CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTICIIE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 11. MARCA 1966 — LETO XXI. — ŠT. 10 CENA 50 OB ROB DRUGI REPUBLIŠKI KONFERENCI ZM IN ZDAJ-DEJANJA v dneh četrtega in petega marca je bila v Ljubljani druga republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Cas konference, prisostvoval ji je tudi tov. Miha Marinko, je bil namenjen predvsem razpravi, v kateri so mladi izmenjali mnenja in stališča o posamez- nih problemih, V и Mladi smo bili kritično raz- položeni tako do svojega de- la kot do napak, nepravilnosti in slabosti v sredinah, v kate- rih živimo in delamo. V polni meri se zavedamo, da je re- volucionarnost današnjega ča- sa predvsem v spreminjanju človeka, njegovega mišljenja, njegovega položaja in odno- , sov med ljudmi. Današnji spo- padi z birokratizmom, etatiz- mom in samovoljo, uveljavlja- nje samoupravljanja so velika dejanja, ki vodijo k resnične- mu osvobajanju človeka. Danes naša organizacija še gotovo ni takšna, da bi v skla- du s svojo družbeno-politično usmeritvijo zajemala vsaj več- ji del interesov mladih ljudi. Naše delo premalo gradimo na osnovi pobud, ki jih dajejo mladi ljudje. Posebno malo pa je bilo narejeno za to, da bi našli pobudam, potrebam in željam mladih ljudi ustrezne rešitve. Ker problemov in pro- cesov, ki se sproščajo med ljudmi ni simo spremljali do- volj, nismo fAveli z njimi, se pozitivni pogledi in stališča o ZM v praksi niso uresničeva- la. Zdaj si želimo praktičnega dela in oživljanje idej in za- misli. Le delo bo edini krite- rij uspešnosti in umestnosti posameznih dogovorov in skle- pov. Ne smemo namreč poha- biti (večkrat pa to delamo), da ideje postanejo stvarnost šele takrat, ko jih ljudje osvo- jijo in upoštevajo pri svojem vsakodnevnem delu. Zato — zdaj k dejanjem. 2EBLJICA Slovenci smo baje krom- pirjevci, zato ni nič čudno, če smo tudi alergični na krompir. Kaže, da v Celju krompir ne prodajajo sa- mo na trgu in v zelenjar- nah, ampak ga je'imelo v prodaji tudi kinopodjetje. »En krompir, dva krompir- ja«, ki ju je nekdo prine- sel najbrž iz kleti v rek- lamno vitrino Uniona, si- cer res ne pomenita dosti za množice kino obiskoval- cev. Toda kdo v času kul- turnega blagostanja uživa surov krompir? Ni mogel prevajalsko kuharski moj- ster narediti vsaj krompir v oblicah? (oh> Ivan Cokan zapušča vodstvo ObSS Celje 12 USPEŠMH LET Čeprav trenutno še opravlja dolžnosti podpredsednika ob- činskega sindikalnega sveta v Orlju, pa se je Ivan Cokan na zadnjem občnem zbora poslo- vil od vodstva sindikalne or- ganizacije. Potem, ko je bil dolga leta tajnik okrajnega sindikalnega sveta, je dalj ča- sa zelo uspešno opravljal dolžnost predsednika občin>- skega sindikalnega sveta v Celju. V tem času je sindi- kalna organizacija doživela ve- liko vsebinsko obogatitev, o- pravila vrsto odgovornih dolž- nosti v gospodarskem in draž- benem življenju, doživela ne- katere organizacijske spre- membe in zabeležila nešteto velikih uspehov. Delež tovari- ša Cokana v tej kroniki dol- gole^tnega dela je prav gotovo, tolikšen, da bo vplival na pri- hodnje obdobje. Zakaj priza- devnost in težnje po odkriti in pošteni besedi ter družbe- no koristnih dejanjih, ki so tovarišu Cokanu tako lastne, so prav gotovo tudi orientaci- ja sindikalne organizacije pri reševanju številnih odgovor^ nih nalog, ki ji jih bo naložil čas. In prav gotovo so to ti- ste lastnosti, zaradi katerih je tovariš Cokan tako močno priljubljen in uživa veljavo tako med tovariši, §■ katerimi se srečuje pri svojem dmžbe- no političnem delu, kot med neposrednimi proizvajalci, ki so zmeraj prav vrednotili njer gove odkrite misli in tehtna stališča. Čeprav je pisana beseda ma- lo za dvanajst let uspešnega vodenja sindikalne organiza- cije in za veliko daljše aktiv- no družbeno delo, naj vendar- le velja kot zahvala za vso po- žrtvovalnost tovariša Cokana. Hkrati pa naj bo to tudi iskre-, na želja, da bi se na novem delovnem mestu dobro poču- til in tudi tam uveljavil svoja poštena in napredna stališča.-, NOVI PREDSEDIVIK ObSS CELJE Berne StrmčniJk Veliko je ljudi, ki ga že poznajo in so vedno znova ve- seli vsakega srečanja z njim, saj je vedno poln dobre volje, nasmejan in pripravljen z ra- zume\'anjem prisluhniti še ta- ko težavnim tegobam. Rekli bi, prava gomjesavinj- ska korenina, rojen v Lučah, je leta 1954 diplomiral na celj- skem učiteljišču. Učiteljeva! je v Šoštanju in Lučah in bil upravitelj osnovne šole Konj- ski vrh. V tem času je postal tudi član občinskega komiteja ZK v Mozirju. Njegova dmž- beno-politična dejavnost se je začela sicer že dosti prej. Njegovo delo je bilo dosled- no in kvalitetno, zato je že leta 1961 postal poklicni se- kretar ideološke komisije OK ZKS Celje. Tudi v tem obdobju je bilo njegovo delo zaznavno, kar je bilo občutno v vsem območju nekdanjega celjskega okraja, a sam je spoznaval vse bolj, kako zah- tevna je vloga družbeno-poli- tičnega delovanja in zaradi tega se je odločil za študij na VŠPV v Ljubljani, kjer je lani decembra diplomiral. že julija lani se je zaposlil kot sekretar za družbeno- eko- nomska in politična vpraša- nja pri ObK ZKS Celje, zdaj pa ga je plenum občinskega sveta Zveze sindikatov izbral za novega predsednika. V imenu vseh članov Zveze sindikatov celjske občine če- stitamo novoizvoljenemu pred- sedniku in pričakujemo, da bo izpolnil pričakovanja in za^ upanje volivcev. DOGODEK V MESTU CELJU NEKVALI- FICIRANO STRIŽENJE V nedeljo je Celje obiska- la skupina dolgolascev, gri- varjev (domače, baje ma- riborske proizvodnje), ki so si pač pustili rasti lase iz takšnih ali drugačnih na- gibov, morda celo zato, da bi zatajiili svojo moškost in dokazali, da lahko tudi na glavi močnejšega spola zrase konkurenčna ženska frizura. Ko so obhodili nekatere celjske lokale in ulice, so se dolgolasi mladeniči na- menili na mladinski ples. S svojo prisotnostjo so se- veda vzbudild splošno po- zornost. Toda zanimanje zanje bi verjetno hitro splahnelo, če ne bi nekate- ri nadobudni, »bolje« vzgo- jeni celjski mladeniči pri- hod dolgolascev izkoristili za zabavo posebne vrste. Začelo se je s tem, da je eden izmed njih zaprosil nekega grivarja za ples. Po- tem se je porodila, če se ne motimo, že v Ljubljani preizkušena misel: dajmo jih ostrici! Ne kaže govoriti o tem, kaj vsakomur zagotavlja naša Ustava, niti o tem, kdo je razen kvalificiranih frizerjev še poklican frizi- rati grivarje. Bolj zanimi- vo je, zakaj nekdo izmed celjiskih mladincev nosi s seboj na ples ali drugam škarje? Poraja se vprašanje: ali ni to striženje, razbijanje inventarja v mladinskem klubu, pisanje po zidovih na straniščih, trganje lepa- kov, izpadi po ulicah, na- padi samotnih sprehajalk in če hočete, metanje ko- zarcev po loikalih, vznemir- janje plesalcev in pretCipa- nje (zadnji pretep na aka- demski ravno odpade!), ali niso vsa ta početja odraz dosti težjega primitivizma, objestnosti in slabe vzgo- je, kot pa nošnja dolgih las. Frizersko navdahnjeni »zaščitniki« navideznih čed- nosti naj bi zato najprej sfrizirali svojo lastno mo- ralo, a seveda — z drugač- nimi pripomočki! Mofda jim v tem primeru ne bi bilo treba samozadovoljno malomeščansko javnost, ta- ko željno drobnih »užit- kov«, prepričevati sicer o obrtniški spretnosti, a po- manjkanju slehernega do- stojanstva, j. s. — dhr VREME Okrog 11. marca padavine z o- hladitvijo, okrog 17. marca pa po- novne manjše padavine. V ostalem lepo vreme. Pomlad . . . Babici in vnuček, upoko- jenci in golobi ter na koncu drevore- da dva mlada, ki v tem sončnem, po- mladnem dnevu ne vesta, kam bi s svojo mladostjo. Foto: J. Sever Solidarno z ljudstvom Indije Vremenska katastrofa v naši prijateljski Indiji je močno prizadela vse prebivalstvo. Izredna suša je povzročila velike težave v oskrbovanju ljudi s prehrambenimi predmeti in zaradi tega preti milijonskim mno- žicam lakota. Zato nebroj lačnih ljudi kliče po solidarnosti človeštva in čaka na njihovo pomoč. Na spontano pobudo naših delovni hljudi so se družbeno politične organizacije v Celju odločile za organizirano akcijo zbiranja pomoči ljudem v Indiji. Ta akcija bo med našimi občani prav gotovo naletela na razumevanje, saj so bili tudi oni že velikokrat deležni razne oblike pomoči ob elementarnih nezgodah, ki so nas prizadele. v odgovoru med družbenopolitičnimi organizacijami bo akcijo vodil Občinski odbor Rdečega križa v Celju in sicer tako, da bodo v delov- nili organizacijah prevzele okcijo za zbiranje pomoči Indiji sindikalne podružnice, za vse ostale darovalce, ki so pripravljeni prispevati svoj delež, pa bo zbiral prispevke Občinski odbor Rdečega križa v Celju, Gledališka ulica 2/II. vsak dan od 7. do 12. ure, oziroma lahko plaču- jejo prispevke na žiro račun RK Celje pri NB Celje št. 507-8-82 »Pomoč Indiji«. Občinski odbor RK Celje ORKESTER RTV V CELJU Delavska univerza v Celju je skupaj z občinskim svetom zveze kulturno prosvetnih organizacij pripravila v soboto, 12. marca ob 17. in ob 20. uri koncert velikega plesnega or- kestra RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška. Solisti: Marjana Deržaj, Berta Ambrož, Elda Viler in Nino Robič. Vstopnic je še dovolj. t TOME IVANIČ »O tem sva si na jasnem, da vsak človek ne išče pov- sod in za vsako ceno le ma- terialno priznanje za vlo- ženo delo. Strokovnjak ima danes že tak standard, da ne stremi samo za materi- alnimi priznanji, kljub te- mu, da so ljudje, ki malo delajo, pa imajo za to ve- lika materialna priznanja, imaš pa strokovnjake, ki bi naj živeli samo odenoral- nih priznanj ...« Sedela sva vsaik na enem koncu mize in razpravljala. Tone je že, kar ga poznam, vse stvari reševal in se jih lo- teval resno. Od takrat, ko sva žulila iste šolske klopi, pa do danes, |ko že nekaj let ugotavlja, če je enkrat ena vedno in povsod le ena. Tone je gospodarstve- nik, diplomiran ekonomist. »Se spominjaš, kako ne- uitmi smo živeli v prepri- čanju, da bomo tisto nabi- to teorijo iz šole v celoti uveljavili v praksi. Nesmi- sel se je boriti za vsako ceno. Meni pomeni več, da pošten človek ostane po- šten kjersibodi — samo da ostane pošten. Zame ni najvažnejše, da nekaj izde- laš, najceneje izdelaš. Vpra- šanje je, če je ta izdelek v primeri z dragimi stvarmi res najpotrebnejši in ali je treba vse staro zavreči. Nam mladim, mladini na sploh očitajo, da nismo borbeni, da smo nezainte- resirani in tako naprej. Kakšno krivico delajo mla- dim. Človek je produkt o- kolja. Torej, če bi naj bili takšni, smo takšni zaradi okolja, v katerem smo ži- veli in živimo. Poglej ba- nalen primer: mladega vo- la uči voziti star vol; ščene se uči lajati od psa. Tako je to. Mi mladi rabimo okvir, mentorje, ki bi ga naj dali starejši. Ce pa mnogi starejši ne vedo, kaj hočejo, kako naj potem ve- do mladi. Ali je res pro- gres v nakupu avtomobila, televizorja, vikenda? Misel- ni in duševni razvoj člove- ka in kulturne vrline pa bi naj ostale ob strani?« Tone je nekoč po mno- gih dneh izračunal, da bi lahko delavci nekega od- delka več proizvajali in pri tem več zaslužili. Dokazo- val je, da je enkrat ena — ena. Po nekaj mesecih so delavci zbrali sredstva, nji- hov predstavnik mu je pri- nesel nagrado. »Sprejmite to skromno priznanje, ki smo - ga zbrali mi delavci za vaš trud.« Odklonil je, ostala pa je vrednost in priznanje. Danes tisti od- delek proizvaja skoraj en- krat toliko... »Težko je usklajevati nazore,« pravi Tone. Merila in vrednote- nja tvojega dela so različ- na, su^bjektivna! Zelo sub- jektivna za to, ker imamo nasilce titul, ki niso stro- kovnjaki, še več je pa tak- šnih, ki nimajo titul, pa so strokovnjaki... Od vseh teh faktorjev je odvisen proizvod in vrednost tvoje- ga dela. Niti mlad človek ne bi smel biti nestrpen, ideje ne zmagujejo čez noč, pa čeprav so še tako zdra- ve. Ta odstopanja pa so davek, nujen davek vsake- ga napredka. NANIy PISMA NEPRAVILNO TOČKOVANJE Te dni prejemajo stanovalci v tako imenovanih »monta-blokih« na Otoku v Celju odločbe o od- meri novih najemnin, ki jih je izračunalo celjsko stanovanjsko podjetje na podlagi nedavnega točkovanja. V pravilnem poduku je zapisano, da zoper odločbo ni pritožbe. Kljub temu pa se priza- deti stanovalci javno pritožujejo zoper odločbe, ki temeljijo na nepravilnem točkovanju. Zakaj? Predvsem zato, ker so bila pri točkovanju stanovanj v montaž- nih blokih enako vrednotena kot tista v klasičnih zgradbah. To pa je nepravilno iz različnih vzro- kov: kvadratni meter gradbene površine je v montažnih blokih vsaj za 40 tisoč starih dinarjev cenejši kot v klasičnih, obe fa- sadni steni sta zgrajeni iz leso- nrtnih oziroma pločevinastih plošč, medtem ko je vmesni pro- stor z izolirao síeMeno volno. Ostala fasadna površina pa je zasteklena. Na teh fasadnih plo- ščah se mnogi pritrdilni vijaki trgajo, vsled česar pločevina od- stopa, na stikaMščih pa nastajajo špranje, ki skozi nje zamaka in piha. Ponekod v pritličnih stano- vanjih so se v stekleni volni za- plodile miši, ki prezirajo notra- nje lesonitne stene in vdirajo v stanovanja.. Obstaja nevarnost, da se bo mišja zalega razširila tudi v gornja nadstropja, saj so tako zgrajene fasadne plošče za- nje idealna zatočišča m prebiva- lišča. Poleg tega so nepravilnosti tudi na nekaterih oknih, ki se za- radi prevelikih dimenzij zvijajo in krivijo in jih je zaradi tega težko zapirati. Stanovanja v montažnih blokih se v poletnih mesecih spremenijo v pravcate peči, ker se s jJločevino oblože- ne in do polovice zasteklene fa- sadne stene tako segrejejo, da kaže termometer včasih tudi po 35 do 40 stoipinj Celzija. V tako razgretih stanovanjih ni moč niti delati, niti spati. To pa so samo nekatera dej- stva, ki potrjujejo, da je bilo točkovanje v montažnih blokah krivično, saj je absurdno misli- ti, da so taka stanovanja enako- vredna tistim, ki jih gradijo na klasični način. Zato bi bilo nujno ta stanovanja ponovno točkovati in upoštevati vsa dejstva, ki lo- čijo kvaliteto stanovanj v mon- tažnih blokih od onih v klasič- nih zgradbah. Prizadeti stanovalci NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI, TODA NEKOČ JE BILO Tako približno se pričnejo sko- raj vse pravljice in vedno čaka- mo, kakšen bo konec, žalosten ali vesel. Ne mislim se spuščati v prav- ljice, niti v neko revolucionarno borbo, kajti tega je za nekatere že preveč, toda rad bi povedal nekaterim da se včasih še spom- nim daleč nazaj in se vprašam, ali je bilo nekoč res tako? Ta- krat, ko so mladi ljudje rasli ob trdem bajtarskem in delavskem kruhu, ko so študentje prezebali lačni na trdih klopeh po parkih in železniških postajah. Spomi- njam se časov, ko smo imeli opravka z razrednim stranka/r- sicim bojem vseh bar\^ pa ven- dar so se baje tudi takrat sha- jali mladi ljudje na sestanke, ki so jih vodili zelo napredni de- lavski voditelji, komunisti in sko- jevci in še celo ilegalno. Tudi mnogo so napravili, toda s sr- cem in globoko idejno zavestjo ter vero v jutrišnji dan, vse to brez materialnih sredstev. Vem celo to, da so tijmladiljudje preda- ni in tako vzgojeni .in s čutom od- govornosti za našo veliko stvar, šli skozi krvava leta revolucije (kar iz srca privoščim današ- njim, da jim ne bi bilo potrebno napraviti nikdar več). Seveda, to je že zelo daleč za nekatere, toda s polno vero in srcem so prena- šali tegobe in napore, padali so ti mladi ljudje in tudi takrat so hodili na vzgojno politične se- stanke, celo ostre so bile kazni za izostanke, da ne govorim o tem, kakšen je bil takrat med- sebojni odnos in skrb za tovari- ša, in kako je bilo, če je nekdo zatajil svojim toA'^arišem celo kos kruha. Mnogo je še teh mladih ljudi na kraju vsega le ostalo ži- vih in so nadaljevali svoje revo- lucionarno delo. Zato se čudim piscem, ki smatrajo, da smo pre- malo resni, morda celo neuki oziroma premalo siposobni, da bi dojeli in spoznali »celovitost« na- šega družbenega dogajanja in kaj je naša družbena nadgrad- nja in kje je naš končni celj pri oblikovanju naše socialistične družbe. Vem, da so takrat ti mladi ljudje zamenjali orožje za lopato in pristopili k obnovi porušene domovine. Bili so takrat tudi »konstruktivni« sestanki, ki so pomenili delo cza vse, pa tudi uspeh za vse, za vsako akcijo kakršnekoli vrste, toda brez pre- bite pare v žepu, pač pa je bilo nekaj drugega — veliko idejne zavesti. Seveda bom dobil takoj udarec pod rebra, č«š kateri no- rec bi pa danes delal zastonj in to po 20. letih svobode? Ne, ni- kakor ne mislim tega, to bi bil nesmisel, saj moramo' delati za vsakdanje življenje. Mene boli le to, da je splahnela tista vehka ljubezen in predanost naši stvari in da je vse preveč fraziranja, pa premalo »konstruktivnega« dela. Bili so časi, ko so naši mladi ljudje šli na delovne akcije, da- nes pa iščemo vse mogoče vzro- ke, zakaj ni več tako, četudi ima- mo včasih še preveč sredstev, da niti zanje ne vemo, kam gredo in zgodi se, da odborniki nimajo pravice vprašati, kje so porablje- ni dinarji, ki jih pa ni bilo malo. Po mnenju piscev postajamo seveda le nekateri danes neresni, smo že kar v napoto, nismo na liniji, smo pač prepočasni, (če- prav verjetno še kolikor toliko pošteni in predani), preveč »akti- viistični«, mislimo le, kako je bilo nekoč, ko je čas bežal bolj poča- si, ko smo tudi mislili bolj poča- si, ni bilo »Iconstruktivnih kritik« vsaj tako ostrih ne, in tudi dela ni bilo toliko. Takratni sistem je pač baziral na aktivizmu, danes pa aktivistov ne rabimo, pač pa le ljudi resnicoljubne, ljudi, ki znajo ob vsakem času naliti či- stega vina, saj danes to gre, ko nimamo več razredne borbe, vsi delamo le za en cilj, ki upam, da nam je vsem jasen (so pa še izjeme), morda nekaj stare reak- cije, (ki pa ni nevarna), v^seeno pa po trditvah piscev ni vsem jasno, da le nekateri zamegljuje- jo resnico in ustvarjajo svoj ob- čutek zadovoljstva. To pa so »ak- tivisti«. Ne mislim dalje voditi politič- ne t?girbje, tudi odgovarjal nebom več, ker je pred nami preveč bolj važnega družbeno-ekonomskega in političnega dela, toda potrkal bi na srce štaba, kajti danes od- govarjam vsem, ker vidim, da se nekdo brani ikot pravimo z »ma- so«, drugi s »kaso«, no, in nekdo ostane zvest sebi in tistim, ki so v večini. Mislim, da je razgovor le del neke pobude in da ni tako plitek, pač pa bo prav, če bo v bodoče več iskrenosti in zaupa- nja v vsakega posameznika, manj izogibanja resničnim dejstvom, čutek zadovoljstva. To so pa »ak- tivističen sestanek«, ki bo vnesel ponovno v delo obilico volje, več čuta odgovornosti, moralno in politično zavest, kot je bila nek- daj, sem prepričan, da bo tudi uspeh dela na vsej fronti druga- čen, vse to pa z željo, da bi bilo našim prav najmlajšim »nekoč« še lepše v tej naši domovini. S tem sem hotel reči samo to, naj si sekretariat ObK ZMS — Celje ne dela utvar, kako veliko je storil in kako je povsem na liniji in na tekočem, in naj ne podcenjuje nekdanjega (aktivis- tičnega dela«, ki je seveda zanj preživel, toda zatrjujem, da je bilo takratno delo (lahko je tudi danes) ozko povezano z maso, kot temu pravimo, pa naj bo po katerikoli liniji našega dela; da- nes pa ne vem, če je vse tako, mislim, da precej tega manjka, da bi bili »masoviki«, kot je temu rekel tudi veliki Lenin. Ivo Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU ODGOVORNOST na prvo mesto Sicer je treba ugotoviti, da je ob- račun dela sindikalne organizacije v celjski občini lepo uspel in poka- zal, da je sindikat čedalje bolj po- memben in aktivni činitelj na vseh področjih družbene in gospodarske dejavnosti. Spričo tega ni naključje, da so na zboru dobro osvetlili polo- žaj sindikalne organizacije v driiž- benem razvoju. Toda tu ne gre sa- mo za preučevanje vprašanj in prob- lemov, v enaki meri se pojavlja zah- teva, da se bo moral zlasti sindikat zavzemati za dosledno izvajanje vseh sprejetih sklepov in načel, da bo moral ta vprašanja obravnavati na ustrezni strokovni ravni. Pomemben delež k uspelemu ob- računu dela je dala tudi razprava, tako tista na sejah članov komisij kot tudi na zboru samem. Tako je tovariš Miklavc osvetlil nekatera vprašanja investicijske politike ter amortizacije. Ugotovil je, da amor- tizacija še ni pravi regulator za mo- dernizacijo proizvodnje. Razen tega je kritiziral sprejemanje prevelike- ga števila najrazličnejših predpisov, ki i si po vrhu vsega po navadi še nasprotujejo. Zanimiva je bila tudi razprava to- variša Arnuša, ki je osvetlil polo- žaj gradbenih podjetij, pa tudi stan- dard gradbenih delavcev. Pri tem je obsodil primere, ko nastopajo ne- katera gradbena podjetja na licita- cijah za prevzem del tudi s takšnimi cenami, v katerih niso zagotovljena sredstva za formiranje skladov, kaj šele za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev. Takšna politika vodi k obubožanju ne samo panoge kot celote, marveč tudi pri- zadetih kolektivov. O reformnih ukrepih in družbenih odnosih je v razpravi govoril Strmč- nik, ki je opozoril na uveljavitev individualne odgovornosti, na nuj- nost, da sleherni človek, pa naj bo na katorem koli delovnem mestu ve, kakšne so njegove naloge in dolž- nosti. O problemih rekreacije je govoril Lojze Trstenjak. Zavzel se je za čim prejšnjo zgraditev rekrea- cijskih centrov kot so Celjska koča Svetina, Golovec in drugi, nadalje za pospešeno gradnjo športnih ob- jektov in za organizirano popoldnev- no, dnevno ali letno rekreacijo. Udeleženci občnega zbora občin- skega sindikalnega sveta v Celju so izvolili tudi 33 kandidatov v novi plenum. Zanimiva je ugotovitev, da je med njimi kar 27 takšnih, ki so prvič prišli v ta organ. Takoj po zboru so se sestali novo- izvoljeni člani plenuma ter izvolili devetčlansko predsedstvo. Vtem ko so za predsednika izbrali Bernarda Strmčnika, je podpredsedniško me- sto zadržal dosedanji predsednik, Ivan Cokan, tajniško pa Vili Skrt. -m . Popravek v osmi številki CT, dne 2S. 2. 1966, smo objavili prirejeno razpravo poslanke Magde Kočar p(xl naslovom »Previsok prispevek«. V sestavek sta se vrinili dve tipkovni napaki in nekaj tiskarskih. v prvem stolpcu, tretji odstavek bi moralo pisati »v bonitetnih razredih« (in ne prede- lih); v zadnjem odstavku tega stolpca bi mo- rali biti letnici 1964/65 (ne 1963/64); v sred- njem stolpcu v drugem odstavku je pravilno »bi morale povečati sodelovanje s kmeti« (ne: bi morale sodelovati s kmeti); ob kon- cu tega stolpca je pravilno: »drobno meha- nizacijo« (ne: dobro mehanizacijo); v zad- njem stolpcu je pravilno: »saj je bila mož- nost kapitalizacije odpravljena« (ne: saj bi bila možnost kapitalizacije odpravljena); in ob koncu sestavka: s tem pa bodo ostali člani skupnega gospodinjstva, ki niso člani njegove družine, brez zdravstvenega varstva (ne: s tem pa bodo ostali člani njegove dru- žine brez zdravstvenega varstva). Bralcem in tovarišici Kočarjev! se za ne- ljube napake opravičujemo in upamo, da smo s popravkom vsaj delno popravili ško- do,, ki so jo zakrivile napake. Minulo sredo je predsednik žalske občinske skupščine JOŽE ROZ- MAN izročil visoka odlkovanja večjemu številu občanov s področja žal- ske občine, ki jih je odlikoval predsednik republike TITO za 20-letno uspešno delo pri izgrajevanju družbeno-političnega in kulturnega življe- nja v komuni. Z Redom dela z zlatim vencem so bili odlikovani: TONE DELAK, nekdanji predsednik občinske skupščine, DRAGO MARKOVIČ, dolgoletni tajnik občinske skupščine, JOŽE ROZMAN, sedanji predsednik občinske skupščine, ing. JANKO PETRIČEK, z inštituta za hmeljarstvo v Žalcu. Z Redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem je bil odlikovan VIKTOR ŠOŠTER — DOBROVELJSKI MIHA, znan borec. Z Redom zasluge za narod s srebrno zvezdo je bil odlikovan ing. MILOVAN ZIDAÇ, direktor žalskega kmetijskega kombinata. | Red dela s srebrnim vencem so prejeli: EMIL JUG, direktor Tekstilne ' tovarne v Preboldu; ing. ZVONE PELIKAN, direktor Inštituta za hmeljar- stvo Žalec; ANTON PRIVOŠNIK, vodja splošnega sektorja v Savinjskem magazinu; MARTIN ZAKONŠEK, delovodja pri cestno-komunalnem pod- jetju v Žalcu; SREČKO KURET, obratovodja v libojski Keramični indu- striji; ALOJZ KOTAR, obratovodja libojskega obrata žalske Montane; ALOJZ SELAN, direktor delavske univerze v Žalcu; META RAINER, upo- kojena predmetna učiteljica; ANTON JURAK, kmetovalec iz Griž; FER- DO KOLŠEK iz Podgorja pri Braslovčah in JURIJ POLUTNIK, upokoje- nec iz Braslovč. g 1 Z medaljo Zasluge za narod so bili odlikovani: JOŽICA DIMECj upraviteljica osnovne šole na Vranskem; ANDREJ GORŠEK, kmetijski tehnik in HENRIH ŽOLNIR, kmetovalec iz Tmave. Medaljo dela so prejeli: FRANC GROBELNIK, doma iz V. Pirešice,j delovodja libojske keramične industrije — obrat Ložnica; JANKO VIZO-1 VIŠEK, kmetovalec iz Gotovelj; MIRKO MAČEK in MIRKO CANJKO, uslužbenca Savinjskega magazina ter LUDVIK KUKOVEC, doma iz Griž, rudarski tehnik zaposlen v žalski Montani. Posnetek prikazuje predsednika žalske občinske skupščine JOŽETA ROZMANA, ko čestita odlikovancem. Foto: J. Sever! ZABELEŽENO ZA VAS DAN CVE- TLIČARN Dragi bralci! Osmi marec je dan cvetličarn. Je priložnost, ko na trgu sveže in plastične flore zacveti zakon ponudbe in povpraševanja. Ta zakon zelo dobro poznamo, ker ga zelo dobro čutimo — v denar- nicah in žepih. Stvar seveda ni v tem, da bi človek ob pravza- prav tako redkem prazniku na- ših žena pri nakupu cvetja ka- korkoli škrtaril (z izjemami pač, kjer denarja ni), stvar je v tem, da se tega dejstva naše cvetli- čarne zelo dobro zavedajo in ga — vsaj po malem — izkoriščajo. Brez narodno zabavne folklore z baletnimi vložki seveda ne gre. Recimo takole: — Dekle, daj mi rož rdečih ... — Rožmarina tudi vmes? (Ko ga pa nimamo). — Nagelj, ki tamle v izložbi sloji (sedmega dinar in pol, a osmega dinarje tri — novel). Ali pa: — Tukaj v kotu sama zase ena čudna roža rase (stane kake jur- je štir...). In tako dalje. Veliko je nape- vov, ki bi jih lahko zapeli v tri ali štiričetrtinskem taktu, v čast osmega marca — dneva cve- tličarn in cvetličnega zakona po- nudbe in povpraševanja. Lahko bi med tone vpletli tudi poltone z najrazličnejšimi medklici, kot na primer: živel denar — stari in novi dinar! Dol z oderuštvom! Če bi cvetje kupovali pogoste- je, je zelo verjetno, da cvetličar- nam ne bi bilo treba iskati nado- mestila za slab promet med le- tom ob enem samem — njiho- vem in našem dnevu. Ne vem, če mislijo tudi cvetličarne tako, a navsezadnje je že res, da morajo od nečesa živeti. Naj torej cveti- jo njihove cene. Sicer pa — ve- nite rožce moje. Vaš Kozorog PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET v Indoneziji so ohranili sistem močne roke in vsakršen nemir takoj zadušijo z orožjem. Milosti ne poz- najo in to se je izkazalo tudi pri_ sojenju vodji uporniškega gibanja podpolkovniku Untungu, ki so ga obsodili pred vojaškim sodiščem na smrt in mu onemogočili, da bi se proti obsodbi lahko še kamorkoli pritožil. Kljub vsej tej ostrini pa si izjave nekaterih vidnih osebnosti zelo pogosto nasprotujejo in celo Sukamo ni najbolj do^den. Videz je, da uporniško gibanje traja v ne- ki obliki hladne politične borbe, ki jo skušajo skriti za nesporazumi med posameznimi rodovi vojske. Kwame Nkrumah, ki nekako po- navlja usodo angleškega križarske- ga kralja Riharda Levjesrčnega, je dobil zatočišče v Gvineji in postal njen predsednik, v premieru Seku Ture ja je našel doslednega somiš- ljenika, kako pa sta se dogovorila s predsednikom republike Mali Mo- dibo Keitom, še ni jasno. Vendar poudarja Seku Ture, da bo proti vojaški diktaturi v Gani potrebno razgibati sindikate, ki pomenijo res- nično jedro demokracije. ■ Avstrijci so si sami pripravili pre- senečenje ob zadnjih volitvah, ko je avstrijska ljudska stranka prvič po letu 1945 dobila absolutno večino. S tem si je pridobila možnost, da sestavi samostojno vlado, a se bo zelo verjetno tej možnosti odpove- dala, ker je dosedanja koalicija s socialisti zelo uveljavljena. Kljub temu pa lahko pričakujemo, da bo- do ostali nekateri socialistični poli- tiki izven uradnega položaja. Avstrij- ci so radovedni, predvsem pa bo o vsem odločilo uresničevanje predvo- lilnih obljub. Zares je tudi to, da bo sedanje obdobje za ljudsko stranko takorekoč preskusno, kajti če v tem obdobju ne bo pokazala, kaj zmore, si je zapravila svoj ugled v korist socialistov. VLAGATI V TISTE DEJAVNOSTI, KI ZAHTEVAJO VECJI DOHODEK Slabše razvita področja Iz intervjuja inženirja Andreja Marinea šmarsl^emu radiu Poslanec republiškega zbora SR Slovenije, inženir Andrej Marine, je v radiu DLT Šmarje pri Jelšali odgovoril na več vpra- šanj poslušalcev. Eno bistvenili vprašanj, kako čim bolj enako- merno razvijati gospodarstvo v naši republiki, so tovarišu Marincu zastavili predstavniki kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšahi. Vpra- šali so ga tudi, če imamo v Sloveniji sklad za manj razvita pod- ročja. Potem, ko je inženir Andrej Marine razložil, kako smo v naši državi uravnavali razvoj nerazvitih in razvitih republik, je dejal: CepraV je nekaj let po vojni ob- stajala oblika pomoči manj razvi- tim krajem v Sloveniji, že nekaj let takšnega sklada ni več. Zakaj smo se odločili v Sloveniji za to? Na to vprašanje bi rad odgovoril bolj te- meljito. Vprašanje KZ Šmarje namreč ni osamljeno. Sprožajo ga večkrat v javnosti. Tudi meni so ga zastavili na volilnem sestanku v Rogatcu in še ob drugih priložnostih. Zato bo morda moj odgovor nekoliko dalj- ši, ker terja vprašanje bolj celovit odgovor, saj posega v nekatera bi- stvena načela našega razvoja. Pred- vsem bi se pa rad izognil poenostav- ljeni razlagi, ki bi mogla povzročiti deljena mišljenja. Ce gledamo danes Slovenijo kot gospodarsko in nacionalno skup- nost, potem moramo reči, da je Slo- venija zelo majhna. Njena področja so gosto prepletena z železnicami in cestarrft (na žalost še ne povsod z dobrimi cestami). Torej kljub do- ločenim slabostim, je Slovenija dob- ro povezana, kar nedvomno vpliva na gospodarski razvoj. Nadalje je potrebno povedati, da so manj raz- vita področja v Sloveniji majhna po svojem obsegu (nasprotno pa so nerazvite pokrajine v posameznih republikah zelo ■velike. Samo Kos- met šteje danes 1,300.000 prebival- cev). Drugo, kar je značilno, je, da ima- mo širom Slovenije centre — kot ža- rišča za nadaljnji razvoj. Taki cent- ri, na katere so navezana širša pod- ročja, so na primer v naši neposred- ni bližini Celje, Konjice, Šentjur, Maribor, Ptuj, — v šmarski občini pa v gospodarskem smislu Rogaška Slatina. Na vse te kraje gravitira določena okolica itd. Ali je ob takem stanju smotrno razvijati osnovo za industrijo kjer- koli, v .vsaTii občini, v vsakem kra- ju? Verjetno ne! To smo delali v preteklosti, ko smo mislili, da mo- ra v vsaki vasi stati tovarna. Da mo- rajo vsi ljudje, ki se želijo zaposli- ti, dobiti zaposlitev doma ipd. V ti- stem času so nastale mnoge »poli- tične« tovarne, s katerimi imamo te- žave, ker ni pogojev za njihov raz- voj. Zlasti po reformi ni možnosti za tak razvoj, ker je taka pomoč tu- di slaba in je pogosto določenegnu kraju v večjo škodo kot korist. Na- dalje, povsod v svetu živijo ljudje bolj v mestu kot pri nas. Takšno raztreseno naseljevanje je drago in uničuje koristne površine za kme- tijsko proizvodnjo. Prepričajmo se z nekaterimi podatki! V razvitih de- želah na zahodu živi vsak peti do šesti državljan v mestu, v Avstriji vsak četrti državljan na Dunaju itd. Ce tako poudarjamo potrebo po čim bolj smotrnem nalaganju sred- stev, potem moramo to upoštevati zlasti zdaj po reformi. To pa nika- kor ne pomeni, da tudi v manj raz- vitih področjah v Sloveniji ni pogo- jev za razvoj industrije. Vendar mo- ramo biti realni in upoštevati, da sredstva za takšna vlaganja niso več pri občini ali republiki. Prav z go- spodarsko reformo se stvari razvi- jajo tako, da ostanejo sredstva za investicije vse bolj tistim organiza- cijam, ki jih ustvarjajo in tako z njimi upravlja vse manj »država«. Kam in v kakšne namene naj se sredstva\ vlagajo, odločajo vedno bolj samostojno podjetja skupno z bankami. Vsi skupaj smo prepriča- ni, da bodo delovne organizacije bolj smotrno gospodarile s sredst- vi, ki jiih same ustvarjajo. To pa je pravzaprav' ena izmed najbolj bist- venih sprememb v našem gospodar- skem sistemu. Še nekaj moram povedati, da bom lahko utemeljil trditev, ki sem jo malo prej povedal, češ da ob takem sistemu ni rečeno, da tudi manj raz- viti kraji ne bi bili zanimivi za raz- lična gospodarska vlaganja. Z refor- mo želimo namreč doseči več po- membnih stvari za naš nadaljnji razvoj, predvsem pa' to, da bi ÍDÍla naša nadaljnja vlaganja v gospodar- stvo čim bolj premišljena in da jih bomo naložili v tiste dejavnosti, ki nam zagotavljajo čim večji doho- dek, ponavljam, čim večji dohodek! i Seveda je to mogoče izvesti samo v prime- ru, če bo gospodarstvo čim bolj stabilno, to je, če bomo imeli bolj uravnane cene, če bo- mo potrošili le toliko, kolikor smo prigo- spodarili, to pa pomeni, če bo naš dinar obdržal svojo resnično vrednost, ne pa da bo na vrednosti izgubljal kpt jc bil to primer v preteklih letih. Zato v podjetjih ne bomo smeli gledati samo na to, da prihranjeni de- nar čimprej porabimo, ali da ga uporabimo samo za vlagamje v »svoje«, naše podjetje. Vsak prosti dinar bo moral v banko, da se tam obrestuje, ote se preko banke, s kateri- mi morajo upravliati delovne organizacije, in ne oblast, pretaka tja, kjer bo naiboli učinkovito naložen, kjer se bo najbolje obre- stoval. In če bomo tako gospdciarili (pod|ct- ja skupno z bankami o/iruma podjetja preko bank), potem ni razlogov, da taka poslovna sredstva ne bi našla pot tudi na manj raz- vita področja. Vendar samo ob pogoju, da imajo takšna vlaganja opravičilo — in to go- spodarsko, pred vlaganji nekje drugje. Ce bi se denar svobodno in prosto pretakal v го- spodarstvu in bankah, potem bi že samo dej- stvo da razpolagajo manj razviti kraji z de- lovno silo, narekovalo, da se tam gradi mor- da industrija, ki zahteva živo delo. ah da se razvijejo druge dejavnosti, za katere ob- stajajo tam naravni pogoji (primer turizma in zlasti kmetijstva). No, ne bi bilo prav, če bi si delali utvare, da bo tak sistem pri nas takoj zaživel, toda vztrajno in zlagoma se moramo razvijati v tem smislu. Nedvomno bi zato bilo narobe, če bi trdili, da ljudje ne bodo odhajali iz šmarsko-kozjanskega področja ter se naselje- vali v mestih, saj je to naraven pojav pov- sod v svetu. Sicer pa ima tudi šmarsko pod- ročje svoj gospodarski center, ki ima pogo- je, da se bolj uspešno razvija in nudi mož- nost zaposlovanja mnogim občanom šmarske komune. Rogaška Slatina s turizmom in stek- larstvom ugodno napreduje in zaposluje ljudi iz širše okolice rogaško-slatenskega in obso- teljskega predela. Žena varilka v radiatorskem oddelku EMO ^ 9S MILIJONOV ND ZA MODERNIZACIJO RUDNIKA VELENJE Skale spet aktivna jama VELIK POUDAREK ZNANSTVENO-RAZISKOVALNIM DELOM Jugoslovanska investicijska banka in republiška gospodarska banka v Ljubljani sta odobrili rudniku lig- nita Velenje 98 milijonov ND kredi- ta, s katerim nameravajo do leta 1970 modernizrati in rekonstruirati v veliki meri rudniške naprave. V teh investicijah je začrtano tudi po- novna odpiranje leta 1955 opuščene jame skale. Dušan Pipuš, je povedal, da so stro- kovnjaki ugotovili v opuščeni jami okoli 40 milijonov ton lignita, ki lahko zagotovi reden kop za nasled- njih trideset let. Skladno z velikimi načrti za razvoj termoelektrarne Šoštanj predvidevajo iz škalske ja- me avtomatičen transporter lignita do, elektrarne, ki bo letno prenesel iz jame v skladišča elektrarne okoli 2,3 milijona ton premoga. Delavski svet kolektiva je pred nedavnim sprejel načrt o razdelitvi celotnega kredita. Za gradbena dela v jami bodo porabili 4,32 milijonov ND, za rudarske gradnje 31,3 milijo- na ND, a ostalih 62 milijonov ÑD bodo uporabili za nakup opreme in za znastveno-razii.skovalno delo (zanj so določili 9,5 miliijonov ND). Z načrtom za nrodernizacijo pro- izvodnje predvidevajo nakup sodob- ne tehnične opreme, predvsem pol- avtomatskih rudarskih kombajnov, ki bodo omejili fizičen napor ru- darjev do najmanjše možnosti, hkrati pa bodo ipovexali proizvodnjo za kakšnih 60 odstotkov. Poleg tesa imajo v načrtu, da bodo zdajšnje klasične podporniike v jamah in pre- dorih zamenjali z novi'mi — hidrav- ličnimi —, ki imajo to prednost, da so premični in zagotavljajo nepri- merno večjo varnost. V rudniku so izračunali, da bodo vse te spremembe v modernizaciji proizvodnje omogočile povečanje proizvodnje od zdajšnjih 3,3 milijo- na ton na več kot štiri in pol mili- jona ton premoga letno. Skladno s tem povečanjem produktivnosti lahko v letu 1970 pričakujejo rudar- ji tudi povečanje osebnih dokodkov od zdajšnjih 900 ND v povprečju na povprečje kakšnih 1500 ND meseč- no. OBRT V ŠM4RSKI аШш Primanjkuje električar j ev in avtomehanikov V letu 1965 je v šmarski občini znatno poraslo število zaseb- nih obrtnikov, kar gre predvsem na račun novih predpisov, uve- ljavljenih v tem letu. Čeprav obrt s tem še ni dosegla nivo, ki ga terja njena vloga v gospodarstvu, pa se je stanje bistveno zbolj- šalo. Bistvena slabost šmarskega obrt- ništva je, da kljub povečanju zaseb- nih obrtnikov, kapacitete obratnih strok ne krijejo dejanskih potreb potrošnikov. To še zlasti velja za po- pravila električnih aparatov in go- spodinjskih strojev. Čedalje večje potrebe po takih uslugah družbene obrtne delavnice ne zmorejo. V za- sebnem sektorju pa je na tem pod- ročju le en obrtnik, ki pa se največ ukvarja z elektromehaniko za dvi- gala. Podobno je stanje obrtnih stori- tev za potrebe kmečkega prebival- stva. Primanjkuje kolar j ev in kova- čev. Ker pa so posamezni obrtniki ugodno krajevno razvrščeni," le za- dovoljujejo večino potreb. Precej slabše je na področju me- hanične, zlasti avtomehanične obrti. Dve družbeni delavnici ne moreta zadovoljiti naraščajočih potreb, po- sebno še v času glavne turistične sezone. Edini zasebnik pa se je spe- cializiral za mehaniko koles. V zadnjem obdobju se je močno povečal interes zasebnikov za obrt- ne storitve živiilsike stroke. Dve za- sebni pekarni in — do nedavnega — tri mesnice so ugodno vplivale na konkurenco pri prodaji kruha in mesa. Zaradi relativno visokih cen nekaterih artiklov v družbenih orga*- nizacijah občani z zadovoljstvom kupvjjcjo meso v zasebnih mesni- cah. Naj omenimo, da je kmetijska zadruga Šmarje ponovno pregovori- la zasebnega mesarja v Kozjem, da je stopil v redno delovno razmerje pri zadrugi ter odglasil samostojno obrt. Zanimivo pa je, da sta cena in kvaliteta mesa v kozjanski mesiiici ostali na taki ravni, kot jo je posta- vil zasebnik, čeprav v drugih mesni- cah prodaja zadruga slabše in draž- je meso. KA OD VSEPOVSOD RADEČE: Na občnem zboru »Svo- bode« so člani obračunali z lanskim delom in v poročilih ter razpravi ugotovili, da je bilo zelo plodno. Posebej pohvalno je bilo delo dram- ske skupine, ki je pripravila pet premier in z njimi 34 krat nasto- pila. Predstave si je oglodalo 32 tisoč gledalcev, poseben .uspeh je doživela Gobčeva »Planinska roža«, ki so jo uprizorili trinajstkrat, go- stovali pa so z njo tudi v Laškem ob prazniku piva in cvetja. Tudi mla- dinsko gledališče se uveljavlja, ki je že uprizorilo pravljiično igro »Ža- romil«, zdaj pa pripravljajo mladin- sko opereto »Kresniček«. V novem odboru so z majhnimi sprememba' mi ostali nekdanji člani, ob zaključ- ku pa je zbor izrekel posebno pri- znanje Ivanu in sinu prof. Janezu Pešcu za nfuno prizeidevno kultur- no-prosvctno dejavnost. POLZELA: Večidel vse občinske ceste na območju krajevne skupno- sti Polzela so te dni posuli z gra- mozom. Denar za gramoz je dala krajevna skupnost, kmetje pa so-s tem-dejanjem zadovoljni^ saj se jim ne bo treba bati pomladnega dežev- ja in blata. MOZIRJE: Letošnje pustovanje v Mozirju jc bilo v znamenju tradici- je s karnevalom za odrasle in za mladino. V torek popoldne je bdlo V trgu vse živo, ko so pustni god- beniki in cercmoniarji zganjali svo- je burke, a Ined njimi povedali tudi precej pikrih na račun raznih na- pak- Tega dne so v Mozirju imeli tudi prvo mozirsko RTV oddajo, iz- dali so »Pustnega kurirja« in »kole- dar«, v sredo popoldne pa so sve- čano pokopali utrujenega pusta. Najbolj plemenita gesta pokojnega pusta je bila, da je v svojem testa- mentu zapustil okoli 20.000 starih dinarjev za obdaritev najbolj po- trebnih ostarehh občanov. SLOVENSKE KONJICE: V kme- tijski zadrugi v Slovenskih Konji- cah so se pred dnevi sestali pred- stavniki kmetijskih zadrug in kom- binatov precejšnjega dela Štajerske. Obravnavali so nekatera strokovna vprašanja in o nalogah kmetijskih organizacij v sedanjem obdobju. Dosti so razpravljali tudi o ureja- nju nasadov ribeza. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki poslov- nega združenja za kmetijstvo iz Ce- lja. VIRŠTANJ: Krajevna skupnost Virštanj je obnovila živinske sejme. Sejmi bodo v Selah pri" Filipu. Vsa- ko leto bo devet sejimov, prvi pa bo letos 4. maja. ŠENTJUR: Za otroško varstveno ustanovo v Šentjurju je bilo pred ieti nad 70 interesentov. Dokončno pa se je prijavilo le 18. staršev. V Šentjurju menijo, da si občinska skupščina za tako majhno število otrok ne bo mogla privoščiti večjih denarnih izdatkom-. KRAMPI V ZABUKOVŠKIH RUDNIKIH ŠE DOLGO NE BODO UTIHNILI Rudariti za vsako eeno? Ceste, voda in premalo mehanizacije tepe kolektiv Montane DVOJNO PLAČEVANJE CEST Ш OMEJITEV PREVOZA. ZABIJKOV- ŠKI RUDNIKI SO ZNANI KOT »SUHI« RUDNIKI, TODA KLJUB TE- MU JIH JE V DVEH LETIH DVAKRAT ZALILA VODA. DO NEDAVNE- GA SO V MEHANIZACIJO RUDNIKA MALO VLAGALI, KER SO ME- NILI, DA SE PO 186. LETIH RUDARJENJA TO NE IZPLAČA... Delovni kolektiv Montane, ki spa- da po številu zaposlenih in brutto proizvodnji med največje v žalski občini, je lani prigospodaril neko- liko manj kot predlanskim. Podjet- je obsega pet obratov, od katerih so kar štirje rudarski; dva premo- govna, dva obrata »nekovin« in upravna enota. Vsega zaposiluje ne- kaj več kot 600 ljudi. Zaradi težavnih pogojev, v kate- rih so bili v minulih letih manjši rudniki, med njimi tudi zabukovški, so le-ti še danes le na mejah ren- tabilnosti. Glede na gospodarski razvoj in potrebe pa so še vedno in tudi v Montani, zato so lani začeM 2 večjimi vlaganji sredstev v meha- nizacijo rudniškega transporta. Do nedavnega so v mehanizacijo rudni- ka vlagali zelo malo, ker so mehi- li, da je za te ipogoje mehanizacija predraga. Že dosedanja vlaganja v mehanizacijo transporta na odko- pih pa so pokazala, da se je storil- nost dvignila. Zato pravijo, da je strmeti za povečanjem storilnosti le na osnovi še nadaljnjega uvaja- nja mehanizacije. ■ PlafcnirUne cene, katerih- višina ni dovoljevala slabo opremljenim in rudno osiromašenim rudnikom kopičenja sredstev na sklaidih in pri osebnih dohodkih, so bile eden iz- med osnovnih vzrokov za nizke do- hodke. Pred šestimi leti so bili pov- prečni osebni dohodki v podjetju 18 tisoč starih dinarjev. V teh še- stih letih so osebne dohodke šti- rikrat povečali, samo v lanskem le- tu so jih nominalno dvignili za po- lovico. Kljub temu osebni dohodki pri rudarjih še vedno niso takšni kot bi morali biti. In ko smo v za- četku zapiisali, da so lani .origospo- darili nekoliko manj, je to zaradi tega, ker so morali del sredstev iz skladov preliti za osebne dohodke, če so jih hoteli dvigniti vsaj na re- publiško povprečje. Poleg nezadostne mehan'^zacije je kolektiv utrpel škodo, ko je del li- bojskega jaška zaliLla voda z bla- tom. Lani je voda vdrla in zalila od- kop pod Kamniško kadunjo, ki pa ni povzročila večje škode, ker so pred tem že velik del premoga eksploatirali. Zato je vodstvo p>od- jetja reorganiziralo delo in reduci- ralo delovno silo. 24 pomožnih de- lavcev so morali odpustiti, zaposlili so jih na kmetijskem kombinatu. Pred dvema letoma so zaradi pre- velikih stroškov opustili prevoz ru- de od separacije do nakladališč na žalski železniški postaji z zastarelo železnico. Prevoz so usmerili na ce- stni promet, sedaj rudo prevažajo s težkimi tovornjaki po občinski ce- sti od Zabukovce do žalske želez- niške postaje. Ti tovornjaki so ro- dili novo skrb: cesta ni bila graje- na za tako težak in intenziven pro- met, zato so jo tovornjaki močno poškodovali. Ker občina nima sred- stev, jo bo moral kolektiv sam po- praviti — iletno odvaja zato preko 20 milijonov dinarjev samo za po- pravilo cest. Tako se ta kolektiv bori s sub- jektivnimi težavami, ki grenijo ru- darsiki kos kruha, ki je že tako sam po sebi grenak. In ko smo v naslo- vu zapisali, ali rudariti za vsako ce- no, smo povzeli misel, ki muči ko- lektiv, na katero pa so že našli od- govor: nikakor, samo toliko časa, dokler bo delo v ekonomskih okvi- rih. Pripravlajo sicer širši odkop, vendar bodo kopali samo tiste ko- ličine, ki bodo ekonomsko upravi- сепсч J. S. REGULACIJA CELJSKIH VODA Vrsto let smo delali na progra- mih, predvsem pa na usklajevanju stališč s pristojnimi republiškimi organi glede udeležbe republike pri vodnogospodarskih — regulacijskih in kanalizacij sikih — delih. V naši republiki je mnogo itovrstnib pro- blemov, saj se skoraj vsa mesta v Sloveniji ubadajo z enako proble- matiko. Republiški forimi je bil dol- žan pridobiti naj točne j še informaci- je o dejanskem položaju vodnogo^ spodarskega stanja v Sloveniji. V tem obdoju jiih je pridobil, in nobe- no presenečenje za nas ni bilo, da je celjska komuna izbila kot komu- na, ki ima zaradi neizvedenih regu- lacijskih del)na Savinji in njenih pritokih največ težav. Tudi povzro- čena škoda v družbenem in zaseb- nem sektorju gre že v kratkem ob- dobju 20 let v desetine milijard di- narjev. Ob item, da bo tempo gospo- darskega in družbenega razvoja na- še občine v bMžjnjih letih še bolj ži- vahen, bi zaradi potencialnUi poplav nastajale v Celju vse večje škode. Pri detaljnejšib razpravah pa so ce- lo ugotovili, da Celje trenutno nima sposobnih zemljišč za nadaljnji raz- voj industrije, niti za nadaljnjo sta- novanjsko izgradnjo ter s tem v zve- zi za širjenje šolskega, kulturnega in ostalega prostora, ki je potreben za normalno družbeno rast. Vsa zemljišča ogrožajo nenadne popla- ve, ki se jdb ne da niti predvideti, Program Cinanciranja regulacijr skih del na celjskem območju pa izgleda tako-le: niti s preventivnimi ukrepi zmanj- šati. Ostane samo eno, to je izved- ba regulacijskih del Savinje in nje- nih pritokov v celoti. Ko smo,v raz- pravah k temu problemu — kot os- novnemu — dodah, da Celje nima?, urejenega kanalizacijskega omrežja, ki je pri razvoju mesta nujno po- trebno, smo na ta način lahko spo- znali, da so potrebni hitri in ener- gični ukrepi. To so bili razlogi, da je pristojni republiški organ, ob sta^ iišču najodgovornejših predstavni- kov izvršnega sveta SR Slovenije pri izvajanju regulacijskih del dal pri- oriteto Celju. Predsednik republiškega vodnega sklada je ponudil sodelovanje tega sklada pri regulacijskih delih v Ce- lju s tem, da je za izvedbo progra- ma Loče v Rožni dolini siklad voljan financirati 50od skupne vredno- sti objekta, za vsa ostala regulacij- ska dela pa je sklad voljan podpisa- ti pogodbo za sofinanciranje v viši- ni 60 ",). Posebno smo se sporazu- meli, da bi tempo izgradnje ne smel biti predolg. Zato smo se po pro- učitvi možnosti in kapacitet, s ka- terimi razpolagamo, dogovorili, da naj bi bil objekt Loče končan v dveh letih, to je v letu 1966 in 1967, vsa ostala regulacijska dela po progra- -mu, pa v 4 letih. Podrobnejši pro- gram regulacijskih del izgleda tako- le: K projektu kanalizacije velja pri- pomniti, da je zamisel o delih enot- na in da razpolagamo za kolektorje in omrežje na posameznih področ- jih že z glavnimi projekti. Za celot- ni program kanaHzacijskih del je potrebnih 4,5 milijarde dinarjev. Upoštevati je treba, da potrebuje- mo do zaključka 1970. leta 2,8 mi- lijarde dinarjev, za obdobje 1970 do 1975 pa še nadaljnjih 1,7 milijarde starib dinarjev — ob upoštevanju sedanjih cen. Tako bi v letu 1966 in 1967 uredili kanalski zbiralec 4 ob Čopovi ulici do naselja Ostrožno in za to porabili 321 milijonov dinar- jev; kanalski zbiralec 5 po strugi Sušnice ob Ipavčevi ulici do ulice Bratov Vošnjakov za 378 milijonov dinarjev; kanalski 'zbiralec 7 od struge Koprivnice pod Golovcem do Šmarjcte — tega bi nadaljevali še v letu 1968 in zanj porabili 748 mi- lijonov dinarjev; kanal na levem bregu Voglajne od Skalne kleti do izliva v Voglajno — za 36 milijonov dinarjev; kanal v naselju Polule 22 milijonov. V 1969. letu bi prišli na vrsto kanalski zbiralec 3 na Škvarče- vi ulici na Ložnico za 227 milijonov dinarjev, zbiralec št. 9 — industrij- ski kanal od Koprivnice na Zgornjo Hudinjo v vrednosti 591 milijonov dinarjev; v letu 1970 pa kanalski zbiralec 1 na Ložnici in Medlogu v vrednosti 226 milijonov dinarjev; kanalski 2i)iralec 2 ob vodi Ložnici po Ronkovi uHoi v Medlog za 249 milijonov dinarjev, medtem ko bi za obdobje 1971-75 ostali kanalski zbiralec 6 v sedanji strugi Kopriv- nice do Dobrave v vrednosti 374 mi- lijonov dinarjev, zbiralec št. 8 od Gaberja do Zgornje Hudinje za 284 milijonov dinarjev, glavni kolektor od Gaberja do Savinjskega nabrež- ja za 90 milijonov dinarjev, glavni kolektor od ' Ložnice na Savinjsko nabrežje na levem bregu Savinje za 495 milijonov dinarjev in čistilna naprava na nekdanjem prodišču pod gradom z vsemi objekti za 459 milijonov dinarjev. Dolžina oprav- ljenih del je torej 24 tisoč 371 met- rov. O vsem tem programu smo se po- govarili s predsedniki delavskih sve- tov in direktorji naših gospodarskih organizacij. Razumevanje in pri- pravljenost za sodelovanje našega gospodarstva je zajamčena, zato ni- ti ni bilo potrebnih posebnih ute- meljitev, bilo je več razprav okrog načina finančne udeležbe gospodar- skih organizacij pri izvajanju regu- lacijskih in kanalizacijskih del. Spo- razumeli smo se, da se kot izračun upošteva l"o od vrednosti sedanje- ga premoženja, ki ga ima delovna organizacija v upravljanju. Upošte- vajoč ta izračun bi pridobili letno okoli 250 milijonov dinarjev sred- stev. Ce k temu dodamo, da bo ob- činski proračun sodeloval pri finan- ciranju regulacijskih del s 100 mili- joni dinarjev v povprečju na leto in če dodamo še udeležbo DOZ-a, ki bi bila povprečno na leto ca. 50 mili- jonov dinarjev, pomeni, da bi iz teh naslovov zbrali povprečno letno naj- manj 400 milijonov dinarjev. Ce se bodo naši občani odločili za spre- jem odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča pod drugimi po- goji kategorizacije in vrednosti toč- ke — v kar ne dvomim — bi lahko iz naslova akomulacije iz tega odlo- ka angažirali še najmanj 150 mili- jonov dinarjev za kanalizacijska de- la. To pomeni, da bi Celje razpola- galo s kapitalom ca. 550 milijonov dinarjev za izvajanje regulacijskih in kanajizacijskih del. Upoštevajoč predloženi izračun po vrednosti ob- jektov pomeni, da ob udeležbi re- publike potrebujemo za regulacij- ska dela povprečno 278 milijonov letno, za kanalizacijska dela pa nam ostane v povrečju letno najmanj 272 milijonov dinarjev. Takšen aran- žman nam jamči, da bomo v dolo- čenem terminu izvedli predvidena dela na regulaciji in rešili najosnov- nejše kanalizacijiske probleme. Ekonomski položaj naših gospo- darskih organizacij ni slab. Lani so ustva:rili samo v industrij sikih orga- nizacijah ca. 6 milijard dinarjev za sklade, 2,650 milijard pa znašajo skadi ostalih gospodarskih panog. To pomeni, da nam gospodarski po- tencial — ustvarjena akumulacija, v preteklem letu v višini 8,650 mili- jard jamči, da lahko realno računa- mo na našo letno udeležbo, kot mi- nimum za izvedbo predvidenih del. Vzporedno s tem se odpira mož- nost zaposlitve danes brezposelne delovne sile. Zavod za zaposlovanje delavcev v Celju izkazuje 789 neza- poslenih. Interes nas vseh je, le-te v čim večji meri zaposliti. Smatra- mo, da bi s primerno organizacijo regulacijskih del absorbirali lahko vse brezposelne vsaj za 4 leta. V teh štirih letih pa rn»ramo, ob razvoju in modernizaciji naše industrije, pridobiti možnost odpiranja novih delovnih mest, na katerih bomo laž- je zaposlili vso to delovno silo in še tisto, ki bo v teh letih na novo na- stala. To je izredno važen problem in primerna prilika, da uspešno re- šimo i5roblem izboljšanja življenj- skih pogojev naših delovnih ljudi. Zato verjamem, da ne bo občana, ki ne bi podprl tega programa. V preteklem tednu sta objavila »Večer« in »Celjski tednik« infor- macijo o pogovorih z direktorji go- spodarskih organizacij naše občine o tem problemu. Podatki, ki so bili objavljeni, se razlikujejo, različna pa je tudi informacija o dobi izvaja- nja regulacijskih del. Da ne bi bilo dvoma, smo dolžni informirati jav- nost o dogovorih in programiranju in na ta način izvesti korekcijo po- datkov za izvajanje regulacijskih in kanalizacijskih del na območjti na- še občine. Predsednik skupščine občine Celje Marjan Učakar KAKU \AD0№ST1T1 K-15 .^REKREACIJA — POGOJ ZA DELOVNO SPOSOBNOST PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU, JE V SREDO PONOVNO RAZRAVLJALO O VPRAŠANJIH, KAKO ZA- GOTOVITI TRAJNO POLITIKO NA PODROČJU REKREACIJE. PRI TEM JE IZHAJALO IZ ZAKONITE MOŽNOSTI O ODVAJANJU 1,5 o/o OD BRUTO OSEBNIH DOHODKOV V POSEBEN SKLAD PA ODDIH. TA SREDSTVA SO PREPUŠČENA DELOVNIM ORGANIZACIJAM KOT REZULTAT STALIŠČ ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE O UKI- NITVI RAZLIČNIH REGRESOV IN PREPUSTITVI CIMVECJEGA DE- LA USTVARJENEGA DOHODKA DELOVNIM KOLEKTIVOM. HKRA- TI JE PREDSEDSTVO OCENILO, DA SO DELOVNE ORGANIZACIJE POLEG OMENJENEGA ODSTOTKA, KI SO GA DO KONCA LAN- SKEGA LETA ODVAJALE V POSEBEN ZVEZNI SKLAD, NAMENJA- LE VSAKO LETO ŠE- ZNATNA DODATNA SREDSTVA ZA VZDRŽE- VANJE REKREACIJSKIH OBJEKTOV ALI ZA PRISPEVEK SVOJIM DELAVCEM IN NJIHOVIM DRUŽINSKIM ČLANOM OB NASTOPU LETNEGA ODDIHA IN ZA DRUGE REKREACIJSKE DEJAVNOSTI. Predsedstvo je nadalje ugotovilo, da vlada v mnogih delovnih kolek- tivih živahna aktivnost, kako zago- toviti takšno politiko delitve razpo- ložljivih sredstev, da bodo njene po- sledice vidne v še širših možnostih smotrne izrabe prostega časa delav- cev. Za vs^ ta razglabljanja pa je karakteristična značilna obilica predlogov za rešitve. Prve izkušnje kažejo, da v nekaterih delovnih or- oanizacijah prevladujejo stališča, da je 1,5" o od bruto osebnih dohodkov, ki jim je prepuščen, v bistvu nado- mestilo za ukinjeni obrazec K-15 in zastopajo stališče, da je ta denar treba razdeliti vsem dosedanjim do- bitnikom tega obrazca. Težnja po vključitvi zneska iz tega naslova v redni mesečni osebni dohodek ali njegovo enkratno letno izplačilo v višini, ki posamezniku pripada gle- de na ustvarjen osebni dohodek, pa v bistvu odklanja upoštevanje soci- alnega in zdravstvenega položaja posameznega delavca in ne pomeni kaj dosti več kot sorazmerno pove- čanje osebnega dohodka oziroma brezobrestno obliko varčevanja. Po- nekod omejujejo (bolje rečeno zmanjšujejo) sredstva za rekreacijo zgolj v okvire, ki jim jih daje ome- njeni odstotek. Pri tem opuščajo sle- herna dodatna vlaganja, ki so jih v preteklih letih sicer namenjali za potrebe rekreacije. Celo so znani pojavi, da iz teh sredstev plačujejo stroške prevoza na delo in dotirajo topli obrok. Predsedstvo meni, da je predvsem dolžnost samoupravnih organov in ustreznih strokovnih služb v vsaki delovni organizaciji, da zagotove svojim delavcem čim širše možno- sti oddiha. Pri reševanju te proble- matike pa je seveda potrebno tudi polno angažiranje sindikalne orga- nizacije kot celote, sleherne sindi- kalne podružnice in njenega izvršne- ga odbora. Sindikat mora vphvati na strokovne službe in samouprav- ne organe, da pri pripravljanju in sprejemanju zaključkov s tega pod- ročja izhajajo iz standarda delov- nih ljudi, njihovih objektivnih po- treb in možnosti in pomena, ki ga ima organiziran oddih za zdravje, delovno sposobnost in dohodek de- lavca. Izhajajoč iz tako opredeljene vlo- ge samoupravnih organov in sindi- kata je predsedstvo sklemio .pripo- ročiti vsem sindikalnim organizaci- jam, da postavijo pred samouprav- ne organe zahtevo: 9 da formirajo poseben sklad za oddih, v katerega naj se steka 1,5 % od bruto osebnih dohodkov, kakor tudi ostala sredstva, s katerimi bo možno kriti potrebo po oddihu — dnevnem, tedenskem m letnem (npr. za investicije v rekreacijske objekte, za izvajanje določenih rekreacijskih aktivnosti ipd.); Ф da čimprej pristopijo k ugo- tavljanju specifičnih potreb in mož- nosti za organiziranje in izvajanje oddiha delavcev in njihovih družin- skih članov, sprejmejo merila in kriterije ,za porabo sredstev za od- dih ter da odločitve svojih kolekti- vov regulirajo v statutu, posebnem pravilniku ali drugem normativnem samoupravnem aktu. Kriteriji in merila morajo upošte- vati, da je oddih ekonomska kate- gorija in kategorija standarda. Zato morajo priti do izraza vsi elementi, kot so: teža delovnega .mesta, zdrav- stveno in družinsko stanje (večje število otrok, nezaposleni zakonski tovariš, stanovanjski pogoji ipd.) ter prispevek pasameznega delavca celotnemu kolektivu; # da pri bodoči investicijski po- litiki za izgradnjo najrazličnejših rekreacijskih objektov upoštevajo predvsem potrebo, da bodo objekti koristnikom čim bližje in mu omo- gočili množičen in cenen dne\'ni, te- dens'ki in letni oddih; Ф da z vso resnostjo sodelujejo z organi komune pri oblikovanju končnega programa in določitvi pri- oritetnega reda izgradnje rekreacij- skih središč skupnega pomena. V celjski komuni je že dana osnova za tako sodelovanje, saj so že izde- lani idejni projekti za rekreacijska središča na območju Celjske koče (Nadaljevanje na 5. strani) DlllIEV ^IIIIJ0\(>V KJE SO OSTALA NAČELA JAVNOSTI DELA VELENJSKEGA UPRAV- NEGA ODBORA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJ IN ZAKAJ? KAKO SO PROSILCI KREDITOV DOBILI ZARADI »POMANJKANJA SRED- STEV« ZA 20 ODSTOTKOV MANJ KREDITOV, PRI TEM PA SO SI NEKATERI DELILI MILIJONE. SKLAD BI NAJ PREDVSEM BOR- CEM NOB POMAGAL REŠEVATI STANOVANJSKE PROBLEME.JRE ŠIL PA JIH JE NEKATERIM, KI SO IMELI ŽE TAKO DOBER STA- NOVANJSKI STANDARD... Sklad za zidanje stanovanj v ob- čini Velenje je v začetku služil svo- jemu namenu, (gradnja stotih hišic ob železniški progi), pozneje, v dru- gi polovici lanskega leta pa se je pojavilo nekaj »zahtevnejših« inte- resentov za gradnjo dražjih nekakih polatrijskih hišic. Poseben natečaj je določal, da pri- speva sklad 50 odstotkov sredstev, če zagotovi delovna organizacija graditelju 30 odstotkov udeležbe, preostalih 20 odstotkov pa graditelj sam. Prosilci so pri tem morali iz- polnjevati enega izmed glavnih po- gojev, morali bi namreč imeti ob- jekt zgrajen do prve plošče. V lan- skem letu je bil pod temi pogoji odobren kredit 89 prosilcem, med katerimi je bilo 39 članov zveze bor- cev narodnoosvobodilne borbe. Upravni odbor sklada je tem prosil- cem dodeljeval od 200 do 600 tisoč starih dinarjev kredita. Aprila lani je upravni odbor sklada zaradi po- manjkanja sredstev zmanjšal petde- setim prosilcem odobrene kredite za 20 odstotkov! Predračunska vrednost hišic je pred letom znašaia štiri mi/djone starih dinarjev. Zaradi že omenje- nih interesentov, za dražje — pol- atrijske hiše, katerih pa kljub temu niso gradili, ker so se ogreli za še dražje (predračunska vrednost 14 milijonov starih dinarjev) je uprav- ni odbor začel deliti sredstva po sta- rih merilih. Tako je devet »intere- sentov« dobilo po 7,000.000 starih di- narjev, kljub temu, da niso izpolnje- vali enega izmed glavnih pogojev — to je: NISO imeli zgrajenih objek- tov do prve plošče. Trije »interesen- ti« so kredit odklonili zaradi moral- nih pomislekov. Tako si je potem devet »prosil- cev« razdelilo vsakemu po sedem milijončkov. Predsednik upravnega odbora sklada IVAN ATELŠEK, di- rektor tovarne Gorenje, ki je že ne- kajkrat rotiral stanovanje — si je »upravičeno« dodelil teh sedem mi- lijonov starih dinarjev. CIRIL PI- LIH, direktor podružnice KB Vele- nje in član upravnega odbora skla- da je tudi na spisku. Za te- mi so še: DRAGO UMEK, direktor projektivnega ateljeja, OSKAR PI- STOR. tehnični direktor tovarne Gorenje; MITJA ŠENTJURC, bivši direktor rudarskega šolskega centra v Velenju; FRANC ŠOBA, strojni tehnik, zaposlen v rudniku lignita v Velenju; JOŽE ROGELJ, zdravnik i7 Topolšice; JANKO SKORNŠEK, direktor trgovskega podjetja Zarja v Velenju in TONE GLUŠIC, vodja računovodskega sektorja v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Način kako je upravni odbor skla- da med letom delil sredstva prosil- cem in kako 27. decembra lani, le nekaj dni pred ukinitvijo, je vseka- kor upravičeno sprožil val protestov in razburjenja v Velenju. Ne gre za- nikati, da so navedeni dobitniki to- likšnih sredstev imeli soliden stano- vanjski standard, medtem ko so o- slali prosilci le s težavo reševali svoje stanovanjske probleme. »Sistem« te delitve kaže tudi do kraja izmaličene odnose do članov zveze borcev narodnoosvobodilne vojne, ki so se morali povečini za- dovoljiti s tistim, kar je tako rekoč »padlo« od mize »bolj upravičenih«. In ne samo to. Gre vsekakor za grobo družbeno etično deformacijo izbrancev, ki za uveljavitev in potešitev lastnih inte- resov ni izbirala rdkakršne senti- mentalnosti in je zato v Velenju u- pravičeno vzbudili^ nezadovoljstvo in ogorčenje javnosti. Kaže, da so občani preko svojega najvišjega predstavniškega organa vendarle pričeli razčiščevati privilegirane po- zicije nekaterih posameznikov, ki bi si hoteli s takšno ali drugačno močjo ustvariti »raj v socializmu« tudi za ceno njihovih žuljev. Ne smemo namreč pozabiti, da so bila sredstva sklada namenjena pred- vsem tistim, ki so jih potrebni, ne pa onim, ki so jih dobili. Prav bi bilo, če »afera«, ki vseka- kor ni tako nepomembna, kot bi kdo mislil, ne bi ostala samo dekla- rativen protest, marveč bi imela tu- di kakšne praktične in konkretne posledice, ki bi v bodoče že v na- prej preprečile vsakršne podobne mahinacije. J. Sever Amaterji iz MATK O ljudeh v Matkah je treba spre- govoriti. O ljudeh, ki znajo prema- govati težave, ki vedo, da so deležni lQ tistih dobrin, ki si jih ustvarijo sami- Koliko je velikih vasi v dolini, na- selja imajo vsega na pretek: so ve- liJci zadružni domovi in prostorne dvorane, z garderobo in društveno sobo, z odrom prostranim. Pa kljub vsemu vlada kulturno mrtvilo, da je ¿loveka kar strah. — O, pri nas pa prirejamo igre, enodejanke in celovečerne, če je le l^ak praznik, že pridemo skupaj od blizu in daleč, pravi LikovLčev Šte- fan, ki odgovarja pri gasilskem dru- štvu za prosveto, za kulturno raz- vedrilo v Matkah. In tam, kjer se mrzliška grapa itialce razširi in se pričenja dolini- ca, prav tam stoji ne premoderna hnieljsika sušilnica, kjer je skladišč- ni prostor vsak čas preurejen v dvo- rano. Na ikoncu te zasilne dvorane pa je domek boginje Talije, skro- men oder, ki so ga Matnčani ostva- rili sami, s težko pridobljenimi sredstvi. Igrajo kljub mučni tesno- bi in vsakič je dvorana polna. Zdaj imajo na programu »Vdovo Rošlinko«. Prav dobro so jo dvakrat zaigrali, na vrsti so še gostovanja. Gledalec, ki je gledal drugo pred- stavo in obiskuje tudi poklicna gle- dališča, je pristavil: — Všeč mi je to njihovo igranje, še posebej zato, ker znajo paziti tu- di na jezik. To je zelo važno. Rošlin- ka je občinstvo najbolj osvojila, re- kel bi, da je njeno igranje naravno in prepričljivo; jezik pa tako pri-' jeten, da bi ga bilo vredno slišati tudi na zahtevnejših odrih .. Res je: Balohovi so igrali kar tri- je — mati, oče in sin. Pa ne smemo misliti, da pri hiši ni dela. Le moč- na volja je zmogla vse to in veselje do igranja. In če še dodamo, da so bile tudi druge vloge kar lepo od- igrane, bodimo prepričani, da si bo- do v bodoče izbrali še kako zahtev- nejšo delo. Za dan žena so pripravili prvo partizansko igro »Mati«. Kar dve odrski deli v tako kratkem času! Žal pa s strani občinske zveze svo- bod v Žalcu ne dobijo prav nobene podpore. Rekli bi, da je to nekam žalosten pojav, če pomislimo, da najčešče podpiramo tiste, ki počiva- jo v miru. — Matnčani, vam pa želimo še rp.nogo takih uspehov! Amaterji y Vdovi Rošlinki PODROBNA RAZČLEMBA NA PLENUMU SZDL ŽALEC VZPODBUJENA DEJAVNOST Pred dnevi je bil v Žalcu plenum SZDL, ki se je s temeljito analizo lotil problemov organizacijsko poli- tičnega razvoja SZDL ob razpravi o osnutku novega statuta, o položaju v gospodarstvu in o prizadevanjih ter nalogah SZDL v uresničevanju reforme ter o družbenih službah v reformnem obdobju. Občinski odbor SZDL Žalec ugo- tavlja, da je že samo število članov SZDL v občini (81,7%) veliko jam- stvo «(za resnično množično uveljav- ljanje zamisli in dejavnosti, četudi si bodo v prihodnje prizadevali, da množičnost še povečajo. Predvsem bodo skušali — glede na organiza- cijske in kadrovske možnosti — pri- lagoditi dejavnost v krajevnih od- irih, da ne bo delo preveč razdrob. Ijeno in da se sile ne bodo po nepo- trebnem cepile. K predlogu novega statuta so izrekli nekaj pripomb, ki jih lahko v bistvu strnemo v zah- tevo, da naj novi statut ne uvaja sprememb, ki bi bile samo formal- ne, a ne bi spremenile vsebinskega in organizacijskega delovanja. V oceni o položaju gospodarstva so izhajali iz ugotovitev in dejstev, ki so jih številčno dokumentirali, zatem pa nakazali vrsto nalog, ki se mora z njimi ukvarjati vsak član ^L, če bomo hoteli pravilno uve- ljaviti reformne zahteve. Predvsem so poudarili nujnost večjega uve- ljavljanja si^moupravnih odločitev, ki morajo izgubiti vplivnost posa- meznikov, a hkrati s tovrstnimi od- ločitvami bo potrebna še dosti večja odgovornost. Kolektivi bodo morali spoznati, da niso njihovi problemi samo v okviru podjetja, temveč da se spletajo s problemi krajevne skupnosti. Veliko pozornost so po- svetili razčlembi in položaju pre- ^'elovalne industrije, ki zasega večji del vse industrijske dejavnosti. Prav posebej nadrobno so ugotavljali uspehe in probleme v kmetijski de-' javnosti, kjer so se zadržali pri vprašanjih podružbljanja kmetij- skih površin in kooperacij. Nadalje so razpravljali o vpraša- njih obrti, stanovanjske gradnje, vzdrževanju cest, mestnem zemlji- šču in prispevku zanj in še o vrsti drugih dnižbeno-ekonomskih vpra- nnj, s čimer so dejansko v celoti orisali trenutno stanje in naka,zali konkretne naloge za nadaljnje delo, "e bo samo o obliki golega mate- rialnega vprašanja, temveč tudi pod- prto z moralno političnim stališčem družbeno-političnih organizacij, predvsem seveda s SZDL. V posebnem poglavju se je ob- ski odbor SZDL Žalec dotaknil vprašanj v zvezi z družbenimi službami (šolstvo, knjižnice, ama- terske dejavnosti). Ob vseh teh vprašanjih so ugotavljali materialne možnosti za tovrsten razvoj ene ali druge dejavnosti, hkrati pa .so oce- njevali možnosti in uspehe teh de- nosti v družbenem uveljavljanju. Analiza, ki io je pripravil občin- ski odbor SZDL Žalec, zares podrob- no razčlenjuje vse elemente druž- beno-ekonomskega in političnega dogajanja v občini, izhaja iz teme- nih preučevanj in zato tudi lahko iz nje izhajajo .zaključki, ki zago- 'faio nadaljnji razvoj in napre- dek. Tolikšna vsestranost in do- slednost je zato tudi jamstvo — predvsem, če upoštevamo, da izha- ÎO dejstva iz najširše javnosti — za usirezen in primeren prispevek h predkongresni dejavnosti SZDL. ODLOČANJE O SAMOPRISPEVKU ZAKAJ PONEKOD NE ZAUPAJO V SKUPNA SREDSTVA? V Slovenskih Konjicah so te dni razpravljali o krajevnem samopri- spevku, ki naj bi pomagal reševati razna komunalna dela, za katera ob- čina nima dovolj sredstev na razpo- lago, a menijo zanje občani, da so nujna za redno življenje in delo. Nikjer sicer niso načelno proti krajevnemu samoprispevku, vendar so mnenja precej deljena, kako bi ta sredstva uporabili in razdelili v primerih, ko je na območju ene kra- jevne skupnosti več vasi, M ima vsa- ka zase svoje probleme in načrte (nekje bi bolj potrebovali elektrifi- kacijo, drugje ureditev vodovoda in podobno). V špitaliču in Jerneju pri Ločah so menili, da bi bil krajevni samo- prispevek 3 % od katastrskega do- hodka primeren, v Draži vasi pa so predlàìgali šaiiio en odstotek od ka- tastrskega dohodka. Zato pa so za- gotovili, da bodo krajevne ceste vzdrževali sami in tudi sicer poma- gali pri raznih delüi z gradivom in svojo delovno udeležbo. Prav to oklevanje v Draži vasi kaže, da po- vsod niso najbolj zaupljivi v prime- rih, ko se za določene namene zbi- rajo skupna sredstva. Pač pa so ob- čani zatrdili, da ni izključeno, da bi POPRAVEK V prejšnji številki se je v sestavek z na- slovom Л Za ceste še več« vrinilo dvoje ne- ljubih pomot. Namesto, da bi bilo iz sestav- ka razvidno, da bodo krajevne skupnosti po predlogu proračuna dobile 24 milijonov di- narjev, je zapisana številka 2 milijona dinar- jev. Pa tudi v zadnjem odstavku bi moralo namesto »da so potrebe v občini precej manj- še od hododkov«_ pisati, »da so tudi letos potrebe večje od "možnosti.« med letom svoj denarni prispevek ne povečali, če bodo ugotovili, da dela res napredujejo. Vse te razprave dokazujejo, da se ljudje zanimajo za reševanje proble- mov, ki jih odkrivajo v svoji okoli- ci, pač pa želijo za denar in prispev- ke videti tudi dejansiki napredek. Zato lahko pričakujemo, da bodo zbori volivcev zelo živahni, saj bodo obravnavali večidel te in tovrstne probleme. Prenizke podpore Na območju mozirske občine pre- iema 120 oseb stalno socialno po- moč. To so v glavnem stari in one- mogli ljudje, ki sami nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Lani so iz občinskega proračuna porabili za socialne pomoči 10 in pol milijona starih dinarjev. Povprečna mesečna socialna pomoč je znašala lani 7.600 starih dinarjev. Seveda pa je ta vso- ta veliko premajhna, da bi lahko z njo krili življenjske stroške. Za le- tos predvidevajo povečanje, tako da naj bi stalne socialne pomoči zna- šale trinajst milijonov starih dinar- "v, povprečna socialna pomoč pa bo 9 tisoč starih dinarjev. V Mozirju štipendirajo Mozirska občina štipendira na srednjih, višjih in visokih šolah 23 rednih ter 22 izrednih študentov na višjih šolah. Prevladujejo štipendi- sti pedagoške smeri. V letošnjem letu bo končalo šolanje 5 študentov. Novih štipendij pa zaenkrat ne pred- videvajo, ker tega potrebe ne na- rekujejo. Povprečna štipendija za redne študente je bila lani 13 tisoč starih dinarjev, za izredne pa 6 tisoč 500 starih dinarjev. Največ štipen- distov imata gozdno gospodarstvo Nazarje in LIN. štipendije in po- moč za šolanje prejema 129 otrok, ki se šolajo največ na srednjih in visokih šolah. JAKA SLOKAN Hmelj ska princesa in še kaj Kako naj verjamemo, da več sto hmeljarskih študentov ne zmore pri- praviti lastnega kulturnega progra- ma za večer, ko so se bili odločili Za predstavitev — rojakom? Deni- mo — vsaj konferanse? Ali ne bi Savinjski študent predstavil savinj- skih študentov savinjskim gledacem in poslušalcem v HMELJARSKEM ÖOMU — za 20.000 S dinarjev — bolje kot še tak »as« od drugod? Kateri študent v slovenski zgodovi- ni je že zapravil priložnost, da v če- trt ure zasluži 20.000 S dinarjev? Med vojnama smo hmeljarski vi- sokošolci med velikimi počitnicami, fudi med semestralnimi, o božiču m o pustu, prav radi priromali v HMELJARIJO in pripregli doma- čim ljudskoprosvetnim delavcem. Slavko Slander je prenekatero ^oč prebedel na odrskih deskah v r'"eboldu. Kot študent in še pozne- je, ko je bil že dentist v Celju. (Maj- cen dokaz za to je posnetek njego- ^'ega PIšKAVA v Juričevem Dese- tem bratu!) Hočete žive priče? Pogumno pobarajte dr. Jožeta Ju- ''arta, profesorja na pravni fakul- ''-'ti. ali dr. Franja Omladiča, sod- nika vrhovnega sodišča! Oba sta v Hubljani in rada bosta z vami obu- jmila spomine na svoja študentovska l^ta, na počitnice, ko sta na Legan- v Braslovčah igrala v Moličrovem Ramisi jenem bolniku. In v ducat ^^gih dehh. Takrat nam bi bilo do smrti žal za slehernim dinarjem, ki bi ga mo- rali izdati za sodevanje še takšnih »asov« od drugod. Pa smo kljub te- mu doživljali — aplavz. Tvegam očitek »točnosti«. Ali ne bi tistih (približno) 300.000 S dinar- jev, ki ste jih plačali tujim sodelav- cem, vsaj »za ta prvo silo« zadosto- valo za vzdrževanje enega od vas za eno šolsko leto? In če bi bil tak primer, uporabe družbenih prispev- kov, ali ne bi savinjski delavec, osebni plačnik teh družbenih pri- spevkov, prihodnjič še povečal — darila za lastno seme? Za seme, ki je kljub manj ugodnemu vremenu še kalivoj? Za kleno seme! Kolega Franci Kumer! Ali še me- niš, da je že »prosta zabava izjem- no brez udarcev« — uspeh? Po »savinjsko« , Te vprašam: »Ali je naročilo slavnih firm iz Ljublja- ne in plačevanje njihovih nespornih umetni j ne z zasluženim, temveč s podarjenim denarjem sploh kakšna, kunšt?« Javno in glasno dvomim — lamentiram. Še nekaj s te »proslave« 5. febru- arja v HMELJARSKEM DOMU že- lim pripomniti. Imel sem gosta, čr- nogorskega novinarja, da se pred njim postavim s HMELJARIJO. To- da kako je bilo? Dovolite pred tem kratek uvod, skok v zgodovino Cme gore! Tam kraje že stoletja ne poznajo. Knjaz Nikola I. je še pred sto leti kazno- val sleherno tatvino s sekanjem desnice... Lani sem obstal na cesti v Crni Gori, pač defekt na motorju. Z gostiteljem sva sklenila oditi peš kakšnih pet km do prve servisne (Dalje na 11. strani) Narodni heroj Slavko slander v vlo- gi Piškava v Jurčičevem Desetem bratu. REKREACIJA (Nadaljevanje s 4. strani) — Svetine, v Mestnem parku, »Na Gričku« in na Golovcu. Sindikalna vodstva pa si bodo morala poleg tega zlasti še prizade- vati, da samoupravni organi ne bo- do sprejeli kakršnihkoli sklepov, ki bi zoževali dosedanje možnosti od- diha, zmanjševali obseg sredstev, ki so bila že dosedaj trošena v te na- mene ter maličili idejo o zagotav- ljanju čim širših možnosti dnevne- ga, tedenskega in letnega oddiha ne le po obsegu objektov, temveč pred- vsem po številu koristnikov. Vsako maličenje ali celo omejevanje dose- danjih možnosti bo namreč našlo negativne izrazne oblike ne le v per- spektivi, temveč še .posebej v le- tošnjem letu, ki ga moramo šteti kot prehodno obdobje, še celo pa v mesecih junij — september, v kate- rih delovni ljudje in njihovi svojci množično koristijo letni oddih. J. P. (O stališčih ObSS Žalec na 8. str.) TV od 13. do 19.3.. Nedelja, 13. 3. 1966 8.55 Poročila (Zagreb); 9.00 1 : 1 flasbena oddaja (Zagreb); 9.30 Kmeti'jísika oddaja (Zagreb); 10.15 Lassie — serijiski fillm za otroke (Ljubljana); 11.00 Hokej 66 — Šved- ska : Kanada (do 13.10-13.40) (Ljub- ljana); 16.00 Hokej 66 — Sovjetska zveza : CSSR in zaključna sloves- nost (do 18.30-19.00) (Ljubljana); 19.00 V nedeljo ob sedmih (Zagreb); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Kako živi in se zabava Reka (Zagreb); 21.45 Zgodbe za vas — serijski film (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Ponedeljek, 14. 3. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 11.40 Televizija v šoli: Halogeni (Ljubljana); 17.40 Tečaj angleškega jezika (Beograd); 18.10 Risanke (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljub- ljana); 18.45 Zanimivosti (Ljublja- na); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Spored prihodnjih dni (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV drama (Za- greb); 21.30 Mali komorni koncert (Zagreb); 21.45 Portreti in srečanja: Književnik Marjan Matkovič (Za- greb); 22.00 Poročila (Beograd). Torek, 15. 3. 1966 18.05 štirje letni časi japonskiih žerjavov — poljudnoznanstvena od- daja (Ljubljana); 18.45 Torkov ve- čer (Ljubljana); 19.00 Svet na zaslo- nu (Ljubljana); 19.50 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Ljubezen Marjo- rie Momingstar — celovečerni film (Ljubljana); 21.30 Za lahko noč (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Sreda, 16. 3. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb);' 16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Rušči- na na TV (Zagreb); 17.00 Tečaj an- gleškega jezika (Zagreb); 17. 40 Tik- tak: Repica (Ljubljana); 17.55 Suke sveta — otroški filmski žurnal (Beo- grad); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 Glasbena sreda/ (Zagreb); 19.15 Mozaik kratkega filma (Ljub- ljana); 19.40 Gik-cak (Ljubljana); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Requ- iem za Katarino Horovitz — TV drama, ki je na festivalu v Monte Carlu prejela nagrado za režijo (CSSR) (Ljubljana); 21.40 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, 17. 3. 1966 10.00 Televitzija v šoli (Zagreb); 11.00 Teca jangleškega jezika (Beo-' grad); 16.10 Televizija v šoH (Ljub- ljana); 17.05 Poročila (Beograd); 17.10 Rdeči signal i¡f oddaja o pro- metu (Beograd); 17.40 Združenje ra- dovednežev— oddaja za otroke (Za- greb); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 Reportaža (Zagreb); 19.10 Marginalije o glasbenikih (Zagreb); 19.40 TV pošta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Aktu- alni razgovori (Beograd); 21.10 Od- daja narodne glasbe (Beograd); 11.20 V četrtek odkrito (Zagreb); 22.20 Oddaja lirike studia Sarajevo (Zagreb); 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana). Petek, 18. 3. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Tečaj ruskega jezika (Zagreb); 17.00 Te- čaj angleškega jezika (Zagreb); 17.30 Pogovori o slovenščini (Ljub- ljana); 18.00 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Človek in proiz- vodnja (Ljubljana); 19.15 Rezervir ran čas (Ljubljana); 19.40 Crna tab- ,la (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Doma ob sedmih — angleški celovečerni film (Ljub- ljana); 22.15 Glasbena oddaja (Beo- grad); 23.15 Poročila (Beograd). Sobota, 19. 3. 1966 10.00 Televizija v šoli (Zagreb); 17.30 Kje je, kaj je — oddaja za otroke (Beograd); 17.45 Lutkovna oddaja (Skopje); 18.10 Vsako sobo- to (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Mli^dinska igra (Beograd); 19.25 Ko sem bil še maj- hen (Beograd); 19.40 Cik-cak (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Ansambel Dragana Paradjika — oddaja studia Sarajevo (Zagreb); 20.40 Ažbetova sliikarska šola — kul- turni film (Ljubljana); 21.10 Cm sneg — TV drama v nadaljevanjih (Beograd); 22.00 Bonanza — serij- ski film (Ljubljana); 22.50 Zadnja poročila (Ljubljana). Razgovor ta Jeden ODGOVARJA SLOVENSKI DRAMATIK IN SATIRIK MILOŠ MIKELN PETROVCE, NA DAN ŽENA 1966 — V CELJU BI MORALI IME- TI DEL TEKEM »HOKEJ 66«, A NAM JE SPODRSNILO, KER NI- MAMO UMETNEGA DRSALI- ŠČA. KAKŠNEMU SPLETU DO- GODKOV PRIPISUJETE SRECO, DA SMO DOBILI V CELJE VSAJ »INVENTURO 65« (ZA NAS JE ŽE 66!)? Ф VČASIH JE VELJAL V SLO- VENSKIH GLEDALIŠČIH CU- DEN OBIČAJ, DA TEKSTA, KI GA JE NEKDO ŽE IGRAL — TUDI USPELEGA — DRUGO GLEDALIŠČE NI VZELO. ZDAJ NI VEČ TAKO. KOT AVTOR ŽE- LIM TEJ NOVI PRAKSI ČIM ŠIRŠI RAZMAH. — PRI VSAKI INVENTURI ODKRIJEJO VIŠKE IN MANJ- KE. KAJ JE PRI VAŠI INVEN- TURI VIŠEK IN KAJ MANJKO? • PRI TEJ INVENTURI NA- STOPA V VLOGI INŠPEKCIJE KRITIKA. VIŠKE IN MANJKE BO TOREJ UGOTOVILA ONA. — PRI HOKEJU JE SPODRS- NILO (SAJ JE NA LEDU), KAJ PA PRI INVENTURI (KI JE ŠE VEDNO NA DESKAH)? • TUDI DESKE SO VČASIH HUDO SPODRSLJIVE. АхМРАК — OBČUTEK IMAM, DA IMAMO DOBRE DRSALKE . — CANKAR JE DEJAL, DA SE SPREVRŽE ČLOVEKOVA ŽA- LOST V NASPROTJE, KO PRI- DE DO VIŠKA. KAKO BI REK- LI VI? • ČE VAS PRAV RAZUMEM, HOČETE OD MENE NEKAK- ŠEN IZREK. IZVOLITE: RIBA SMRDI PRI GLAVI (LJUDJE TO VEMO, RIBE PA NE). — KOLIKOKRAT LETNO BI BILA POTREBNA INVENTURA PO VAŠE? Ф KAKOR KJE. V TEATRU BO ENA NA LETO ZADOSTI — PONEKOD BI BILA ENA NA TEDEN KOMAJ DOVOLJ. — PRI OBIČAJNIH INVEN- TURAH RECE NAVADNO SVO- JO BESEDO TUDI SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODST- VA, KDO PA PRI VASI? • TOKRAT IMA — VSAJ PRI TEJ INVENTURI, KO ŽE PRI NOBENI DRUGI NE — ZADNJO BESEDO OBČINSTVO. H. S. ODGOVORNOST ODBORNIKOV Na zadnji seji celjske občinske skupščine, ki je razpravljala o tako važnem vprašanju kot je občinski proračun, je bila udeležba odborni- kov tako majhna, da so bili komaj sklepčni. Te važne seje se je udele- žilo komaj 50 odbornikov obeh zbo- rov. V takem sestavu je tekla sicer dokaj živahna razprava o občin- skem proračunu, ki je bil tudi spre- jet. Brez dvoma, da bi bila' mnenja ob polnoštevilni udeležbi o tako važ- nem aktu kot je občinski proračun gotovo bolj izraz volje volivcev, ki jih zastopajo, stališča in zaključki pa tudi bolj plodni. Kljub tej nič kaj razveseljivi ugotovitvi je bila še sreča, da je bila skupščina sklepč- na in tako izglasovala proračim. Bolj nevšečen položaj pa je nastal po polurnem odmoru, ko se je v sejno dvorano vrnilo komaj 29 od- bornikov. Razumljivo, da o sklep- čnosti ni bilo več ne duha ne sluha. Kljub važnemu dnevnemu redu, ki bi naj sledil, saj bi morali odborni- ki razpravljati in siklepati še o 5 od- lokih in 3 isicer manj važnih točkah dnevnega reda, je podpredsednik občinske skupščine, ki je po odmo- ru vodil sejo, bil prisiljen vsled ne- sklepčnosti zaključiti sejo. -ma — PROSLAVE OB DNEVU ŽENA tople Čestitke številne prireditve v počastitev mednarodnega praznika žena — 8. marca — je povezovala prisrčnost, ki velja za proslave in akade- mije na vsem širokem območju, ki ga zajema naš list. Osrednje prireditve so bile v Celju že v ponedeljek, na pred- večer praznika, ko je bila v veliki dvorani Narodnega doma slovesna proslava, na kateri so sodelovali godalni orkester Ivan Cankar pod taktirko prof. Dušana Sancina, pianistka Breda Rajh-Divjakova, solo pevka Zlata Žohar-Kozmusova in recitatorka Bogdana Grobekiikova. Na proslavi pa je žene pozdravil in jim čestital k prazniku predsed- nik občinskega odbora SZDL Celje, tovariš Janko Ževart, Popoldne istega dne so v Celju odprli tudi dve likovni razstavi, naslednji dan pa še nov vrtec na Otoku, ki je urejen za sto predšolskih otrok. Omeniti velja tudi akademijo, ki so jo že prejšnji teden pripravili cicibani iz celjskih varstveno vzgojnih ustanov. Osmi marec so proslavili tudi v večini delovnih organizacij. Ponekod so sindikalne podružnice ženam pripravile pogostitve in skromna darila, drugod so imele prost dan. Morda bi posebej omenili podjetje »Klimo«, ki je v čast svojim ženam združilo vse troje — po-.j gostitev, obdaritev in prost delovni dan. ^ Tudi na Šmarskem in Kozjanskem so slovesno proslavili praznik žena. Skoraj v vseh krajih so ob tej priložnosti izvedli krajše kul- turne programe, matere, žene in dekleta pa so pogostili in jim poklo-^ nili darila. Tudi tu so ponekod odobrili proizvajalkam prost dan. i Posebno prisrčna je bila slovesnost na Kristan Vrhu, kjer so povaib- i Ijenim ženam peli in recitirali otroci osnovne sode. • Na prireditvah v Radečah, ki je bila že v soboto, so sodelovali récitât or j i osnovne šole in pevski zbor. Proslavo pa so pripravili tudi v sosednjem Vrhovem in v Loki pri Zidanem mostu, kjer so otroci žene obsuli s pomladanskim cvetjem. Na Polzeli je bila prireditev v nedeljo, ko je tam gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo: »Rendez vous in Varh«. Dvorana je bila nabito polna, tako da nekatere žene niso mogle na uprizoritev. Prireditve pa so bile seveda tudi v drugih kra- jih. Žal, pa vseh ne moremo zabeležiti. î SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V CELJU PRORAČUN CELJSKE OBČINE SPREJET Osrednja točka dnevnega reda na seji celjske občinske skup^ščine v sredo je bila namenjena razpravi in sklepanju o občinskem proračunu za letošnje leto. Po daljši in zelo ži- vahni razpravi odbornikov, ki so iz- ražali tudi mnenja in pripombe vo- livcev glede posameznih postavk je bil proračun soglasno sprejet. Proračun celjske občine predvide- va v letošnjem letu 33,783.100 N din dohodkov in prav toliko izdatkov. Dohodki se bodo ustvarili pretežno iz 5 " ,1 stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov in 4 "/o prometnega davka na maloprodajo v trgovini. Glede na to, da predstavlja prispevek od oseb- nega dohodka in prometni davek od maloprodaje 85 o vseh dohodkov občine, je oblikovanje proračima v glavnem odvisno od gibanja osebnih dohodkov v občini. Le-'ti pa naj bi se v letošnjem letu po predvideva- njih povečali za 18 o/o v gospodar- skih organizacijah, izven gospoidar- stva pa za 16 Med pripombami, ki so jih odbor- niki podali v razpravi, je bila naj- bolj tehtna ugotovitev, da je za Cen- ter za socialno delo 14 milijonov S din premalo, če hoče le-ta svoje delo opravljati tako kot mu ga na- laga zakonodaja in potrebe občanov. Vsled tega so izglasovali, da se iz občinskega rezervnega sklada dode- li temu centru še 4 milijone S din. Nekateri odborniki so izrazili tudi bojazen, da niso povsem prepričani v predvidevanja, da se bodo v letoš- njem letu osebni dohodki povečali za 18"o. V tem primeru bo seveda občinski proračun, ki je že tako okr- njen, zelo prizadet. Prav tako bo po- trebno v proračun za komunalno de- javnost med letom vnesti blizu 100 milijonov S din, če bi občani odloka o urejanju mestnih zemljišč ne spre- jeli. Sredstva za nekatera komunal- na dela v mestu so bila namreč iz proračuna črtana z namenom, da se bodo financirala iz sklada za ureja- nje mestnih zemljišč. )■ Razen tega so na skupščini spre- jeli sklep, da krajevne skupnosti smejo potrošiti največ 20 milijonov S din za osebne dohodke, vse ostalo pa naj uporabijo za razna dela v korist občanov. — ma—i Poljski umetnik v Celju RAZSTAVA JAM PIASECKEGA ^ Stiki Celja s Poljsko so se razširi- li tudi na likovno področje. V za- četku so prišli k nam poljski arhe- ologi, celjski pa so jim vrnili obisk. Medtem se je okrepilo sodelovanje Z našim gledališčem. Pobratimstvo mest: Kalisz—Celje je tako obrodi- lo kar lepe sadove. Doslej smo ime- li v likovnem salonu uspelo razsta- vo poljske grafike. Ta čas pa raz- stavlja priznan slikar Jan Piasecki iz Poznana. V zameno pa bo šel na Poljsko naš domačin prof. Lavren- čič z odbrano kolekcijo svojih del. , Jan Piasecki spada v vrsto starej- še generacije. Poleg običajnih slikar^ skih zvrsti se ukvarja tudi z nitrat- nim slikarstvom. V Parizu je sprejel za tovrstna dela GRAND PRIX. De-, la tegd.^çnra krasijo nekatere cerk- ve in palače na Poljskem. Vrh vse- ga posega v notranjo arhitekturo, mozaično slikarstvo in scenografijo. Širom po Poljski je znan, prejel je za- svoja dela vrsto priznanj in na- grad, medtemi tudi za življenjsko delo. Njegove umetnine se nahaja- jo v javnih poljskih zbirkah. Svet poljskega slikarja je abstrak- ten, vendar ne dosledno brez ele- mentov figur in predmetov. Kako močno ga opira barva je razvidno Že iz pojmovanj njegovih del: SI- NJE, JANTARNO, ROŽNATO, ZE- LENO, RDEČE. Njegova barvna pa- ,leta je subtilna, neumorno išče no- ve odtenke. Celotna kompozicija apelira na čustvene preddispozicije gledalca. Barva je težišče njegovega izražanja. Iz mnogih kompozicij je razvidna nadarjenost za ustvarje- nja v vitražih, ki so z njegovimi pri- jemi novatorski. Ko je srednjeveški vek izpel v katedralnih oknih svojo visoko pesem, očarljivo in čudežno, si sodobni človek ni mogel misliti kakršnokoli nadaljevanje te vrste umetnosti. Mislimo na ustvarjanje, ki bi ne bilo vezano na najvišje vzo- re. Jan Piasecki je s svojimi kreaci- jami uspel. Po letu 1900 smo videli na tem področju marsikateri poiz- kus (Nemčija), vendar umetniška plat ni bila zadovoljiva, še več, bila je sterilna. Kakšni napori pa so po- trebni za ustvaritev česa novega, ki vzdrži kritično oceno, si človek, ki ne spada v krog ustvarjalcev, komaj predstavlja. Jan Piasecki je naš ce- . njen gost in za Celje lepo doživetje. SPOMENIKI NAŠE KULTURNE UMETNOSTMI Ohranimo kar imamo o vseh mogočih in nemogočih stvareh čitamo v dnevnem časopis- ju. Morda ne bo odveč, če danes za spremembo pokramljamo o čuva- nju umetniških stvaritev. Vsaik človek si po svojih močeh ureja in dekorira svoje bivališče oziroma stanovanje. Smisel in obču- tek za lepo je toliko star kot člo- vek. Kdo še ni občudoval okusno iz- delanega nakita iz prazgodovine človeka v vitrinah razmh muzejev? Že naš pračlovek si je dekoriral svoje bivališče, čeprav so bile to razne podzemeljske votline. Na kamnite stene je risal ali klesal po- dobe, ki jih še danes občudujemo. V zgodovini človeka je bila likovna dekoracija njegovega bivališča tako rekoč potreba. Vendar je bila deko- racija raznih domov in je še zelo različna. Tu pride do izraza finanč- na zmogljivost posameznika in pa okus, ki je nekomu že prirojen, aH pa je še posebej vzgojen. Večina lju- di se mora zadovoljiti z raznimi re- produkcijami. Mnogo je v naših do- movih tudi kiča. Ta dekoracija je glede na cene ljudem pač najbolj dostopna. Marsikomu pa krasi okus- no urejeno stanovanje tudi bolj ali manj dragocena likovna umetnina, kot slika, grafika ali celo plastika. Stari kipi imajo zadnje čase visoko ceno in so tako rekoč v modi. Mno- ge likovne stvaritve prehajajo iz ro- da v rod in čim starejše so, tem dražje so nam. Vendar se na žalost stvari starajo in mnoge propadajo. Zob časa ne prizanaša niti najdra- gocenejšim likovnim stvaritvam, ki so spomenik naše kulturne pretek- losti. Ta kratek razgovor naj bo posve- čen prav tem likovnim stvaritvam, ki krasijo naše domove in na kate- re smo tako navezani, da si brez njih ne moremo zamisliti naših do- mov. Pa se tudi to dogodi; danes uniči zob časa sliko ali kip tu, jutri tam itd. Ne obupajmo, tudi tu je rešitev. Marsikatero likovno stvari- tev se da rešiti in ji podaljšati živ- ljenje, če pride pravočasno v prave roke. Nekateri skušajo rešiti sliko sami. Mnogokrat se zgodi, da čisti- jo ljudje sliko n. pr. s čebulo. Ne- katere stare mame pred prazniki prav rade slike celo operejo, če ne gre drugače Za končni efekt pa jo namažejo z jedilnim oljem, lojem ali celo s slanino. Bolj vešči mojstri premažejo sliko s firnežem ali la- kom, kar jiim pač pride pod roke. Nekateri, ki znajo celo »farbice me- šati«, pa naredijo iz stare slike tu- di- novo, ali pa preslikajo samo naj- bolj mazana mesta na sliki. Ljudje prav gotovo ne bi počeli vsega na- štetega in še raznih drugih posegov, če bi vedeli, da so s tem svoji ljub- ljeni sliki naredili veliko škodo. Pa si po bliže oglejmo, kako de- lujejo na slike omenjeni posegi. S čebulo resnično osvežimo sliko na pogled in bo tudi nekaj dni lepa. Vendar ne smemo pozabiti, da če- bula vsebuje tudi jedke organske snovi, ki razjedajo barvno plast ali pa pridejo skozi razpolke v podsno- vo. Poleg tega se na ostankih čebu- le naseli še plesen oziroma goba, ki zelo učinkovito uničuje sliko. Če namažemo sliko z raznimi nesušeči- mi se jedilnimi olji ali drugimi to polomimo. Na mastno površino maščobami, ga s tem tudi temelji- se čudovito lepi prah. To pa še ni najhuje. Na takih slikah imajo ple- sni pravo požrtijo in vse pogoje za čudovito uničevanje slike. Tiste po- sameznike, ki stare in potemnele slike radi lakirajo, je treba opozo- riti na škodo druge vrste, ki jo sli- ka pri tem utrpi. Stari sliki, ki je mnogo let služila svojemu namenu, je bila za nagrado dodeljena morda celo vlažna stena. Pri taki sUki pre- peri najprej platno in s tem tudi podsnova ali grund, ki ga sestavlja- ta klej in kreda. Obstajajo tudi ma- stne, polmastne in še druge vrste podsnov, ki so bolj ali manj pove- zane s platnom. Vendar ta vez sča- soma vedno bolj slabi. V podsnovi se pojavijo manjše in večje razpoki- ce, ki pa so lahko posledica še dru- gih vzrokov. In ko staro sliko, ki ima tako rekoč že dotrajano platno in z njim tudi podsnovo, prevleče- mo z močnim lakom, pride na povr- šini barvne plasti do povečane po- vršinske napetosti, zaradi česar barvna plast s podsnovo odstopa od platna v obliki čašic, ki začno od- padati. Tako slika drobec za drob- cem izginja pred našimi očmi. Včasih se zgodi nesreča, da pade slika s stene na kak kos pohištva in pri tem dobi večjo ali manjšo pretr- ganino. Običajno ljudje to prelepijo s hrbtne strani s kako krpo in zado- voljni nad uspehom sliko obesijo na prejšnje mesto. V takem prime- ru se tej poškodbi pridruži še nova, ki jo povzroči ali lepilo ali krpa, ker pride na takem mestu do nasil- nega krčenja platna in to se odraža na površini slike najprej v obliki razpokic, pozneje pa pride celo do odpadanja barvne plasti. Reči pa je treba, da tudi presli- kave niso na mestu. S tem pokaže- mo nepravilen odnos do avtorja in do slike same. Poleg tega pa drago- cena slika izgubi na vrednosti, ker pred nami ni več original, ampak klavrn zmazek. Velikokrat se zgodi, da gredo tako preslikane sHke i2 rok v roke, ne da bi kdo vedel, da se skriva pod diletantsko barvno plastjo dragocena mojstrovina, ki ugleda luč sveta samo v primeru, če pride v roke restavratorju. Viktor Povžc Hrbtna stran Podoba mladeniča pred restavracijo Po restavraciji VABIMO VAS NA IZLETE: L PLANICA 66! šole, mladinske organiza- ci\el Dne 25. In 26. 3. 1966 poebnl vlaki za ogled velikih mednarodnih smučarskih pole- tov. Prijave v poslovalnici KOMPAS Celje do 15. 3. 1966. 2. 10-dnevno potovanje v CARIGRAD IN SOFIJO koncem junija 1966. 3. 8-dnevno ptovanje z letalom v SOV- JETSKO ZVEZO. Potovanje bo v mesecu niaju 1966. Prijave do 31. 3. 1966. 4. 6-dnevno tradicionalno potovanje v RIM la 1. majske praznike. Prijave do 10. 4. 1966. 5. GOSTINSKI DELAVCI! 7-dnevno stro- Icovno potovanje na CRNOMORSKO OBALO, v BOROVEC, SOFIJO in TIRNOVO. Prijave do 20. 4. 1966. 6. KAIRO, ASUAN, LUXOR! 6-dnevno po- tovanje z letalom. Strokovni ogledi Asuan- skega jezu, naselja EL NASER in zanimivi turistični ogledi. 7. 13-dnevno krožno potovanje po SREDO- ZEMLJU v mesecu maju 1966. 8. Tradicionalno prvomajsko potovanje v PARIZ! Prijave do 15. 3. 1966. 9. 7-dnevno potovanje za prvomajske praznike v LONDON. Prijave do 7. aprila 1966. » 10. Pomlad na AŽURNI OBALI! Pohitite s prijavami za to prijetno potovanje v NICO, CANNES, MONTE CARLO, CHAMONIX. Pri- jave do 19. 3. 1966. 11. Mednarodni obrtniški vélese jem v MÜN- CHENU! Prijave do 28. 3. 1966. 12. Mednarodna pekarskoslaščičarska raz- stava v Basel-u. Prijave do 4. aprila 1966. 13. 6-dnevno avtobusno potovanje na ogled farmacevtsko in medicinsko teimične razsta- ve v BERLIN. Prijave do 2. 4. 1966. KOLEKTIVI! Za vaš 1. majski izlet po do- movini in tujini Vam KOMPAS CEUE Izde- la hrezobvezno po vaši želji program poto- vanja. Pevozi bodo izvršeni z avtobusi tipa Mercedes. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvalitet- nih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo znižanih cenah v najsodobneje opremljenih avtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. MALI OGLASI PRODAM NEDOGRAJENO hišo z 1000 пп^ zemlje blizu Celja prodam. Naslov v upravi lista. KOSILNICI ECS v dobrem stanju prodam. Naslov v upravi lista. PLEMENSKO telico, godno za osemenitev proda: Smid, Zagrad 123. H.MELJEVKE v zelo dobrem stanju proda Jožefa Marine, Glinje 9, Braslovče. RABLJENA okna proda: Skočir, Ipavčeva 4 . Celje. MOTORNO KOLO MOPED COLIBRY, dobro ühcanjeno. pr.oda: Leoçpld Hajnšek, Celje, "Uiicá Bráíov Vosnjákov W. HIŠO z dvema trosobnima vseljivima stano- vanjema prodam (posamezna cena 2,500.000 din) Ulica Bratov Kersnikov 23, Celje. ŽAGO za razrez hlodovine (Panžago) in mo- torno kolo »DANÜVIA« poceni prodam. Jo- že Kopitar, Šentilj, Velenje. BETONSKO zarezno strešno opeko prcxiam. Informacije: Draksler, Dečkova 26, Celje. PSICO (plemenski volčjak) prodam. Sredov- nik, Celje. Gosposvetska ulica 7 (Nova vas). SPALNICO — rabljeno, iz mehkega lesa in otroški globok voziček proda Peršič, Cû- prijska 21. , »HIDROFOR« 3 fazna električna črpalka za vpdo) s sistemom za dvig vode do 15 m prodam. Leopold Salobir, Jamova 3, Celje. PRALNI stroj »MARIS« 3,5 kg, malo rabljen prodam za 1100 N din in centrifugo »HIMO« za 400 N din. Ogled pri Dragu Urtelj, Vele- nje, Stanetova ulica 18. KUPIM VSAKOVRSTEN starinski kovan denar ku- I pim. Plačam dobro. Pogačnik, Kranj, Ljub- ljanska C. 13. ZAPOSLITEV SPREJMEM mizarskega pomočnika vojaščine prostega. Cepin, Celje, Dobrova 8. IZREDEN zaslužek nudimo za občasno zbi- ranje mizarskih naročil. Ponudbe pod šifro »10 % provizije«. STAREJŠO samostojno zaneljivo gospodinj- sko pomočnico ljubiteljico otrok iščem k slovenski družini v inozemstvu. Zelo u- godni pogoji. Pismene ponudbe s sliko pošljite na upravo lista »IZREDNA PRILI- KA«. STANOVANJE OPREMLJENO sobo v centru išče mlad mo- ški. Naslov v upravi lista. ODDAM stanovanje (soba in kuhinja) v oko- lici Celja. Pogoj: odkup kompletne kuhinj- ske garniture s HIMO hladilnikom, kom- biniranim š!|ediliHikom, .spalnico orehove imitacije. Ugodnost za novoporočence. Po- nudbe na upravo lista ix>d šifro »POMLAD«. OPREMLJENO sobo s posebnim vhodom od- dam mirnemu moškemu. Naslov v upravi lista. UPOKOJENEC z ženo (brez svojcev) išče so- bo in kuhinjo. Poleg plačila pomagata pri raznih hišnih delih. Zaželeno v bližini av- tobusne postaje. Ponudbe pod »POMOČ«. SOBO V centru oddam moškemu. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO lepo sobo na Otoku oddam solidnemu moškemu. Naslov v upravi lista. IZMENIČNO zaposleni ženi ali mlajši upo- kojenki nudim sobo in delno tudi hrano za manjšo pomo^ k eni osebi. Naslov v upravi lista. Razno PRISRČNO se zahval jujem za ves trud in dobro voljo pri požrtvovalnem delu tov. primarlju zobozdravniku dr. Lavrenčiču. Enaka hvala prijaznima sestrama. Hvalež- na pacientka Vladimira Heimerle, Celje, Aškerčeva 8. Vsa zidarska dela izdelam kvalitetno! Pri- merna cena. Naslov v upravi lista. GARAŽO na Otoku v Trubarjevi ulici OD- DAM. Naslov pustiti v upravi lista. ^-ELOTNO oskrbo nudim starejši upokojen- ki ali dekletu (en otrok ni ovira). Lahko v skupno gospodinjstvo. (6 km iz Celja — avtobusna postaja). Naslov v upravi lista. UPOKOJENEC (70 let) z lastno hišo in ncka^ Zemlje išče gospodinjo — strežnico od 50—60 let starosti, vajeno kmečkega dela. Plača dobra. V poštev pridejo upokojen- ske z manjšo pokojnino — brez otrok. Ostalo po doi^ovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »JESEN«. Po s-klepu delavskega sveta razpisuje Lesno industrijski kombinat « Savinja« Celje JAVNO LICITACIJO za prodajo polnojarmenika — izdelek tovarne Strojne tovarne Ljubljana, premera 550 mm. Izklicna cena 6.000 N dinarjev. Licitacija bo dne 15. 3. 1966 ob 10. uri v delovni enoti — obratu Šempeter v Sav. dolini. V kolikor ne bo interesentov družbenega sektorja, bo licitacija 1 uro kasneje za interesente zasebnega sektorja. ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV V CELJU razpisuje prosto delovno mesto KIJIČAVNIČA^JA Pogoji za zasedbo tega delovnega mesta so: kvalificiran klju- čavničar s triletno delovno dobo. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje je nasloviti na: Zavod za rehabilitacijo invalidov v Celju, poštni predal št. 101. GRADBENO PODJETJE »GRADNJA« ŽALEC razpisuje prosto delovno mesto Računovodje Pogoji: Visoka šdlska izobrazba ekonomske smeri s 5-letno prakso v računovodstvu ali popolna srednja izobrazba z 10-letno prakso v računovodstvu gospodarskih organizacij. Osebni dohodki po pravilniku o OD. Stanovanje ni na razpolago. Nastop službe takoj, ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov v razpisnem roku 15 dni. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA LASKO s SEDEZEM v RECICI št. 17 vam dobavi poleg premoga tudi gramoz in pesek po ugodni ceni. Prevoz izvrši z lastnimi avtomobili ali z vagonskimi pošilj- kami. Rudnik rjavega premoga Laško razpisuje javno prodajo vgra- jenega gradbenega materiala na gospodarskih poslopjih v Govcah in prodajo stavb in zemljišč zemljiškoknjiž. vložek 68 v K. O. Sv. Jedert. Javna prodaja bo dne 25. 3. 1966 s pričetkom ob 8. uri na kraju samem v Govcah. Informacije daje uprava rudnika. TURISTIČNE OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH v vseh turističnih objektih na našem pod- ročju je dovolj prostora. V zdravilišču Rog. Slatina in v hotelih Zdraviliško gostinskega podjetja je 125 prostih mest. V zdravilišču Dobrna in v hotelu Savinja Laško je dovolj prostora, zdravilišča noniialno obratujejo, bazena v Laškem in na Dobrni sta na voljo tudi zunanjim obiskovalcem. SPOMLADANSKI IZLETI Ljubitelje narave opozarjamo na lepe spo- mladanske izlete na Svetino, Celjsko kočo, Goro Oljko, Lisco in Sleme. Vse postojanke so dosegljive z avtomobilom. OSTALA TURISTIČNA OBVESTILA Rw-si.ivraiija Jezero v Velenju jc pričela sj;>ct obratevati. ZAPOSLENEMU, poštenemu in pridnemu de- kletu nudim brezplačno stanovanje in Hra- no za pomoč pri delu. Franc Ivanek, Le- več 35, Petrovce. ZAPOSLEN fant z lastnim stanovanjem želi spoznali kmečko dekle od 18—20 let sta- rosti. Ponudbe na upravo lista pod šifro »BODOČNOST«. ELEKTRIČNI varilni aparat vzamem v na- jem. Dnevno plačam 5 N din vnaprej. Na- slov v upravi lista. Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 11. marca ob 19.30: M. Mlkeln: INVENTURA 65. Satirični kaba- ret. Premiera. Premierskl abonma in izven. Sobota, 12. marca ob 19.30: M. Mikeln: INVENTURA 65. Sobotni abon- ma in izven. Nedelja, 13. marca ob 10: Sartre: UMAZANE ROKE. II. nedeljski do- poldanski abonma in izven. Nedelja, 13. marca ob 19.30: Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Komediji. Nedeljski večerni abonma in izven. Torek, 15. marca ob 11 In 20: Sartre: UMAZANE ROKE. Gostovanj« y Murski SoboU. Sreda, 16. marca ob 19.30: M. Mlkeln: INVENTURA 65. Satirični kaba- ret. Izven abonmaja. Vstopnice bodo v pro- daji dan pred predstavo in na dan predsta- ve od 18.30 do 19.30 ure. Občinstvo opozar- jamo na to izvenabonmajsko predstavo. Četrtek, 17. marca ob 19: Sartre: UMAZANE ROKE. III. šolski ve- černi abomna in izven. Sobota, 19. marca ob 16: Sliatfer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO. Komediji. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Nedelja, 20. marca ob 10: Sartre: UMAZANE ROKE. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. KINO KINO »POHORJE« SLOVENSKE KONJICE Dne 9. do 10. marca 1966 — »PET OSTRI- ŽENIH ŽENA« — itaUjanski fUm. »STRAHOVI V RIMU« — itaUjanski film. Dne 12. do 13. marca 1966 — »TROJANSKA VOJNA« — itaUjanski fibn. Dne 16. do 17. marca 1966 — »ZGREŠENA SREČANJA« — poljski film. »MAŠČEVALEC« — nemški film. KINO ODSEK »SEVNICA« Dne 12. in 13. marca 1966 — »ŠEPETANJE NA BL.AZINI« — ameriški fihn. Dne 16. marca 1966 — »ZLATI ČLOVEK« — madžarski film. KINO ROGAŠKA SLATINA Dne 9. marca 1966 — »SERENGETI. — nemški barvni fllm. Dne 10. marca 1966 — »JUDEX« — fran- coski film. Dne 11. marca 1966 »ŽIVELA STA BABI- CA IN DED« — sovjetski film. Dne 12. marca 1966 — »NAJLJUBŠI UČE- NEC« — ameriški film. Dne 13. marca 1966 — »ZLATI TRIUMF« — francoski film. Dne 14. in 15. marca — »OLD STHATER- HAND« — nemško-jugoslovanski film. Krajevna skupnost »CENTER« Celje, Trg svobode lO/I, razpisuje JAVNO DRAŽBO za pro- dajo prisamiških miz, pisalnega stroja »TOPS S-3« in telefonskega aparata. Dražba bo v ponedeljek dne 14. marca 1966 ob 12. uri v prostorih krajevne skupnosti. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 12.—19. marca 1966 CIRIL UMEK, veterinar, Celje, Kersnikova 37 (Vogal Kersnikove in Dečkove ceste) OBVESTILO Avtoturistično podjetje »IZLET- NIK« — Celje, Kersnikova 27, ob- vešča vse delavce, ki so bili zaposle- ni od 1. 7. 1965 do 31. 12. 1965 in jim je delovno razmerje prenehalo na kakeršnikoli osnovi, da se v roku treh mesecev po tej objavi zglasijo v podjetju in dvignejo še razliko med obračunanimi osebnimi dohod- ki in prejeto akontacijo za leto 1965. KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC Številka: Prav. 171/65 Datum: 5. 3. 1966 DRAŽBENI OGLAS KK Žalec proda na javni dražbi dne 20. 4. 1966 ob 8. uri v pisarni KK Žalec — Obrata Celje, Mikloši- čeva ulica št. 7, hišo v Celju Tru- barjeva ulica št. 45. Valorizirana vrednost N din 65.455.— Izklicna cena N din 43.640.— Jamčevina Ndin 4.364.— Glavni direktor ing. Milovan Zidar 1. r. Foto-kino klub Ljudske tehnike EMO Celje razpisuje KINOAMATERSKI TEČAJ za začetnike. Prijavite se lahko vsak dan dopoldne na telefon 39-21 int. 262 pri Valentinu Davidu ali popol- dne v temnici foto-kino kluba v upravnem poslopju EMO do 15. marca t. L Odbor IZLETNIK CELJE v todelovanlu s >Putnik<-om Beograd, aim- mira IZLETE PO JUGOSLAVIJI ñi V iNO- ZEMSTVO. MOSKVA - LENINGRAD - KIJEV - RIGA, 12-daevna potovanja z vlakom in leta- lom. BUDIMPEŠTA ~ KRAKOV — VARŠAVA ■- MINSK - SMOLENSK - MOSKVA - HAR- KOV — KIJEV — ODESA — BUKAREŠTA — SOFIJA, 19-duevna potovanja z avtobusom. GRAZ, l-dnevoa potovanja z avtobusom na spomladanski sejem od 30. IV. do 9. V. Ì966. Prijave sprejemamo do 25. III. 1966. MÜNCHEN, 4-dnevno potovanje z avtobu- busom na mednarodni spomladanski obrtni- Ш sejem, ki bo od 12. do 22. V. 1966. Prijave sprejemamo do 30. III. 1966. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izleti za kolektive in posameznike, datum potovanja po dogovoru. BENETKE - TREVISO - UDINE — GORI- CA — TRST, dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobu- sni izleti za kolektive in posameznike. CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO- SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. ISTAMBUL — PRINČEVI OTOKI — OTOK BUJUKADA — SOFIJA, osemdnevno potovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. CORTINA D'AMPEZZO — BOLZANO — GARDSKO JEZERO — VERONA — VICEN- ZA — BENETKE — TRST, petdnevno poto- vanje z avtobusom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. ATENE — PELOPONEZ — ARGOS — NAPHPLION — EPIDAURUS — DELPHI — LEVADIJ, osemdnevno potovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. PARIZ — VERSAILLES, šestdnevno po- tovanje z vlakom za dijake in študente. Da- tum potovanja po dogovoru. MADRID — VALENCIJA — BARCELONA — SARAGOSA — PERPINJAN — NICA — GENOVA — MILANO — MARSEILLE, 17- dnevno ix)tovanje z avtobusom za farmacev- te, na 21. SKUPŠČINO FARMACEVTSKE FE- DERACIJE ter na 26. MEDNARODNI KON- GRES FARMACEVTOV, ki bo v MADRI- DU od 17. do 19. septembra 1966. Prijave sprejemamo do 20. maja 1966. Cena potovanja 2.100 N din. PLANICA 1966. Organiziramo prevoze na Planico dne 25., 26. ter 27. III. 1966, na med- narodne smučarske polete. Ker je veliko za- nimanje za to mednarodno prireditev, pohi- tite z naročili za avtobuse. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v noslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje tel 28-41 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega ALBINA GORŠIČA se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sočustvo- vali z nami. Posebej še zahvala zastopni- koma terenskih organizacij tova- rišema Stojanu in Za||orićniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter godbi DPD France Pre- šeren. Žalujoče sorodstvo Institut za hmeljarstvo Žalec razpisuje javno licitacijo za pro- dajo dobro ohranjenega pisarni- škega inventarja: 1. knjižna omara 2. klubska mizica in 5 foteljev 3. pisalna miza Javna licitacija bo na sedežu zavoda dne 18. 3. 1966 ob 8. uri. Prednost ima družbeni sektor. Za Vaše znance in so- rodnike v tujini je naj- lepše darilo »CELJSKI TEDNIK« PREDLOG PRORAČUNA JE DELITEV PRAVIČNA Na minuli seji sekretariata ObZTK so popravili predlog prora- čuna občinske zveze za leto 1966. O predlogu bo dokončno razpravljal in ga sprejel ali ne UO ObZTK. Kot "je znano so športne panoge oziroma aktivnosti razdeljene na šti- ri skupine, kjer so v prvi smučanje, plavanje, splošna telesna vzgoja in atletika, v drugi športne igre itd. Pa si oglejmo nekaj številk iz predloga: Številke so torej tu. Društva so AD Kladivar 13 milij., TVD Gaber- je 3,7 miUj., TVD Partizan mesto 3,5, ŽŠD Celje — smučanje in ŽPK Neptun 2,5, TVD Štore 3 milij., ŽŠD Celje — nogomet in NDK 2,5, ŠD Olimp 3 milij., ŽŠD Celje — roko- met in HDK Celje po 2 milij., ŽŠD — kegljači 1 milij., TVD Vojnik 900.000, ŽŠD Celje — košarka 300.000 itd. bolj ali manj seznanjena z njimi jih prekomentirala in nekatera že temu primemo ukrepala. Tu mislimo predvsem na Rokometni klub Ce- lje, ki je ostal brez upravnega od- bora, ker je le-ta odstopil. Rokome- taši se namreč ne strinjajo z višino dotacije, ki jim je namenjena, po- sebej spričo dejstva, da so v zad- njem letu najboljši na republiški lestvici, kandidati za tekmovanje v zvezni ligi in četrtfinalisti tekmova- nja za jugoslovanski pokal. Skratka njihova kvaliteta je na dlani, zaradi pomanjkanja sredstev pa so mora- li pionirsko, mladinsko in žensko ekipo ukiniti, zaradi tega je tudi od- več očitek, da niso množični. Drug nasproten primer je HDK Celje. Kot je znano hokeja in drsa- nja sploh letos v Celju nismo ime, li, ker ni bilo pogojev. Vprašanje je, če bodo pogoji za celjski hokej- sko drsalni šport tudi v drugi sezoni ustvarjeni. Pa tudi če bodo, lahko malce dvomimo v to, da se bodo hokejisti in drsalci v kvaliteti že v eni sezoni postavili ob bok rokome- tašem, nogometašem pa še marsiko- mu, ki je na »finančni lestvici« na istem ali pa slabšem od HDK. Vsakemu povprečnemu poznaval- cu celjskega športa bo padla v oči tudi številka, ki stoji poleg imena ŽŠD Celje — košarka. Košarkar- jem, ki tekmujejo v drugi republiš- ki ligi je namenjeno 300.000 din! Kaj bodo lahko s tem denarjem na- pravili si je težko predstavljati, na- predovali pa prav gotovo ne bodo (čeprav bi radi). TVD Vojnik je namenjeno 900.000 tisoč TVD Gaberje 3,7 milij. Vojni- čani imajo poleg splošne vadbe še nogometno, odbojkarsko in smučar- sko sekcijo, Gaberčani pa poleg splošne vadbe še hokej na travi, od- bojko, namizni tenis. Ce bodo gle- dali to primerjavo, Vojničani prav gotovo ne bodo zadovoljni, saj je razlika med obema društvoma še večja, če upoštevamo, da imajo Ga- berčani še druge vire dohodkov. To je le nekaj primerjav, ki pove- do, da je sredstva deliti pravzaprav težko, posebno če jih je malo. Rav- no zaradi tega pa bi bilo treba do- bro premisliti kako in komu ^e naj deli. Prav gotovo bo še marsikdo povzdignil svoj glas. Morda tudi šol- ska športna društva, katerim ni bilo namenjeno nič pa čeprav v svoji aktivnosti ne zaostajajo dosti za ostalimi. E. G. V PIANICO Kot za ogled tekem svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, tako Kompas Celje pripravlja za učen- ce in dijake šol posebne vlake tu- di za obisk Planice in ogled smu- čarskih poletov. »Planica 66« je pred vrati. Na njej bodo sodelo- vali skakalci iz štirinajstih držav. Glede na p>fijavl'jence in preure- jeno skakalnico, je račtmati, da bo Recknaglov rekord 128 met- rov v nevarnosti. Dijaki in učenci šol si bodo smučarske polete v Planici ogle- dali 25. in 26. marca. Cena pre- voza iz Celja in vstopnice pa je več kot zmerna — 900 starih di- narjev. Kompas Celje bo prijave za Planico 66 sprejemal do vključno 15. marca. —mb strelsko tekmovanje v hrastniku Pred kratkim je prišlo do zanimi- vega sodelovanja med strelsko dru- žino Ivo Lola Ribar v Celju ter dru- žino Rudarja iz Hrastnika. Skupaj so namreč pripravili in izvedli tek- movanje v počastitev osmega mar- ca, na katerem se je zbralo 15 ekip iz Celja, Hrastnika, Rečice, Liboj, Radeč, Laškega, Rogaške Slatine in Rimskih Toplic. V ekipnem ocenje- vanju so zmagale tekmovalke dru- žine Ivo Lola Ribar iz Celja s 596 krogi. Sledijo: Rečica 577, Papimica- Radeče 534 itd. Posameznice pa so se uveljc'^.ile takole: V^ra Les jak (Rečica) 165, Vida Mlakar (ГХ Ri- bar) 156, Majda Pilih (Rečica) 155, Gizela Mlakar 149, Silva Jordan (obe I. L. Ribar) 148 itd. I.ÍP. SPET POKAL v nedeljo je bilo na Ribniški koči na (Pohorju tradicionalno smučar- sko tekmovemje za Kajuhov pokal. Tekmovali so v veleslalomu. Celjski smučarji v postavi Uršič, Cetina J., Cetina P. in Rom so uspeli ponovno osvojiti ekipno prvo mesto in s tem pokal. -ed IZJAVA V časopisju so se zadnji čas pojavili najrazličnejši članki pred- vsem o naši pritožbi proti izidu tekme z NK Sevnico (s tem v zvezi; s trditvijo, da bazira naša pritožba na tem, da navedeni klub ni regi- \ striran), nadalje o naših treningih in trenerjih o katerih klub ne ve; ničesar pa o izjavah naših funkcionarjev, ki jih sploh ni bilo itd. V; tem pisanju je dokajšnja mera hvalisanja, predvsem pa dopisniki; kažejo naše nezadovoljstvo do NP in njenih funkcionarjev. Čeprav je naš zastopnik na občnem zboru CNP res dokaj ostro: grajal predvsem posle okrog registracije igralcev (ki so mu zastop-- nild klubov potrdili) pa se z navedenim načinom razpravljanja ne' strinjamo. Res je samo, da od CNP še nismo prejeli rešitve dveh j naših pritožb proti izidom tekem, od katerih se ena reši lahko le po. zakonitih določilih, za drugo, kjer smo bili oškodovani pa smo pred-j lagali ponovitev tekme, kar je menda naj pravičnejša rešitev. Šele| ob neupoštevanju naših predlogov bi lahko govorili o nepravilnosti, i oziroma o povzročeni krivici. ^ Do sedaj pa naše društvo pa tudi noben član UO ali vodilni; funkcionar nogometne sekcije ni dal nikomur nikake izjave v zgoraj' navedenem smislu. TVD Partizan Gotovi je i SPORT i\A DROBMO v prijateljski nogometni tekmi na Glaziji je v nedeljo ekipa trbovelj- skega Rudarja v slabi tekmi prema- gala Kladivar j a z 2:0. V nezanimivi igri so rokometaši Celja v nedeljo premagali Šoštanj- čane z rezultatom 26:10. Odboj karice Partizana so v nede- ljo gostile igralke mariborskega Branika in jih premagale s 3:0. Na republiškem prvenstvu v smu- čanju, ki je bilo na Zelenici sta na- stopila tudi dva Celjana. Plasirala sta se le v slalomu in sicer Košič na 15. ter Švegl na 30. mesto. V pripravah za bližnje prvenstvo so nogometaši Šoštanja premagali Šmartno 2:0, Gotovlje pa Polzelo z istim rezultatom. Na slednji tekmi ni bilo sodnika. ŠAH - ŠAH Po predzadnjem kolu občinskega šahovskega prvenstva sindikalnih ekip vodi Cinkarna s prednostjo 2 in pol točke. Najzanimivejši dvoboj se obeta v zadnjem kolu, ko se bo- sta srečali prvouvrščeni ekipi Cin- karne in Ingrada. Rezultati predzad- njega kola: Libela : Emo 0:4, Kli- ma : Cinkarna 1,5:2,5, IFA : Ingrad 4:0, Železarna : PTT 4:0. V Mariboru je bilo minulo nede- ljo republiško brzopotezno prvenst- vo na katerem je sodelovalo 35 igralcev. Med Celjani se je najbolje odrezal Draksler, ki je zasedel v fi- nalu 6—7 mesto skupno z medna- rodnim mojstrom Pucom. Dobro se je držal tudi Ojstrež, ki je zasedel 14. mesto. dvorana zaZivela v soboto je tribuna oziroma športna dvorana na stadionu Bo- risa Kidriča zaživela. Prvo atlet- sko tekmovanje v njej so imeli dijaki srednjih in strokovnih šol, ki so se pomerilip za naslov ekip- nega srednješolskega prvaka. Največ uspeha sta imeli ekonom- ska šola in pedagoška gimnazija. V konkurenci fantov so bili naj- boljši v teku na 60 m Hudover- nik 7,9, v skoku v daljino Pojav- nik 584 cm, v metu krogle Gaj- šek 13,82, ekipno pa ESŠ 3498, TSŠ 3180 in pedagoška gimnazija 2736 točk. Med dekleti so bile najboljše v teku na 60 m Koren 8,9 v sko- ku v daljino Mlakar 462, v skoku v višino Kodela 130, v metu krogle Urankar 10,10 ekipno pa pedagoška gimnazija 3734, ESŠ 3711 točk. V nedeljo dopoldne bo v istem prostoru letošnje republiško pr- venstvo atletov v pokritih prosto- rih. E. G. ŽRTVE PROMETA PODLEGEL POŠKODBAM Prvega marca je v celjski bolniš- nici podlegel poškodbam Ivan Bornšek, star 46 let, iz Stranic 104, ki je bil teže poškodovan pri pro- metni nesreči 25. februarja na ce- sti III. reda Vitanje—Stranice. VELIKA HITROST Zaradi prevelike hitrosti se je zgodila prometna nesreča na cesti III. reda v vasi Breg pri Polzeli. Voznik osebnega avtomobila CE 84-80 Martiri Pevec iz Šempetra je vozil proti Polzeli. Zaviranje na mokri cesti in velika hitrost sta povzročila, da je pričelo avtomobil na ovinku zanašati, ga obrnilo za 180 stopinj, nakar je trčil v slivovo drevo ob cesti in ga polomil ter pristal na strehi. Škoda na oseb- nem avtomobilu znaša 9.000 novih dinarjev. I NEPREVIDEN KOLESAR Po cesti II. reda Celje—štore je peljal voznik osebnega avtomobi- la CE 100-93 Alojz Šramel iz Štor. Ko je privpzil do naselja Teharje, mu je z desne strani pripeljal pred avto kolesar Alojz Gal iz Zvod- nega, ki se ni prepričal, če je ce- sta prosta. Pri trčenju je dobil ko- lesar pretres možgan in poškodbe na obrazu. Škodo na avtomobilu so ocenili na 1.650 novih dinarjev. NEPREVIDNOST Na dvorišču trgovskega podjet- ja Kurivo Celje na Mariborski ce- sti se je zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila CE 51-78 Danilo Sajovic med vož- njo popravljal vaze, katere je vo- zil. Tako se je zaletel v stoječi osebni avtomobil CE 86-56. Na obeh avtomobilih je bilo škode za 4.000 novih dinarjev. BREZ POŠKODB Voznik osebnega avtomobila LJ 295-57 Teodor Basarič je vozil po cesti I. reda Ljubljana—Celje proti Celju. V Latkovi vasi ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste na desno stran, kjer se je avtomo- bil prevrnil na streho in to pet metrov pod cesto. Voznik je pri tem dobil le lažje odrgnine na levi nogi. Škoda na avtomobilu pa znaša 8.000 novih dinarjev. OTROK NA CESTI Po Kidričevi cesti v Velenju je proti Šoštanju vozil hiopedist Mi- hael Obu iz Podkraja pri Velenju, ko je nenadoma z leve strani ceste pritekel otrok Avgust Cerovec ro- jen 1961. leta iz Velenja. Zaradi prektratke razdalje mopedistu ni mogel preprečiti trčenja in je otro- ka zbil po cesti. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, in ugotovili pretres možgan, mopedist pa ima laže poškodovano nogo. VINJEN PEŠEC Po cesti II. reda Brežice—Čatež je vozil z motorjem DKW CE 10-457 Vinko Ogorevc iz Brezine. Ko je pripeljal do gostilne na Gričku, je dohitel pešca Antona Berebaka, ki je bil vinjen ter se je opotekal po cesti. Zaradi vinje- nosti ga je zaneslo pred motorista, ki ga je zadel, tako, da sta' oba padla. Pri tem je bil lažje poško- dovan samo pešec, na motorju pa je škode za 500 novih dinarjev. ZALETEL SE JE V AVTOBUS Na cesti II. reda v naselju Deb- ro, med Celjem in Laškim se je pri- petila težja prometna nesreča, ko je FRANCA CETINO zaradi zaviranja med srečavanjem z avtobusom za- neslo na levo stran cestišča. Cetina je upravljal osebni avtomobil CE 87-61. Prišlo je do trčenja, pri katerem sta se voznik osebnega av- tomobila in njegov sopotnik FRANC ŠIBANC lažje poškodovala, škoda na avtomobilih znaša 5.000 novih dinarjev, varnostni organi pa so z osebnega avtomobila sneli tudi evi- denčne tablice. PRI ELEKTRO CELJE PREDVSEM REKREACIJA Prejšnji teden je imelo svoj občni zbor sindikalno športno društvo Elektro Celje, poslovne enote Celje. V društvu, ki šteje preko 150 čla- nov, kar predstavlja približno 38 % zaposlenih, deluje devet sekcij (ke- gljaška, šahovska, namiznoteniška, teniška, planinsko-smučarska, lahko atletska, strelska, odbojkarska in nogometna). Društvo se udeležuje občinskih sindikalnih tekmovanj, prijateljskih srečanj; najbolj popu- larne pa so vsakoletne zimske in letne igre, kjer sodelujejo vsi šport- ni aktivi elektrogospodarstva Slove- nije. Prav taiko pa društvo organizi^ ra jesensko in spomladansko tekmo- vanje med obrati poslovne enote v šahu, kegljanju, streljanju in namiz- nem tenisu. Na zadnjih letnih igrah v Kppru je društvo doseglo svoj največji do- sedanji uspeh: štiri prva in tri dru- ga mesta ter s tem kot prvi osvojili prehodni pokal časopisa »Elektrogo- spodarstvo«. Da bi šport in rekrea- cijo v kolektivu še boLj popularizira- li, je društvo sklenilo, da bo poleg dosedanjih medobratnih tekmovanj, ki so navadno le dvakrat letno in tekmujejo le najboljši športniki iz posameznih obratov, organiziralo bolj množična tekmovanja po obra- tih, popularne tekme »stari : mla- di«, »oženjeni : neoženjeni«. Ker ima veliko članov kolektiva lastna motorna vozila, je bila na občnem zboru ustanovljena avto-moto sekci- ja, ki bo organizirala tekmovanje v spretnostnih vožnjah. S tem bo dru- štvo pritegnilo nove aktivne člane v svoje vrste. Društvo se zaveda pomena rekre- acije za delovnega človeka. In prav zaradi tega, ker šport združuje pri- jetno s koristnim, ima društvo vso oporo pri samoupravnih organih in vodstvu poslovne enote. Želja vseh je, da bi novi upravni^ odbor in no- vi predsednik Savko Trobiš upra- vičila zaupanje članov in da bi dru- štvo pod njihovim vodstvom doseg- lo še več uspehov. •mk. 140 KEGLJACEV NA OBČINSKEM PRVENSTVU V ponedeljek se je začelo občin- sko prvenstvo Celja v kegljanju za posameznike, na katerem sodeluje nad 140 tekmovalcev. Dvanajst naj- boljših s tega prvenstva bo sodelo- valo na prvenstvu tekmovalne skup- nosti, pet prvoplasiranih s tega tek- movanja pa bo sodelovalo na repu- bliškem prvenstvu. J. L. TUDI v ŽALSKI OBCINI RAZPRAVE O REKREACIJI Sredstva oddiha potrebnemu ŠIROK ODMEV AKCIJE, KI JO JE SPROŽIL OBČINSKI SINDIKAL- NI SVET V ŽALCU PO DECENTRALIZACIJI SREDSTEV ZA REKRE- ACIJO. SREDSTVA CIM RACIONALNEJE IZKORISTITI, PRI TEM PA OMOGOČITI PRIMEREN LETNI ODDIH NAJŠIRŠEMU KROGU ZA- POSLENIH. DEL SREDSTEV BODO NA PODROČJU ŽALSKE OBČI- NE NAMENILI ZA GRADNJO REKREACIJSKIH CENTROV IN ŠPORT- NIH OBJEKTOV, KI JIH PRIMANJKUJE. Po decentralizaciji sredstev za re- kreacijo (ob ukinitvi K-15), s kate- rimi bodo odslej samostojno razpo- lagale gospodarske organizacije, po- tekajo o formiranju, predvsem pa o koriščenju teh sredstev tudi v de- lovnih organiziacïjah področju žalske občine živahne razprave. Ak- cijo je pričel V>bčirijski sindikalni svet preko svojih podružnic in sa- moupravnih organov ter posredoval več smernic in stališč. Predsedstvo je ob iskanju krite- rijev in meril za razdeljevanje teh sredstev skušalo najti takšne nači- ne, s katerimi bi bila sredstva naj- racionalneje izkoriščena. Tako da bi lahko omogočili čim širšemu kro- gu delovnih ljudi možnost oddiha izven kraja bivališča, kjer bi si lah- ko nabral novih moči ob zdravem razvedrilu. Zaradi različnih mate- rialnih možnosti še vedno ni omogo- čeno vsem delovnim ljudem, zato je občinski sindikalni svet zavzel sta- lišče, da bi sindikalne podružnice preko samoupravnih organov vpliva- le na delitev teh sredstev tako, da bi tak oddih omogočili vsaj veliki večini zaposlenih. Po enomesečnih razpravah, v ka- terih je sodelovalo veliko število proizvajalcev, so izoblikovali stali- šča, da bodo vsepovsod 1,5 odstotka od brutto osebnih dohodkov namen- sko delili za rekreacijo. V nekaterih delovnih organizacijah so o tem že sklepali samoupravni organi. Ob tem kaže poudariti, da so tako de- lavci kot odgovorni činitelji pokaza- li primeren interes in razumevanje za najuspešnejšo rešitev tega vpra- šanja, ki je bilo doslej prepogosto zapostavljeno. V mnogih delovnih organizacijah se navdušujejo za degresivno lestvi- co pri regresih za dopust. To pose- bej tam, kjer razpolagajo z lastnimi počitniškimi domovi in kjer letuje že tudi do 40 odstotkov zaposlenih, število zaposlenih v delovnih orga- nizacijah na področju občine, ki le- tujejo izven kraja bivahšča, pa je skoraj za polovico manjše. V delov- nih organizacijah, iki imajo svoje počitniške domove ali pa so člani Počitniške skupnosti, ne namerava- jo teh sredstev deliti linearno, kljub temu, da takšne želje ponekod ob- stajajo, temveč jih bodo' delili le dejanskim koristnikom. V nekaterih delovnih organizaci- jah so predlagali, da bi poleg regre- siranja dopustov povrnili še 75 % potnih stroškov, kot je bilo to do- slej s K-15 — seveda ob določenih omejitvah. V žalski Montani name- ravajo povrniti tudi polovico stroš- kov ob potovanjih z letali. Del sredstev za rekreacijo bi naj predvsem v večjih delovnih organi- zacijah namenili za nadaljnjo izgrad- njo rekreacijskih centrov in raznih športnih objektov širšega značaja, ki jih v obćim primaiijikuje. Pñ tem pa ne bi smeli zanemariti sredstva za dnevno in delovno rekreacijo ob že obstoječih ali pa na novo zgraje- nih športnih objektih kot so kopa- lišča, kopaHšča ob jezerih in rekah, planiaiski domovi in športna igrišča. Ob delitvi sredstev za rekreacijo so v delovnih organizacijah sprejeli hvalevredne predloge, da bi ob de- litvi upoštevali tudi nezaposlene ro- ditelje ali otroke do 15. leta starosti ter starejšo mladino, ki se šola. V teh dneh bodo v nekaterih delovnih organizacijah že sprejeH, predvsem pa način delitve uzakonili s pravil- niki. -mez MODNA REVIJA DOMAČIH OBRTNIH DELAVCEV ZA VSE PRILOŽNOST Če smo za prejšnija leta ilahko upravičeno trdili, da je v Celju pre- malo modnih revij, ki bi potrošnir Ice seznanile z dosežki moderne kon- fekcije, potem bomo — kot kaže — letos le lahko spremenili mnenje, po razmeroma kratkem razdobju, ki je minilo od zadnje modne revije, bo v Celju v samopostrežni restav- raciji v Gaberju v petek, 18., v sobo- to, 19. ter še v nedeljo, 20. marca, prireditev, ki se bo od dosedanjih modnih revij precej razlikovala. Gre za revijo z domačih tal, za poskus prikaza, kaj zmorejo domači — obrtni — delavci. Poslovno združe- nje za obrt, ki revijo pripravlja, je angažiralb okrog 35 profevaja'lcev širšega celjskega območja, ki bodo na modni reviji prikazali svoje do- sežke na področju krojenja in izde- lovanja oblek po meri in konfekci- jo, pa usnjarske in zlatarske izdel- ke, klobuke, čevlje in še mnogo ta- kega. Tako iso med sodelujočimi tu- di celjska zlatarna, krojaško podjet- je »Elegant« iz Celja, Jutranjka iz Sevnice — ki bo prikazala tudi otro- ška oblačila, Elkroj iz Mozirja, Ob- lačila iz Rogaške Slatine, Modni sa- lon iz Velenja, obrtni center Zarja Žalec itd. Sodelovale pa bodo seve- da tudi nekatere večje industrijske organizacije — na primer Toper, Polzela in Konus iz Slovenskih Ko- njic. Na reviji bo zastopan tudi pri- vatni sektor obrtništva ter obe tr- govski organizaciji Tkanina Galan- terija in Moda Celje. , Modna revija naj bi opozorila na- se tudi trgovsko mrežo, saj se je kar preveč uveljavilo mnenje, da domači proizvajalci ne dosegajo kvalitete sorodnih poklicev z drugih območij. Morda je to tudi razlog za to, da v trgovinah ni domačih izdel- kov, čeprav so domači obrtni delav- ci že marsikdaj pokazali, da se lah- ko z marsikom uspešno pomerijo. Gre med drugim tudi za formiranje domače, predvsem uporabne mode, ki je bila tudi vodilo vsem, ki so se prijavili za sodelovanje na reviji. Ob tej priložnosti torej ne bomo vi- deli ekskluzivnih modelov, prav go- tovo pa bodo krojači in šivilje znali prisluhniti liniji, ki jo za letošnjo pomladansko in poletno sezono dik- tira modni svet. To pa je za naše priložnosti dovolj. Morda bo ome- njena revija — ki bo po zatrjevanju postala stalna pomladanska oblika prikazovanja dosežkov domačih obrtnih delavcev — pripomogla tudi k specializaciji obrtnih delavnic? Kajti to, da se vsi bavijo z vsemi opravili, prav gotovo ni najboljše. In še nekaj drugih zanimivosti o modni reviji: prvi dan — torej v petek, bo prireditev samo ob 20. uri, naslednja dva dneva pa ob 16. in 20. uri. Za tem bo zabava; že med revijo pa bodo za prijetno razpolo- ženje poskrbeli — orkester Eda Corsica, pevca Marjana Deržaj in Nino Robič, humoristi iz Maribora, nagradno žrebanje in še nekaj pre- senečenj. Morda ni odveč, če pove- mo še to, da bodo na modni reviji sodelovali izključno domači mane- keni — čeprav za nekatere to ne bo prvi nastop — ter da so vstopnice po 4 oziroma 5 ND v prodaji pri Kompasu Celje. ABC NEGE PREDNOST IMAJO DEKLETA Moda se je letos poigrala z vsem tistim, ikar je še lani veljalo kot naj- bolj izzivalno in poudarjeno. Vse, kar je nekoč moškim hitreje pogna- lo kri po žilah, je ignorirala, izmisli- la pa si je nove trike, ki naj bi kar najbolj prepričevalno doikazali, da je med fanti, ki si puščajo dolge la- se in med pravimi dekleti, vendarle nekaj bistvenih razločkov. Zato med letošnjo visoko modo, ki je bolj na- menjena hčerkam, kot pa mamicam s korzeti, veliko prozornih tkanin ali pa vsaj prozornih našitkov, čr- nih trakov in — to je novoist št. 1 — mnogo, mnogo bele barve. Ta čudo- viti simbol deklištva se je vtihota- pil ne samo v obleke, kjer ga do- polnjujejo veliki orni ali rdeči kva- drati, temveč tudi v dodatke in celo v — šminkanje. Manekenke so letos tekale naokrog z nebesno modrimi in rožnatimi nogavicami, naučene z belim rdečilom za ustnice, ki so ga prevlekle s kar najbolj svetlo rožnato barvo, z očmi, ki spominja- jo na temno uokvirjene spominčice in s čevelj ci z zaokroženimi konica- mi, nad katere bi pravzaprav najbo- lje sodila samo birmanska obleka. Toda ne, odločile so se za novo drz- nost! Visoko so dvignile rob krila in s tem ustvarile mnogo močnejši učinek, kot so ga dosegle pred leti, ko so noge oblekle v temne, izzival- ne nogavice. Na glave so si povezni- le čepice, lase pa so počesale tako, da so kolikor je le mogoče, drobne in nedolžne. Tu in tam so si privo- ščile kakšen cvet — toda, nikakor ne vrtnico! — letos so moderni sa- mo drobni cvetki: vijolice, še bolj pa najrazličnejše marjetice in mar- jetke. In še en udarec dolgolasim fantom — tudi po pol metra dolgi konjski repi (čeprav še zmeraj umetni), ki naj bi le pokazali, da dekletom zrase jo daljši lasje kot na- vadnim fantom. In ko so maneken- ke vprašali, kaj mislijo o letošnji modi, so bile navdušene, zakaj zdaj bomo končno le lahko dokazale, so dejale, da so ženske vse kaj druge- ga kot moški! No, prav, pa poskusi- mo! PRISRČNO DARILO MJllAJŠIH Minuli petek popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Cicibani vzgojno varstvenih usta- nov celjske občine so priredili aka- demijo v počastitev osmega marca. Drug za drugim so prihajali na oder. Toda oder je bila tudi dvora- na. Na desetine otrok je tudi z dvo- rane sodelovalo dogajanjem na od- ru. To niso bili pasivni gledalca, temveč v nekem pomenu besede na- stopajoči, saj so nič koliikokrat zape- li s svojimi vrstniki na odru, jih klicali, brundah, se bali za zajčka in Rdečo kapico, sledili čebelici itd. Tako se je celotna dvorana spreme- nila v eno samo prizorišče v en sam šopek veselih otrok. Da, drug za drugim so prihajali na oder. Bili so zajčki, medvedki, pa rožice in čebelice, sejalci, kosci, grabi j ice in žanjice. Predstavili so se kot pevci in recitator j i, kot ple- salci ... zmeraj pa so bili tisti pri- srčni cicibani, ki jih vedno radi gle- damo in poslušamo. Morda tudi za to, ker ni v njih ničesar narejenega, ker so zmeraj iskreni, ker poznajo samo resnico in ljubezen. In ko so recitirali in peli, jih je Velikokrat bolj zanimala oikolica. Ti- sta težka žametasta zavesa je bila nekaj posebnega, in ljudje v dvora- ni tudi. Svoj nastop so začeli z zborno re- citacijo, s čestitko ženam in mami- cam za osmi marec. In ko so kon- čali, so stopili v dvorano ter izro- čili tiste majhne papirnate košarice, ki so jih držali v drobnih rokah in y katerih so bila skrita njihova sr- čeca, pa rožice in poljubčki... ma- ßiicam. Bil je lep prizor. Tako so začeli; nadaljevali pa so zajčki, zatem Ciciban in čebelica, pa plesalci in drugi. Medvedki so po zaslugi teh otrok postali prikupne živalice. Na oder pa je prišla tudi Rdeča kapica. Skrbno pripravljen in lepo izve- den nastop so zaključili cicibani iz Vojnika, ki so se predstavili kot od- lični pevci. Tako je minila akademija naj- mlajših in takšna je bila njihova čestitka ženam za osmi marec. Bila je lepa in prisrčna. PRI SLOVENČEVIH Potem, ko se je Andrejeva mati razvezala z možem, ki je pil in; jo pretepal, se je ponovno poročila. Sin je — po odločbi sodišča —i ostal pri njej in se v novo družinsko skupnost dobro vživel. Samoj nekaj greni doraščajočemu fantu srečo in dobro voljo. To je malo-; maren očetov odnos. Tudi ta je ponovno stopil v zakonski stan in se ; — kot bi odrezal — nehal zanimati za svojega sina. Andrej je med^ tem končal osemletko, se vpisal v srednjo šolo in zdaj z večjimi in^ manjšimi težavami končuje prvi letnik. Vsako leto se je spomnil oče-5 t^vega rojstnega dne, za vsako novo leto mu je poslal čestitko in ob'i Dnevu mrtvih sta se srečala na pokopališču, kjer leži stara mama.' Takrat je oče ves ponosen predstavil novim sorodnikom svojega srednješolca, toda — to je bilo tudi vse. Pozabil je na fantov rojstni dan, pa na vse praznike — in tudi na pet tisoč dinarjev, ki mu jih je sodišče prisodilo kot alimente. In ker sodi mati med tista bitja, ki bi rajši stradala, kot pa hodila po sodiščih, očeta nihče ne terja za njegovo malomarnost. Pravzaprav ne gre samo za denar, gre za to — da fant nima očeta, pa čeprav živi in tudi odlično zasluži. Ce An- dreja kdo vpraša, kaj je z njegovim očetom, po navadi nič ne odgo- vori. Le globoke sklone glavo in hiti pripovedovati o čem drugem. Andrej ni osamljen primer zapuščenega sina. Mnogi otroci iz razvezanih zakonov so že vnaprej obsojeni na to, da z razvezo popol- noma izgubijo enega od staršev. Po navadi je to oče — samo, da včasih odtujitev zgrešijo matere, ki bi najrajši med očetom in otro- kom prekinile vse stike; včasih pa so očetje tisti, ki menijo, da so z razvezo zakona pravzaprav prenehale tudi njihove dolžnosti. Tako je otrok dvakrat prizadet, saj vemo, da nujno potrebuje tako očetovo kot materino pomoč. In končno — gre tudi za otrokov materialni položaj. Očetov prispevek za kritje najnujnejših življenjskih stro- škov prav gotovo ni samo nekakšen simbol očetovstva, temveč je materi, ki kljub vsemu le še nosi težje breme, tudi dobrodošel del dohodka. Mnogi očetje ta svoj delež precenjujejo, saj so nekateri tisti, ki trdijo, da materam denar ostaja in da otroci poleg otroških doklad ničesar drugega ne potrebujejo. Tako stališče pa je primitiv- no in pokaže vse kaj drugega kot to, da je takim očetom ljuba bo- dočnost njihovih otrok. KAJ JE Z DRUŽBENO SKRBJO Za DRUŽINO? mm mï v prai^ici Pred leti, ko se je veliko govorilo o pomoči zaposleni ženi, je bilo v Celju več pralnic, zdaj sta ostali sa- mo še dve, ki težko zmoreta vse povpraševanje. Ena je na Otoku, kjer deluje v okviru krojaškega pod- jetja »Elegant«, druga pa je v mest- nih zaporih. Toda, kot kaže, tudi v teh dveh ne gre brez problemov. Pred dnevi je moralo krojaško podjetje »Elegant« občutno zvišati cene storitev v pralnici, kajti stroš- ki za električno energijo so po zad- nji podražitvi narasli tako, da z iz- tržkom krijejo komaj najnujnejše izdatke. Tako je znašal v preteklem mesecu račun za elektriko okrog 540 tisoč dinarjev, medtem ko je bil nji- hov dohodek 670 tisoč dinarjev. Ta podatek dovolj zgovorno pove, da je bilo podjetje prisiljeno dvigniti cene svojih storitev, če je hotelo plačati ljudi, ki v pralnici opravlja- jo nenormalno težko in obsežno de- lo. Nove cene so zdaj tele: 190 dinar- jev za kilogram perila — če gospo- dinja odnese domov mokrega; sicer pa poleti 230, pozimi pa, ko morajo perilo sušiti v sušilnih komorah, ki so največji porabniki električne energije, 280 dinarjev za kilogram. Za delovne organizacije so uvedli drugačno tarifo — 280 v letnem m 320 za kilogram opranega perila v zimskem času. V drugi celjski pral- nici — torej v mestnih zaporih — pa zaenkrat vztrajajo še pri starih ce- nah — 180 dniarjev za kilogram o- pranega perila. Verjetno bo število naročnikov v pralnici na Otoku zdaj občutno padlo, toda prav tako ver- jetno je, da se zaradi tega ne bo ču- til prizadetega nihče drug kot Kolek- tiv. Toda ob položaju servisov — pa naj gre to za pralnice, šivalnice in druge, se poraja drugo, dokaj na- čelno vprašanje. Kaj je z družbeno skrbjo za družino, kaj z obljubami in krilaticami o tem, da je treba mater in ženo razbremeniti, ko pa institucije, ki bi to lahko storile, obremenjujejo z dajatvami, ki jim onemogočajo dostopne cene. Je t'mžbena skrb res že preutrujena? MAREC PRINESE PRIJETNO SPREMEMBO — OMOGOČI NAM ODLOŽITI PLAŠČ IN OBLECI SICER ŠE TOPEL, KOSTIM. TAK KOSTIM UKRO- JIMO IZ DEBELEJŠEGA BLA- GA IN CE STE SE NAVELIČA- LI ZIMSKEGA PLAŠČA, GA LAH- KO ZDAJ HITRO PREKROJITE. ZA LJUBITELJICE ŠPORTA PREDLAGAMO NEKOLIKO DALJŠO JOPICO Z DVOVRST- NIM ZAPENJANJEM IN ZANI- MIVIM OVRATNIKOM, KI SE NAJLEPŠE PODA K HLAČAM, DRUGI MODEL PA SE ODLIKU- JE PO MLADOSTNEM KROJU, KI BO PRIMEREN PREDVSEM ZA VITKE IN VISOKE POSTA- VE. CELJSKI TRG V preteklem tednu je bila celjska tržnica razmeroma dobro preskrb- ljena. Bilo pa je tudi nekaj zanimi- vih dogodkov. Gre za akcijo Agro- prometa, ki prodaja jabolka po zni- žani ceni — od 100 do 150'dinarjev kilogram. Kaže, da se je preskrbo- val no podjetje le zbalo, da bi jim zaloge jabolk segnile, pa so se zato odločili, da 'jih dajo po znižani ce- ni. Jabolk je več, ikot je povpraševa- nja. To velja tudi za solato iz Dal- macije, ki jo je toliko, da je tržni- ca vsa zelena. Dan pred 8. marcem je bilo na prodajnih mizah tudi pre- cej cvetja. Nageljne so pripeljali,iz Dalmacije, bili pa so tako krmežlji- vi, da prav zares niso bili vredni svojega imena. Od ostalega cvetja je največ resja in trobentic, medtem ko zvončki in teloh menda že jemlje- jo slovo. Poleg solate, ki je po 300 do 400 dinarjev, lahko kupimo tudi regrat po 400 do 500, motovileč po 700 do 800, špinačo po 600 in radič po 500 do 800 dinarjev kilogram. Kislo ze- lje je po 160 in 180, kisla repa pa po 140 dinarjev; medtem ko proda- jajo peteršilj po 250 do 300, je ko- renjček po 200. Za čebulo je treba odšteti 200 do 250 dinarjev, za če- sen pa 400 do 600 dinarjev. Na trž- nici je tudi dovolj semen vseh vrst in jajčk, ki so po 45 do 50 dinarjev, nekatere prodajalke pa jih ponuja- jo celo po štiri kovače. spoznana NEVARNOST V Nemčiji spremljajo z velikim zanimanjem proces, ki ga je sprožil upokojeni polcist Max Ruhdorf, ker so mu določili preniziko pokojnino. Do upokojitve je prejemal 911,40 DM plače in je izračunal, da bi mo- ral dobiti 762,50 DM pokojnine po členu 13la bremenskega uradniške- ga zakonika, ker je »v obrambi pred splošno nevarnostjo izpostavljal svoje življenje«. Toda nemalo se je začudil, ko je dobil odločbo za po- kojnino v višini 646 DM. Aprila 1953 je policista, ki je bil v službeni patrulji, zvabil neki mla- denič v grmovje z izgovorom, da je tam njegov vinjeni prijatelj, ki mu sam ne more pomagati. Ruhdorf je šel z njim, v grmovju pa je mlade- nič izvlekel pištolo in streljal nanj. Mladeniča so že naslednji dan are- tirali, policist pa je zaradi strela skozi pljuča odtlej bolehal in se je moral leta 1963 predčasno upokojiti. Prva razlaga, zakaj je dobil tako nizko pokojnino, pravi, da velja predpis v 131a členu samo v prime- rih spoznane nevarnosti, ne pa za primer prepada ali presenečenja. Za Ruhdorfov proces se posebej zani- majo vsi nemški policisti, ker je v 141 a členu zveznega zakona o urad- nikih podobno določilo. Dokler se sporno določilo, v kakšnem primeru je izpostavljeno policistovo življcr nje, ne reši, pa priporočajo nem- škim policistom, naj reagirajo na prvi sumljivi šum, ker bodo potem njihove vdove prejemale višje po- kojnine. Drago Kümer MOJA MIKI Poznate mojo Miki? Menim, da je najlepša zapeljivka, kar sem jih kdaj srečal v življenju. Tri le- ta sva najboljša prijatelja in jaz se je še nisem nagledal. Vsakič, ko se moje oči prilepijo na njen tako ljubek životek, mi je pri sr- cu toplo; hitro se sklonim, z ro- kami jI dvignem glavico drobno, zelene oči me vsega osvojijo. — Ti moja Miki! vzdrhtim in jo poljubim na smrček, da se po- tem še dolgo oblizuje z mehkim jezičkom, drobne nožice vabljivo vzdrhtijo, dokler ne rečem: — Miki, pojdiva na sprehod! In vedno hitiva tja h gozdu, tja, kjer vlada neskončna tišina, le ptiček, preljubi siniček čeblja gori na veji in gleda najino po- četje. Moja Miki me zvabi tja za grmiček, kraj nje se moram zlo- žiti na zemljo, moja ljubica se v radosti vsa razpotegne, igrivo si- jo njene zelene oči, jaz pa ji s prstom zavrtam v trebušček in diham: j — Moja Miki! Dolgo čepiva za grmom se pre- . dajava lepotam narave. Ves čas gladim z roko njen ljubek živo- tek, tu in tam malce pretrdo ovi- J jem skodrano dlačico na meh-^ kem trebuščku, moja Miki pa s.i smrčkom vrta v moj podbradek^ dokler mi ne namigne. 1 — Ljubček, pojdiva! Zelo se ujemava s to mojo Mi- ^ ki in jaz sem nanjo sila ponosen. Zdi se mi, da je najlepša na sve- tu da je njen stasiti životek na- ! ravnost očarljiv. Nekega dne jo ugledam pred izložbo. Stala je, drhtela v svo- jem ponosu in gledala vsebino^ izložbe. Trgovina je imela eno samo izložbeno okno, zato je iz-« koristila še tako nepomemben prostorček. Z vrha so visele naj-i lepše kombineže in modrci čudo- vitih barv. V kotu je stalo mla- do dekle, umetno seveda, na se-, bi pa je imela eno samo tenko oblačilo: oranžne spomladansko zapeljive hlačice. Spodaj pa so ležali mesni izdelki: najimenit-' nejša šunka in veličastne gavrilo- vičeve salame, pa mogočna in di- šeča gnjat, tam zadaj je čepel čokolado oblit prašiček. Ne vem, zakaj se temu je smejala, zakaj' je tolikokrat tlesnila z jezikom. Poklical sem jo, stopil k nji, jo narahlo brenknil po nosku in ji rekel: — Miki, kaj ti je tako všeč? Ne vem več, v kaj je prilepila smaragdne oči, na čokoladnega^ prašička ali pa so obvisele gori na oranžni kombineži, z biseri in zvezdami posuti. Spomnim se, da je nisem mo-- gel odlepiti od okna, pa sem se sklonil in ji šepnil v mehek u- lielj. — Ljuba Miki, danes je spet kopanje na vrsti! O, kako je poskočila! Tesno k meni se je zvila, ljubko se mi je smehljala, kot prava obljubljena nevesta, da sem padel v omamo, sklonil glavo in jo na ves glas poljubil. — Zapeljivka moja!... Saj vem, ljudje, ki so gledali to početje, so se smejali, zbadali, češ to pač ni za cesto, za med ljudi. A jaz sem mojo Miki vzel v naročje in ji brž pripravil naj- boljšo kopel. Kadar stopiva v kopalnico, tja h kadi, je nemima vse dotlej, dokler ne pozaklenem prav vsa vrata, zavese spustim na vsa ok- na; hoče, da sva sama in da naju nihče ne moti. Potem sama zleze v kad, čo- fota z nožicami, mlaska z jezi- kom, zvija levo in desno, razkre-, pa nožice, da je kot en sam mil-J ni mehurček. Jaz ji s prsti umi-' jem uhlje, razčesavam dlako na* trebuščku, prenapetem v sreči,. Včasih se zgodi, da jo za kako dlako malo preveč pocukam, ta- krat se skoraj razjezi. Potlej pa, ko ji životek zdrgnem še s fro- tirko, položim na mehek divan, viha smrček, mlaska z jezikom, zelene oči še bolj gorijo. Moram se skloniti k njej in s prstom za- vrtati v mehke kodre pod trebuš- čkom. — Ti moja ljuba Miki! Da, med psički je moja Miki zares prava lepotica. RAZBOJNIK GUZAJ - 153 - Kako sem priče dobil skupaj, je tudi zanimivo. Znano je, da gredo naši ljudje le skrajno neradi komu za pričo, če niso sami prizadeti. Rajši tvegajo ne vem kaj, tudi večno zamero pri sosedih ali kdor bi jih že potreboval. Cepre^v so za oglom natanko vse videli in slišali, niso čisto nič slišali, videli pa še manj, ali pa, če nikakor ne morejo tajiti, samo tako od daleč, da bi pri najboljši volji ne mogli nič reči, kaj sta imela in kaj je bilo. Pač nočejo imeti opravka in sitnosti s sodnijo, zoprno jim je tisto čakanje in posedanje v tesnih in tako obupno gdlih hodnikih, pa še skupaj s tistimi, ki si niso dobri z njimi. Pa mi ni preostalo nič drugega, podal sem se na pot kri- žem po »urvaldu«, ga prehodil in prekolesaril po dolgem in počez, kdo bi o Guzaju kaj vedel. Kaj takega, kar ni samo bral o njem. Imel sem srečo, samo to mi je bilo treba pove- dati, da je Goleč izjavil in celo prisegel, da si je Guzaja sam izmislil. Ko bi jih bili videli, kako so vsi brez izjeme planili pokonci! Kaj? On da bi si ga bil izmislil? To pa nikoli ni res! To pa jaz sam še prav natanko vem, kako je bilo, takole je bilo! In mi je začel, pripovedovati ta to, drugi spet drugo zgodbo o Guzaju. Da so v »Gospodarju« tudi brali, pa da Goleč marsikaj ne ve prav, da je bilo precej drugače, kakor tam piše. Bi bil moral k njemu priti, če bi hotel prav izvedeti. Tisto pa zmeraj lahko pričam, kar je res! Stara do korenin pobožna ženica se je na vso moč zgra- žala, kako morejo »gospod« tako grdo lagati, da so si Guzaja sami izmisiUli. Naj jo kar zapišem, ona tudi lahko veliko pove o Guzaju. Ne, »Gospodarja« sploh ne bere, ji očala že dolgo ne služijo, sploh se pa za politiko ne briga, čez dan tako nima časa, zvečer fižol lušči, potem gre pa spat! Najraje bi jo bil poljubil, pa sem se spomnil, da bi utegnila biti v Marijini družbi, te imajo poljubovanje strogo prepovedano, pa bi ji morda ne bilo všeč, če bi jo hotel zapeljati v greh. Pa tudi pre- stara je že bila. Vsaka stranka je predlagala tudi po dva iz- vedenca. Moja dva sta bila pokojni pisatelj Vladimir Levstik, ki je živel takrat v Mozirju, in pa sedaj tudi že pokojni prof. dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane. Oba sta se strinjala, da po- dobnosti v snovi res so, da pa o plagiatu, t. j. o prilastitvi ni govora, ker je moja vsebina popolnoma samoistojno obliko- vana, Golčevi se pa pozna, da je samo zapis. Levstik je v svo- jem poročilu navedel še to, da se je ob branju obeh besedil spomnil, da je v svoji mladosti tudi sam marsikaj čul o Guzaju. »Slov. Gospodarja« pa da ne bere. še to naj povem o njem: Ko ga je sodnik pozval, naj predloži račun za svoje izve- densko mnenje in za potne stroške, (moral je zelo natančno - 154 — prebrati in primerjati Golčeve podlistke in besedilo moje igre in je gotovo imel s tem več dni dela), je izjavil, slučajno sem bil navzoč in sem sam slišal: »Moj račun je 36 dinarjev za vožnjo iz Mozirja v Celje in nazaj. Drugega nič nočem«. Na sodnikovo začudenje je pri- stavil: »Če zgubi pravdo Tiran, bi težko plačal, če pa jo zgubi _Ciri]ova tiskarna, bodo rekli, da sem se hotel znesti nad poli- tičnim nasprotnikom«. — O — Med razpravo sem sodniku ilokazal tudi tri originalne fotografije, ki sem z nemajhnim trudom izvrtal, kdo jih ima in ki so mi jih prijazni ljudje sicer ne posebno radi, pa končno vendarle dali na razpolago. Na eni je Guzaj skupaj z Barbko, ta je bila posneta v Gradcu, drugi dve pa kažeta mrtvega Guzaja, ena celega, s pištolama v rokah, druga bolj od blizu, samo d-^ jasu, da se je bolje videla rana na prsih. Mrtvi Cuzaj, kakor ga je slikal fotograf Martini — orožnikom v spomin. Advokat nasprotne stranke jo je hotel tudi videti in jo je dolgo ogledoval z obeh strani. Potem je grdo z visokega po- gledal še mene in posmehljivo rekel sodniku: — 155 — »To ni noben dokaz! Takole se mu je lahko vsak vlegel na koš in se mu pustil slikati.« Sodnik je na to še enkrat pogledal že precej obledelo sliko in z nekim posebnim poudarkom odvrnil advokatu: »Ne, ne, gospqíd doktor, tole je pa očividno in nedvomno pristno.« — O — Tudi te tri originalne Guzajeve fotografije imajo svojo majhno zgodovino. Kdo je bil prvi njihov lastnik, nisem mogel dognati, verjetno orožniki, ki so pri zasledovanju sodelovali. Sploh sem o slikah najprej zvedel samo to, da so nekje še ohranjene. (To je bilo znano tudi Golcu, saj jih v svojih podlistkih tudi sam omenja, le da do njih ni prišel, zakaj ne, sem zvedel šele veliko pozneje). Šele po dolgem pozvedo- vanju se mi je končno le posrečilo ugotoviti, kje so in kdo jih ima. Seveda sem se potem takoj podal'ña lov za njimi. Vsaka je bila na svojem koncu, dve v Podsredi, ena v Laškem. Nji-, hovi lastniki so mi jih sicer radi pokazali, niso pa sprva hoteli nič slišati o tem, da bi jih dali iz rok, čeprav samo na posodo za nekaj tednov. Bile so jim preveč prirasle k srcu, predrago- cene, da bi tvegali priti obnje. Šele po dolgem vztrajnem prigo- varjanju sem jih omehčal. Z njimi bi v pravdi neizpodbitno dokazal, da Guzaj v ljudstvu še davno ni pozabljen in da si njegove nemirne življenjske zgodbe nikomur ni bilo treba šele izmišljati, saj si jo od Celja do Brežic lahko srečal vso živo in svežo, samo da si ljudem omenil njegovo ime. še hvaležni so bili, če se je kdo »od zunaj« zanimal zanjo. Guzaj res ni bil kar tako, da bi ga našli za vsakim plotom! če že nič dru- gega niso imeli zanimivega in znamenitega, — Guzaj je bil nji- hov! To je potem najbolj pomagalo, da so mi končno le dali dragocene slike na razpolago. Seveda sem jih pozneje lastni- kom pošteno vrnil, še prej pa sem jih bil dal preslikati. Po svoje so le zanimive. In k povesti o Guzajevih dogodivščinah se tako lepo prilegajo ... Sodišče je tožbo Cirilove tiskarne zavrnilo z utemeljitvijo, da je tožbeni zahtevek neupravičen, ker je s pričevanjem Gu- zajevih sodobnikov, ki so še osebno imeli opravka z njim, do- kazano, da je njegova zgodba v ljudstvu splošno znana, da torej kršitve avtorskih pravic ni bilo. Niti »Slov. gospodar« niti »Slovenec« pa še do danes nista izpolnila svoje obljube, da bosta o končnem izidu pravde poročala. Konec V PRIHODNJI ŠTEVILKI NA TEM MESTU ZAČETEK NOVE POVESTI V NADALJE VANJill: • SKRITO ŽIVLJENJE CELJSKIH GROFOV ф KAKO JE NASTALQ TEHARSKO PLEMSTVO ф STRASTI SREDNJE- VEŠKE LJUBEZNI Ф PUSTOLOVŠČINE IN TURŠKA GRO- ZODEJSTVA IZ ANALIZE ObK ZMS V MLADINSKIH AKTIVIH MLADI V SAMOUPRAVNIH ORGANIH V današnjem nadaljevanju raz- prav o ugotovitvah, ki so jih zabe- ležili člani ObK ZMS na razgovorih v 18 delovnih organizacijah, bomo spregovorili nekaj o vprašanju oseb- nih dohodkov po reformi in pa o delu samoupravnih organov in mla- dih v njih. Verjetno je odveč ponavljati, da je, še posebno tiste kategorije z niž- jimi osebnimi dohodki, reforma pri- zadela in da nasploh povečanje osebnega dohodka v večini prime- rov ni bilo adekvatno povišanju živ- ljenjskih stroškov. Z ozirom na to, da se na to vprašanje navezuje še nekaj ostalih faktorjev, ki vplivajo na standard, kot so regresi, malice, bomo spregovorili nekaj tudi o njih. Še preden pa preidemo na konkre- tizacijo, naj omenimo to, da bo po- trebno praktičnemu deležu nepo- srednih proizvajalcev pri oblikova- nju kriterijev za delitev po delu po- svetiti več pozornosti, saj ne sme- mo pozabiti, da je ravno ta delež eden najpomembnejših praktičnih pokazateljev nivoja samoupravlja- nja v posameznih delovnih sredinah. V obratu Mesnine, KK Žalec so povečali OD za 35 "/o, toplih obro- kov pa ne regresirajo, govorili_ pa so tudi o možnosti, da bodo ukinili regres za vožnjo na delo. V Aeru so omejili znesek pri re- gresih na največ 100 novih dinarjev, topli obrok pa za 50 para in jih ko- risti preko 90 "o zaposlenih, pro- duktivnost pa se je v obdobju po reformi povečala za 19 " '„ itd. V Avto Celje je razmerje med OD in skladi 74 : 26, po uveljavtvi re- forme so ukinili regrese za prevoz zaposlenih na delo, razen za tiste, ki so več kot 10 let v podjetju in se vozijo več kot 10 km daleč na delo. V Kov5Ìnotehni so uknili regrese, plačajo le 60''o voznine tistim, ki plačajo nad 30 novih dinarjev; v Merxu stane topla malica 200 dinar- jev (starih) in je baje predraga, pa tudi ne preveč izdatna; v EMO so se povečali OD za ca. 15 "o, regrese do 50 novih dinarjev so obdržali in imajo topli obrok; v Železarni Štore so regresi ostali, le da je sedaj več- ji prispevek samih proizvajalcev, gre za regres pri vožnji in topli ma- lici, kjer plača 1 novi dinar dnevno vsak posameznik. Omenimo naj še to, da so v Topru uvedli s 1. 1. 1966 za vse člane kolektiva v celoti brez- plačno malico. To pobudo gre vse- kakor pozdraviti in'iprav bi bilo, če bi tudi ostali kolektivi proučili mož- nost za dosego takih uspehov. Prav je tudi, da povemo, da je bi- lo takoj po reformi, čeprav je bilo precej zahtev za takojšnjo revalo- rizacijo OD, nemogoče dvigniti OD vzporedno z dvigom produktivnosti, kar bi bilo, upoštevajoč reformne tendence, edino realno in pravilno, šele temeljitejše analize o gibanju produktivnosti za malce daljše ob- dobje, bodo omogočile realnejše vsklajevanje OD z rezultati dela v posameznih delovnih sredinah. Zdaj pa še nekaj misli o delu mla- dih v samoupravnih organih. Žal v večini primerov s tem delom ne moremo biti v celoti zadovoljni. Vsekakor je bilo na večini razgovo- rov opaziti dejstvo, da smo prešli obdobje zgolj kvantitativnega dele- ža mladih v organih samoupravlja- nja, vse bolj se postavljajo kvalita- tivni kriteriji, kar pa je tudi s kre- pitvijo vloge in mesta samouprav- nih organov v posameznih delovnih organizacijah razumljivo in nujno. Ena bistvenih pomanjkljivosti je vsekakor še vedno preskromno usposabljanje članov samoupravnih organov, kajti prešibko družbeno ekonomsko znanje je še vedno eden najpomembnejših razlogov za ne vedno dosledno uveljavljanje vloge organov samoupravljanja. Ob tem se pojavlja še vprašanje, ki pa ni aktualno in značilno zgolj za mlade člane samoupííivnih organov, tem- več za vse člane samoupravnih foru- mov, gre namreč za delovne odnose na relaciji proizvajalci — člani sa- moupravnih organov — samouprav- ni organi in obratno. Zdaj pa poglejmo še nekaj kon- kretnih primerov, kaj misMjo o delu samoupravnih organov in mladih v njih v nekaterih delovnih organiza- cijah. V Celjiskem tisku, kjer so tu- di ukinili regrese za vožnjo, ni no- benega mladega v samoupravnih or- ganih. Na seje samoupravnih orga- nov pa vabijo le predsednika akti- va. Uvedenih ni posebnih oblik se- stajanja članov kolektiva in se ob- veščanje zreducira le na zapiskih, ki ga dobi vsak oddelek. V Klimi so, po mnenju predsednika aktiva in sekretarja 00 ZK, ljudje zelo zain- teresirani za dogajanja v delovni organizaciji in živo reagirajo na raz- na vprašanja in sklepe. Večkrat or- ganizirajo razne sestanke, pa tudi njihov interni list pripomore k dob- remu informiranju. V Zlatarni je na sestartke UO in DS vabljen predsed- nik, vendar je njegovo aktivno sode- lovanje manjše, sicer pa so o delu samoupravnih organov seznanjeni proizvajalci preko oglasne deske. V Cinkarni mladi pogostokrat niso ob- veščeni o delu samoupravnih orga- nov, želijo pa, da bi jim posamezne ■ stvari razložili. Klub mladih proiz- vajalcev ni uspel. Po mnenju mla- dih, se še posebno tisti proizvajalci z nižjimi OD ne zanimajo za delo samoupravnih organov. V organih samoupravljanja ni v Savinji nobe- nega mladega človeka. Smatrajo tu- di, da je obveščenost o sklepih sa- moupravnih organov slaba, pa tudi predsednika ne vabijo na omenjene seje. Dagmar Šuster JAKA SLOKAN Hmeljska p rincesa in še kaj (Nadaljevanje s 5. strani) delavnice. Mehanično sem zgrabil za potovalko na sedežu v avtomobilu, on pa me je tako ošvrknil s pogle- dom, da mi je roka — omahnila... »Šta? Zar kod nas?« ... Bil je poroik za moje stvari za celo uro odsotno- sti... Moj črnogorski ikolega se je prav tako želel sprehoditi po HMELJAR- SKEM DOMU v Žalcu, medtem ko sem bil odsoten. Pustil je na mizi v dvorani cigarete, šibice in komaj načeto — steklenico Fruškogorske- ga bisera ... Cez četrt ure ni na mi- zi našel ničesar več. Natakar mu je razodel, da so vino popili pač so- sedje ... »Onda nek i plate!« — je logično in mirno zaključil »afero« moj gost iz Crne Gore, naročil drugo stekle- nico Fruškogorskega bisera in po- čakal name. »E, kaži Tvojima, da kot nas onaj ko pije i plača!« Interveniral sem pri Emilu Šant- lu, direktorju gostinskega podjetja HMELJAR, ki ije to noč baje izkupil za usluge blizu milijonoka S dinar- jev. Kot otrokove so vame zrle nje- gove oči... Gledal me je in gledal in jecljal... In nebogljeno odklonil — odgovornost... Ne! Samo povabil bom Emila Šantla k naslednikom pokojnega krčmar j a — Brišnikovega Cena v Braslovčah. Brž iko bom — utegnil. »Frdamani smrkavci! Ven!« — bi Brišnikov Cena prav gotovo v ta- kem primeru zavpil in oberoč po- magal iz gostilne na cesto tistemu, ki bi bil posegel po čaši na sosednji, tuji, čeravno za celo uro zapuščeni mizi, in nato skočil v klet, od tam pa oškodovanemu gostu prinesel ti- stega »ta narboljšega iz kota« ... Še opravičil bi se v imenu — morebit- nih spozabljencev ... Tako kot bra- slovški rajni Brišnikov Cena bi sto- ril tudi žalski rajni Hodnik pa Vi- rant pa Hrovat ... In — tudi živa MARJOLA! Čeravno je —■ ženska. Gorim od sramu. Kaj naj bom nemara še zadovo- ljen, da mi gosta, novinarja iz črne Gore, niso — pretepli? To so lemantacije o HMELJARIJI, o tisti nekoč ponosni in za svoje ime občutljivi deželi, ki naj odmi- ra?... Povrnimo se >k HMELJSKI PRIN- CESI! Ali verjamete, da se je rodila pred NOV še druga HMELJSKA PRIN- CESA? Za katero je napisal nekdo drug besedilo in prav tako nekdo drug glasbo? V Savinjski dolini? Da! — Vabimo Vas za — prihod- njič. MIRKO ROS Celjski spomini in zapiski Tako na primer ugotavlja let- no poročilo državne gimnazije za šolsko leto 1908/09 število 319 di- jakov, med njimi 81 Slovencev. Seveda pa poročilo molči o tem, koliko dijakov je v Celje pripo- tovalo iz Gradca in z Dunaja ter se nastanilo v nemškem dijaš- kem domu, kjer so jih poučevali in nadzirali njihovi profesorji kot dobro honorirani inštruktor- ji in prefekti. Izplačani honorar je ustanavljal moralno obvez- nost, da bodo gojenci dijaškega doma vsak svoj razred izdelali. V takih Okoliščinah je nemška gimnazija marsikje uživala slo- ves varnega refugija. Da je leta 1909 bilo na nemški gimnaziji 25 dijakov evangeliča- nov, na meščanski šoli pa so bili med 139 učenci samo štirje evan- geUčani, je bila posledica močne incedence tujih ginmazijcev, ki je služila vzdrževanju visoke nemške frekvence na celjski gim- naziji. Toda islovenska nižja gim- nazija je vselej imela višje števi- lo dijakov kot ustrezni štirje nemški razredi. V zadnjem letu pred prvo svetovno vojno jo je obiskovalo že 216 dijakov. Vsako povečanje ali zmanjšanje števila dijakov na obeh celjskih gimna- zijskih zavodih in zlasti narod- nost dijakov je bilo treba upo- števati kot menilo pri presoji na- rodnostnega značaja Celja, ma- lega mesta, ki se ni smelo raz- širiti preko srednjeveških tesnih mej, saj bi sicer izgubilo svoje umetno ščiteno nemško lice. Ven- dar je kot nemška postojanka Celje stalo na izgubljeni mrtvi straži. m. Vsa šolska, kulturna, gospo- darska in socialna dejavnost na- ših ljudi je bila prilagojena ne- nehnemu boju za pravice zatira- nega malega naroda, ki so iz nje- govega telesa pile kri ogabne pi- javke, umetno hranjeni nemški otočki. Tudi vsi naši celjski spo- mini iz dobe pred razpadom Avstro-Ogrske so tesno povezani s tem bojem. Za uspehe v njem pa je bilo potrebno, da se med ljudstvom utrdi narodna zavest in s tem zajezi val ponemčeva- nja. Zato nosi predvsem vse jav- no delovanje celjskih Slovencev v tistem času pečat obrambe na- rodnih pravic pred tujo premoč- jo. Narodna zavest je hitreje in laže prodirala v široki delavski sloj kakor med podeželsko kmet- ske ljudstvo. Delavstvo je živelo v neposredni bhžini svojih nem- ških delodajalcev — kapitalistov in je pri isvojem delu bilo podre- jeno predpisom, ki so utrjevali oblast delodajalca kot uporabni- ka presežne vrednosti dela. Od- por do izkoriščevalcev je bil po- vsem prirođen in je imel vedno večjo dinamiko. V delavskih vr- stah samih so nastopili odlični voditelji, ki so pravilno dopolnje- vali boj za pravice delavskega razreda z bojem za pravice na- roda kot celote. Krajevnemu šolskemu svetu okoliške občine je že od leta 1899 dalje predsedoval zaslužni dr. Juro Hrašovec, poznejši prvi slo- venski župan Celja. Ob vsako- kratnem slavnostnem zaključku šolskega leta v šolski telovadnici je opomnil zbrane učence, naj ostanejo zvesti svojemu narodu. Nato pa smo na njegov poziv vsi v zboru trikrat zaklicali gronjök »živio!«. Ko so se dne 17. 10. 1965 v pro- slavo ustanovitve slovenske nižje gimnazije pred 70 leti zbrali nek- danji gimnazijci v preprosti go- stilnici zunaj mesta> sta bila pri- sotna tudi edini še živeči nekda- nji profesor zavoda, ravnatelj Fran Mravljak in pa ravnatelj Ivan Prekoršek, ki je bil dijak gimnazije že v prv^em letu nje- nega obstoja. Udeleženci sestan- ka so v svojih govorih in pogo- vorih obujali spomine na izbor- ne svoje pokojne profesorje, med njimi zlasti na živookega vladneka svetnika Emilij ana Li- leka, na serioznega profesorja Bračka, ljudomilega profesorja Kožuha, očetovsko skrbnega pro- fesorja Rabuzo, suplentskega profesorja Beraniča in še nekate- re druge. Vsi dijaki slovenske nižje gim- nazije smo s pravilno mislijo spremljali potek balkanske voj- ne. Bili smo po veliki večini res- ni, razglabljajoči fantje. Že v drugem razredu smo pod men- torstvom svojega razrednika pro- fesorja Rabuza izdajali literarni list »Menstruus«. Naloga naših profesorjev ni bi- la samo ta, da v šolskih vedah čim bolje pripravljajo svoje učence za prestop na nemško višjo gimnazijo. Po besedah pro- fesorja Mravljaka so imeli naši pedagogi tudi nič manj pomemb- no dolžnost krepiti dijakom nji- hov nacionalni čut in ponos. Ta dolžnost ni bila nikjer zapisana in nikoli ukazana. A vendar je obstajala in naši dragi profesorji so jo vestno izpolnjevali. Takšna vzgoja je res že pomenila prispe- vek k pripravi ugodnih tal za od- ločilni spopad. Kdo bi bil takrat mogel napovedati dve svetovni vojni, ki ju bo obe zaporedoma s presledkom le dveh desetletij sprožil nemški imperializem? Vendar je bil ta spopad neogi- ben, čeprav je šele spomladi 1941 vzplamtel v vsej divji, za naše ljudstvo tako strašni grozotnosti. Društveno in družabno življe- nje slovenskih meščanov in oko- ličanov je v zadnjih predvojnih letih bilo prav živahno. Obstaja- la so številna gospodarska, šport- na, stanovska in strokovna, kul- turna in politična društva. Sre- dišče vsemu narodnemu življe- nju pa je predstavljal Narodni dom z obema dvoranama za pri- reditve in zborovanja, društveni- mi in restavracijskimi prostori. Uspešno je pod vodstvom pokoj- nega Rafka Salmiča deloval Dra- matični odsek Celjskega pevske- ga društva, od leta 19П dalje sa- mostojno Dramatično društvo, ki sta že v predvojnih letih znala privabiti toliko izvrstnih igralcev na mali oder Narodnega doma. Ljudskošolski učenci in dijaki slovenske nižje gimnazije smo ob nedeljskih popoldnevih vsi srečni prihajali h gledališkim predstavam v Narodni dom. Leta 1909 je bil dograjen Sokolski dom v Gaber j u in že smo tam navdušeno telovadili. Ob najraz- ličnejših prilikah so tekle denar- ne zbirke za slovensko šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Po- litično društvo »Naprej« je op- ravljalo narodno-^poMtično delo tudi v nemških in ponemčenih občinah. Mnogo slovenskih dru- štev je bilo volan jenih v Zvezi narodnih društev Štajerske in Koroške v Celju. (Dalje) Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE (12) Zatrjeval je, da so preiskovalci preveč kri- tični in iščejo dlako v jajcu, če pa se izjavi njegovih dveh tovarišev do neke mere razliku- jeta z njegovo, potem je to le zaradi tega, ker sta druga dva tako neumna, da sta dejstva po- mešala. Njun spomin je kot rešeto in nič čud- nega ni, če sta na nastavljena vprašanja spo- drsnila, ne da bi sploh pomislila, kako je bilo v resnici. Hotela sta pač pomagati in ker se ni- česar več nista spomnila, sta odgovarjala tja- vdan, da pač ne bi molčala. Svetoval je, naj bi jih še enkrat zaslišali, zdaj ko sta se malo po- mirila, in videli bodo, da bosta povedala vse na- tanko kakor je bilo v resnici. Podpolkovnik se je slednjič odločil in zares še enkrat zaslišal druga dva. Takoj je ugotovil, kako resnično je bilo Magisovo prepričanje, kajti oba sta zatrjevala, da je Magis govoril resnico in da sta se onadva zmedla zaradi utru- jenosti s poti. Zaradi nekajdnevne nevarnosti so jima povsem popustili živci in zdaj, ko sta o vsem še enkrat natanko premislila, sta ugoto- vila svojo zmoto. Ponovno zasliševanje je pokazalo samo to, kar je podpolkovnik slutil že od vsega začetka, da ima Magis odločilen vpliv na svoja tovariša, ki bi šla raje v celico smrti, kakor da bi se iz- neverila njegovim izjavam in trditvam. Vendar so zasliševanja prepričala- podpolkovnika, da ti ljudje niso vohuni, kajti v dolgoletni praksi še ni bil srečal tako trdovratnih lažnivcev, ki bi jim manjkala domišljija, inteligentnost in spret- nost v izgovarjanju, kakor sta bila ta dva. Nič nenavadnega hi ne bilo, če bi se tudi Nemci enkrat zmotili, toda tako daleč vendarle ne bi opustili vsakršno pripravljenost in nikdar ne bi poslali v deželo, kamor nameravajo izvesti invazijo, dveh amaterjev, ki nimata niti nobenih drugih kvalitet. Morda bi bil lahko vohun Ma- gis, toda podpolkovnik je bil pripravljen za- staviti svojo reputacijo ob zagotovilu, da druga dva nista vohuna. In če jc Magis vohun, zakaj so se vsi trije združili? Kako da nobeden izmed njih ne zna niti besedice angleško? čas je mineval in podpolkovnik je bil že ne- koliko v zadregi. Višje vodstvo je nestrpno pri- čakovalo poročilo, a podpolkovnik je uporabil že vse oblike zasliševanja, toda uspeha ni do- segel. Znova se je odločil, da mora začeti in končati delo z Magisom. Vedel je, da bo on njegov kanarček, četudi ni niti predvideval, ka- ko ho zapel. Podpolkovnik je naglo razmišljal. Fizičnega mučenja se ni hotel lotiti, ker je bil sam odlo- čen nasprotnik takih metod, razen tega pa ga je angleška zakonodaja strogo prepovedovala. Ta- ko je prišel na povsem svojevrstno zamisel, le da ni vedel, če mu jo bo uspelo uresničiti. Moral bi namreč pridobiti častnike v vojaškem zapo- ru. Toda ko jim je povedal svoj načrt, so .se častniki navdušili in naz.adnje se je odločil tudi poveljnik zapora, četudi le nerad za novotarijo v preiskovalnih metodah, ki jih je bil Oreste Pinto K'edno znova poln. Prva poteza je bila v spremembi okolja: Ma- gisa so privedli v popolnoma temno in vlažno samico, kjer je preživel en dan in eno noč. Naslednje jutro so ga privedli stražarji v veliko sobo in mu zapovedan, da je stopil pred veliko mizo, ki je bila prekrita z zelenim plišem. Za mizo so sedeli častniki iz vojno-obveščevalne službe, oblečeni v polno bojno opravo, s čepi- cami na glavi in do sijaja zličenimi gumbi ter pasovi. Pred vsakim je ležala na mizi službena pištola, podpolkovnik pa je bil v vlogi predsed- nika tega »naglega sodišča«. Ta veličastnost je morala silovito vplivati na človeka, ki je prebil štiriindvajset ur v po- polni temi, čisto osamljen in prepuščen samo svojim negotovim mislim. Magis je stal med dvema stražarjema, ki sta imela na puškah na- sajena bajoneta, in videti je bilo, da ga zapušča njegova zaverovanost vase in vzvišenost. Čast- riiki so mu dali celo nekaj minut časa, da je v popolni tišini mogel presoditi resnost položaja. Zatem se je oglasil podpolkovnik: »Obsojeni, ali veste, kje ste prebili zadnjih štiriindvajset ur?« Govoril je francosko. »Da, gospod. V zatemnjeni celici,« je odgo- voril Magis. Videti je bilo, da se skuša še vedno šaliti, a mu ni prav dobro uspelo. »Toda, ali veste, kakšna celica je to?« »No... ne, gospod! Ne vem!« To namigljivo pod polkovnikov o vprašanje ga je očitno zmedlo. »To je celica na smrt obsojenih. Ljudje, ki pridejo vanjo, so prispeli na konec svoje živ- ljenjske poti,« je nadaljeval podpolkovnik resno in zamolklo. Besede so v veliki dvorani votlo odmevale in v popolni tišini učinkovale zares grozljivo. Podpolkovnik je za hip premolknil. Magis je začel nekoliko hitreje dihati, a še ved- no ni kazal skrušcnosti. Podpolkovnik je nada- ljeval: »Obtoženi! Vas smo aretirali v Londonu in ' doslej ste imeli dosti priložnosti, da bi povedali resnico. Toda vi ste trmasto ponavljali svojo pripovedko, ki je lažna od prve do zadnje be- sede, kar je najbolj očitno v primerjavi z izpo- vedjo vaših tovarišev. Četudi vas dejstva stra- hotno obtožujejo, še vedno trdite, da ste izpo- vedali samo resnico. Zavedajte se, obtoženi, da govore dejstva proti vam in da si lahko vaše trdovratno laganje razlagamo samo na en na- čin: vi ste vohun ali petokolonaš, ki ga je k nam poslal sovražnik. V času vojne je to zločin, ki ga kaznujemo s smrtjo!« Podpolkovnik je na videz globoko zajel sapo in potem nadaljeval preteče: »Ta trenutek ste pred naglim sodiščem, ki se je zbralo samo za- to, da vas obsodi. V zdajšnjih okoliščinah je lahko samo ena ugotovitev: »kriv« in sodba: obešenje!« 49. MALCI VIŠINA: 165 cm TEŽA: 62 kg LASJE: Svetlokostanjevi OČI: Modrozelene . 50. ROŽA VIŠINA: 160 cm TEŽA: 62 kg LASJE: Kostanjevi OČI: Modre KUPON ŠT. 49 ÏOCKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico In pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjsld tednik, Celje, Gledališka 2, poštni predal 161. KUPON ŠT. 50 TOČKE (od O da 100) ......................... Izrežite, nalepite nu dopisnico In poSlJl- te na naslov: Uredništvo Celjsld tednik, Celje, Gledališka 2, poštni predal 161. Odkar je pariškemu slikarju Brenotu ušel k filmu njegov enaindvajset- letni model, Peruanka Marie Ange Ánies, so slave žejna dekleta navalila v atelje pariških slikarjev, ker upajo, da jih bo doletela enaka usoda. Marie Ange pa zdaj že snema svoj prvi film »Škandal« (če sodimo po sliki, za tak film kar ustreza!), ki ga režira Claude Chabrols. PRED 2REBOM Na vrsti je nova serija kuponov z oce- njevanjem. Vse ocenjevalce prosimo, da pošljejo zadnjih osem kuponov (od 41 do 48) Izpolnjenlli in nalepijeniii na dopisni- co na naslov uredništva do 12. marca 1966. Iiucd ocenjevalcev bomo enega iz- žrebali za enoletno brezplačno naročnino časopisa! POGOJI ZA SODELOVANJE 1. V natečaju lahko sodelujejo vse Slo- venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po- trebne podatke. Ocenjevalci, ki izpolnju- jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno v koliki meri ustreza kandidatka njihovi predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki nimajo primernih slik, se naj zglasijo v uredništvu; slikali jih bomo na naše stro- ške. 2. Ob zaključku natečaja bomo prire- dili veliko zabavno-reklamno in modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven- ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi- le tudi kot manekenke. 3. Za kandidatke s področnih priredi- tev in končno izbrano na zaključni prire- ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravila vrsto praktičnih nagrad. SODELUJEJO: Trgovsko podjetje »MODA« Iz Celja kot organizator in pokrovitelj prireditev, U bo svoje nagrade določilo kasneje. KOMPAS Ljubljana, poslovalnica Celje, ki s svoim prvovrstnhn poslovanjem ved- no ustreže svojim strankam, vam nudi v teh dneh vrsto prijetnih potovanj (oglej- te si podrobnosti na 7. strani!), posebej pa vam priporočamo, da se pred vsaltim potovanjem zglasite v poslovalnici, ki vam bo hitro in točno oskrbela vse po- trebne infoi-macije, vozovnice, rezervaci- je in še razne druge usluge. Za udeležen- ke natečaja je KOMPAS pripravil štiri nagrade: 1. ŠESTDNEVNO POTOVANJE PO ITALIJI. 2. PETDNEVNO POTOVA- NJE PO AVSTRIJI IN CEšKI, 3. TRI- DNEVNO POTOVANJE PO AVSTRIJI IN ČEŠKI IN 4. DVODNEVNO POTOVANJE V BUDIMPEŠTO! Cc so upori /C povsod, potem ni nič čud- nega, če se je uprlo, tudi dvesto težkovzgoj- nih deklet v nekem domu v Indianapolisu (ZDA). Osebje doma je poklicalo na pomoč policijo. Sto policistov je poseglo v besnenje mladih deklet, med n)imi |e tudi nekaj no- sečnic, ki so praskale, gn/le, se slačile, gro- 7.i;e s škarjami in črepinjami. Ena je segla celo po pištoli bližnjega policista, tri so sku- šale pobegniti s policiiskim avton» in šerif )e moral streljati v gume. Posledica: dom ra/.deian, dvanajst deklet ran)enih, deset po- beglih, ena je v razburienju postala mati. In raiJop.'' Upravnica doma ni dovolila neki {.'.ojenki. da bi si obarvala lase' galebi štejejo do tri IN OBVLADAJO VEC TUJIH JEZIKOV Aprila se vračajo galebi iz notranjosti na morsko obalo. Strokovnjaki, ki so dolga leta opazovali običaje srebrnobelih ptic, so ugo- tovili vrsto zanimivosti. Ob povratku se ga- lebi zberejo na obali povsem neopredeljeno. Takim zborom so vzdeli strokovnjaki ime »Klub galebov«. Četudi imajo galebi sicer točno določeno bivališče, se ob vrnitvi na oba- lo ne vselijo takoj vanj, temveč preživijo nekaj dni v klubu, kjer kramljajo z drugimi — kdo ve o čem. Ta čas izkoristijo predvsem mladi za sklepanje zakonov. Pobudo daje vedno mlada galebica, ki si izbere partnerja in ga z gruljcnjem oblega. Ta se' ji lahko umakne ali pa odkoraka z njo na kraj, ki si ga iz- bereta za bivališče. To je običajno veliko do dveh kvadratnih metrov in vanj ne sme sto- piti tuja noga. Kakor hitro se kak neprevidnež preveč pri- bliža meji nekega bivališča, ga gospodar že od daleč opozori. Ce to ne zaleže, mu stopi naproti in tedaj začneta oba jezno gruliti in pulita travo, vejice in sploh vse, kar je v njuni bližini. Vsiljivec mora popustiti, če pa sili naprej, pride gospodarj^a na pomoč še ženka in oba skljuvata vsiljivca do smrti, če prej ne pobegne. Opazovalci so ugotovili, da poznajo galebi vrsto glasov. Ne samo, da se sporazumevajo med sabo, temveč znajo posnemati tudi razne druge živali: kvakajo kot žabe, lajajo kot psi, mijavkajo kot mačke, pisk'3jo, cvrčijo, brenčijo, mrmrajo in še kaj. Mnoge izmed teh glasov so raziskovalci že pojasnili, a ve- čidel jih še vedno ne razumejo. Mladiči so udarjeni na rdeče! Spodnji del galebjega kluna je namreč rdeč in kadar so mladiči lačni, začnejo s svojim kljunčkom tr- kati po rdeči pegi. Tedaj jim starši priskr- bijo hrano. Mladiči so vedno lačni, zato klju- vajo v vse, kar je rdeče, četudi vedno ne do- bijo, kar iščejo. Galebi so sicer precej plašni, a hkrati zelo radovedni. Toda če je kdo pri njihovem gnezdu, napadejo neustrašeno, če- tudi je človek. V gnezdu so raziskovalci našli vedno tri jajca in dolgo niso mogli uganiti, zakaj rav- no tri. Potem pa so ugotovili, da znajo ga-, lebi šteti, četudi samo do tri. Vzeli so jajce iz gnezda in ženka je kmalu znesla novega. Ce so vzeli vsa tri, ze znesla kar tri nova jajca. Ce so dali v gnezdo tretje jajce, se nihče ni zmenil zanj, na koncu sta ga gale- ba navadno razkljuvala in pojedla. Zakaj ravno tri? Preprosto zato, ker galebi štejejo s trebuhom in lega na treh jajcih je ravno najbolj ugodna! tako živijo galebi, ki znajo šteti do tri in obvladajo veliko tujih živalskih jezikov! Meja je v nevarnosti in če se vsiljivec ne bo umaknil, bo perje frčalo! Mladič je lačen in s trkanjem na rdečo pego kljuna opozarja nase. Za četrto jajce se ženka ne zmeni in sedi mirno na svojih treh. če pa go- spodarja ne bo kmalu s hrano, bo na- čela odvečno jajce in ga bo pojedla. UMETNE ARTERIJE V bolnišnici Queen Elizabeth v Burminghamu se zdravniki ukvarja- jo z novimi umetnimi arterijami, ki bodo lahko nadomestile poškodova- ne ali obolele arterije v nogah ljudi. Sodobna medicina sicer pozna umet- ne arterije, vendar jih ni mogoče uporabljati, ker niso dovolj elastič- ne. Nove žile iz polipropilena bodo v tem pogledu povsem zadovoljive, zaradi česar bo odpadla marsikaka amputacija. Mala križanka VODORAVNO: 1. znamka čeških avtomobilov, 6. francoski slikar, ro- jen v Lillu (Emile, 1868-1941), 8. ena najmočnejših in najstarejših itali- janskih plemiških rodbin, 9. japon- ska dolžinska mera, 10. ljubkovalno ime za očeta, 11. medmet, 12. avto- mobilska oznaka za Reko, 13. žensko ime, 14. mesto v južni Španiji, kjer je največji rudnik cinobra in živega srebra na svetu, 16. sprednji del prostora v cerkvi. NAVPIČNO: 1. šolsika potrebščina, 2. podzemne živali, 3. osebni zaimek, 4. pritrdilnica, 5. razsodnik, 6. nek- daj odličen vratar jugoslov. nogo- metne reprezentance, 7. moško ime, .11. naslovna oseba iz Cankarjeve drame (Lepa ...), 13. zaključek ša- hovske partije, 15. okrajšava za mlajši. BEG IZ GONARSA PO IVANU BRATKU IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA« 37. Popraviti, kar se je bilo podrlo, ni bilo mogoče, ker je bilo vse preveč razmajano in uničeno. Ustaviti dela? Še manj! Vse možnosti še niso bile izčrpane, ostalo jih je še mnogo, da akcijo uspešno izvedejo. Za vsako ceno je bilo treba najti rešitev. In Boris jo je našel. 38. Popolnoma je bilo treba zasuti razmajani, podsuti del rova, zabasati ga je bilo treba z iz- panim materialom in v podaljšku nepoškodova- nega dela kopati naprej. Boris je vztrajno pre- pričeval tovariše, da je to edina rešitev. Odki- movanj in pomislekov je bilo vedno manj in končno je bUpredlog sprejet. 39. Novo smer so naglo določili. Ko je pri- hajala prva dnevna i^nena na delo, je bil načrt že izdelan. Izmena je kopala po novem. Na čelu del sta bila Maks in Ravbar. Le nekaj jih je bilo, ki si niso upali več kopati; prišlo pa je nekaj novih. CEIISUI lEDNIU UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Ce j- ski tednik«. S 1. januarjem 1966 ga SO USTANAVLJAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZ- DAJA: Zavod za informativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tisk«. — CENA: posa samezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujin* 40 (4.000) - TEKOČI RAČUN: 507-3-223. _,__