj za turistične delavce. Rezultat je dokaj dober — že zaradi obiska (povprečno 90 slušateljev), a tudi zaradi zanimanja, ki je vladalo med oblskovavcl za obravnavane teme. Dokončno sodbo pa bodo tečajniki Izrekli v posebni anketi, ki jo Je Izvedla blejska enota Delavske univerze s Turističnim društvom Bled. V tem tednu so tečajniki poslušali predavanje umetnostnega zgodovinarja Cene-ta Avguština o kulturnih in umetnostnih spomenikih Gorenjske, ogledali so si nekatere turistične točke Bleda in izvedli na blejskem gradu »turistično orientacijo.« Uspešen Je bil tudi zaključni pogovor. V zadnjih treh letih so v blejskem okolišu do neke mere vendarle skrbeli za vzgojo turističnih in gostinskih delavcev. To IzobraŽevanje seveda še ni bilo pripravljeno na osnovi nekega širšega in ustaljenega programa, vendar pa so prirejali občasne seminarje za turistične vodnike in predavanja za preblvavstvo, nekaj ur pa so turistični vzgoji posvetile v okviru svojega programa tudi šole. Ta občasna prizadevanja so le rodila določene ■llsJCfltt podjetje, ki bi nastalo z združitvijo elektrarne »Sava« — Kranj in elektrarne Medvode. V leski tovarni verig je bila januarska proizvodnja pod planom, medtem ko je bila v februarju že na višini planskih predvidevanj. V loških tovarnah hladilnikov pa imajo težkoče s kooperanti, zaradi česar podjetje v januarju in februarju ni izvršilo predvidenih obvez po dinamiki. Proizvodnja se bo po dosedanjih predvidevanjih prilagodila planu šele maja in zato zamujenega pač ne bo mogoče nadoknaditi. Podjetje delno spreminja tudi svoj proizvodni program in prehaja iz manjših hladilnih kapacitet na večje. Se nerazčiščena situacija glede specializacije delno onemogoča zaposlovanje novih delavcev. Perspektivno pa se podjetje na-manj. To so bih prvi poskusi, ki merava razen proizvodnje za po-Hh je opravila Delavska univerza trebe gospodinjstva in gostinstva Bed s Turističnim društvom na tudi na transportno hla- Bledu* I dilništvo (oprema vagonov, avto- Ker sta prva dva tečaja na mobilov Itd.). Bledu zajela razmeroma malo Po Je bilo kasneje okoli 90, torej maT!no p^o^ M letos ovira. d I trt obsežnejša posvetovanja, 1* sicer v Bohinju, na Bledu in * Radovljici. Razprave o liku noviB odbornikov so bile marsikje sel° živahne. Za nekatere volilne ene* te je trenutno samo po en kandJ* dat, vposarneznih krajih pa »o ** sedaj predlagali kar po tri m ce* lo štiri kandidate. V spl»*ne£j ugotavljajo, da bo v novi občins*1 skupščini več žena in mladine. V Skofji Loki so po vseh volil' nih enotah ustanovili tako imenovane politične štabe, ki so P1** vzeli organizacijo o poteku volM* in vse priprave kakor tudi izvedb' politične akcije. Pri razpravah kandidatih so bili povsod zelo kri" tlčni. V flavnem so že sedaj jj*" brali po dva kandidata za vsak0 volilno enoto. V Kranju je bilo včeraj poS^T tovanje s predfstavnikl vseh P0*1* tičnih in družben'h organizacij ^ obiiine. Pomenili so se o nekaterih prijemih m oblikah organizacij' elektrarn pa bi bilo sposobno re- | skega, kadrovskega in politične!« značaja v pripravah na volitv* Posveti političnih aktivov po & lovnih organizacijah in po ter#^ o kandidatih so v glavnem kon*» ne. Po podjetjih hitijo z jzdelav volilnih imenikov. K. M. 1 Podpora pronjfe-van'11 iv z vojn ih možnosti podjetij benega plana. Realizacija teh predlogov bo možna sicer šele ob postavljanju in sprejemanju proizvodnih nalog za prihodnje leto, vendar kljub temu ne bo odveč, če smo na to opozorili, že sedaj. Za nekoliko konkretneJSi doVaz stanja oziroma proizvodnje v letošnjem letu so poslužimo podatkov nekaterih gorenjskih podjetij. Obe gorenjski elektrarni — to je elektrarna Moste in elektrarna »Sava« Kranj — menita, da je realizacija plana odvisna od vremenskih prilik oziroma vodostaja. Prav s tem v zvezi v elektrarni Moste že pripravljajo ukrepe za povečanje akumulacijskega bazena. Projekt spodnjesavsklh sadove. Tritedenskega tečaja za turistične delavce 1961. leta na Bledu se je udeležilo 35 vodnikov, naslednje leto pa nekaj Poslovni čas trgovin bo treba nrilagoditi Besnica — 2e namen trgovanja sam narekuje, da se mora poslovna doba trgovin ravnati po krajevnih potrebah kupcev, posebno pa še tam, kjer se ene trgovine poslužuje več vasi, kot je to primer v Besnici. Prebivavci vasi Njivice, Podbllca in Nemllje upravičeno negodujejo, ker trgovina v Besnici nI odnrta ves dan. Posebno so prikrajšani delavci, ki se vozijo v kranjske tovarne. Kaj jim koristi trgovina, ki je v vseeno napredek v primerjavi z lanskim letom. Dobršen del pri turističnem izpopolnjevanju pre-blvavstva pa so opravili s predavanji — namenjenimi širšemu krogu ljudi. Tako so se vrstila razna zanimiva potopisna predavanja o Gorenjski, o Jadranu pa tudi o I V tekstilni Industriji pa Je pro-Svici, Skandinaviji, o Sovjetski j blem slabo oskrbovanje z bomba- le vremenske razmere, finalno pa težave pri 6UŠenju lesa zaradi pomanjkanje pare. Nizek vodostaj pa je razen drugega povzročil izpad proizvodnje tudi v Lepenki Tržič. zvezi Itd. — J. B. NESREČE AVTOMOBIL V OBCESTNI JAREK V torek ob 16.30 se Je na cesti IV. reda med vasema Staahimj in Duplje prevrnil osebni avtomobil KR14-28 (voznik Alojz Kune). žem. Stanje v gradbeništvu Je že tudi bolj ali manj splošno znano, saj so dela v januarju zaradi hude zime stala. Angažiranost gradbenih podjetij se gib!jo po sklenjenih pogodbah od 40 do 80 odstotkov. Struktura pogojenih gradenj pa Je različna, vendar prevladuje stanovanjska gradnja In ©stali objekti družbenega standarda. Problematika podjetij Je torej sedaj tako odlašajo. Bistv«" ^ zelo raznovrstna. Zato bo mogoče j vost novega programa je v 3 V razpravo volivcefl če, preurediti gostišče Pod K«P^ v Mojstrani, pripraviti načrt & gradnjo gostinskih kapacitet v tečah, dokončati lokacijo za g1"*? njo restavracije na Javonvku '** V skladu s predvidenim raZ jem proizvodnje in produktivfl sti dela se v letu 1363 Pfedvtf*^ povečanje realnih osebnih don kov za približno 6 odstotkov. ^ radi nekaterih objektivnih Pa vZ. subjektivnih razlogov bo P1'8 no število zaposlenih preseženo, bo Indeks udeležbe osebne P0*^], nje zanesljivo poraste! in ^°ee^0 če ne bo celo presegel lanski *^ 4 Boljši pogoji za praktični pouk imeli tu štu< denAJ' kaj o razgovori, da bi praktični pouk tudi ljubljanske tekstilne fakultet«'- ^ Razen tega bodo skušali * ^ tos dodati starim ^&vn{?^fiO* pletiWko delavnico in oe3a^^' v kateri bi se izobraževali narji za potrebe teksUltne f^^fi ter po možnosti i«PoPohn4^0irefli' strojni park. Dosedanja c^^e* delavnic dijakom nud'i l« \Z0)& tega, kar bodo srečevalli n* delovnih mestih, j^^J* Tekstilna podjetja vedno ^ neje sodelujejo s centrom. ^ no aktivna je bila njihova Jj^tf pri Izdelavi programa za P ^y šolo in oblikovanju prof^^jfctf klicev, ki Jih ta šola vZgajjL0icO*r' Je bila šola med prvimi finimi šolami pripravljena n* tr fakacljo in Je prav V*°?*',rSi&P publiški organi z veri"c^ft „ pij da tak način izobraževani« ^ + nofift pričakovanih vtspeDfrf Načrti miadih planincev aH* T" Mladinski odsek Planin ■«8a društva Bled ima. včlanjena!, "^P^niriev in 110 mladin-J^*Ted kratkim so imeli svoj *I**ui-1*?orJ Iverem so pre-JJ2«t čudovite barvne slike in J^alt predavanje turističnega «jwca Darka Hribarja o lepotah ^donrovine, nato pa so si po-»UviH načrt za leto 1963. Ker je ižJ?° posvečeno 70-letnici Pla-22«*| zveze Slovenije, bodo so-JJ**™ Pri proslavah tudi mladi P«nmci. V ta namen so se odlo-«' z? razP« Planinske poti, ki bo ko iS*1 krajc znane iz N0B- Ta" vnic morali Pionirji v zvezek P«ati datum in žig postojanke, 1 jo bodo obiskali, pa tudi opi-Oh- T018 ODažanJa s poti do nje. oiskati bodo morali: Stražo, sir- cl grad' otok' Partizanski va-Sai mnikc in Kupljenik, slap avica, grobišče na Pokljuki, kočo «-i?painci» ^tnjnje in Drago, Prenovo hišo v Vrbi in planinski J na Jesenicah. Mladinci bodo 2? *eb Postojank obiskali še Kr^Jnj^čico' Valvasorjevo kočo, ^e-darico, Planiko, vrh Triglava, ir'glavska jezera in Komno. vlrlJ $ PIa°inci z Bleda se bodo »Go • V JPI in tekmovanje PZS boe/0 m ra,adina<<- Organizirali kiju? - *mučarske tekme na Po-nA.;a.in v Lipanci v prvomajskih (med*'- priredili več izletov in v °ftanrni tudi v Kumrovep) leto Počltnicah bodo — kot vsako — taborili dva tedna. lanskem letu so dobili izdat- J>M°m°Č °d občinske8a odbora c^jv ' 0c* krajevnega odbora nin w na've^ Pa od svojega pla-niem dru*tva- Tudiv prihod-d»va ne Rodo opustili Pre- I m tečajev o prvi pomoči, Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja 300 šolarjev ob herojevem grobu Tonskih zi "a fin cveticah in gorski stra- ni 'majo za to že zagotovljc-an^na sredstva. — M. S. SREDNJA DOBRAVA - V sredo je minilo 21 let, odkar je na Rovtu nad Zabnico junaško padel eden izmed glavnih organizatorjev ljudske vstaje na Gorenjskem - narodni heroj Stane Žagar. -Skupno z ostalimi dobra vški mi borci in talci ter s svojim padlim sinom je pokopan na pokopališču na Srednji Dobravi pri Kropi — kjer je pred vojne 18 let uči tel Je- val in vzgajal ljudi v naprednem duhu. Ob 21. obletnici njegove smrti je bila na Srednji Dobravi žalna komemoracija, ki se je je udeležilo več kot 300 učencev kranjske osnovne šole, ki nosi herojevo ime, učencev okoliških šol, dijaki kranjske gimnazije, vojaki garni-zlje »Staneta Žagarja« in predstavniki družbe no-politični h orga- 1S?J Predvideva novega letošnji družbeni plan radovljiške komune Naložbe v letošnjem letu RADOVLJICA — Skupnih investicijskih naložb — predvidenih v letošnjem letu za gospodarske in negospodarske gradnje *? bo v radovljiški občini za 2 milijardi in 916 milijonov, kar •'c za 35 odstotkov več kot lani. Dobri dve tretjini sta name-bitmi za industrijo, kmetijstvo, gostinstvo in turizem, ostalo retjino pa bodo porabili za stanovanjsko gradnjo, vodovode, *°*dne ceste, za komunalno ureditev zazidalnih površin, za'šol-8 vo In nadaljnjo asanacijo Blejskega Jezera. inVf,.s!n!!Usfrlii bo letos največja Kk.l, "j^j* rekonstrukcija žagar-in naftai°V v Boh*nJ&k' Bistrici /a'lri,2 ri pri Bledu. Kmetijska clr>con i>Je,°vica<< v Radovljici bo nT*? melioracijo v Poljčah ' gradala bo silose in m Bledu, hleve povečala obdeloval- na kravp TSiTlp in nakupila nove Ja »leSr04** T«*8«v*ko podjet- Protja- i " '"cmerava zgraditi h R, ° v Radovljici, Speceri-R|Pfj Pd v Zapužah, Koloniale lokaj a<%>'irati in odpreti nov fciajetj ^°binj*ki Beli. Trgovsko ProHa- i Sav,('a bo odprlo novo hmju v V S,aTi FužiTli v B°" rn^nip^,. KOs1inslv" ko za letos na-in J "a večja sredstva /.a blejsko "mjfcko območje. Začeli bo- do graditi nov trakt hotela .Tetovira, preuredili prvo nadstropje hotela Park za tujske sobe, dokončno usposobili festivalno dvorano in uredili camp Zako ter grajsko kopališče. V Bistrici pa bo nu vrstii gradnja hotela na Voglu, izgradnja bltfejev pri žičnici in ureditev ca m |>a Ukane. Investicij za družbeni standard in komunalno dejavnost je letos tudi več kot lani. Najbogatejša bo .stanovanjska gradnja (264 stanovanj na celotnem območju). V režiji stanovanjskega sklada bodo letOS dogradili 14 stanovanj v dveh blokih, pričeli pa bodo še 7. gradnjo dveh 16-stanova n k In h stolpičev. V blejskem koncu nadaljujejo gradnjo dveh V jeseni začetih, na novo pa /.«-čenjajo z gradnjo 7-stanovanjske zgradbe, 8-etanov'anjsko pa bodo zgradili v Bohinjski Bistrici. Skupna sredstva za stanovanjsko gradnjo cenijo v radovljiški občini na 577 milijonov. Vodovode bodo letos gradili na Bohinjski Beli. v Podna rt u in na Posavcu, nadaljevali bodo z deli v Bohinjski Bistrici, na Bledu iz Mlinega do vasi Selo. razen izboljšave pa bodo izvršene v Gorjah, na Bledu, na Lancovem. v Radovljici, Lescah in v Polju, Precejšnje vsote so namenjene za izboljšavo električne skrbovanje partizan-irrohufOWš*' saj vonckoa za !>a ki VSC 1>rt>mah> skrbijo. fKiii t(> vPraSan.ie ugodno Oblo Za dAlWft wbd«bje. Je **>ro/ Rad°V,jica sklenil pri-nim VSem trem Jkomunal-škem DOd!rljem "a radovlji-»bm1, •hl0iskf>m in bohinjskem ste« na' od skuP"ih sr(,<|-n& ' n*t"<>njenih /a komunal- sredcf namensko zagotovijo *an*£Vu* z«\^kr^vanje parti-n«k.ih grobišč in spomenikov. se tiRL»D ~ V P°nodcl.iek so del« >du 7jbrali Prosvetni P««vV? <,olotl1<>Ra območja na r,: eto van je- ° molodah vorle-fiVetr0dlU'1JkS'kih Kaslankov. Po-SVoLJe sklical zavod za pro-^ ^rno-pedagoško službo Jese-«. o načinu dela z roditelji selij narekujejo namreč usmeritev gradenj v take gradbene okoliše, ki se že razvijajo ali pa imajo perspektive razvoja v prihodnje. Za ta namen so že izdelali določene zahteve za opredelitev mest in naselij, kjer so potrebni ali umestni gradbeni okoliši. Po predlogu so določeni naslednji gradbeni okoliši: mesto Radovljica, naselje Lesce, mesto Bled, naselje Bohinjska Bistrica. Ribičev laz. Ukane, Stara Fužina, Begunje-Zgoša, Posavec — Oto-čc. Kropa, Zgornje Ciorjc in Srednja vas. Za gradnjo vikend' naselij pa bodo zaradi specifičnih pobojev odprti naslednji gradbeni okoliši: del Lesc, planina Tale*, vogel v Bohinju, planina Uskovnica in Zagoreljek — Pokljuka. ^ RADOVLJICA - Pred dnevi je bil v Radovljici razširjeni plenum občinskega odbora SZDL o vprašanjih kmet|jstva. Razen članov plenuma so se ga udeležili še predstavniki zadrug ter kmetijskih posestev in pa strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problematiko kmetijstva. Osnovni namen posvetovanja je bila razprava o sodelovanju med kmetijskimi Ijud ^^>OVLJllcA. - Občinski posestvi in zadrugami. Na ple-^*i.0*K* Radovljica je na numu so sprejeli sklep, da Je potrebno pripraviti perspektivni program razvoja v kmetijstvu in sodelovanj* med ksne-ttJsMmi združenj«. Doi.-* «0voril Psiholog Andrej je3 Podobno posvetovanje Pr*i??agOŠki zavod Priprav,! ne hV1 teden tudi 7* Pravem oelavco radovljiškega oko-cai'*V kratkoTn oa ga bo skli-še v Bohinju. S£* ^ ePreJol sklep o uiki-b-nVu °?ronia razširitvi grad- be^oSJf^- Sedan^ P°tre-POctUkovenju strnjenih na- Kranj — V sredo-so so številni člani kranjskega elektrotehničnega društva zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru, na katerem so pregledali delo v preteklem letu. Ugotovili so, da v društvu samem obstajajo problemi, ki ovirajo nemoteno delo. Ena takih preprek je zavest članstva, saj so ugotovili, da je v društvu »-'e vse preveč takih članov, ki plačujejo samo članarino. Tudi prostori društva predstavljajo že nekakšen, lahko rečemo, stalen problem. Kako naj deluje elektro- Skrb za cesto Voklo—Voglje naj prevzame občina Voklo — Na redni seji sveta krajevne skupnosti, ki sta ji prisostvovala tudi zastopnika krajevne organizacije SZDL in šolskega odbora, so razpravljali o potrebah kraja in okoliša. Precej težav je z urejevanjem cest. Tako je cesta Voklo - Voglje, po kateri vozijo avtobusi, nujno potrebna temeljnega popravila. Cesto so sicer prebivavci pred tremi leti razširili in usposobili za težji promet, vendar pa je v teh treh letih zaradi preobremenjenosti postala zelo slaba in razkopana. Skupnost si prizadeva, da bi to cesto uvrstili med občinske ceste. Glede urejevanja ostalih lokalnih komunikacij je svet sprejel nekaj ustreznih sklepov. Tudi javno razsvetljavo v Hrastju in Prebačevem bo treba nujno urediti, zakaj obe vasi sta ponoči v popolni temi. Glede ureditve prodaje mesa v vasi je bil svet mnenja, da bi se skom pol mil i jonska investicija v privatni lokal, ki naj bi ga preuredili v mesnico, nikakor ne izplačala, zlasti ker je mnogo va-ščanov zaposlenih v Kranju ali drugih večjih 'krajih (iz vsake hi-še vsaj eden), kjer imajo priložnost, da st nabavijo meso. — C. katerem je 180 članov, tehniško društvo,, v včlanjenih več kot brez lastnih prostorov? Do sedaj so gostovali ir klubu gospodarstvenikov z zavestjo, da bodo nove prostore dobili ob reorganizaciji okraja. Zadovoljiti so se morali le s tolažbo, da bodo dobili skupne KRANJSKI GLAS prostore z vsemi strokovnimi organizacijami v Kranju. Ob takih pogojih delo v društvu res ne more potekati tako, kot si član: upravnega odbora želijo. Ena osnovnih nalog društva je, da skrbi za izobraževanje novih In nadaljnje izpopolnjevanje že izšolanih kadrov. Zato so sklenili, da bodo v letošnjem letu organizirali več ekskurzij v kraje s hidroelektrarnami, razen tega pa se bodo skušali bolj (povezati z delavsko univerzo, — T. P. J Velika akcija tržne inšpekcije ISlepe miši na garancijskih listih Ubogi nevedni potrošnik — Trinajst Zahtev in trinajst kršitev — Odkrili so podjetje, ki popolnoma upošteva ustrezno odredbo — Kdo naj jamči za očala — Angleško navodilo slovenske tovarne za slovenskega potrošnika — Med malomarnostjo in spoštovanjem kupca Pred letom dni je Izšla zvezna odredba u posebnih pogojih, pod katerimi se smejo prodajati posamezni industrijski izdelki In se spoprijela z velikim neredom na našem tržišču. Prejšnji predpisi so namreč premalo učinkovito posegli do virov, od koder prihajajo predmeti za široko potrošnjo, posledica tega pa Je bila, da so nekateri artikli'imeli garancijo, drugi ne, pri prvih so bila tehnična navodila, kjer bi bila najbolj potrebna, jih navadno nI bilo, skratka: pravice kupcev in dolžnosti proirvajav-cev, uvoznikov in dobaviteljev niso bile točno opredeljene, zaradi česar je bil seveda na škodi vedno le potrošnik. Cenijo, da so samo slovenski potrošniki utrpeli več milijonov škode, ker niso mogli uveljaviti svojih pravic, ko se jim je kateri izmed kupljenih predmetov zaradi tovarniške napake pokvaril. # Nova odredba je zajela panoge 116, 117 in 119 in tako velja za fotomaterial, fotoaparate, optične instrumente, vozila, šivalno in pletilne stroje, razne avtomate, glasbila, medicinske naprave, etektrotermiehe naprave, hladilnike, elektroakustične aparate, signalne naprave in podobno. Izdana je bila aprila, veljati pa je začela avgusta, tako da bi tovarne in trgovska mreža lahko spravile v sklad z novo odredbo tudi stare garancijske liste. Vendar se to ni zgodilo. Novi predpisi o garancijah so prišli do polne veljave šele v zadnjem času, ko je ir/.na inšpekcija z raznimi možnimi ukrepi začela postopati proti njenim kršivcem. # Tako kol tržne inšpekcije drugod po Gorenjskem, pa tudi po ostalih predelih države, je tudi inšpekcija pri ObLO Kranj j posvetila dobršen del dejavnosti v prvih, treh mesecih letošnjega1 leta prav garancijskim [istom. Inšpektorji su preverili njihovo1 pravilnost pri skoraj 900 predmetih, ki so jih našli v kranjskilij prodajalnah »Moda«, (trgovsko podjetje »Kokra«), »Galanterija«] (»Elita«), »Optika«. »Drogerija« (»Optika«), »Detajl«, »Ideal«! (»Merkur«), »Elektrotehna«, »Radiocenter , v poslovalnici ElekJ trotehnićnega podjetja v Jahačevem prelazu in v servisih za elektroakustične, eiektrotermične naprave ter šivalne in pisalne stroje in registrske blagajne. # Pri nekaj manj kot 900 pregledanih predmetih so odkrili 690 pomanjkljivih garancijskih listov, na katerih je bilo skupaj kar 1910 nepravilnosti. 29 predmetov, ki jih zajema odredba,; sploh ni imelo garancije, 52 pa jih je bilo brez tehničnih navodil.' K slednjim sodijo tudi tisti predmeti, ki so imeli navodilo v tu-1 jih jezikih, ker uvoznik ni poskrbel za prevod v katerega izmed jugoslovanskih jezikov. Našli so celo dva radijska aparata, ki ju je izdelala slovenska tovarna, pa sta imela tehnično navodilo v angleščini. Brez navedenega garancijskega roka je bilo 72 listov, v 214 primerih se izdelovavec ni otrvCBaJ, da bo utrpel stroške Prevoza na popravilo v garancijskem roku, v 227 pa se ie skušal izogniti predpisu, da bo zamenjal kupljeni predmet, -Če ca ne bo mogoče popraviti ali če popravilo ne bo mogoče v 60 dneh. Skoraj na polovici pregledanih garancijskih listov ni bilo zelo važnega napotila, kam je treba prijaviti morebitno okvaro. Odredba vsebuje 13 določil, toliko je pa tudi vrst napak. Pregledani predmeti so izvirali od 44 proizvajalcev* uvoznikov in dobaviteljev in med njimi je le manjše elektroobrtno podjetje Novo mesto pri vseh svojih izdelkih v celoti upoštevsTo vsa določila. # Posebno pogosti so razni dodatki, a katerimi se odgovorni skušajo otresli povrčila škode pri raznih bakelitnih delih, steklu, spiralah pri urah in podobno. % Splošna ugotovitev je, da maloprodajna mreža ne pozna omenjene odredbe in ne pregleduje, če so garancijski listi dobavljenega blaga v redu. Dogaja pa se ludi tO, da irgovsko podjetje, ki se na to razume, reklamira nepravilno opremljene predmete, podjetje, ki jih je doba\ ilo pa, namesto da bi dopolnilo garancijski list, zahteva blago nazaj in ga pošlje na tisto območje, kjer tržna inšpekcija Se ni tako stroga. # Posebno boleča točka je »nekulturnost« nekaterih garancijskih listov. Medtem ko se nekateri proizvajavci potrudijo in dajo garancijskim listom in pripadajočim navodilom dostojno obliko, druga opravijo s svojimi kupci kar s slabimi ciklostira* nimi razmnožki. Tako je na primer neka ruska tovarna svojim fotografskim aparatom dodala lično knjižico, ki je na 15 straneh zajela podrobna navodila. Uvoznik je na kolikor je mogoče, slabem papirju dodal le ciklosliran prevod imen delov aparata. # Med nepravilnosti hujše vrste sodi tale primer: izdelovavec omarice s televizijskim in radijskim sprejemnikom (cena preko 200 tisoč dinarjev) je dodal garanciji sporočilo, da mora kupec ob okvari v garancijskem roku takoj vrniti aparaturo to» varni, in to na svoje stroške, če pa se okvara ne bo dala popraviti, mu omarice ne bo zamenjal. Dodal je še mesto za podpis, s katerim na\j kupec potrdi, da se s tem strinja. 9 Take stvari se lahko dogajajo predvsem zato, ker potrošniki ne poznajo svojih pravic, razen tega pa še vse preveč prevladuje mnenje, da mora biti človek srečen, Če lahko kaj kupi. Neka kranjska trgovina zaradi nezadostne garancije ni smela prodajati fotografskih aparatov, dokler stvari ne uredi. Pa se je našel kupec, ki je aparat na vsak način hotel imeti in je celo podpisal izjavo, da je zadovoljen z aparatom in v nobenem primeru ne bo uveljavljal svojih pravic. 0 V prizadetih panogah so tudi korekturna očala, okoH katerih pa je precej nejasnosti. Nihče namreč noče zanje garantirati, razen tega niti ni dovolj jasno, za kaj naj bi garancija veljala. Pred kratkim se je zgodilo, da je nekemu kupcu nekaj minut potem, ko je kupil očala, počilo steklo, ker je bilo premočno pritrjeno. Očala so zamenjali, vendar je vprašanje, kako bi bilo, če bi se to zgodilo kakšen dan pozneje. 9 Razen predmetov, ki jih zajemajo omenjene panoge imajo garancijske liste tudi nekateri drugi predmeti, določila v njih so prepuščena le uvidevnosti prolzvajavcev. Gotovo pa Je, da se bodo predpisi o zaščiti potrošnika še dopolnjevali, zajemali vedno širši krog potrošniških predmetov In povečevali odgovornost proizvajavcev. — M. SOSIC Cestno podjetje Kranj gradi za svojimi garažami ob Jezerski cesti objekt za spravilo strojev ln avto* mobllov. Mnogi Izmed njih so zaradi pomanjkanja ustreanlh prostorov prezimili kar pod vedrine nebom POROTA. 30 MARCA' W« JESENICE — V zgornjih prostorih Kazine na Bledu Je bila v torek zvečer slovesnost v počastitev 70-letnice Joža Čopa, poznanega planinca ln alpinista. Za svoje delo v planinstvu ln alpinizmu ga je tovariš Tito odlikoval z redom dela z rdečo zastavo. Odlikovanje mu je izročil zvezni poslanec Boris Ziherl. Slovesnosti so se udeležili predstavniki Planinske zveze Slovenije, Planinskega društva Jesenice ln drugih gorenjskih planinskih društev, sekretar republiškega Izvršnega sveta dr. Miha Potočnik, predsednik PZS Fedor Košir, zastopniki GRS Hrvatske in drugi. Skrb za otroško varstvo - naloga stanovanjske skupnosti Razprava in sklepi sveta za socialno varstvo in varstvo družine: določiti je treba vlogo stanovanjske skupnosti pri reševanju problemov in pri razvijanju oblik otroškega varstva Svet za socialno varstvo In varstvo družine pri občinskem ljudskem odboru SkofJa Loka je na zadnji seji razpravljal tudi o vprašanju nadaljnjega uvajanja oblik dela v obstoječih vzgoj-no-varstvcnih ustanovah — dijaški dom, otroški vrtec Skofja Loka in DID Trata. Razprava je,potekala na osnovi, ki jih je pripravila posebna komisija sveta. Le-ta je imela nalogo proučiti obstoječe stanje. — Ugotovila jo precej nerešenih vprašanj, zlasti glede sodobnih oblik pedagoškega, vzgojnega In varstvenega dela v ustanovah, kakor tudi, medsebojnih odnosov, dela s starši, šolami in podobno. Eno najpomembnejših vprašanj je vsekakor delitev OD, ker sam sistem stimuliranja niti najmanj ne zadovoljuje prizadevanja na osnovi Iz obeh dolin # OB DNEVU MDB — V počastitev dneva mladinskih delovnih brigad — 1. aprila — Je občinski komite ZMS Skofja Loka priredil v četrtek in petek na gimnaziji razstavo slik In fotografij, ki prikazujejo brigadirsko življenje Le-to so danes prenesli v avlo škofjeloškega kina »Šora«. Drevi ob 19. uri pa bo v šolski telovadnici akademija s kulturnim programom. # PLENUM ObO SZDL -Za torek, 2. IV., je napovedana seja občinskega odbora SZDL Skofja Loka. Med drugim bodo člani plenuma in nadzornega odbora ObO SZDL razpravljali o gospodarjenju v prvih dveh mesecih in o pripravah za splošne volitve. Izvolili bodo tudi delegate za okrajno konferenco SZDL. mm 'ESTNIK Hi že veste, da ... ... je tržiški zavod za zaposlovanje delavcev v mesecu poklicnega usmerjanja mladine zasnoval široko akcijo, ki bo zaključena jutri dopoldne v Cankarjevem domu (9.30) z javno prireditvijo »kaj veš o poklicih«. To tekmovanje med jčenci prireja osnovna šola Križe. Tudi ostali dve tržiški šoli sta imeli ob tej priložnosti posebni nalogi — osnovna Sola heroja Bračiča je organizirala ekskurzije po različnih podjetjih, učenci šole heroja Grajzerja pa so priredili razstavo likovnih in literarnih del ter predmetov, ki so jih izdelali pri pouku likovne vzgoje. Razstavo bodo odprli danes ob 11. uri v dvorani doma Svobode. Naj povemo, da so jo učenci pri pravijaki zelo skrbno kar cela dva meseca. ... so bo danes na Kofcah nad Tržičem pričel dvodnevni pregledni tečaj članov gorske reševalne službe. Jutri pa bo tam smučarska sekcija predilnice priredila tekmovanje v veleslalomu. ... bosta danes zvečer v Tržiču kar dva letna občna zbora. Svoje delo v minulem letu bodo pregledali namreč člani občinske gasi veke zveze in av-to-moto društva. Medtem ko bo skupščina AMD v telovadnici Partizana, pa bo 8-letna skupščina občinske gasivske zveze ob 18. uri v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora. objektivnih pokazateljev, ki bi morali temeljiti na dobro izdelanem programu, ki ga pa ni. Svet je po podrobni analizi ugotovil, da problema celotnega otroškega vanstva v njegovih najrazličnejših oblikah dela ne morejo reševati samo te institucije, ampak da je to v prvi vrsti naloga stanovanjske skupnosti, ki mora problemu posvečati več skrbi in prav na tem področju spremeniti koncept. Vzgojno-varstvene ustanove so namreč samostojne pravne osebe in je stališče*stanovanjske skupnosti napačno, če vidi svoje prizadevanje le v vmešavanju v samoupravne pravice ustanov, pri tem pa zanemarja osnovno vlogo vodenja politike otroškega varstva. Zaradi takih in podobnih nerazumevanj je svet ugotovil nepravilne odnose med vodstvom ustanov in stanovanjsko skupnostjo. Prav to pa je nareko- valo, da so člani sveta sprejeli sklep, naj se pošlje ObO SZDL priporoMlo, ki izraža nujno željo, da se naj čimprej reši vprašanje vloge stanovanjske skupnosti pri neposrednem reševanju življenjskih vprašanj občanov; s posebnim poudarkom pa še pri razvijanju otroškega varstva preko ustanov, rejništva, dnevnih letovanj, otroških igrišč in podobno. Razen omenjenih problemov je svet razpravljal tudi o zaključkih komisije, ki se nanašajo na DID Trata. Tam namreč zelo neprimerni odnosi že celo ogrožajo obstoj ustanove tako v učnem, vzgojno- LOŠKI DELAVEC varstvenem in materialnem pogledu. Zato je bil izdelan predlog občinskemu ljudskemu odboru o priključitvi DID Trata k škofjeloškemu virteu, vendar pa Je škofjeloška stanovanjska skupnost odločno zavrnila ta sklep. Spričo naglega razvoja naselja na Trati bo morala tam biti samostojna otroška vzgojno-varstvena ustanova, dokler pa ne postane samostojna, naj bi po sklepu sveta opravljala upravniško posle upravnica škofjeloškega vrtca, in to s posebnimi pooblastili, da lahko takoj ukrepa ob vsaki nepravilnosti. - st. s. Potrebe presegajo zmogljivosti Z hitrejši razvoj stanovanjskih skupnosti moramo zagotoviti boljše materialne pogoje in sodobnejšo opremo servisnih delavnic Težave in pa problemi, s katerimi se danes srečujejo stanovanjske skupnosti, se po vsej verjetnosti ne razlikujejo mnogo med seboj. Težave s prostori — tako za vodstva kot servise, po-monjkljiva oprema servisnih delavnic, pomanjkanje potrebnih strojev in orodja,-pa tudi kvalificiranih kadrov — vse to so danes vprašanja, s katerimi se sve- JESENIŠKI KOVINAR ti stanovanjskih skupnosti največkrat ukvarjajo. Tajnik stanovanjske skupnosti »Plavž« na Jesenicah Radoslav Rostohar nam je o uspehih in težavah njihove skupnosti v letu 1962 povedal tole: £ Kljub vsem težavam nam je v preteklem letu le uspelo ustvariti 2,104.786 dinarjev čistega dohodka. Celotna realizacija je znašala 20,707.624 dinarjev ali 1.26 odstotka več od planirane. Materialni in osebni izdatki pa so se zmanjšali glede na planirane za 1,312.662 dinarjev oziroma 6,59 odstotka. Cisti dohodek smo na osnovi statuta skupnosti razdelili na razne sklade, kakor so to pač terjale najnujnejše potrebe. f\ Med najnujneše je treba šteti opremo servisnih delavnic s sodobnimi aparati in stroji ter solidnim orodjem. Drugi problem — prav tako problematičen — je pomanjkanje stanovanj za delavce in z njim v zvezi vprašanje zadostnega števila, predvsem kvalificiranih delavcev. 0 Servifl za komunalno dejavnost, vzdrževanje in popravilo stanovanjskih zgradb je dosegel kar vidne uspehe in zaupanje prebivalcev, saj je opravljal dela, ki so bila precej zanemarjena iti se jih nihče ni lotil. Popravila OB SAVI DOLINKI ^ Na Črnem vrhu nad Jesenicami bodo v nedeljo dopoldne medobratne tekme Železarne Jesenice v velslalomu. Tekme je razpisala komisija za šport pri izvršnem odboru sindikalne organizacije. Uvrstitev tekmovalcev na tem tekmovanju bo osnova za sestavo ekipe za predvidene medkolektiv-ne tekme. Organizacija tekem je v rokah smučarskega kluba Jesenice. V sredo Je bila na Novem svetu v ftkofjl Loki nevsakdanja slovesnost — položitev temeljnega kamna za novi otroški vrtec. Le-tega Je ob navzočnosti predstavnikov Investitorja (stanovanjski sklad) in iz-vajavca gradbenih del (LGP TEHNIK) ter predstavnikov družbenopolitičnega življenja in otrok vzidal predsednik ObLO skofja Loka MILAN OSOVNIKAR. Vrtec bo zgrajen v paviljonskem stilu (po po-godbi do 1. septembra) in bo imel lastno kuhinjo, njegova zmogljivost pa bo 120 otrok. Veljal bo 40 milijonov dinarjev; za del sredstev pa Je ObLO že vložil za posojilo prošnjo, ki naj bi šla iz republiškega sklada za gradnjo socialnovarstvenih ustanov. — St. S. Naš razgovor Pevski oktet so ustanovili Skofja Loka — V nedeljo, 31. marca, se bo na Cešnjici, v soboto. 6. aprila, pa v Skof ji Loki prvič predstavil poslušavcev študentski oktet DPD Svoboda iz Škofje Loke, pod vodstvom PAVLE ERJAVEC. Ob tej priliki smo ji zastavili nekaj vprašanj: • Kako je nastal študentski oktet DPD Svoboda? — Po končani opereti »Študentje smo« so sodelujoči škofjeloški študentje izrazili željo, da bi nadaljevali s petjem. Sestavili so vokalni oktet in pred dobrim tednom smo pričeli z vajami. 0 Kakšen je bil osnovni namen vašega dela? — 2e precej let občutimo precejšnjo vrzel, ker pri DPD Svoboda ni niti pevske sekcije niti pevskega zbora. Hoteli smo izpolniti to vrzel. DPD Svoboda je podprla pobudo študentov in tako poživila kulturno izživljanje tudi v tej smeri. # Kaj pa program? — V prvem letu intenzivnega študija smo pripravili program" za samostojen koncert. Naštudirali smo dela renesančnih skldateljev, črnske duhovne pesmi, dalmatinske ter slovenske narodne in umetne pesmi. Izbirali smo predvsem tiste pesmi, ki ustrezajo mnogogla-.;-nemu petju okteta.' Nekatere so precej težke, zato so morali biti pevci zelo vztrajni in požrtvovalni. 0 In načrti za nadaljnje delo? — V načrtu imamo več koncertov v okolici škofje Loke, sedanji program pa bomo sproti dopolnjevali. Pripravljamo tudi snemanje za RTV v LJubljani. — Janko Krek. makadamskih cest opravlja servis v redu, težave pa so s popravilom asfaltnih, ker nima dovolj potrebnega orodja. O Servis za čiščenje skupnih prostorov v stanovanjskih blokih nima, kot se zdi posebne bodočnosti, ker čistijo te prostore stranke same, čeprav je to dodatna obremenitev za gospodinje-q Finančni servis ima nalog" vključiti čimveč hišnih svetov V svojo dejavnost. Zaenkrat poslu* je Še z minimalnimi dohodki, V8* dar ima vse možnosti za razvoj. Z. A. < Obrtno podjetje »KAMNOSESTVO« KRANJ, Koroška 47 sprejme kvalificirane pečarje kvalificirane teracerje nekvalificirane delavce za priučltev v teracerstvu ln na strojih OBVESTILO Občinski ljudski odbor Kranj Je z odlokom prenesel pravic«' upravljanja voda, kakor tudi tehnično službo za urejanje in vzdf zevanje voda na Vodno skupnost Gorenjske. S tem je na Vodn° skupnost Gorenjske prenesena tudi pravica razpolaganja z rečnln1 gramozom. Zato obveščamo vse interesente za odvoz gramoza ,z rečnih strug Save, Kokre itd., da dovoljenja za izvoz gramoza, m'v ke in proda izdaja Vodna skupnost Gorenjske, ki ima sedež Cesta Staneta Žagarja 27. Opozarjamo, da je odvoz gramoza brez dovO" ljenja kazniv in bodo rečni čuvaji kršivce prijavili sodniku # prekrške. Odd. za grad. in kom. zadeve RAZGLAS Na podlagi 3. in 6. člena temeljnega zakona o varstvu pred živalskimi kožnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-29l/^J in odredbe o obveznem zaščitnem cepljenju psov proti stekli (Uradni vestnik okraja Kranj, št. 16/137/61) oddelek za gospodah stvo ObLO Kranj RAZGLASA j da bo naknadno cepljenje psov proti steklini za zamudnike/,!/ v^ krajev 2. 4. 1963 ob 15. uri na Sejmišču v Kranju in dne 3. 4. ly ob 10. uri pred /.družnim domom v Cerkljah. Zamudniki P*. aL za cepljenje 600 din; normalna tarifa pa je 450 din za cepljenje pasjo znamkico. K cepljenju je treba pripeljali vse pse stare nad 5 mesecev. Opozarjamo, da bodo kršivci določb odredbe o obvezncrri C * ljenju psov kaznovani po 72. členu citiranega zakona o varstvu ži^1 Projektivno podjetje v Kranju razpisuje delovna mesta za: arhitekta gradbenega tehnika za visoke gradnje administratorja Pogoji: ustrezna šolska izobrazba. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite upravi podjetja. Razpis bo zaključen ob zasedbi delovnih mest. REMONT ČEVLJARSKIH STROJEV — KRANJ sprejme v službo 1 mojstra VK strojni ključavničar z 10-letno prakso 1 kontrolorja strojni ključavničar s 4-letno prakso ? 2 strojna ključavničarja KV z večletno prakso Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in osebnimi podatki sprejema uprava podjetja. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE ELEKTROTEH LJUBLJANA obvešča vse cenjene potrošnike, da je prodajalna Elektrotehna Kranj Prešernova 9 odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure V prodajalni nudimo ve3 elektroinstalacijski material, elektromotorjei razne merilne instrumente, aparate za gospodinjstvo, radijske in televizijske sprejemnike, gramofonske plošče in drugo Za cenjeni obisk se priporočamo! Elektrotehna Ljubljana lOBOTA. M. MAtCA im 0 knjižničarstvu v kranjski občini q_ . ^r*ujskJ občini J« razen J**** knjižnice in -26 vaških J^Žn,c ge «el» vrsta knjižni« - v '*rnah. pri Javnih in gospodaren ustanovah, v šolah itd. Po-**• »ocen pregled dela in stanja v eh teh knjižnicah Je zaenkrat n«»ogočo. Knjlžnieno-maticni od-w Osrednji knjižnici Ima tudi^* ri2en SV°Jih rednJh naloi? nalogo v 8vojem delovnem u« W Jo bo moral opravi« še j. ""nJem letu. Za zdaj se ome-J« na bežen pregled o delu Y '*ZVOju Osrednje knjižnice in knjižnie v letu 1962. ^^ednja knjižnica se vse od oJi!Ta 2 lstimi - *e večkrat ^^^i težavami. Z njimi se je j* tudi v preteklem letu (de-j^3 Bred«tva, prostori, poman j-'e sodelavcev). Kljub tem in ^^VTTm Je °8wdaja «vojq zadovoljivo opravila Ob .1 VS^h ^ J» Je ustanovitvi nanizala v petlet-nein načrtu. h0^e? !znied najvidnejših uspe-»borov !ŽniCe je Mo vsekakor jev slovenskih knjižničar- ^ Kranju. Prvič v zgodovini b*4h u *arji 12 daljnih 111 12 Krajev našo domovine ter itevii^i5^,8 ZbraU V telBO lepem ^enia V Kranju" Prijateljska iz-te začrtana nadaljnja t<*o v,?""1 ude^ncem prav go- °Sredni-> l-.«i"r~' skern i- ^'^noca je v studij- ^^1^r^ennd,S1teTn, ln 1« v let r>"TT1atiČ71em tme-revij Z" 1965 skupno 83.552 knjig, ke je *asn&ov. Za vse oddel-4.120 J. V tettl letu kuPU«1!« ^ek d ^ revij- Studijski od- ^eanjh 3e raZSn tega prejel 807 kov, j" lzv°*ov revij m časni- °«rov,i' . kn31* P* so oddelki novih moči. jaki, študentje in drugi potrebujejo za študij. V takih primerih si knjižnica pomaga z medbiblio-tečnim izposojanjem — večinoma iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, tako da v večini primerov lahko zadosti željam oblskovavcev. Preobširno bi bilo, če bd opisali vse dejavnosti, ki so Jih opravili posamezni oddelki Osrednje knjižnice, obenem pa še vse ono, kar je zaviralo njihov uspešen razvoj. Omenimo naj le, da so vsi oddelki (zlasti še pionirski s centrom za estetsko vzgojo) bili v danih razmerah svojim nalogam kos. V vseh oddelkih Osrednje knjižnice je bilo v letu 1962 vpisanih 15.784 obuskovavcev, ki so doma in v či-taJnieah prebrali 184.420 knjižnih enot. En obiskovavec si je torej izposodil 12 knjižnih enot. V primerjavi s prejšnjimi leti vsekakor upoštevanja vreden napredek. V občini je 26 vaških knjižnic. S petnajstimi izmed teh Ima Osrednja knjižnica pogodbe za vodenje, izposojanje in preureditev knjižnice. Pogodbe bo sklenila tudi z ostalimi knjižnicami, s preurejanjem knjižnega sklada po sistemu svobodnega pristopa pa bo v knjižnicah, ki imajo za tako preureditev potrebne pogoje, pričela ze v letošnjem letu. Knjižni skladi vaških knjižnic se bistveno n!šo povečali. IzposoJ-nina je malenkostna, posebne dotacije za nabavo knjig ne prejemajo. Knjižni sklad jim popestru-je Osrednja knjižnica s knjižnimi kovčki. Na žalost se teh redno poslužuje le del vaških knjižnic. In še bežen pregled celotnega stanja in dejavnosti knjižničarstva v občini. Z oddelki Osrednje knjižnice Je v občini 3? knjižnic. Njihov celotni sklad šteje 101.62:? knjižnih enot. V letu 196"? je bilo v celoti izposojenih 193.988 knjižnih enot. Cc upoštevamo, da Je Imela občina v preteklem letu 48.433 prebivavcev, potem sta prišli na vsakega prebivavca 2 knjigi, Izposodil pa si Je 4 knjige. Tako Izposojanje je Osrednja knjižnica predvidevala Sel« v letošnjem letu, ko bo verjetno večina ovir, ki so doslej otežkočale njen razvoj, odstranjenih. — I. F* Koncert pianistke Manje Jemec V ponedeljek, 1. aprila, bo v dvorani glasbene šole v Kranju koncert pianistke Manje Jemec. Pianistka Manja Jemec je diplomirala na akademiji za glasbo v Ljubljani. Ze pred diplomo se je usmerila predvsem v koncertno dejavnost. Do sedaj je imela že tri samostojne koncerte, in sicer abiturlentskega in diplomskega celovečernega ter koncert z orkestrom Slovenske filharmonije. Na ponedeljkovem koncertu v Kranju bo izvajala mlada pianistka naslednji program: J. S. Bach: Fantazija in fuga v a-molu; J. Brahms: Variacije na Handlovo temo; J. MatičSč: Suita; B. Bartok: Mikrokosmos; S. Prokof jev: Sonata št. 3. Koncertni program bo komentiral Pavel Sivic, profesor akademije za glasbo v Ljubljani. — A. Pretekli teden Je Oder mladih v Prešernovem gledališču v Kranju uprizoril delo VValterJa Bauerja »Rdeče In modro v mavrici«. Režiser Laci Clgoj je delo naštudiral z mladimi igravci: Petrom Dolencem, Tonetom Gogalom, Cido Rangus, Stanetom Žagarjem, Tilko Fortuna, Marjanom Trobcem, Marjo Grčman, Polonco Mesec, Marijo Oblak ln Natašo Valjavec. Na sliki: Slen-Bo (Tone Gogala) In Jing-Tai (Glda Rangus) Oblike finansiranja ne ustrezajo JESENICE — Svet za prosveto ln kulturo pri občinskem ljudskem odboru na Jesenicah je pred dnevi obravnaval problematiko knjižničarstva v občini, predvsem zaključni račun ln poslovno poročilo za leto 1962 občinske oziroma matične knjižnice. Knjižnica se pravzaprav že ves čas obstoja bori z velikimi finančnimi težavami. To se je posebno pokazalo v preteklem letu, ko Je zaradi pomanjkanja denarja ukinila dva krožka oziroma likovni krožek in tečaj angleškega jezika za pionirje ter omejila nakup novih knjig, vendar je svet pri tem ugotovil, da del krivde odpade tudi na vodstvo knjižnice. To ni upoštevalo sklepa sveta, s katerim je določil, naj se finančna stran krožka rešuje tako, da 00 UklnuV'*"1 "»»nove, iti formirai Vl k^akega okraja raz-J« z Col°tni knjižni sklad so *al, ce J?1 deU le ^ornno povedane bile kup-run oek/it°. razdeljene vsem eti-"natični , (Vn in da knjižnično-Sami ra, °k oskrbuje s knji-•^NHS POtujoćc knjižnice še ln na pTl kn-i'ižnici v Stražisou J/ mKkov«rn. Vsaka izmed 887 nov h . knJ1*mc bl preJe]a bi j iv jttz* revij in časnikov, vUo. To dodelu' vsem enako stenje J° bore malo. To stalijo v ]1Z doaatno večjo dota-^ifialo 5nj*m letu ppeoeJ lz" S* fcudlSfttt-* je b11 na naJbolJ-^eapla^T: 1 oddelek, ki prejema "°vale in„„ " " —--- javne ustanove, ki so se u ^]oJc, rCViJe ln časnlke' JJen^ d«n SIown:ji. Vsa dode- ^hko rJ:"lma sodstva je tako ^katerih 11 ?* nab^vo knjig in ^ p, j., mozemskih revij. Seve-rat;nre ti^01 nabaviti vse lite-Inozemske), ki Jo di- Tc dni razstavlja v spodnjih prostorih Mestnega muzeja v Kranju svoje pejsaže slikar Gabrlel Hnmek otroci prispevajo mesečno po 100 dinarjev, kar znese polovico celotnih stroškov. Da bi svet za prosveto in kulturo lahko zavzel določnejše stališče glede finansiranja knjižničarstva v občini, je zaprosil nekatere knjižnice v Sloveniji za analizo njihovega poslovanja oz. upravljanja. Po dobljenih podatkih svet ugotavlja, da vodstvo kot samoupravni organi knjižnice na Jesenicah premalo iščejo stike z drugimi organizacijami — kot so sindikat, SZDL itd. m na tej osnovi razvijajo premalo dejavnosti, da bi tako opravičili večje potrebe po sredstvih. Prav tako knjižničarji premalo sodelujejo z bravci in jih strokovno ne usmerjajo. Premalo iniciative je opaziti tudi pri organizaciji in vodenju javnih čitalnic, kulturni vzgoji in razvedrilu državljanov, popularizaciji knjižničarskega gradiva z organizacijo razstav, kulturnih prireditev*, izdaje katalogov, publikacij in drugih propagandnih sredstev, prav tako pri skrbi za splošni napredek knjižničarske, službe. Za zboljšanje dosedanjega stanja knjižničarstva v občini in stimulativnej-šega nagrajevanja uslužbencev je svet sprejel predlog, naj se dosedanji proračunski sistem ukine in prenese na sklad za finansira-nje kulturno-prosvetne dejavnosti. Le-ta pa naj bi nakazoval denar na osnovi števila izposojenih knjig mesečno, in sicer v višini, ki bi bila določena na eno knjigo. Dosedanji družbeni prispevek na eno izposojeno knjigo znaša na Jesenicah okrog 250 dinarjev, v Ljubljani pa 200 dinarjev na izposojeno strokovno knjigo oziroma 70 dinarjev na leposlovno. Z. A. Shroslovansko grobišče v Srednjem Bitnin pri Kranju V peskolomu krajevne skupnosti v Srednjem Bltnju pri Kranju so slučajno odkrili staroslovansks grobove. Razen tega pa tudi jamo globine motor ln pol in prav tako širine, v kateri Je bilo oglje ln na dnu del manjšega neožganega živalskega okostja. Ta ni podobna silosom, preprostim shrambam, ki so bile vkopane v zemljo, kjer so shranjevali pridelke in ki so jih našli v panonski ravnici in bližje v Ljubljani. Tako domnevajo, da je ta jama služila v obredne nadmene. Grobovi so bili Vkopani ♦ prod pod omico v globini 0,90 m — usmerjeni proti vzhodu. Okostja so bila v iztegnjeni drži na hrbtu in brez bronastih pndatkov. Kot pridatek v grobu so bili samo keramični lončki okrašeni z valov-nico in izdelani prostoročno tea delno na enostavnem lončarskem vretenu (ta je sestavljen iz vodo* ravno ležeče okrogle ploščice in navpične osi). Vsebina lončkov nfi znana, ležali pa so ob nogah. Zet lezen nož, ki se je našel v enerav izmed grobov, pa je v vseh časih značilen pridatek v staroslovan-', 6kih grobovih. Keramični lončki' in način pokopa dokazujejo, da so grobovi staroslovanski ln jih moremo na osnovi tehnične izdelave*; njih oblike in načina okrasevenja postavili v 10. stol. n. št. Znanstveniki so mnenja, da so nosivci ▼ grobovih, v katerih so bili pridat« ki keramični lončki, poljedelca« Za vse to govori tudi okolje, ▼ katerem so se našli. Enake lončke so našli tudi na Bledu, ki jih prav tako postavljajo v 10. stol. n. St. Te ugotovitve se ujemajo tudi s pisanimi zgodovinskimi viri. Okoli leta 1000 dobijo v dar freisinskl Škofje, ki so imeli svoj iirvravnl sedež v Skof j i Loki, Sorsko polje v svojo last. Kot središče, od koder se širi krščanstvo, so zahtevali, da maloštevilno prebivavstvo opusti stari poganski način pokopa van ja in odslej dalje pokopava na coločenem prostoru ob cerkvi, po vsej verjetnosti v Stražisču.-Maloštevilni grobovi so brez kasnejše sakralne stavbe, prav tako na Bledu, kar nam dokazuje, da se v tem primeru niso prilagodili duhovnim potrebam prebivavstva, niti niso'spoštovali starih obrednih navad, temveč so vsilili svoje koncepte pravil. Grobovi v Srednjem Bltnju so raztreseni, kar se razlikuje od večjih grobišč ob cerkvi (npr. Kranj, Žirovnica, na blejskem otoku itd.). Maloštevil-nost grobov nam je tudi dokaz problema velikosti zaselka. Sorsko polje je bilo naseljeno elcstetnziv-no, kar je bilo vzrok germanske kolonizacije v 10. n. št. Gospodarstvo slovanskih naseljencev ni bilo donosno, zato so novi gospodarji težili za večjim gospodarskim donosom in uvedli nov način poljedelstva, to je triletno kolo-barjenje s praho. S tem si je cerkveno fevdalna gospoda povečala pridelke in življenje večjemu številu ljudi. Doslej je veljalo mnenje, da je vas Bitnje nastalo naenkrat in načrtno. To je dokazovalo značaj in ureditev vasi. Sta-roslovanski grobovi pa so dokaz« da je jedro vasi tvorilo maloštevilno slovansko prebivavstvo in da je vzrok germanske kolonizacije na Sorskem polju nadaljnji kolonizacijski proces. Andrej Tafll aier a 58 , ni ne ^ega sebg "J? se rhi je zasmilil, tako veličastno je slepil sa-°n Je dejal , te' na'Drz sem edini človek, ki ga ljubi. On... r°ČJu. pow ' . me razume. Potem se je razjokal v mojem na- »Videf°Varja,av Eva se cIoI8e» do,Ke ure...« *-«.deiSfm- lu^' PomisIil sem na nekaj drugega.« fazurnc' rit i f' C'a bi bil° zun] strahotno, vendar me lahko kaj č,.-n ^,aI Je, da me ne bo zadrževal, če tako hočem. Le ne-d °i irn'l "i" dam' neka' *asa- Jutri se bo otlPclJal v Munchen. tilto vesela Za prcmis,ek- dokler se ne vrne. Ah, Holden, r°snico nr. Sem' da 5em mu vse povedala. Govoriti moramo •h'če v^mSlCJ,Jto je n#tt*i »Ne vem ^ dovolil oditi — kaj boste storili?« l>rav °d začetka ^ b°m sto^*,a• Delala- 2ivela svoje življenje, »Ne JaZ? In midva?« fcr"1 nekoč\Vv? le to' 03 nočem več lagati. Morda, morda se ^0 smeli • a "~ toda tedaj naj bo to ljubezen, za katero vi i ^em daVweti! CiSta ljubczcn! Brez Prosta§tva in slepa- Vlačugarsk "a D1 se sama sebi zdela še tako umazana, tako ^»no hočem v' Zame ^e to važno» razumeti me morate: do- Branila žlvet,! To je zame važnejše od ljubezni...« f**1^ mi i ° sem ^° Poljubil, vendar lo kratek čas. Ne- i ml vrnila °fIenila glavo z obema rokama, se prižela k meni ^•n* doživLi iJub divJe in s strastjo, kakršne še nikoli, nikdar Vl«°ki. črni klobuček ji je padel z glava. Ladja se je pozibavala pod nama, tiho, tiho, in objemala sva se kakor človeka, ki se utapljata, in tedaj sem razumel, da je eden izmed naju za drugega poslednja opora, poslednja opora na tem svetu. 30. Diisseldorf. Koln. Bonn. Frankfurt. Mannheim. Karlsruhe. Dotlej je šlo vse v redu. Močno je deževalo ,toda razgled je bil dober. Brummer je iz Rasthauserna pri Kolnu ln Mannheima telefoniral v Diisseldorf. V obeh primerih je zahteval številko svojega odvetnika. V mraku sva se pripeljala v Pibrzheim. Tukaj, na jugu, je bilo jasneje čutiti jesen, to leto je bila zelo zgodnja. Zdaj smo bili v začetku oktobra, toda v gozdovih so bili že rumeni, rjavi in rdeči listi, travniki so postajali goli in ob rekah sva videla na stotine cvetov vijoličastega jesenskega podleska. ' Na poljih so goreli ognji, ljudje so pekli krompir, toda dež je pritiskal dim k tlom. Zvečer se je spuščala megla... Pred avtomobilsko okrepčevalnico Pforzheim je stari, hromi pes, ki je ležal, med nama, nerodno skočil iz avtomobila in nala-jal mačko. Po dežju sva odšla v restavracijo. V njej je bilo toplo, štirje vozniki s tovornjakov so kvartali in igral je glasbeni avtomat. Natakarica, ki nama je stregla, je bila prikupna. »Dva espressa in telefonski pogovor z Diisseldorfom!« Brummer se je prek telefona vnovič pogovarjal z doktorjem Zornom. Pil sem vročo kavo in zrl skozi okno v dež. Ce bo Nina svobodna, bova odšla iz Diisseldoria. Morda v Munchen. Ali v Hamburg. Dunaj. Mest je bilo dovolj. Za otroke sva hila prestara, ostala bova sama. Imel sem Še nekaj denarja, za Začetek . .. Brummer se je vrnil. »Neprijetna reč« »Se je kaj zgodilo?« »Da. Dalje morava.« V avtomobilu si je počasi prižgal biazilko. Megla se je pričela premikati. Vzhodnik je gnal meglene krpe s strani proti avtomobilski cesti. Okno na svpji strani sem moral spustiti, kajti šipe so se nenehno rosile. Megla je smrdela po dimu in dež po trohnoh-nem listju. Na cesti jo ležalo listje. V gozdovih pred Stuttgartom sem videl le ie belo progo na sredini, večkrat pa niti ta. Hitrost sem zmanjšal na trideset kilometrov. Pes je zaspal. Med spanjem se je večkrat zdrznil in zastokal. Morda je sanjal o mački. »Poznate Petra Romberga?« Brummer je govoril z brazUko v ustih, pepel na koncu je tu in tam zažarel. »Da.« »Srečna družina, kaj: Starši so baje vsi prismojeni v malo.« »To drži.« »In za dekletce bi storili vse. kaj?« »Mickev izpolnijo sleherno željo.« j»Ne mislim tako. Takole menim: da bi otrok ne zabredel v nevarnost, bi storili vse, kar nekdo zahteva — ali ne?« Vozil sem le še s hitrostjo dvajsetih kilometrov. Gozd Je Izginjal, na levi strani, po nizkih gričih, so se nenadoma zalesketalo številne luči. To je najbrž Stuttgart. Le za minuto sva videla luči v megleni odprtini, potem se je spet vse sprevrglo v neprozorno meglo. »Ne razumem vas, gospod Brummer.« »Dobro me razumete. Čemu odvetniku niste povedal^ o tej stvari? To bi bila vaša dolžnost,« je dejal jokavoi kakor užaljeno, majhno dekletce. »Kako neki veste ,..« »Zorn. Pravkar sva govorila. Zanj delajo mnogi ljudje, povsod ima svoje zveze. Ta Romberg postopa naokrog pa klepeče. Njegovo dekletce. Hilde Lutz. Mercedes. Povejte mi vendar, kaj se je zgodilo.« , „ , , . Tako sem mu vse povedal. Kadil je m poslušal. Slednjič je spet malicuo zakvakal z visokim glasom: »In to ste zadržali zase?« »Ni se mi zdelo važno,« serrl sc zlagal. »Ni SC Vam zdelo važno!« Zasmejal se ie, ta smeh je zvenel kot prašičje renčanje. »Ce bo Rombergu uspelo dokazati, da ste bili tistega dne pri tej Lutzovi. Če bi preiskovalni sodnik zvedel za to reč... Človek, odvetnik je poskrbel, da v mojem primeru ni nobene špranje, poskrbel Je, da je vse izglajeno! In zdaj ta spodrsljai. Lahko Romberga podkupimo?« »Mislim, da ne.« •JCaklne dokaze ima?« •Mickey, Prisega, da je slišala ime Lutz.« »Bi lahko trdili, da otrok Ustega dne ni bil v vali druibi?« SOBOTA, 30. MARCA M* tnali,oglasi v mali oglasi Prodam popolnoma novega Maksi ja 175 ccm. Ogled vsak dan od 11, do 12. ure v Pekarni Kranj 988 Prodam motor NSU 175 ccm a prevoženimi 9000 km. Breg ob Savi 30, Kranj 999 Prodam motorno kolo znamke NSU Pretiš 175 ccm v odličnem stanju. Jože Turk, Bled, Savska 8 1033 Prodajam seme trave, detelje, korenja in moško kolo. Kupim železno njivsko brano. Jože Pe-temel, Mošnje, p. Brezje 1034 Prodam mlado kravo s teletom ali po izbiri. Valburga 15, Smlednik 1035 Prodam nov 100-litrski kotel za kuhanje svinjske krme, lahko feonjsko opremo in tri in pol tonsko diatoručno harmoniko »Hohner«. Sr. Bela 36, Preddvor 1036 Prodam NSU PRIMO 150 ccm. Naslov v Oglasnem oddelku 1037 Kravo, ki bo čez mesec dni te-letila, prodam. Sušnik, Naklo 104 1038 Prodam nekaj večbarvnih lokvanjev za rihnik ali bazen. Naslov v oglasnem oddelku 1039 Prodam nov gumi voz nosilnosti 2 toni. Gerjol, Lesce 166 1040 Zelo dobro ohranjen divan prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1041 Prodam 40 železnih verej — primernih za žično ograjo in dobro ohranjen električni kuhalnik s 3 zaprtimi in 1 odprto ploščo. Ze-rovnik, Valburga 14, Smlednik 1042 Prodam 2.000 kg mrve in 400 kg krmilne repe. Naslov v oglasnem odelku. 1043 Prodam motor NSU PRIMO 150 ccm v dobrem stanju. Jože Zadnikar, Preddvor 69 1044 Nemško PRIMO 150 ccm prodam. Kokrica 71 1045 Moped COLIBRI 03 v odličnem stanju prodam. Cvnokel, Ljubno št. 26 1046 Prodam večjo zazidljivo parcelo z vodo in elektriko. Naslov v oglasnem oddellku 1047 Prodam sladko seno. AliČ Avgust, Preska, Medvode 1048 Na prodaj imam 800 kg lucerne. Naslov v oglasnem oddelku 1049 Enodružinsko vseljivo stanovanje, v katerem je preužitkar, prodam. Ulica Tatjane Od rove 6, Kranj 1050 Prodam 1.000 kg krmilne pese. Sutna 22, Zabnica 1051 Divjake sadnih drevesc prodaja kmetijska zadruga Naklo na svojem obratu v Podbrezjah. Cena 50 din za eno 1052 Prodam PRIMO 175 ccm s prevoženimi 10.000 km. Leopold Ramovš, Skofja Loka, Mlinska ul. 11 1053 Odlično, malo rabljeno kompletno kuhinjsko opravo ugodno prodam. Poizve se od 14. ure dalje pri Francu Zura, Kranj, Gradni-kova ulica 11 10,-,5 Prodam 650 eolske gume za voz. Predosije 78 10-)6 Ugodno prodam PRIMO s 6 tisoč prevoženih km. T opor š, Kranj Kranj, C. JI,A 42 1057 Prodam 2 bikca stara 8 in 7 mesecev. Oddati ponudbe v podružnico Glasa, Jesenice pod »8+7«. 1077 Prodam moped Puch, levi vzid-Ijiv žcleznjl štedilnik v dobrem stanju in 2 leti starega konja. Štefka Zemlja, Selo 32, Žirovnica 1078 Prodam 2.000 kg krmilne repe. Lahovee 61, Cerklje 1079 Prodam odlično ohranjen italijanski moped »Giton«. Lapajne, Meja 3, Kranj 1080 Prodam dobro ohranjen Puch 175 ccm, tudi; na ček. Ogled ob nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku 1081 Prodam tesan les primeren za Ostrešje drvarnice ali lope in 4 železna okna primerna za garažo. Kofcnica. 86. Kranj 10R2 Prodam 8 mesecev brejo kravo, »i bo drugič tel etila. Mlaka 16 1083 Stanovanjsko hišo, na prometnem kraju Kranja, primerno za obrtnika, ugodno prodam. Poizve se v oglasnem oddelku ' 1084 Prodani bate za Topol ino C ln Icžaje. Poizve se pri Gantarju, AMD. Kranj 1085 Prodam levi vzidlfiv štedilnik In 120-1 i trski sod. Marija Udovč. Kranj. Jezerska C. 7 1088 Prodam desnii vzldljiv štedilnik. Krmelj, Kranj, CiriHova 3 1087 Prodam bika letnika težkega 200 kg Možjanca 3 1088 Ugodno prodam dobro ohranjeno kredenco. Nasflov v oglasnem oddelku 1089 Prodam dva trodelna okna 150 krat 115 cm — narejena za rolete. Naslov v oglasnem oddelku 1090 Prodam žrebeta. Orehovi je 4 1091 Prodam 1.000 kg semenskega krompirja hol and ca In 180 kg tež- kega prašiča. Voklo 66, Šenčur ' 1092 Prodam motorno kolo »Jawa-« 175 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 1093 Prodam svinjo za pleme. Spodnji Brniki 4 1094 Prodam semenski krompir beli holandec.- Lahovee 52, Cerklje 1095 Prodam kravo, ki bo aprila te-letila. Olševek 49 1096 kupim Kupim rabljeno decimalno tehtnico do 250 kg. Kokrica 86, Kranj 1076 O Š t-/ci 10 Delikatesa Kranj sporoča, da bo trgovina zaprta v dneh 1., 2. in 3. aprila t.l. 1014 Za vašo stavbo izdelam okna in vrata ali razna m ižanska dela. Oddati ponudbe pod »Solidno« 1016 Tovorni avtomobil znamke TAM 4500 je na vožnji iz Šenčurja pri Kranju proti Kranju — dne 22. III. 1963 popoldne — izgubil ponjavo (cerado). Najditelja prosimo, da javi svoj naslov »Semenarni«, Ljubljana, Gosposvetska c. 5 1058 Natakarico za nedeljsko popoldne sprejme gostilna Lakner, Kokrica - 1017 Iščem mlajšo upokojenko ali starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Soba na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku 1021 Leopold * Bal oh, j kmetovavec, Žirovnica 12, preklicujem in obžalujem trditve, ki. sem I jih izrekel o tov. Ivanu Zemlji iz Žirovnice 17 v zvezi s svoječastnim Izginotjem Frančiške Valant iz Hlebe. Za svoje trditve nisem imel nika-ke osnove in se zahvaljujem tov. Zemlji, da je odstopil od nameravane zasebne tožbe 1095 Leopold Legat, tov. delavec, Smofkuč 4 pri Žirovnici preklicujem in obžalujem trditve, ki sem jih izrekel o tov. Ivanu' Zemlji iz Žirovnice 17 v zvezi s svoječas-nim izginotjem Francke Valant iz Hlebe. Za svoje trditve nisem imel nikako -osnove in se zahvaljujem tov. Zemlji, da je odstopil od nameravane zasebne tožbe 106Q Iščem delavko ali delavca, upokojenko ali upokojenca za pomoč na mali kmetiji, Nudim hrano in Stanovanje, Naslov v oglasnem oddelku 1061 Skromno enosobno stanovanje v Kranju ali Okolici iščeta upokojenca. Žena bi pomagala na vrtu ali na polju. Naslov v oglasnem oddelku 1062 28-letni fant mirne narave želi spoznati preprosto dekle do 32 let Starosti'. Samo resne ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Razumevanje« 1063 Dne 22. marca sem izgubil zdravstveno izkaznico št. 265622 v zelenem polivinil ovitku in zdravniški izvid. Ker sem v bolniškem stanju, naprošam poštenega najditelja za nujno vrnitev na naslov ali v oglasni oddelek proti nagradi 1064 Iščem žensko za 4-urno varstvo otroka dopoldne. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 1065 Obžalujem besede, ki sem jih izrekla o Marjani Jenkole. Frančiška Jenkole, Mavčiče 22 1066 Sprejmem takoj 2 pleskarska pomočnika in vajenca. Plača po dogovoru. Anton Koželj, Kranj. Kidričeva 34 1067 Brezplačno odstopimo večjo količino »lesa-«. Samski dom Iskra. Planina jogg Fant želi dobiti samsko sobo v Kranju ali pa do Medvod. Plačam dobro. Oddati ponudbe pod »Soba« 1069 Prosim šoferja tovornega avtomobila, ki je v četrtek, 28. marca, ob pol devetih pobral pri odcepu ceste proti Kropi rezervno kolo od tovornega avtomobila TAM, naj ga vrne proti nagradi v Pod-brezje 3 1070 Izgubljeno osebno izkaznico od gostilne Lovec do Kokrice prosim vrniti. Naslovov oglasnem oddelku 2Q7i Ušel nam je majhen črn pes. Kdor kaj ve, naj sporoči na naslov J. V. Cad'ovlje 5, Golnik 1072 Najlon srajco sem izgubil 21. marca ob 9. uri od firitofa proti Kranju po Jezerski cesti. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku 1073 Sobo s kopalnico oddam dvema inteligentnima tovari.šlcama. Filip-čič, Kranj, Zupančičeva; 3 1074 Nujno iščem sobo v Kranju aH bližnji okolici. Jože Kapele, SGP Projekt Kranj — uprava, tel. 20-36 1075 Fantu, ki bi bil pripravljen obdelovati in pozneje prevzeti srednjo kmetijo, dam takoj del imetja. Ostalo po dogovoru. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »Bližina Kranja« 1097 šport Velik uspeh Gorenjcev Preteklo nedeljo je bilo na Ravnah slovensko pionirsko na-miznoteniško prvenstvo. Nepričakovano so prva tri mesta osvojile gorenjske ekipe. Prvo mesto so brez poraza osvojili igravci in igravke kranjskega Triglava v postavi Klevišar, Vidic, TiČar, Luinova, žerovnikova in Tomče-va. Tudi drugo mesto so osvojili Kranjčani, in sicer Mladost, pri katerih se je najbolj odlikoval Tadina, tretji pa so bili člani Jesenic. Uspeh je zelo pomemben, saj kaže, da so gorenjski namiznote-niški klubi posvetili veliko pozornosti najmlajšim in ponovno osvojili slovenski primat, ki so ga zadnja leta imeli Ljubljančani. M. J. Pred 27. svetovnim prvenstvom v namiznem tenisu Mojstri bele žogice za najvišje naslove Svetovno znana športna dvorana v Pragi (v njej je bilo tudi svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju m telovadbi) je pripravljena na nastope najboljših namiz-noteniških igravcev in igravk z vseh koncev sveta. Vsi ljubitelji tega privlačnega športa z nestrpnostjo pričakujejo prve rezultate iz glavnega mesta CSSR. Zares — od 5. do 14. aprila bodo za 16 zelenimi mizami zaigrali največji mojstri te igre s Kitajci in Japonci na čelu. Za 27. svetovno prvenstvo se je prijavilo kar 52 držav in je ta številka najvišja v zgodovini tovrstnih tekmovanj. Vsa napovedovanja pred začetkom prvih spopadov so polna ugibanj in računov. Le kdo bo premagal nezlomljive svetovne prvake — Kitajce? Kako se bo končalo desetletje dolgo primerjanje sil med igravci iz Evrope in Japonske? Vsako ugibanje je seveda zelo ne- Z občnega zbora namiznoteniškega kluba »Triglav« Kranj__ Težave s prostori za trening KRANJ — V sredo je bil v osnovni šoli »Simon Jenko« redni letni občni zbor namiznoteniškega kluba »Triglav«. Občnemu zboru je prisostvovalo okoli 30 članov kluba, večinoma pionirjev, kar Je zelo malo. Na občnem zboru tudi ni bil prisoten niti eden izmed članov uprave matičnega društva(l). Prisotne je seznanil z lanskim delom tehnični vodja kluba inž. Rebolj, ki je nanizal lanskoletne uspehe, izmed katerih so največji: osvojitev prvenstva države za člane in članice, I. mesto v »"kupu Jugoslavije« za žensko ekipo in II. mesto v istem tekmovanju za moške, sodelovanje Terana in Cadeževe v jugoslovanski reprezentanci na evropskem prvenstvu, Freliha v mladinski reprezentanci Jugoslavije in ne nazadnje precejšnji uspehi na domačih in tujih turnirjih. Težak problem mam izn ©teniških igravcev je — enako kot pri večini kranjskih športnikov — pomanjkanje prostorov za trening. NTK Triglav se že več let bori za lastne prostore, ki naj bi jih dobil z nadzidavo kegljišča na Sejmišču. Z nadzidavo, ki bi veljala okrog 30 milijonov dinarjev bi dobili prostor za trening in tekmovanja, ki je nujen pogoj za množično igranje namiznega tenisa v Kranju. Precej je bilo govora o trenerskem kadru, kajti izkušnje so pokazale,* da člansko moštvo brez trenerja, ki bi vodil redne treninge, ne bo moglo napredovati tako, kot bi moralo. Novoizvoljena uprava kluba si je zadala za nalogo, da ta problem uredi. Precej boljše je na tem področju stanje pri mladincih in pionirjih, kar kažejo tudi zadnji uspehi pionirske ekipe. Kljub temu pa bodo pionirjem v prihodnje posvetili Še več pozornosti. NTK Triglav je v lanskem letu precej skrbel za gledavce, ki so imeli priliko, da si ogledajo nekaj zares kvalitetnih srečanj — dvoboja Kranj : Praga, Triglav : reprezentanca FLRJ in tekmovanje za pokal Kranja. Tudi v letošnjem letu se bo ta tradicija nadaljevala. 2e 1. in 2. maja bodo Kranjčani lahko videli finalno tekmovanje za »kup Jugoslavije«, kjer si bo moška ekipa Triglava v boju z Olimpijo, Zagrebom in Partizanom skušala zagotoviti vstop v tekmovanje za »pokal evropskih prvakov«. Na, koncu so še razdelili priznanja nekaterim najboljšim in izvolili nov UO, ki ga bodo letos sestavljali: Fatur, inž. Rebolj, Zupan, ZeMina, Maruišdč, CesenJ, Vrtovšek in Janškovec. — M. J. hvaležno. Samo nekaj je popolnoma jasno: Kitajci so domala nepremagljivi, zato jim pustimo vso možnosti za ponoven prodoren uspeh. Težko je uganiti mesta za njimi: bodo končno Evropejci izpodrinili Japonce in jih prehiteli? Ti igravci so namreč v desetih letih, kar nastopajo na svetovnih prvenstvih, vedno premočno premagali svoje nasprotnike iz »starega kontinenta«. Mislimo, da je napočil čas za prenehanje te premoči. Praška tla so pripravljena za ta podvig. Kakšne so možnosti Jugoslovanov? Naši moški vrsti je zagodel žreb. V družbi s Kitajci, igravci Sovjetske zveze, Perzije, Singapu-ra in Danske je težko doseči največji uspeh. Naši se bodo borili za drugo mesto v skupini, ta uvrstitev pa bi jim prinesla peto mesto na svetu. Ijz ostalih treh skupin pričakujemo še tri poifinali-ste. Po vsej verjetnosti bodo tile: Japonska, Madžarska in Cehoslo-vaška. Vsaka druga razvrstitev bi pomenila veliko presenečenje. Našim reprezentanfcom Markoviću, Teranu, Korpi, Veoku in Hrbudu ostane edina tolažba tekmovanje posameznikov in dvojic. Kranjčan Janez Teran je v skupini s prvim nosivcem pri moških — Kitajcem Hsu-Jin-Chengom. Da bi se srečal z njim, bi moral premagati tri nasprotnike — Finca Kunaso, Bolgara Gardžikova in Severnokorejca Kil-Hsua, Marko-vič jo nosivec skupine in ima precej možnosti za življenjski uspeh, Hrbud je v skupini z Madžarom Fahazyjem, Korpa v družbi z močnejšim Kitajcem Li-Fu-jungom in Veoko skupaj s svetovnim prvakom Kitajcem Chuang-Tse-tungom. — V dvojicah sta evropska prvaka Marković in Teran peta nosiv ca. Ce bosta premagala vse svoje nasprotnike, se bosta za uvrstitev med štiri najboljše srečala % Japoncema Mikijem in Kornako. Veoko in Korpa bi se že v tretjem kolu srečala s Cehoma Andreadisom in Mikojem. Za Kitajce ln Japonce je pripravljenih največ prostih mest med osmorico najboljših v vseh disdpliinah. Vsaka izločitev igravcev iz teh dveh dežel bii odjeknila kot največja senzacija. Naša ženska reprezentanca Je uvrščena v skupino C, v kateri so na vodllpem mestu Japonke in SveduiJe. Za tretje mesto bi Pir-*ev» In Petračeva morali premagati Bolgarke, Portugalke, Avstral-ke, Branilke, Nizozemke in igravke iz Norveške. Upajmo, da bosta prav ti dve igravki dosegli doslej največji uspeh našega ženskega namiznega tenisa. Pri posameznicah imata malo upanja na v.ečji uspeh. Petračeva se bo v 2. kolu srečala z Romunko Pitico, Pirče-vo pa že v 1. kolu pričakuje moč- nejša Čehinja Kraupova. V ^vCr' jicah sta naši dve v bližini s svetovnima prvakinjama - R°mU3J" kama Alexandrouvo in PitOTT Pn ženskah bodo Kitajke in Ja" ponke prav gotovo obdržale prf" moč. Po našem mnenju i§raVkeA Evrope ne bodo ponovile V0^CZ. z zadnjega prvenstva v Pekins1* 27. svetovnega namiznotenišk^ prvenstva v Pragi se bo udelc*" tudi triglavan JANEZ TERAN leta 1961. Madžarka KrcijanovaJ« bila takrat druga med P0832"^^ cami, dvojica Pitica-AlexatidP°w pa prva. Na vseh svetovnih prvenst^ se dogajajo marsikatera neugo^V presenečenja v škodo kandidat^ za najvišja mesta. Upamo, da našim najboljšim ne bo hudo & dilo in bodo upravičili svoj stop na 27. svetovnem prven ,-stv* BORIS CESE?1 Tradici6nalno smučarsko tekmovanje na Krvavcu prehodni pokal in lepe nagrade Danes opoldne se bo na Krvavcu začrlo 14. meddruštveno tekmovanje v slalomu za člane, članice in mladince, ki ga za prehodni pokal kranjskega Planinskega društva organizira smučarski klub Triglav. Tekmovanje se bo nadaljevalo tudi jutri, ko bo na sporedu veleslalom. Ta je bil do sedaj tudi edina disciplina smučarskih tekem na Krvavcu, letos pa so se zaradi velikega zanimanja odloČili še za slalom, ki pa se ne ocenjuje v razvrstitvi ekip za prehodni pokal. Na Krvavcu bomo danes In jutri videli okrog 200 tekmovavcev, med njimi tudi vse naše najboljše alpince ter nekaj odličnih avstrijskih ln italijanskih smučarjev. Slalom isti bodo vozili dve progi, ki sta jih postavila Pavle Blažič in Stane Rotar. Zanimivo, da je eno progo želel postaviti avstrijski smučarski strokovnjak Aman, vendar se mu je na zadnjih tekmah pripetila nesreča — poškodoval si je hrbtenico in se krvav-ških tekem ne bo mogel udeležiti. Proga za veleslalom bo dolga okrog 2500 metrov in bo imela 350 m višinske razlike. Start bo na vrhu, nato bo šla proga po severozahodni strani mimo planinskega doma v Tiho dolino, od tam pa skozi tako imenovani »žleb* do cilja blizu spodnje postaje vlečnice. Snežne razmere na Krvavcu so ugodne in je pred dnevi na 120 cm podlage zapadlo 40 cm novega snega. Ugodnost za gledavce in druge smučarje pa bo v tem, da bo žičnica začela obratovati že ob 6. uri. Razen za novi prehodni pokal Planinskega društva (prejšnjega je v trajno last osvojil smučarski klub Triglav — petkrat v presledkih) bodo smučarji tekmovali tudi za spominska darila in praktične nagrade. Tako bodo na primer prvi trije v vsaki disciplini prejeli pokale, ostali najboljši pa- diplome itd, — 2. Uspeh mladih šahisti Kamna gorica - V počast^ obletnice smrti narodnega '■ Staneta Žagarja je bil v K^ gorici odigran dvoboj med noVJ^ gorenjskim šahovskim klubort1 sekcijo TVD Partizana in repj^ zentanco osnovne šole Lipnicc . veliko presenečenje so dvokr^.^ dvoboj na desetih deskah odl^ v svojo korist mladi lučeflrf* 11:9 (prvi krog 6 : 4, drugi 5 • ' Obe partiji so dobili prof. No^r Marjan Butorac, Lojze Po^^J Tone Dermota (vsi osnovna e<*£ Lipnics) in Frane Rešek, Franr Hrovat, Štefan Skalar (TVD ^ tizan). - V. N. Domači so zmagali JESENICE — V povrat^ srečanju šahovskih reprezeaii^v Celovca in Jesenic so igravci c lovca podlegli s 7:3. ' VVeiss : Vošpernik 0:1, Stourac • Grosek 0:1, Lussner : Kočevar r mi, Tdefenbacher : Roblek °;/ Kolar : Zupari L. — remi, * Pilch : Strumbl 0:1, AltrichteJ . Jan 0:1, Kommeter : Kctfošec ?•' Keuschnigg : Zorko 0:1, dipl H* Poperl : Krničar 1:0. ^ V moštvu Celovca nista i?rf^ velemojster Robatsch in ,m Momer, ki je v prvem srečaw premagal Vošpernika. ^ Vodstvo jeseniškega šafoov9^ ga društva in šahovske zvez« Koroško sta v dogovoru, da b0*> to prireditev vsako leto V0^^ V. *** Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranf. Koroška cesta 8 — Tek. račun pri NB v Kranju 607-11-1-135 - Telefoni: glavni urednik 24-75- odgovorni urednik in uprava 21-90. uredništvo 24-37 — Letna naročnina lista znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev bbjavp Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali Jeter in žolča ali ostalih prebavil. Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v gro-sističnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovini »Loka«, Skofja Loka in podjetju »Vino Gorenj ka«, Jesenice. DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV V KRANJU priredil izbirno strojepisno tekmovanje dne 14. aprila t. I. ob 8. uri v prostorih Administrativne šole v Kranju, Tomšičeva 7. Interesenti naj pošljejo pismene'prijave do 8. aprila na ravnateljstvo Administrativne šole, Kranj, Tomšičeva 7. Najboljši strojopisin-ke »e bodo udeležili republiškega strojepisnega tekmovanja, ki bo v Celju konec aprila. Vabimo vse strojepiske I.a razreda iz gospodarstva in uprave, da se tekmovanja iKMežijo. Kranj, dne 29 .marca 1963 Društvo stenografov in Strojepiscev Kranj Industrijski kombinat »Planika« Kranj podeljuje v šolskem letu 1963/64 štipendije: 1. na ekonomski fakulteti — III. letnik, 2. na strojni fakulteti — III. letnik, 3. na ekonomski srednji šoli - III. letnik. Interesenti naj pošljejo prošnje z življenjepisom na organizacijsko - kadrovski sektor podjetja do 30. IV. 1963. Gozdno gospodarstvo Kranj obrat Skofja Loka bo izvršilo ! dne 1. IV. 1963 licitacijsko SGP „Projekt" Kranj sprejme za gradbišče v Kranju in Tržiču 5 kvalificiranih ali visoko kvalificiranih zidarjev Družinska stanovanja v Tržiču zagotovljena. Prošnje poslati na SGP »Projekt« Kranj, k ad rov&k i oddelek. odprodajo enega konja Odprodaja se bo pričela za družbeni sektor ob pol devetih, za zasebni fiektoir pa ob 9. wS v Železnikih števlka 55 HIŠNIKA — najraje upokojenca in veščega rudi raznih popravil — sprejmemo takoj za stari ovan siki blok »POKOJNINSKI ZAVOD« v Kranju Dvosobno stanovanje za zamenjavo v družbenem sektorju takoj na razpolago. OJ lati ponudbe V oglasni oddelek Glasa pod »Hišnik« Sporočamo cenjenim kerl**-nikom žagarskih uslug« opravljamo v našem obr**11 »Zaga« Britof razrez vseh vr* lesa. Razrez lesa opravljamo s prenosnim polnojerlnenlk