List 28.
Gospodarske stvari.
Mlado  živinče  koj  po rojstvu.
Mladiček, ki je plaval skoz več mesecev (zebe 11, teliček 9, jagnje 5 mesecev) v sadovi vodi, je moker, kadar pride na svet, in koža njegova je po celem životu prevlečena z neko mastno siratko.
Koj ko zunaj maternega telesa prvikrat z as 6 p e, se začne novo življenje v njem, zakaj hipoma se prične drug krvot6k skozi pljuča po truplu; leže na tleh začne ječati in se začne gibati; kmalu poskuša vstati, pa je se preslab in nevkreten; ko pa le večkrat poskusi, mu vendar obveljd, da se na noge spravi, na kterih sprva kakor na 4 količih okorno stoji. Mati ga začne po celem životu lizati, da mu kožo očisti plodove nesnage. Abotni ljudje namažejo živinče po ^životu s soljo in moko, češ, da ga starka raji obliže. Čuda, da ga še se senom ne povežejo!
Ko novorojenček le enmalo more, že skuša iti, in prva njegova pot je — do vimena svoje matere. Ko seje prvikrat mleka nasesal, kmalu se vstopi, da gre prvo (plodovo) blato od njega, ktero je črnkasto-ze-leno in tičjemu limu podobno.
S prvo očedo pa ni še vse plodovo blato iz čev izpraznjeno, ampak veliko ga ima živinče še v sebi, ktero gre poredoma od njega, ako se mu pripusti, da prvo materno mleko sesa, ki je slano, in ktero je modra in dobrotljiva natora nalašč naredila za iz-trebo plodovega blata in očiščenje čev. Neumni človek pa, ki hoče modro natoro mojstrovati, misli, da to prvo mleko, ker je res vse drugače od poznejega, je mlademu škodljivo, in v svoji nepremišljenosti ga raji izmolze, kakor da bi mu ga privoščil; zato to mleko izmlezvo imenuje, namesti da bi ga- zdravilno pijačo za mladega imenoval, ktero iztrebi popolnoma zablatena čeva in pa okrepča želodec, da more dobro prekuho-vati in prebavljati, kar va-nj pride, in tako odvrniti mnogo bolezen, ktere sicer napadajo mlada žbeta, teleta in ovce.
Da bi pač vsi gospodarji in gospodinje neprecenljivo to dobroto prvega mleka spoznali! Saj menda to ni težko razumeti, če se le pomisli, da Bog gotovo ni brez dobrega namena prvega mleka drugače vstvaril, — in če se na divjo živino pogleda, pri kteri nihče prvega mleka ne izmolzuje, ampak ga po vse posesajo mladi, ki so vendar veliko bolj močni in zdravi kakor naša domača živina.
To prvo mleko, ki se vleče kakor lim, in je včasih s tankimi krvavimi lisami prepreženo, le malo smetane naredi, za sir in sirovo maslo (puter) pa cel6 ni, in veliko solnih (slanih) delov v sebi ima, ostane tako 2 ali 3 dni,  potem pa se spremeni v navadno mleko,
ktero je mlademu živinčetu najbolj primerna piča in pijača. Zato pa tudi rad sesa in skoraj vsako uro pod mater stopi in se tega mleka navleče, a vendar ne preveč na enkrat.
Starka pa tudi skrbi za mladega, in kmalu se ji po njem toži, ako ga iz oči zgubi.
Divja živina sesd delj časa kakor naša domača; domače zebe sesa 3 do 5 mesecev, domače tele poldrugi mesec ali 2 meseca, ovca 2 ali 2 meseca in pol. Se ve, da marsiktere okoliščine okrajšajo večkrat ta čas.
Kadar mlademu sprednji zobje bolj izrastejo, takrat ostri robovi vime bodejo, zato je čas, da se odstavi, ker je že tudi želodec sedaj v stanu drugo pičo pre-bavljati.
Odstavlja naj se pa mlado vselej polagoma; malo po malo naj se mu pri trguje mleko na dan in v tem poklada druga primerna klaja; če je, postavimo, pred sesalo 4krat na dan, naj se mu dovoli to potem skozi kaka dva dni le 3krat, — čez spet dva dni le 2krat itd. Treba je pa tako ravnati, da ne zboli v enem hipu odstavljeno mlado zavolj prenagle premembe živeža. To počasno odstavljanje je pa tudi potrebno za take matere, kterih gospodar po odstavi mladega ne molze, kakor so kobile, svinje itd. Ce takim hipoma odstaviš mladega, napelo se bo vime in zbolelo.