DOI 10.57589/srl.v70i4.4078 UDK 811.163.6'374:81'373.611 Saška Štumberger Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani saska.stumberger@ff.uni-lj.si BESEDOTVORJE V SLOVARJU SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Rezultat besedotvorja so tvorjene besede, zato je besedotvorje tudi del slovarskega opisa. Pri oblikovanju koncepta Slovarja slovenskega knjižnega jezika so bili izdelani kriteriji za izbor tvorjenih besed, s čimer je bilo doseženo, da so slovarske predstavitve prostorsko obvladljive. Besedotvorni opisi slovarju omogočajo predstavitev produktivnih besedotvornih vzorcev in pomenov tudi pri zahtevnejših primerih tvorjenk. Ključne besede: sestavljanje, zlaganje, zapis skupaj in narazen, razlage, pravopis The result of word formation is formed words; therefore, word formation is also a part of descriptions included in a dictionary. When creating the concept of the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the Slovenian literary language, SSKJ), criteria were drawn up for the selection of formed words, which yielded spatially manageable dictionary presentations. Word-formation descriptions enable the presentation of productive word formation patterns and meanings even in challenging cases of formed words. Keywords: prefixation, compounding, written together and separately, explanations, orthography Besedotvorje je postopek, pri katerem lahko iz omejenega nabora poimenovalnih enot tvorimo nove besede. Vseh rezultatov besedotvornih postopkov ni mogoče niti smiselno sprejeti v slovar, zato je v slovarju najprej treba izdelati kriterije za sprejem gesel. Slovar slovenskega knjižnega jezika je zajel ustaljeno besedišče, enkratnih ali priložnostnih tvorjenk kot gnusljivka 'umetniška zvrst, največkrat film, poln gnusnih prizorov' (Slovarček lepih novink v Jani, objavljeno 1. 12. 2007, navedeno po Stramljič Breznik 2010: 167), pa v njem ni. Z izborom gesel pa slovarsko ukvarjanje z besedotvorjem še ni končano. Hilke Elsen (2013) pravi, da je besedotvorje slovaropiscem dolgo povzročalo skrbi zaradi pomanjkanja prostora pri predstavitvi gesel, posledica tega pa so bile tudi pomanjkljive in neusklajene besedotvorne informacije. Danes je splet kot prostor izhajanja slovarjev tako rekoč brezmejen, vendar pa je omejen naš čas za iskanje informacij in tudi čas za pripravo slovarja. Še vedno je torej za pripravo dobrega slovarja nujno izdelati kriterije za izbor gesel, avtorji pa se morajo odločiti, ali bodo predstavili samo samostojna gesla − tako tvorjenke kot netvorjenke − ali tudi dele tvorjenk, npr. prve ali druge dele zloženk, ter obrazila. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december504 1 Gesla v Slovarju slovenskega knjižnega jezika V Uvodu v Slovar slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) preberemo, da je v njem »zajet besedni zaklad (besede, zveze) in prikazana njegova raba, kakor se kaže v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku, to je v obdobju od začetka tega stoletja do 1969 oziroma do leta izida posamezne knjige« (Uvod v SSKJ, § 1). Za uresničitev namena slovarja so bile sprejete omejitve pri sprejemu in obravnavi gesel. V slovarju »ni lastnih imen, razen kadar se uporabljajo v prenesenem pomenu ali v stalnih zvezah« (§ 4), za besedotvorno obravnavo pa se je pomembno zavedati tudi, da v njem ni »umetno narejenih enkratnih ali potencialnih besed« (§ 4). V sa- mostojnih geslih tudi ni »kratic in simbolov; so pa ti izjemoma dodani posameznim zgledom« (prav tam). Posebno obravnavo tvorjenk kaže naslednje izhodišče: »Zaradi omejenega obsega v slovarju tudi ni glagolnikov, manjšalnic, svojilnih pridevnikov, abstraktnih samo- stalnikov, imen za delujoče (ženske) osebe ipd., če se le redko rabijo. Narediti jih je mogoče po splošnih jezikovnih zakonih« (prav tam). Gesla so »razložena po načelih informativno-normativnih slovarjev srednjega obsega. Razlage zajemajo tiste pomenske oziroma funkcijske prvine, ki so bistvene za enotno predstavo pojma, gledano s stališča povprečnega uporabnika slovarja« (§ 41). SSKJ torej ne navaja vseh možnih tvorjenk, poznavanje besedotvornih kategorij pa najdemo v posrednih razlagah (§ 58). 2 Zapis tvorjenk Pri besedotvorju nastajajo nove besede, ki se nato postopoma vključujejo v nabor poimenovalnih možnosti, s tem pa postanejo kandidatke za sprejem v slovar. O tem, kolikšen del tvorjenih besed bo sprejet, odločajo slovaropisci z uresničevanjem slova- ropisnega koncepta. V SSKJ v zvezi s sprejemom besed zasledimo opisno zvezo, da niso sprejete besede, »če se le redko rabijo« (Uvod v SSKJ, § 4), pri čemer »redko« ni opredeljeno. Obravnava nemških slovarjev je pokazala, da novosti različno hitro sprejemajo. Primerjava števila gesel na črki H in T je npr. pokazala, da ima Wahrigov slovar iz leta 1986 v primerjavi z izdajo iz leta 1980 326 novih gesel, medtem ko je v Dudnovi izdaji iz leta 1989 v primerjavi z 1983 novih gesel skoraj trikrat manj – 112 (povzeto po Kirkness 2001: 113). Za slovenski knjižni jezik takih primerjav zaradi manjše slovarske produkcije ne moremo delati, zato sprejemanje jezikovnih novosti opazujemo posredno. Njihov pokazatelj je na primer neustaljenost zapisa (§ 173): »Pisave sestavljenk in zloženk slovar ni izpeljal dosledno; zaradi močno neenotne rabe namreč ni mogoče brez večje- ga nasilja prikazati vseh primerov v sistemu. Zato je kljub sistemskemu prikazovanju sprejetih precej izjem. 505Saška Štumberger: Besedotvorje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika Zaradi lažjega prikaza gesel postavlja slovar skupaj pisano besedo na prvo mesto; razpored tovrstnega gradiva v slovarju torej nima normativne vrednosti.« Primer neustaljenega zapisa so tvorjenke s prvim delom avto, ki je predstavljen tudi kot samostojno geslo s kvalifikatorskim pojasnilom »prvi del zloženk«, in sicer s pomenoma »nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem« in »nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe«. Zapisi skupaj in narazen, med katerima je kvalifikator in,1 so navedeni samo za tvorjenke, katerih prvi del se nanaša na avtomobil ali avtomobilizem, npr. avtocesta in avto cesta, avtodom in avto dom, avtoklepar in avto klepar, avtoličar in avto ličar, avtopralnica in avto pralnica. Pri terminološki rabi in zapisu v teh primerih opazimo spremembo v primerjavi s Slovenskim pravopisom 1962 (v nadaljevanju SP), ki je za tovrstne tvorjenke rabil termin sklopi in predpisoval zapis narazen (SP 1962: 75–76, § 74): »Sklope, sestavljene iz domače besede in tujke ali narobe, pišemo narazen. V novejšem času nastopa množica takih sklopov z določilno besedo pred osnovno: alfa žarki, avto cesta, avto promet, kino dvorana, krep papir, Triglav film. Prvi del je nekakšen okamnel, nesklonljiv prilastek.« V SSKJ je 326 gesel s kvalifikatorskim pojasnilom prvi del zloženk, od teh pa jih ima 12 kvalifikatorsko pojasnilo »z domačo besedo v drugem delu«, za katerega je bil po SP 1962 predviden zapis narazen. Poleg sestavine avto... so to elektro..., foto..., kino..., makro..., mikro..., moto..., radio..., repro..., roto..., solo..., turbo... Pregled tvorjenih gesel s kvalifikatorskim pojasnilom »prvi del zloženk« kaže, da so z izjemo 12 gesel zapisana skupaj. Ob tem tako nizkem številu variantnih zapisov bi se lahko vprašali, ali je samokritičnost slovarja o močni neenotni rabi (Uvod v SSKJ, § 173) upravičena. Če bi upoštevali samo gesla, ki so označena kot zloženke, trditev o močni neenotni rabi ne drži, zato je treba besedotvorno obravnavo dopolniti z ugotovitvijo, da so medponskoobrazilne zloženke v SSKJ označene tudi s kvalifika- torjem neskl. pril., tj. nesklonjivi prilastek, ki je opredeljen tako (§ 114): »Beseda, ki ni pridevnik, nastopa kot nesklonljivi prilastek (bantam).« Gesel s tem kvalifikatorjem je 425, med njimi pa najdemo zglede kot angora volna, ki je v Slovenskem skladenjskem besedotvorju uvrščena med medponskoobrazilne zloženke (Vidovič Muha 2011: 330).2 3 Kvalifikatorska pojasnila z besedotvornimi informacijami v SSKJ Poleg posredne besedotvorne obravnave, ki se kaže v zapisu tvorjenk, ima SSKJ tudi posebna kvalifikatorska pojasnila z besedotvornimi informacijami. Uvod v SSKJ omenja »prvi del sestavljenke ali zloženke«, tovrstna gesla pa imenuje »orientacijska« (§ 22). Slovarska obravnava zajema »samo pogosteje rabljene besede take vrste ali jih sploh ni«, zato orientacijska gesla kažejo, »kaj prvi del pomeni, kako se take besede 1 Uvod v SSKJ: § 117: Kvalifikator stoji pred enakovredno dvojnico. 2 Ob izidu prvega dela SSKJ je o zapisu medponskoobrazilnih zloženk nastala polemika med J. Toporišičem in J. Riglerjem v SR 1971 (gl. Vidovič Muha 2011: 290, op. 176 in Toporišič 2006: 560−78). Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december506 lahko delajo in v katero terminološko področje spadajo (anglo-, anti..., benzo..., ble- do...)« (prav tam). V slovarskem delu so besedotvorne informacije v orientacijskih geslih zapisane z naslednjimi kvalifikatorskimi pojasnili: prvi del zloženk, predpona v sestavljenkah in prvi del zvez. 3.1 Kvalifikatorsko pojasnilo prvi del zloženk Kvalifikatorsko pojasnilo »prvi del zloženk« je bilo obravnavano že v poglavju 2 Zapis tvorjenk. Pregled gradiva kaže, da ima kvalifikatorsko pojasnilo prvi del zloženk 326 gesel, natančnejša analiza pa, da je med gesli največ medponsko-priponskih zloženk, npr. verskoobramben, blagočuten, in medponskoobrazilnih zloženk, npr. astrobiologija. Pri medponskoobrazilnih zloženkah v slovarju opazimo tudi dvojnice v zapisu, npr. avtoprevoznik in avto prevoznik. Take dvojnice imajo pogosto kvalifikatorsko pojasnilo »z domačo besedo v drugem delu«, ni pa to dosledno izpeljano. Dvojnica avdioposnetek in avdio posnetek je na primer brez kvalifikatorskega pojasnila. Ker slovar pri besedotvornem določanju upošteva morfemsko zgradbo tvorjenk, imajo kvalifikatorsko pojasnilo prvi del zloženke tudi tvorjenke, ki so po nastanku izpeljanke, npr. astrofizikalen ← astrofizika, avtobiografski ← avtobiografija. 3.2 Kvalifikatorsko pojasnilo prvi del zvez Kvalifikatorsko pojasnilo »prvi del zvez« najdemo pri dveh geslih: anglo- in avstro-. Pregled gradiva z zgledi kot anglo-ameriške čete, anglo-ameriška misija, anglo-iranska pogajanja; avstro-ruski odnosi, zgod. avstro-ogrska nagodba kaže, da gre pri teh prime- rih za priredne zloženke, za katere SSKJ nima posebnega kvalifikatorskega pojasnila.3 Kvalifikatorsko pojasnilo »prvi del zvez« kaže na povezanost prirednih zloženk in skladenjskih zvez. Če vemo, da je skladenjska podstava prirednih zloženk (Vidovič Muha 2011: 313–14) priredna besedna zveza ali pa je prirednost »posledica prired- nega razmerja med predmetnopomenskima besedama v prilastkovem odvisniku SPo« (sivo-zelen, baltoslovanski), lahko izpeljemo, da je množica prirednih zloženk zelo velika in nastajajo (tudi) v besedilih. Možnosti za tvorjenje različnih kombinacij barv ali izlastnoimenskih pridevnikov, npr. zeleno-moder, slovensko-afganistanski, so neomejene in nastajajo podobno kot skladenjske zveze, na kar kaže kvalifikatorsko pojasnilo »prvi del zvez«. Čeprav je za priredne zloženke rabljeno kvalifikatorsko pojasnilo »prvi del zvez«, pa to ne pomeni, da so v SSKJ priredne zloženke vedno označene s posebnim kvalifikatorjem. 3 Oznako prvi del priredne zloženke oz. prvi del prir. zlož. ima Slovenski pravopis 2001. 507Saška Štumberger: Besedotvorje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika Priredne zloženke so navedene tudi (Štumberger 2015: 764): »b) kot samostojna ges- la, npr. marksístično-leninístičen, marksízem-leninízem, Síemens-Martínov v zvezi Siemens-Martinova peč (zapis z vezajem), úgrofínski, rádiotelevizíja, báltoslovánski, čéhoslováški pog., čéškoslováški (zapis brez vezaja, dva naglasa), srbohrvátski, gluho- ném (zapis brez vezaja, en naglas); c) kot zgledi, npr.: barvne in črno-bele fotografije, zgod. rusko-japonska vojna.« 3.3 Kvalifikatorsko pojasnilo predpona v sestavljenkah Kvalifikatorsko pojasnilo »predpona v sestavljenkah« ima 78 gesel, ki so tako gla- golska kot imenska. Predponski del je lahko tudi tvorjen, npr. nepre... s kvalifikatorskim pojasnilom »predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih« in z zgledi neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno. Ker uporabniki slovar velikokrat uporabljajo tudi za iskanje slovničnih informacij, je v zvezi s kvalifikatorskim pojasnilom »predpona v sestavljenkah« in že prej obrav- navanim »prvi del zloženk« treba opozoriti na to, da SSKJ pri podajanju besedotvornih informacij izhaja iz analitičnega besedotvorja, kot ga imamo predstavljenega v delih Antona Bajca (1950, 1952, 1959). Pregled gesel kot do..., iz..., izpod..., na..., o..., ob..., od..., po..., pre..., pri..., pro..., raz..., spod..., u..., v..., vz..., z..., za... kaže, da je raba termina sestavljenka s stališča sintetičnega besedotvorja delno ustrezna samo pri glagolskih tvorjenkah, ki so navedene kot prvi pomen, npr. dočakati, izbrizgati, izpodkopati, naliti, oboleti, obiti, odriniti, pokriti, prebresti, prijahati, prodreti, razvoziti, spodleteti, ubežati, vkorakati, vziti, zlesti, zaostati. Pri teh tvorjenkah bi bilo s stališča sintetičnega besedotvorja ustrezno terminološko poimenovanje predponsko obrazilo v sestavljenkah. Pri neprvih pomenih s kvalifikatorskimi pojasnili »v imenskih sestavljenkah glagol- skega izvora«, »v imenskih sestavljenkah« in »predpona v sestavljenkah« kvalifikatorsko pojasnilo s stališča sintetičnega besedotvorja ni ustrezno. Te tvorjenke bi po A. Vidovič Muha (2011: 137) uvrstili med navadne izpeljanke, npr. obarvanost, odrgnina, osip. Različne opise, ki so posledica različnih besedotvornih pristopov, kažejo predsta- vitve tvorjenke dodatek. Pri Bajcu (1959: 84) je to sestavljenka: »Večina nominalnih sestavljenk je glagolskega izvora: [...] dodatek.« Pretvorbeno besedotvorje dodatek uvršča v izpeljavo. V Slovenski slovnici ima tvorjenka v poglavju Izpeljava iz glagola (Toporišič 2004: 167) obrazilo -tek. V monografiji Ade Vidovič Muha je predstavljena tudi njena pretvorba (2011: 86): »dodat-ek4 ← [to, kar] doda[-mo], [ ] → -tek.« Tudi tvorjenke s kvalifikatorskim pojasnilom »v imenskih sestavljenkah« bi bile v sintetičnem besedotvorju uvrščene drugače, npr. obcesten, občasen, dokolenke med 4 V zapisu je napaka. Kot kaže pretvorba, je priponsko obrazilo -tek. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december508 tvorjenke iz predložne zveze pri A. Vidovič Muha (2011) oz. izpeljanke iz predložne zveze pri Toporišiču (2004: 200−01), izpodnebnik pa med navadne izpeljanke iz pridevnika. Razlike med analitičnim in sintetičnim besedotvornim pristopom natančneje predstavi Matej Šekli (2013). Oba pristopa imata prednosti in slabosti, ker pa analitični pristop izhaja iz zgradbe že tvorjene besede, je bil tak pristop ohranjen tudi v drugi izdaji SSKJ. 4 Posredne razlage v SSKJ Dejstvo, da je SSKJ »pri nekaterih tvorjenkah uveljavil besedotvornim morfemom ustrezni tip razlage, imenovan posredna razlaga«, Ada Vidovič Muha (2011: 137) po- vezuje z uvrstitvijo v skladenjskopomensko (sintetično) obdobje. Tako »so razloženi zlasti vrstni in svojilni pridevniki, nekatere zloženke (tip beloglav, dvoleten), glagolniki, deloma modifikacije, npr. manjšalnice ipd.« V Uvodu v SSKJ (§ 58) so navedene naslednje posredne razlage, ki določajo »be- sedotvorno kategorijo«: »manjšalnica od, glagolnik od, ženska oblika od, (svojilni) pridevnik od«. Pojasnjeno je, da so tako »razložene pomensko ozke in manj pogostne, a besedotvorno žive besede«. Pojasnilu je dodano, da spada »[k] posrednim razlagam [...] tudi razlaga tipa nana- šajoč se na, ki praviloma opozarja na širši pomenski obseg, kakor ga kaže razlaga pridevnik od«. 4.1 Posredna razlaga manjšalnica od Razlago »manjšalnica od« ima 1417 gesel, npr. angelček, bebček, bluzica, bratec, brežec. Z besedotvornega vidika tovrstne razlage prinašajo informacijo o podstavni besedi, s pomenskega vidika pa velja, da modifikacijske tvorjenke, v gradivu so to modifikacijske izpeljanke, »načeloma ohranjajo kategorialne lastnosti jedra skladenjske podstave« (Vidovič Muha 2000: 61). 4.2 Posredna razlaga glagolnik od Razlago »glagolnik od« ima 5245 gesel, npr. anketiranje, blaznenje, blažitev, dodajanje, dovod, dozidava. V Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 48) je glagolnik opredeljen kot »[s]amostalnik iz glagola, zlasti tvorjen z obraziloma -nje ali -tje (povzdigovanje, petje)«, natančnejša obravnava glagolnika pa je predstavljena v članku A. Žele (1997). 509Saška Štumberger: Besedotvorje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 4.3 Posredna razlaga ženska oblika od Razlago »ženska oblika od« ima 787 gesel, npr. arijka, avtorica, betežnica, vršilka, zvezdoznanka. Z besedotvornega stališča je zanimivo, da imajo tako razlago »celo tvorjenke iz vzporedne podstave, [...] igra-lka 'ženska oblika od igralec' ali gojen-ka 'ženska oblika od gojenec', tapetn-ica 'ženska oblika od tapetnik' idr. Glede razlage se tako izenačujejo s tvorjenkami kot agronom-ka 'ženska oblika od agronom', kjer gre res za 'žensko obliko'. Dejansko so to nova poimenovanja (nove besede) žensk iz poimenovanj moških − feminativi torej« (Vidovič Muha 2011: 411−12).5 S stališča tvorjenja poimenovanj za ženske osebe je ob aktualnih razpravah o spolno občutljivem jeziku (npr. Vidovič Muha 2019) zanimivo, da »[v] približno istem času nastajajoči slovarji drugih slovanskih jezikov (češki, slovaški, poljski, ruski) s približno enakim konceptom kot SSKJ za feminative pa tudi za poimenovanja žensk, tvorjena iz vzporedne podstave, lahko sploh nimajo samostojnih gesel; navajajo jih kar v okviru poimenovanj moških« (Vidovič Muha 2011: 412). 4.4 Posredna razlaga pridevnik od Razlago »pridevnik od« ima 944 gesel, npr. anginozen ← angina, abstinenčen ← abstinenca, abstinentski ← abstinent; mrtvečev ← mrtvec, raziskovalčev ← razisko- valec, ponesrečenčev ← ponesrečenec. Kvalifikator »pridevnik od« označuje tvorjenke, ki pogosto tvorijo stalne besedne zveze, npr. anginozni simptomi, abstinenčna politika, abstinentski časnik, med zgledi pa so tudi taki, ki bi jih bolj natančno opisali z razlago svojilni pridevnik, npr. mrtvečev obraz, ocena raziskovalčevega dela, ponesrečenčeva obleka. 4.5 Posredna razlaga svojilni pridevnik od Razlago »svojilni pridevnik od« ima 44 gesel, npr. bralčev, dekličin, gospejin, mamičin, piščev. Izločitev svojilnih pridevnikov je povezana z njihovo nezmožnostjo tvorjenja stalnih besednih zvez (Vidovič Muha 2000: 26): »Za strokovne besedne zveze s pridevniškim prilastkom velja, da ta pridevniška beseda ne more biti zaimenska, med pridevniškimi pomenskimi skupinami pa so izločeni tudi lastnostni in tisti svojilni, ki imajo edninsko (svojilnorodilniško) pretvorbeno možnost.« Posredna razlaga torej ne podaja samo besedotvornih informacij, ampak sega tudi na področje leksikologije. Velja namreč, »da zveze, v katerih je npr. samo samostalniško jedro strokovno, v celoti niso strokovne − torej niso leksemi [...]. Besedne zveze kot 5 Navedbe so bile prvič objavljene leta 1997. Članek Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek po- imenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti je izšel v zborniku predavanj 33. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga je uredila Aleksandra Derganc. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december510 »sosedove gerbere ← gerbere (od) soseda [...] niso terminološke« (prav tam), čeprav ima samostalnik gerbera v SSKJ terminološki kvalifikator vrtnarsko. Enako velja za besedne zveze, ki so navedene ob zgledih z razlago svojilni pridev- nik, npr. bralčeva fantazija, predstavili so dekličino mater, gospejin dežnik, mamičin glas, piščeva opomba. 4.6 Posredna razlaga nanašajoč se na Razlago »nanašajoč se na« ima 8652 gesel, ki so po besednovrstni pripadnosti pridevniki, npr. aerodromski, zunanjetrgovinski, zvokoven, žirijski, ali samostalniki, npr. pri zloženkah s prevzeto sestavino, npr. aerodrom. Pri zgledih je veliko variantnih oblik, npr. materen, materin ← mati; žuželčji, žuželkin ← žuželka; žvečen, žvečilen, žvekalen ← žvečenje; žveplen, žveplov ← žveplo; vanilijin, vanilijev ← vanilija; jagodov, jagoden ← jagoda. S posrednimi razlagami »nanašajoč se na« SSKJ tvorjenke povezuje s podstavnimi besedami, pomenske razlike pa posredno prepoznavamo z navedenimi stalnimi besed- nimi zvezami, npr. materin obraz (svojina) : materni jezik 'jezik, ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere'. Pri tvorjenkah so pogoste dvojnice. Vrsto lahko pri nekaterih tvorjenkah izrazimo tako s priponskim obrazilom -ov kot -in, npr. vanilijin sladoled in vanilijev sladoled, ali -en (dejansko -ni) in -ov, npr. jagodni sladoled in jagodov sladoled. Za isto tvorjenko je včasih navedenih tudi več podstavnih besed, npr. žonglerski ← žongler, žonglerstvo, zvonarski ← zvonar, zvonarstvo, zvončarski ← zvončar, zvončar- stvo. Ti primeri kažejo, da »prihaja do enakoizraznosti npr. zaradi naključne prekrivnosti besedotvorne podstave in obrazila, lahko tudi zaradi premen, ki jih povzroči obrazilo npr. pri tvorbi pridevnikov [...]: agonalen (dejansko -ni) 'pridevnik od agon' : agonalen (dejansko tudi -ni) 'pridevnik od agonija'; frankovski 'nanašajoč se na Franke' : frankovski 'pridevnik od frankovec'; glagolski 'nanašajoč se na glagol' : glagolski 'nanašajoč se na glagolico'; kolegialen (dejansko -ni) 'nanašajoč se na kolegij' : kolegialen 'prijateljski'; [...] morski 'nanašajoč se na morje' : morski 'narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro' (Vidovič Muha 2000: 182). Viri in literatura Anton Bajec, 1950, 1952, 1952, 1959: Besedotvorje slovenskega jezika: I. Izpeljava samostalnikov, II. Izpeljava slovenskih pridevnikov, III. Zloženke, IV. Predlogi in predpone. Ljubljana: SAZU, Razred za filološke in literarne vede, DZS. 511Saška Štumberger: Besedotvorje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika Anton Bajec idr., 2014: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Hilke Elsen, 2013: Problemzonen der Wortbildung und der Eintrag im Wörterbuch. Wortbildung im elektronischen Wörterbuch. Ur. Annette Klosa. Tübingen: Narr. 87−103. Alan Kirkness, 2001: Europäismen/Internationalismen im heutigen deutschen Wortschatz. Eine lexikographische Pilotstudie. Neues und Fremdes im deutschen Wortschatz: aktueller lexikalischer Wandel. Ur. Gerhard Stickel. Berlin, New York: de Gruyter, Institut für Deutsche Sprache (Jahrbuch 2000). 105–30. Slovenski pravopis. 1962. Ljubljana: DZS. Slovenski pravopis. 2001. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Irena Stramljič Breznik, 2010: Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in bese- dilom. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti (Zora, 71). Matej Šekli, 2013: Zgodovina obravnave zloženk v slovenščini. Novi pogledi na filo- loško delo o. Marka Pohlina in njegov čas: ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča. Ur. Irena Orel. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 236–63. Saška Štumberger, 2015: Priredne zloženke v slovaropisju. Slovnica in slovar – ak- tualni jezikovni opis. Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 759–66. Tudi na spletu. Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Jože Toporišič, 42004: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. Jože Toporišič, 2006: Pravopisje Slovarja slovenskega knjižnega jezika I. Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Linguistica et philologica, 13). 560–78. [Prvotni naslov: Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v Slovarju slovenskega knjižnega jezika I. Slavistična revija 19, 1971. 55–75.] Ada Vidovič Muha, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. 33. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Ada Vidovič Muha, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. (Razprave Filozofske fakultete). Ada Vidovič Muha, 22011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Razprave FF). Ada Vidovič Muha, 2019: Spol − jezikovni sistem in ideologija. Slavistična revija 67/2. 127−37. Andreja Žele, 1997: Slovenski razvoj besedotvornih pomenov pri izglagolskih samostal- nikih, posebno pri glagolniku. Slovenski jezik − Slovene Linguistic Studies 1. 69−90. Summary The presentation of word-formation in the Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the Slovenian literary language, SSKJ) shows a well-thought-out dictionary concept with Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december512 an appropriate selection of formations and their treatment. Semantic descriptions provide relevant explanations and material for a general dictionary, and word-formation descriptions use formation information to present productive word-formation possibilities. Indirect expla- nations such as ‘adjective of’, ‘referring to’ made the editing work easier for lexicographers in the case of formed words, whose suffix morphemes are more difficult to determine due to their multiple meanings. Imprecise meanings in indirect explanations are complemented by a thoughtful selection of syntactic examples that enable recognition of semantic peculiarities in dictionary entries. The SSKJ is therefore still an important source of material for linguistic research. The SSKJ used different approaches to achieve a good lexical description. In addition to the presentation of explanations with the indication of basic words, which could be described as a synthetic approach, the dictionary also provides a presentation of the parts of formations. This word-formation approach was later upgraded. When we read the SSKJ 30 years after its release, we must therefore take into account that some examples in the dictionary with qual- ifying explanations such as “prefix in a compound” or “the first part of a compound” are no longer appropriate if we consider the syntactic-semantic (synthetic) approach.