Št. 68. V Gorici, v soboto dne 14. junija 1902. Tečaj XXXII. Iskala trikrat na teden v statik tedanjih, in sicer: vsak terek, JSetrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter * »Kažipotom¦ ob novem leta vred po poŠti pra-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. tt-fiO pol leta........6 , 60 , , . 330 Cetri leta..........3 „• 40 . , , 1-70 Posamične številko'(Stanejo 10 vin. > Nar66nmo sprejema upravniStvo v Gosposki ulici «v. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni. A. Gabršoek vsai dan od 8. ure zjutraj do (>. zvečer; ob nedeljah pa oc 9. do 1*. n»e. Sa naročila brei dopoolane narodni n» *e m oalranio. Oglaal In paalaale* se radunijo po pefat-vrstab, oe tiskano 1-krat 8 kr., «-krat 7 kr., 3-krat ti kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — VeCje črke' po-prostoru.- -— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko.to vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Nareinlno ta »glase je plaeatt loco tierlea. »Vse za omiko, Bvobodo in napredek S« Dr. K. Latirti. Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi 8t 7 v Gorioi v I. nadstr. /. urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo Od kod veš?« Ostrinski pomigne z rameni. »Saj je bi! Suslovski danes še pred osmo uro v uredništvu.« Švjatecki jame nekaj kvasiti o podlih ljudeh sploh, jaz ne morem se dalje premagati ter pograbim klobuk. Ostrinski odide ob enem«z menoj, toda na poti se ločiva in čes par minut pozvonim vdrugiČ pri Suslovskih. Odpre mi zopet Katrica; starišev ni doma. »Katrica U vprašam strogo, »aH ti je bila znana brzojavka?« »Znana,« odgovorf mirno. »Toda, Katrica!« »Kaj hočeš, moj dragi ? Ne čudi so starišera... Saj oni morajo vendar imeti kak razsoden vzrok, da so se odločili zd-te.« nih naprednjakov — in to prav po krivici, Pa šc-le kako grde lastnosti jim očitate: da se zagrizeni sovražniki vseh onih, ki ne trobijo v njih rog, da ne vedo, kaj pomeni »sovražnikom odpustiti', posebno pa, da so ne-spravljivi. In vse to po krivici I Pravite, da gg. nunci na prižnicah in v spovednicah prepovedujejo citati napredne časopise, ter da preklinjajo one, ki jih ne ubogajo, Kaj pa porečete k temu, ee vam povem« da nam je sam naš g. nune čital na prižnici dopis iz »Soče* (kako je nekdo radi »Primorca1 odgel brez odveze od spovednice), a to gotovo le v znamenju sprave, četudi trde nekateri, da ga je čital zato, ker mu jo dopadel — kot cvetje iz domačega vrta, In če mu jo res lo radi lega dopadel, ker je ušel morda iz naše vasi, ali ni zopet le hudobija od tukajšnjih naprednjakov, da mu od takrat (o Veliki noči) niso več postregli z kakim dopisom, ko mu tako dopada domače blago, Res jo, da pri nas ni posebnih novic, vendar bi so včasih tnintam kaj našlo n. pr, kako jo dobro, da se olrok rodi pri ljudeh, da mu ni treba umreti brez sv. krsta itd, Pa dovolj o tem, naj še povem, kako ti preklicani naprednjaki napredujejo, Prej, v času deželriozboraklh volitev, ko so naprednjakom delali Ložam" (razen jed-nega) preglavice, da so po svojem (!) prepričanju volili in izvolili klerikalnega kandidata, ko so naše naprednjake obakrat porazili, takrat so nosili kavči glave pokonci, češ, naprednjakom je odklenkalo —• v naši občini naprednjaštvo umira... Ali bridko so se varali ! O tem jih je prepričal 1. dan majnika letošnjega leta tako, da so vsi povesili ošabne glavice, kakor rož'ce, če jih slan'ca pomori. Omenjenega dne je bila namreč volitev novega starešinstva. Naši klerikalni prijateljčki, ki nosijo sedaj tako priliznjeno - sladke obrazbe, so računali, da dobe če že ne vseh 18 starešin, pa vsaj večino, — a kave obrača, naprednjak obrne, česar ni nikdo pričakoval, se je zgodilo: zmagali so naprednjaki v vseh treh razredih. Zanimivo je bilo opazovati nasprotnike. Med volitvijo v II. razr. so še samozavestno gledali na uboge naprednjake, ki se jim upajo nasprotovati ko so pa i tu pro* padli, so nekoji pristopili k zmagovalcem, a »Toda ti, Katrica?« »Jaz sem se poprijela prvo prilike... ali mi to zameriš, Vladko?« V očeh se mi je zjasnilo in zdelo se mi je, da ima Katrica popolnoma prav. Da zares, čemu sem pridirjal semkaj kakor norec ? Med tem se mi Katrica približa, ter opre glavico na mojo ramo; jaz jo objamem okrog pasu, ona se mi skloni k licu, zapre oči, namuza svoja rožnata usta ter šepeta: »Ne, ne, Vladko!... po svatbi... prosim te!« Vsled te prošnje jo poljubim na usta. Na Kalričmih očeh se prikaže omedlost... Naposled jih zakrije z roko ter reče: »Pa sem te prosila, da bi ne...« Izgovor in pogled izpod roke me tako razvnameta, da jo jamem vd? ugič poljubovati. Ako koga ljubimo, čutimo naravno več volje, ga poljubovati, nego na primer biti... In jaz sem ljubil Katrico neizmerno, v življenju, do imrti iu po smrti. Ona, ali nobena in basta! Katrica mi izrazi vsa zasopljena bojazen, da izgubljam spoštovanje do nje. Najdražje bitje, kake neumnosti govori! Pomirjam jo, kolikor morem, na to jameva pametno govoriti. (Dalje pride.) ostali so izginili kakor ščurki, Ce stopiš o pol- j noči z lučjo v kuhinjo. Vse na svetu se maščuje. Kakor so se Ložani ob deželnozborskih volitvah hvalili, da oni »rihtajo* naprcdnjake, tako so sedaj na-prednjaki nje »urihtali*, da je izmed 18 starešin dobil Breginj 14, Robidišče (32 hiš) 4 in Logje (82 hiš) pa vse tiste, ki niso bili izvoljeni. Dne 24. maja je bila volitev novega župana. Izvoljen je bil skoraj enoglasno na-prednjak. Iz Bodlka. — Sporočil sem Vam že v cenj. listu »Soča« št 54. z dne 10. maja t. ln kako da se ravna v naši farni občini z revnimi posestniki itd.: prejemši pa list —¦- .Soče11 št. 47. z dne 47./S. t.W vidimneki dopis iz Rodika, katerega je skrpucal naš g. Župnik, in sicer tako, da je napravil nič manj nego 11 ni-res-ov, kateri se pa opirajo skoro na same »res-e*: 1. ni res glasi se tako-le nekako: ni res, da se je ugovarjalo pri obravnavi od cerkv, odbora in cerkv. starešinov itd. 6. župnik, res je pa, da vse navzoče ljudstvo je bilo za prekrite? cerkve, razun enega cerkv. starešinov, katerega ste sam pred kratkim starešinom imenoval, ker ste dobro vedel, da edino on Vam pojde na roko, in tako bo drugim sosedom želel veliko škode 1 Kar se je pa pred sklepalo in sejalo — na Vaše nagovarjanje, se je pa vse razveljavilo, ker ljudstvo je vso stvar bolj natanko pregledalo. Kaj ne, g. župnik? t. ni res — glede prevdarka c. kr. teh. urada za zidanje nove cerkve! Naj si I.ode mnenje pa Vaše ali g. inž. Palesi-jat je vse edno; to je glavno, da nekaj ste vendar prevdarjali in mislili napraviti, ako bi se hitro stvar ne predrugačila. (6. župnik! Kako pa ste mogli Vi vedeti popred, kaj bode g. inž. Paleze pozneje govoril, ko sami trdite, da je bil še le potem na licu mesta ?!) Po vašem mnenju bi morali mi trpeti še mnogo več od 22—33 tisoč kron, mogoče tudi 50 tisoč K, ker bi se moralo tudi vse altarje predelati, kaj ne, g. župnik? Pod točko 3., 4. in 5, ni res se zgo-varjate, da niste rekel, druge stroške pa bi glavna občina zložila. Ali res je res, da ste rekel, farna občina bi le malo v denarju prispevala, ter vse drugo, kar bi manjkalo, bi kmetje z več deli in kakor n. pr. apnom, peskom, lesom itd. poravnali. (G. župnik, ali mislite, da apno, les itd. nič ne stane, le poskusite napraviti apnenico, pa bodete videli in prepričali se, koliko stane; mi smo o tem dobro poučeni.) Torej po Vašem mnenju se pravi to, da kmetje ne počutijo na tak način velikih stroškov. Dobro, g. župnik, se Vam zahvaljujemo za take nasvete. Vas prašamo, kdo pa počuti take stroške, mogoče Vi, cerkev ali kdo? — Kar se tiče podpisov na vtok pa je tako-le: nekateri so podpisali na zvita prigovarjanja Vaših agentov—iz nevednosti. Drugi iz strahu pred Va*ni in Vašim nadlegovanjem, in tretji Vaši privrženci; ali pri vsem tem še */s davkoplačevalcev ni podpisala Vašega utoka. (Na tak način znate dobro koristiti kmetu; saj se razvidi že iz utokov, katere ste skrpal ter odpošiljal na više pol. oblasti, ki so bili j pa brezvspešni). j 6. ni res — pravite, da niste rekel: J dosti bi bilo samo cerkv. oskrbništvo, katero » bi vse potrebno napravilo itd., ali rekel ste, I da samo za popravo cerkve na lastne stroške j bi ne bilo treba toliko ljudi skupaj sprav- j ijati, temveč le cerkv. oskrbništvu naročiti, J da vse to izvede, torej čemu toliko teh dom. I ni-res-ov, ko sam pritrdite; mislimo, da J vsaj citati bi movali bolj pazno. I 7. in 8. ni res — pravite, da niste j rekel, .da cerkev ne more sama stroškov j nositi, ker da nima gotovega denarja, itd. I Rekel ste pa res, da cerkev nima got. I denarja, da cerkv. denar je le pri kmetih, I od kojih. pa ni mogoče ga iztirjati, torej kaj I mešate z nekimi obrestimi in glavnicami, j katerih pa ni treba za popravo cerkve, ker I cerkev ima toliko gotovine v hranilnih za- I vodih, da se suma lahko popravi, tako se je I vsaj govorilo pri konkurenčni obravnavi; kaj j pravite na to, g. župnik llsnicf I 9. ni res — ne odgovarjam več, ker I je bilo v prejšnjih točkah omenjeno. j 10. ni res — pravite, da niste rekel, I da Vam ni mogoče prevzeti nadzorstvo I dela itd.; res je pa, da ste rekel, da ne I morete prevzeti nadzorstvo dela, ker niste I zvedenec. (Ali da bi se cerkev na novo zi- I dala, pa bi se še ponudil, saj ste rekel tudi, I da cerkev po Vašem mnenju bi ne stala I 30.000 ali naj si bode 33 tisoč K, ampak I mnogo manje, i to ne da bi opiral Vaše I mnenje na kakega strokovnjaka. (G. župnik, j kaj mislite, da so ljudje po svetu slepi, ali t znate, da pri nas niso več tisti časi kakor I so bili pred 100 leti I) J 11. ni res — pravite, da ni res, da so i odborniki vso stvar pojasnili in s tem davko- I plačevalcem koristili. Res je res, da odbor- I niki so vso stvar visim oblastnijam pojasnili, [ ter tako davkoplačevalce nepotrebnih stroškov j obvarvali. G. župnik, ali niste slišal od Vaše j stranke, ako pa ste pozabili, pa vprašajte J cerkv. starešina A. G, in ta Vam bo vso j stvar še enkrat ponovil, kar se je v Vaši j navzočnosti govorilo. Na ugovarjanje enih in drugih starešinov je prišla stvar na glaso- I vanje, in glasovalo se je razun Vas in enega I Vaših podrepnic vsi po namenu odloka c. kr. I namestništva, da se cerkev samo prekrije, I kar je bilo potrebno spoznano in določeno. I In tako je le prav in pravično, zapomnite I si to, gosp. župnik I Vaše ni-rese sem končal J ter hočem dodati še 12. res, kateri se glasi: j V Rodiku se je popravilo pred kratkim ča- J som župnišče ter s tem naložilo davkopla- I čevalcem novo breme od 6000 K dolga, od J kojih treba obresti plačevati in sicer 300 K. j letno. Torej skrbel ste prvo za sebe, da ste | si napravil lepa irc moderna stanovanja, da | jih Iagje oddajate tržaškim izletnikom v j najem; s tem ste nas v dolgove spravil, sebi I pa koristil. (Torej tako znate Vi posestnikom J koristiti, kaj ne, g. župnik? ali ni res?) | Sedaj hočete zidati na novo cerkev, J nakopičiti nam novih dolgov itd. Ako hočete I nam deliti samo take nepotrebne dobrote, bi j bilo bolje, da se obrnete še do kake fare, j kjer mogoče udobite za gotovo kako odli- J kovanje. Ako y~ hočete na novo cerkev zidati, mi Vam nismo protivni, zidajte in delajte s svojim denarjem in onih, ki se zadovoljni take stroške prikriti, mi Vam boderao za gotovo hvaležni na vse večne čase. — Amen. R o d i č a n. Dsnate k razne novice. I Jutri v Rihemberg! — Velika na- I rodna slavnost, kakoršnih je videla malo naša I lepa Vipavska stran, se bo vršila jutri v Ri-[ hembergu. Zbrana bo tam cela Vipavska do-[ lina, ker je zagotovljena tudi udeležba izpod I Čavna; iz Ajdovščine, našega zavednega na-I rodnega trga, ki nikdar ne zamudi storiti svojo j narodno dolžnost, je napovedanih obilo gostov, 1 kakor pošlje tudi sivi Kras premnogo ljudstva J in inteligence jutri v R hemberg, tržaške goste [ pa pozdravi na svojih tleh, kakor pritiče, I kadar gre brat k bratu. Tržaški gostje do-I spejo v Rihemberg že predpoldne, ogledajo I si tudi gornji grad, odkoder odkorakajo peš I na lice mesta. J Vožnja »z Gorice v Rihemberg je pri- I jetna ter ne traja tako dolgo. Rihemberžani I rabijo v Gorico dobro uro $ konjem. Z žar-I dinjero, zlasti ako se kje vstavi, utegne t?a-I jati vožnja do t% ure. Na potu tje pa bodo j videli izletniki novo Vipavsko železnico, nove I mostove, predore in druge železniške naprave. I Pripominjamo, da se bo vršila ve- I seltea ob vsakem vremenu. Kdor se h03e I peljati z žardlnjcro Iz Gorice do Rlhem-I herg« In nazaj, naj se oglasi Se danes v j .Goriški TIskarni". I Odhod z žardlnjeraml je jutri pop. I točno ob 1, url. Izletniki morajo biti na j Starem trgu, kjer bodo čakale žardlnjere, I že pred 1 uro. I Torej na svidenje jutri v Rihembergu! Novi nadškof in knez. — Ker je bil J v ponedeljek novi nadškof in knez prem. j monsignor Jordan v Rimu v javnem kon-j zistoriju proglašen našim nadškofom in kne-I zom, so že pričele običajne čestitke in po-I beti. Posetita ga je prva mestna duhovščina, I izrekši mu svojo udanost in pokornost. Prem. j knez irt nadškof jo je sprejel presrčno ter I želel skupnega složnega delovanja. I Dalje je poselil nadškofa tudi mestni I župan z dvema odbornikoma. I Odlikovanje. — Namestništveni svetnik J za administrativne in ekonomiške stvari pri j deželnih šolskih oblastih v Primorju, Rudolf I Czermak pt. Eichenfels, je dobil naslov in I značaj dvornega svetnika. I Končno vendar volja bo^Ja fn ml- I lost sr. Duha. — Naši kavči, njim na čelu j politikujoča duhovščina, so končno le prišli I do tega, da pravijo, da je novi knez in nadškof j (doslej so kneza izpuščali ier pisali le nad-I škof!) poklican po volji božji in milosti sv. J Duha vladati goriško cerkev (Čudna fraza: i goriška cerkev! Sij obseza metropolija, ka-I teri je postavljen na čelo, vendar nekaj več I nego le »goriško cerkev".) J Najprvo m bili nevoljni, ker ni bil po- I klican Mahnič s Krka, in tej nevolji so dali I izraza naši goriški kavči v svoji podružnici v sreče". Posebno pa na »lotu*. Gotovo bode ' imel kdo iz Vaše srede, če že ne po dnevu, pa vsaj po noči kako idejo; bodi pametna, bodi neumna, vsaka ima svojo številko v sanjskih bukvicah; Vam pa je zagotovljena ne ravno »tema", pač pa imenitna »tombola*. V sobotni .Gorici" je prišla nehote in nevede tako rekoč naravnim potom po svoji neumnosti brihtna glavica na senzacijonalno idejo (niti sanjalo se mu ni), ki se gotovo udomači na polju slovenske literature. Ta glavica piše namreč: »Ako bi ne bil dr. Turna ustanovil novoga pevskega društva, ako bi ne poklical S. v Gorico, in ako bi ne bit aranžiral izieta na Ajševico, bi ne imeli v Gorici St. škandala*. Kako blagoglasno zveni to divno in herojično nagro-madenje »ako-v" v velikansko piramido, in vsak literat ali žurnalist se lahko poslužuje te krasne figure »conditionis" v slučaju, da mora zamašiti mnogo prostora s svojo inteligenco. Par primerov. Dejstvo je, da umre 50-letni kmet Filip Bandelj vsled alkoholizma. Klerikavni poročevalec sede in spiše za list sledečo notico: »Ako bi ne bil kmet, ako bi ne imel 50 let, in ako bi ne bil udan alkoholičnim pijačam, ne bi umrl Filip Bandelj kot 50-letni kmet vsled alkoholizma*. — Drugi vzgled: »Ako bi bil hudomušen, | ako bi bil zloben, ako bi bil nepošten, ako • bi bil istega kalibra, kakor so klerikalci, iz- Trstu, ki sliši na ime .Novi list«, sami pa niso imeli nikake srčne besede za novega kneza in nadškofa, marveč so le suho poročali, da je »imenovan*. Sedaj pa so se že streznili in računajo s položajem. Odstaviti ga ne morejo ter posaditi na njegovo mesto preljubega Mahniča; zato je treba pričeti, laskati se mu. Stopili so s pota presenečenja in nevolje na pota približavanja. Svojo zadnjo vest o nadškofu je »Prira. L.« 2e primerno okrasil in govori že o volji božji in milosti sv. Duha, katera pa so poprej hranili za Mahniča. N6, sedaj se udajajo položaju ter hodo skušali spraviti prem. kneza in nadškofi na opolzka pota svoje politika. Kolikor pa poznamo prem. g. nadškofa, jim tje ne bo sledil, marveč postane pastir vseh, ter začne v s vrh o miru in sprave, katerih je prav v našem delu dežele potreba, svoje apostolsko delo. Trpinčenje v šoli. — Prijokal je otrok iz šo'e. Bolela ga je rama in tri dni ni mogel vzdigniti roke. Stariai so poizvedovali in po« izvedovali, kaj da je, slednjič se je razvila iz vsoga tega govorica, da je g. nune v šoli v Krombergu otroka nabodel po rami z iglo ali buciko. Otrok je baje tako kričal, da ga je čul čuvaj v Panovcu. Ta nune, o katerem se raznaša ta govorica, je prijatelj kaplana Dermastie, je igral baje vlogo po znanih žalostnih dogodkih v Krombergu, ter je zrel za neko poglavje v »Soči", kamor ga postavimo o priliki, ako potreba. Vse to smo Culi iz ust uglednega veljaka, kateri pravi, da je vse to res. Govorili bomo še določneje. Za danes opozarjamo šolsko oblast na ta slučaj ter si dovoljujemo še vprašanje: kaj se je zgodilo ali kaj se zgodi s slučajem v Solkanu, v kateri je zapleten kaplan Der-mastia? Znano nam je, da so bile na ovadbe v farovških listih hitro uvedene preiskave. Ali ostanejo tako kričeči slučaji le slučaji ?! Slovenska Čitalnica v Solkanu napravi s svojo staro znamenito zastavo izlet v Rihemberg dne 15. t. m. — Ta zastava je gotove najčastilljivojša, kar jih imamo danes na Slovenskem, Zato je lepo od Solkancev, do zaplapola 15. t. m. sredi Vipavske doline v tako ogromni slovenski družbi. »Slovenec" In občinske volitve v Blhembergn. — Ne zdi se mu verjetno naše poročilo,* da so izvoljeni v občini Ri-hemberg-Brje sami narodno-napredni možje, marveč išče izid volitev v kakem prepiru lokalnega značaja. Sodi pač po sebi. Ker ima patent za laganje, misli, da lažejo tudi napredni listi. Ali temu ni tako. Občinske volitve v Rihembergu so skončate tako, kakor smo pisali, to je s popolno zmago narodno-naprednih mož in s popolnim porazom Pavlice, očeta znanih rimskih doktorjev v Gorici. Ta dva jamčita menda dovolj, da oče ni — naprednjak, kakor jamčijo imena novega starešinstva za to, da isto ni prav nič klerikalno, marveč skozi in skozi čisto na-rodno-napredno. Tako je, preljubi »Slovenec*. Čudno le, da v Rihembergu išče lokalne razmere ter hoče s temi potemniti dal bi ,Slovenčevega' dopisnika o »Goriških razmerah" o priliki časnikarskega shoda, povedal bi tudi, kako je Iznašel v lepem gorenjskem mestu »das lenkbare Luftseh!ff* s tem, da si je napravil perutnice, vzdignil se v zrak in mnogoštevilnim gledavcem v največje veselje padel zopet na zemljo, kako je pod zemljo kopal rudo itd." Ali ni to krasno ? Sam ne vem, kako sem prišel do je* zikovnih študij (Homuncuius poreče, da sem postal jezik-oslovec, češ, mogoče bo mislil vendar kdo med »Goričinimi* bravci, da je to moj dovtip). Najbrže sem se preveč »za-globil* v »Cvetje z vrtov sv. Frančiška", katero igra precizno svojo vlogo kot »Zagloba" na odru slovenske književnosti. Prišel sem tu pa tam pri marsikaterem ugibanju do pravega zaključka, in to dejstvo me navdušuje za nadaljevanje mojih etimologSčnih študij. Tako sem dognal, da je besedica »far" koren ali deblo od »farbati", iz česar sledi, da te marsikateri .far" korenito ali debelo ,na-farba". To besed:co nahajamo že pri starih Egipčanih n. pr. pri besedicah »Puti-far* in »far-aoni*; prvi je bil nesrečen, drugi so ; pa delali »piramidalne neumnosti*. Zanimiva I je tudi besedica »kaplan*. Nekdo je uvedel v naša pisavo radi blagoglasja razne e. Tako na primer pri »kapelanu'. Toda mož se je I varal in je napravil s svojim »kapelanom* V deželi neverjetnosti. (Nadaljnje Ahasver.) To Ti je bilo smeha, ko si, dragi Ho-muncui, zopet osrečil širno slovensko domovino z novim izbruhom svojega humoristič-nega teie-nta v zadnjem sobotnem pismu! Saj smešno je res bilo, celo črešnje, oni sladki rdečelični otroci krasne vigredi, so popokale samega smeha tako, da človek sedaj zaman išče zdravega in nepoškodovanega sadja po Gorici in okolici. Ti si nakrat postal slovenski Saphir, in le nebo, katero nevoščljivo zre na čast in slavo vsakega Zemljana, je hotelo tekmovati s Teboj, odprlo je 3voje zatvornice, in neprestano je deževalo, toda toliko vode ni moglo dati, kolikor si je Ti spustil med svet s svojim vodenim člankom. Vse si premočil, le »Suholazec«, katerega varuje ime bolj kakor vsak dežnik pred neljubo »mokroto*, in blagajna »Centralne posojilnice' sta ostala »suha*. Med vrstami si pa vzlic svoji veselosti pretakal solze (saj so solze tudi voda), ko si pisal o »krivouosem škratu*, čegar plodonos-nerau »produciranju« (Ti si se izrazil bolj naturalistično, dragi Homuncult Se vidi, da študiraš Francoze.) svetlih cekit ov se ima zahvaliti liberalna stranka za svoje vspehe in dobro gmotno stanje. Resnici na ljubo po- vem, dragi Homuncui, da se prav izborno počuti v liberalnem zavetju; celo sam se je jako laskavo izrazil napram meni o svoji zadovoljnosti in sreči, koje bi gotovo ne vžival v klerikalni sredi, katero bi moral kmalu zapustiti kot sama kost in koža, ker bi bil i imoran s fizičnimi silami, da izpije koj po vsaki jedi najmanj 7 ,onč" ricino-vega olja. Smehljaje je še dostavil ta možic, da bi mu klerikavci niti ob nedeljah in praznikih ne privoščili zasluženega počitka, da bi moral danes »delovati" za povzdigo »Centrifuge", jutri za izdatno podporo Caheju in Suholazcu, pojutrišnjem pa bi moral »pro-ducirati* (kar ne morem se poslužiti tako naturalističnega izraza, kakor Homuncui!) za klet in shrambo kuhinjske šole. Iz tega se lahko prepričaš o sreči »krivonosega škrata*. Svetoval bi pa ,ni-res-ovcem", da si nabavijo, ker že ne.morejo priti do liberalnega »škrata*, kakega kozla, ki bi opravljal isto delo, toda bodi prepričan, dragi Homuncui, da nisem pri tem mislil Tvoje osebe. Ne, saj jih vendar imate v taki obilici, da jih morate celo streljati, ker nočete, da bi Vas kdo zamenjaval ž njimi. Ostala bi Vam pa vsejedno še ena pot do blagostanja, če se že ne bi hoteli ukvarjati z najrazličnejšimi kozli, namreč poskušati svojo srečo pri srečkah in na »lotu*, mogoče se vresniCi Volkova mislica »Bedače največe, ima polno zmago naprednjakov — ko drugače, kjer zmagajo klerikalci, noCe nič vedeti o kakih lokalnih razmerah, marveč proglasa vse sta-raSine za ciste katoliške može. Naj se le po* tolaži kar naprej preljubi resnicoljubni .Slovenec*, ker bo imel bržčas Se priliko, iskati .lokalne razmere* po občinah na Vipavskem; kajti tam klerikalne zvezde ugašajo druga za drugo. . .Obrambnemu drnštrn' se bliža žalosten Konec. — Kadar stopi v veljavo nov tiskovni zakon, odklenka življenju .Obrambnega društva*, katero ima namene, kakor smo jih že označili. Po novem zakonu, o popravkih ne zadostuje, da se kdo samo zateče pod § 19., se sklice nanj ter zahteva popravek, v katerem se lahko zlaže na debelo, kolikor hoče. Politikujoca duhovščina se je zadnji čas pridno posluževala take prakse. Po novem zakonu pa ni potreba sprejeti popravka, ako je mogoče dokazali, da je rse ali kak stvarni del istega neresničen; tudi je določena kazen za zlorabo paragrafa o popravkih. Koliko politikujočih nuncev bi bilo zadnji čas radi tega obsojenih, ako bi bil v veljavi že novi zakon, na znatne denarne globe?! Skoro vsem, ki so kaj popravljati, bi se bili izdatno olajšali mošnjictl Težiti so se doslej bali, v svosti si, da pogorijo, ker kar m pisali napredni listi in kar pilojo v borbi proti politiktijočim duhovnikom, od tega je 99 % Cista resnica in 1% sloni morda na napačni informaciji ali na slabem razurnljenju. Odslej pa se bodo bali tudi tožiti, ker bomo vedno pripravljeni, doprinesti dokaz resnice za naše trditve, kakor je to naša stara navada, vsled česar moramo v slučajih nastopati tako konkretno, tako precizno in gotovo, da se javnost čudi. Popravljanje po novem zakonu se torej spremeni prav bistveno ter ne bo več tako enostavno, kakor so si prav želeli politikom po farovžih, skriti za dr. Lampclovo .Obrambno društvo* 1 S takim pompom je bilo ustanovljeno, -da bo varovalo čast in ugled duhovščine, katero jej jemljejo liberalni listi* — sedaj pa, ker se možje bojijo resnice, ne kaže dr. Lampetku drugega, nego da potisne svoje .Obrambno društvo* med drugo staro šaro v Meril Ino malho. Vipavska želeanlca. — Na naše opazke so sledila razna .pojasnila*. Na to pripominjamo, da smo zadovoljni, ako ostane pri danih zagotovilih glede na pravočasno izročitev železnice prometu in gledd na — napise. Naše opazke se niso tikale toliko pod-jetnikov kolikor drugih merodajnih čini-teljev, in niso bile brez podlage. Ako se pa bodo na merodajnih mestih zdaj prizadevali, da se ne uresničijo .Sočine" opazke,je nam povsem prav. Torej le čvrsto na delo, da bo železnica izročena prometu 15. septembra, tudi če ne bodo dovršena potrebna dela na južnem kolodvoru. Tudi kar se tiče napisov, je bila ,Soča« prav dobro poučena. Dementi je le pri poznanje in poprava — krivice! Saj tudi drugače ne sme biti 1 Toda mi vemo, da so bili v podrobnih načrtih zaznamovani le — nemški napisi, in tiste tablice, ki so že na prav imenitno .kapelo*, kakor imenujejo Goricam vsako blamažo. Pač pa je .kaplan* tvorni deležnik preteklega časa glagola .kapljati*, kjer se je pa radi blagoglasja j izpustil. Resnico tega izvajanja dokazuje dejstvo, da ima rad vsak kaplan dobro „kapljo*. Nekateri so minlili, da je deležniku .kapljan* 1 izpadel, da se je potem glasilo .ka-p'jan in da se je nadomestil J z 1-om le radi prislo-vice .Nomen est omen*, češ, marsikdo bi mislil potem kaj slabega o politikujočih kaplanih. Nekaj sorodnega vidimo tudi pri besedici .fajmošter« ; kakor ima namreč kaplan svojo kapljo, tako ima .fajmošter« ,fajn most* (soglasnik n je pa izpadel fe*onn časa zopet radi blagoglasja.) Kaj je pas .kuratom*. No, nič lažjega, on je" rad kure, naj bodo že kuhane ali pečene, in radi tega je dobil ime .kurat*. o .vikarju" bi se še dalo prie-kati! Najbrže je ta besedica v tesni zvezi z besedico .vihar*, ker je pa tu soglasnik h premehak, da bi označil ostrost in moč viharja, kateri divja na političnem horicontu, spremenil se je v trdi. soglasnik k, in tako je nastala besedica »vikar*. Seveda velja to le za politikujočo čast duhovščino, ker o drugi nimamo niti najmanjših podatkov. Častiti čitateljU Sttfaj pa bodite pozorni, kako me razreze s svojim kitajskim nožem moj prijatelj Homuncui radi teh izvajanj. Vipavskem, so veliko*premajhne za dva napisa (kje bosta!). V Ajdovščino h. pr. pri-roma zdaj — še je dna tablica, enaka onej, ki je že tam. To vse se zgodi, da .Soča* ne bo imela prav, ko je pisala o tistih značilnih — nakanah, ki bi bile kar čez noč vtihotapile nemško lice v Vipavsko dolino! Nam je prav tako in smo zadovoljni, da zanikajo, kar je .Soča.* trdila; nam zadošča, * da se popravljajo" flaCrtf"inTiapwf-popotaj«j«jo. Kar se tiče napisov, si dovoljujemo opazko, da bi krajevna imena morala ostati samo slovenska, kakor so ob furlanski železnici samo laška. Notranji napisi vsi najprej slovenski, in šele potem, ako že mora biti, tudi nemški. Saj nemščina pri nas n i deželni jezik! Porotne obravnave. — 23. junija pride na zatožno klop radi tatvine 29-letni Franc Verdav iz St. Jurija na Štajerskem; predsednik razpravi dvorni svetnik Defacis. 24. junija: Alojzij Vovk, 22 let, od Lisjakov, obtožen umora; predsednik svetnik Zčrrer; 25. junija: Andr. K. Mlekuš, predsednik svetnik Schmarda; 26, junija: Val. Mišigoj, iz Doline, 29 let, radi ropa; predsednik dvorni svetnik Defacis; 27. junija: Tereza Busič, 45 let, iz Kozane, radi detomora; predsednik svetnik Zčrrer. Badi razširjenja kolodvora, katero je potrebno gledd na Vipavsko železnico, se mora izvršiti ekspropriacija nekaterih parcel v katastralni občini Grafenberg. Prizadetih je pri tem 5 posestnikov. Izvršiti to ekspro-priacijo je pooblaščen goriški magistrat. C. ter. kmetijsko društvo v Gorici. — Na podlagi § 34. in sledečih sedanjega pravila pišoče predsedništvo si čestita vabiti p. t. ude lega c, kr. kmet. društva k občnemu zbonu 26. junija v društvenih prostorih v četrtek ob 10. uri prcdpoldne. Program: 1. Imenovanje treh pregledo-valcev zapisnika občnega zbora. 2. Poročilo centralnega odbora o delavnosti c. kr. kmet. društva v letu 1901. 8. Sporočilo: a) o računskem sklepu za leto 1901. b) o stanu društvenega premoženja leta 1901. c) Pre-vdarek za leto 1902. 4. Sporočilo o porabi državnih podpor leta 1901. G. Imenovanje prvega namestnega predsednika (§ 18.). 6. Imenovanje pregledovaleov računov (§ 33.). 7. Ureditev plač in potovalnih pristojbin za društvene uradnike in potovalnih pristojbin za društvene komisije. 8. Odločba kraja za občni zbor v jeseni tega leta. 9. Eventualni predlogi, predloženi v teku po društvenih pra-vilah predpisanega časa. — C. kr. kmetijsko društvo. Utonila. — Iz hudournika pri Versi v Furlaniji so potegnili te dni truplo neke petletne deklice, ki je tam utonila. Deklica je hčerka krčmarja Lupierija. Samomor — konja. — Konju g. Bon-fandinija iz Zagraja je hotel hlapec vzeti komat ter ga peljati v lile v, ko sta prišla domov s kratke poti. Ali temu se je konj uprl, skočil ter se zagnal z vso močjo v zid z glavo, katero si je preklal ter ostal takoj mrtev. Izpred sodulje. Pred tukajšnjo okrožno sodnijo je stala 19-letna Josipina Boli! iz Gorice. Zaprli so jo dn«i 28. maja na ovadbo Apolonije Maničeve v Križni ulici, kateri je bila vzela hranilno knjižico, s katero je dvignila na Monlu 173 K. Svojo krivdo je popolnoma priznala. Obsodili so jo na 5 mesecev trde ječe. Iščemo spretnega knjigovodjo. — Naša .Goriška tiskarna* A. Gabršček sprejme v službo spretnega, zanesljivega knjigovodjo, ki bo ob enem vodja trgovskega oddelka našega podjetja (zaloga knjig in tiskovin, teh zadnjih okoli 600 vrst, kolportaža itd.) Kavcije najmanj 500 K. — Ponudbe do konca junija. Reference! 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije glediščnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. junija 1902. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10» odbitkom. Prebavne organe se mora najbolj čuvati. Ni ga organa v človeškem telesu, koji bi s tako neznatnim motenjem tako uplival na druge dele telesa ter istim pro-vzročal najhuje posledice, kakor so prebavni organi. Prebavne organe se čuva s tem, da se istim omogoča delovanje ter čiščenje polom odvajajočega sredstva. Tako sredstvo za želodec je že 40 let uporabljivi Rosa-balsam iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega za-lagatelja v Pragi. Ta balsam se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. 2 Razgled po svetu. Državni zbor. — Med Wolfom in Schčnererjem je prišlo v četrtek do hrupnih škandalov pri predlogu Bergerja, naj se anulira pogodba z dunajsko parobrodno družbo, katero pa zagovarja Wolf. Obkladali so se Vsenemci z raznimi psovkami. Trgov, minister Call je branil družbo. Sprejete so bile predloge glede povišanja mii ovin-civilnici uradnikom. Klofač je interpeliral zopet o zdravici nemškega cesarja v Marienburgu. Po drugem se je nadaljevala razprava o zakonu glede odpisovanja davka povodom elementarnih nesreč. — Sprejet je bil dalje načrt o ureditvi delavskih odnošajev uslužbencev pri železnicah v državni režiji. Konec obstrukcijo. — Vlada se je udala. Mladočeški klub je izdal komunike, da nima več povoda, ostajati pri obstrukciji. Proti obstrukciji. — Nemška napredna stranka je izdala komunike, v kateri obsoja od Čehov in Vsenemcev zapričelo ob-strukcijo ter povdarja, da z obstrukcijo je uresničenje nujnih in opravičenih želj prebivalstva odloženo na nedoločen čas tir da je piuprečena zopet rešitev važnih socijalno-političnih predlog, ki so na dnevnem redu. Novi tiskovni zakon. — KOrber je predložil zbornici poslancev načrt novega tiskovnega zakona. Iz istega posnemamo le lo-le: Posebne izdaje listov so dovoljene brez vsakega posebnega naznanila oblasti, ako jih opravičujejo nakrat nastali važni dnevni dogodki ali v slučaju vojne važna in posibna poročila. Take izdaje smatrajo kot dele časnika. — (ksnike je mogoče prodajati tudi na ulicah in trgih, v javnih lokalih, kakor tudi po avtomatih. Prodajalci morajo biti stari nad 18 let, V hišo prodajat ne sme iti. — Popravki, nanašajoči se na dejanja, se morajo sprejemati, kakor doslej, Smejo se pa komentirati takoj tudi uradna poročila. Popravke sme urednik zavreči, ako more dokazati, da je cela vsebma ali stvaren del popravka neresničen; ako je preteklo 4 tedne po objavi reči, katera se popravlja, ako je popravek trikrat večji od notice, itd. — Za denarni kazni jamči izdajatelj lista, — Na čelu zakona stojijo trije temelji: 1, Tisk je prost v okviru zakonitih mej; 2. vsakemu je prosto, svoje lastne duševne ali umetne produkte vzeti v zalogo ter jih prodajati v določenih lokalih; 3. za prodajo periodičnih tiskovin v določenih lokalih je opravičen vsakdo, katerem pristoja prosta uprava svojega premoženja. — Privatne tožbe radi razža-Ijenje časti se ne bodo vršile več pred porotniki. Za obsodbe se znižuje kazen od 6 mesecev na 6 tednov in v globo do 2000 K. — Poleg teh so še druge važne določbe glede subjektivnega in objektivnega postopanja, kazni, odtegnjenja poštnega debita itd. Zaplembe se bodo vršile samo v slučajih, v katerih treba varovati državni princip, skupnost države, vero, moralo. .Slovenska Matica* je nadaljevala v sredo svoj občni zbor. Dohodkov je bilo 36.428 K 50 vin., stroškov 36.043 K 84 vin. Pomnožilo se je prer.oženje lani za 2275 K 18 vin. Izvoljeni so: dr. Ilešič, Orožen, Pe-rušek, Leveč, dr. Zbašnik, dr. Tavčar, Kosta-njevec, Kobiar, Suklje. Dr. Tavčarja in Kostanjevca so hoteli klerikalci vreči, ali ni j šlo. — O tem še spregovorimo. Na otoku Tlsn je padala v četrtek v jutro grozovita toča. Večina vinogradov je uničenih, škoda je velikanska. Prebivalci so obupani. Nevihta je bila tako huda, ds je jako poškodovala 7 bark, edno pa je preobrnila. Demlsija ministra Rezeka je bila že predložena kabinetni pisarni. Sodijo, da ne bo sprejeta. Misli se tudi na nekako spo-razumljenje med vlado in Cehi, da bi opustili obstrukcijo! To se je zgodilo. Posojilo mesta graSkega. — Načrt zakona, s katerim je dal deželni zbor štajerski dovoljenje Gradcu, da najame posojilo 17.000.000 K, je dobil najviše potrjenje. V Sarajevu so otvorili v.znamenju brvatsko-slovenske vzajemnosti čitalnico. Hr-vatsko-slovenski slogi je napil oduševljen pesnik Kranjcevič, odgovarjal je prof. Žnideršič. Musollno je obsojen v dosmrtno ječo, poostreno z 8 letnim zaporom v samotni celici,r Tako jepopoloiti našo'zadnjo vest Buri oddajajo svoje orožje, Angleži se obnašajo nasproti njim prikupljivo ter jih skušajo navdušiti za angleško vlado. Novejše vesti, — Državni zbor bo od-goden po sedanjih dispozicijah bržkone v sredo. — Klofaču so čestitali uradniki magistrata v Lvovu radi govora proti nemškem' cesarju, — Bolgarski knez Ferdinand se poroči baje z neko rusko princezinjo ter prestopi v pravoslavje. — Napadalca guvernerja v Vilni so obsodili na smrt ter ga obesili 10. t. m. Foulandovo svilo od65kr. dogld. 3*65 meter na bluze in obleke; ravno tako črn«, bele in barvane .Hennebcrgove svile" od 65 kr. do fl. 14'05 meter. Vsakemu frauko In cju-luo prost o na dom. Azorci z obratno poŠto. — Pistnjna naročila naj ho frankirajo v Švico i 25 vin. G, Henneberff, tovarnar svile (2) (izkl. e. in kr, dvorni zalagatclj) v I Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - VU Glardino 8 priporoča pristna b«la JkM^ »rliklh, d»l In ima vina ^Ojp mallntklh in izvlnavaklh, ^K tataraklh furlanskih, W irinotjratlatr. DoBtavlja na dom in razpoiilja po železnici na v.se krnje avstro - ogereke monarhije v sodih od ofi litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorco. Gms tninu, Poaeraifc« poltena Išče se učenca ali praktikanta za modno trgovino. Ponudbe sprejema J. Zornlk v Gorici v Gosposki ulici. Proda se takoj nov glasovir za kron 200. Rabljen jo bil jedno leto. — Več se izve pri Kirolu Mllldu na Kontovelju p. Prosek. E. LEBHERZ tovarna u ž i g a 1 i e priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst mo izvrstne in zanesljive užigalice *w-Apollo-»«i Christofle & CM y*7^i»™ c- >n kr. dvorni založniki — Heinriehhof Dunaj I. Opern Rlng1 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In nosodje vseh vrst (žlice, vilice, nožt itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Rajveiija izhera najlepših modelov. g|p Ilustroven cenik na zahtevanje. "^9| Vsi Christoflovl izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. •k. ^ Rimske toplice. Tržič Monfalcone . Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do. konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakiticne in ženske bolezni. . VirMU uamla. Koroški najfinejša planinska kisla voda, w _ izkuSena ob vseh »nhoilili, po- sebno otroških, ob slabem prebavljanjo, ob boleznih na mehurja in ledvicah. Zaloga: E*. Fonznri v Gorici Via Velturini, Caserma in v vseh trgovinah z minei-alnimi vodami. JLeta 1881. v 6orid ustanovljena Ivrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča prefl. dnhovšftini in stav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prva tovarna ur v Mest« (trii) Hanns Konrad, \im irttr ihtti - ¦••« (Češko). Dobra Tira Rem. iz niklja fl. 3-75; srebro« ora RsbvO. 5-80; srebrna verižica fl. 1"20; hudilnik iz niklja B. 1-95. Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate in srebrno svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih p's«ni. - UBstrovaa ee«Uc zastonj 1 Seidell pisalni stroj „IDEAL" Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnjo črke* Stroj je jako trpežen. Na močnem niinisterjal-nem papirju bdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirja 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Clavnc zastopstvo za Avstro - Odrsko & Bonna! Dunaj l!LI3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. leiazeijlanajrollaj. Podpisani si usoja naznanjati, da ima na prodaj dve lepi hiši; pri vsaki hiši je tudi malo zemljišča in lepo dvorišče. Hiše se nahajajo na lepem kraju mesta. Ena hiša stane 5.500 gld., druga hiša stane 3.300 gld. Natančneje se izve pri gosp. Josipu Kocijančiču v Gorici, Stračiee štv. 14. s posrebr.franc.verižico in tokom. hM A<9IS prava srebrna remont ura s po- glU. fflU srebr.amor. žepno verižico in tokom. h]i| A«?!) prava srebrna remont ura za dame giu. tiu j posrebr. angl. verižico in tokom. prava 14karat zlata remont žepna ura v lepi baržunasti škatulji in elegantno verižico. Diši 1*50 Pr^Y' 6karat zlati pnstanzagospode Za vsako uro so Jamči 3 leta. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj poJlje, torej brez rizike — Tem enaka naznani'«! so ponarejena. — Pošilja se proti gotovini ali po povzetju. BRATJE HURVIZ tovarniška zaloga ur in zlatnine na debelo. Založnik avslr. c. kr. nrUnlike zvfce itd. Krakovo, Stvadon 17. (Avstrijsko). Uuslrovani ceniki zastonj in franko: Agonije so sprejmejo. Ivan Beclnarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Naznanilo. Z ozirom na to, da se ta mesec preselijo c. kr. okrajna in okrožna sodnija, c. kr. davkarija in drugi uradi' v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobrozhano gostilno „Pri zlatem lorižn" (pri IM) t Kapucinski ulici katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna I domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani Ivan Katnik, lastnik. Ml AH kTjuča?ničarski mojster m v Celju m Poljske ulic« it. 14 priporoča najfinejše, najboljše in najvarnejše patentirane strelne • # priprave proti toči« Možnarji niso iz litega železa, ampak so pri večjih strelnih pripravah iz kovanega železa, prt manjših pa Jekleni. ¦H** Ceniki z opisom uporabe na zahtevan je brezplačno. •r> Predzadnji todan. -** Srečkanje nepreklicno 1». junija 1902. Loterija gledaliških igralcev (glumačev) 1 glavni dobitek po 50.000 K ! « 5000 » t > 2 glavna dobitka r> dobitkov 10 » 20 » 60 » 100 » 300 » 3500 > 2000 » 1000 » 500 » 200 » 100 » 50 » 20 p 10 » .Srečke po 1 krono priporočaj : (i. Cteittlll, V. A. .T-na, Mielielat<er & «1 K 2-:>2, /. 24 steklenicami za K 4'80. zitO steklo- * j nicarni za K 7-—, z 70 steklenioaini za K 13--. & 4i\ (Poštni paket pod 5 kg.) {#. *l Je v razprodaji v lckarnali v dorief, Tol« ,* Si minil« na Primorskem, v Trstu, Istri in |T « Dalmaciji a 30 vin. steklenica. 1 -» * 'i* «1______..............._______:.________________* Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svelnjo Na Ivovsli razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo Železnato, redilno in okrep-čajoče sredstvo, tvori fcrv in krep- živce, je okusno in pre-bavljajoče. Poizve se laSjko o tem pri kakem zdravniku. Glavna zaloga za Gorico: MirodiBffiica Anton Jeretič. Lrijsko), I ^»1 Pristno kranjski Laneno-oljnati firnež prodaja ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. tovarna oljnatih barir, firneža, laka in steklarskega kleja, Ilustrovani ceniki m franko na ra/poi^o. ¦o »i e B. "čl 3 cr Tovarna uzornih telovadnih priprav v Pragi na Srnino v u (Praha-ijmiciiov) Vinohradska ulice čislo 816. , s« priporoia ¦ k popolnemu itzornemu prirejevanju 1 sokolskih in Šolskih telovadnic I po najnovejših pripemanih in prakliSnih sestavih. { • V ta doka« je na razpolago mnogo priporoča-i joCih sprKftl domaČih in inozemskih, j Zagotavlja jedno leto. Cone zelo smerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. //avadue priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in naCrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto, _ 3 Popravo IzvrSnJe po najulijlh cenah. Čistilna voda * * * 0 0 „Rea!e" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Nlaftonija v Budimpešti je toplo priporoCena od-prvili tu-in inozemskih zdravniških avtoritet Uot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in gronke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico : Lekarna G. B. Pontoni.