72. številka. Trst v četrtek 28. marcija 1901. Tečaj XXVI , Edinost I 11 A f iir«t i« un H^IM! • ic p-u i iuv. f»t> 4. uri »večer. N a. na initU : 7n celo leto ........24 kron za pol leta .........12 rjk četrt leta....... . *> _ za mi meneč........ 2 kroni \arr'*nroo 'e p!»Aev*ti naprej. Na tik- O f>r6f D 'il 'itp n/ rill tllfM" »P Oit'HVJ a« OliTfe. _ Po tobakarnah v Tr»tu *** prodajajo p:>-■aoi^roe Številke p« K stotnik (3 nvč »▼en Tiata pa po £ stotink (4 nvč. TfVlef'»c Uv. H7«. Očital se računajo po vrstah v petitu. 'An večkratno naročilo s primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. »e računajo po poeotibe Vsi dooisi naj »e pošiljajo urednlfttvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokooiai se ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Y «4t&«i(t je to o i Naročnino, reklamacije tu oglaH« »prejema nprarnlfitvo. Naročnino in oelaiiS 36 plačevati Joco Trat. I rednlStvo I■■ tiskarna ne nahajata v uiici Cariutia šiv. 12. I pruvniStvo, In sprejem a sije tii»«.-rato* v ulici Mulin piccolo Siv. ."i, It. iiaiHit. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konzorcij lista „Edinost' 1 .itisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst Siromašni Istri m pomoč. < fiivur e k o s 1 a v a S p i u č i e a v »eji iiNtrnio«' ptftUoeev dne -1. mar«-3. < I >alje.) Ali pri onih oblinah, v katerih je trtna u^ nastopila |»ozneje, ni konstatirati tega. < uin» deležne naklonjenosti deželne avumomue iglasti. Tako je n. pr. — v kolikor je meni znan*i, gotovo pa je tudi Še drugih slučajevi Marezigah, potem v vseh občinah na otokih Krk in Civs. V vseli tel« »bčinali i:i ttx«1 i še v drugih se ni storilo prav čisto nič za pobijanje filoksere. Obstoji zakon. odredba, po kateri dr-žav:i !»»Iiko daje za |»ohijanje trtne uši. kolikor daje bijanje tri ne uši. Ali v^eina je g isovala proti temu predlogu našemu. Dežela torej noče ničesar dati: država pravi, da n" m-»re ničesar dati. ker dežela n«- da ničesar, in mi, sosebno Hrvatje in Slovenci, k; plačujemo davek v krvi in denarju državi in deželi, ne dobivamo ničesar ni «»d države, ni od dežele. (Čujte! Čujte!) Kazen oidiuma in peronosj»ore. ki tudi |M3St>ršita •rr*' j»o Isrri, katera pa se o malo iipiHl»"in vremenu pobijata z žveplom in vi-trijolom. je tu še ftosebno povdariti trtno iiš ^-t, 2, kakor "*edai že godbi z Italijo. < > .dljivosti te klavzule o carini na vino m potrebuo govoriti : povsodi in še potrebno \ tej zlx>rnici prevladuje menenje, da «*e klavzula o carini na vino mora odpraviti, j— v tem .-»oglašajo toliko |M»slanei iz vinorodni! dežel, kolikor tudi iz drugih dežel. Meni Treba tu le konstatirati, da je klavzula o carini na vino tudi Istri jako škodovala. Pomisliti je namreč, da v Istri je glavni produkt vino. od katerega se vzdržuje hišno £o*|»odarstvo in od ©egar dohodka morejo ljudje plačevati svoje davke. Će ne morpjo pristati svojega vina. ali ga morejo prodati te rt težavo in pod nič. kakor je bilo v zadri" ih ietih. |n»tem -o zgubili svoj najvažneji, »koro jedini'vir dohodkov. Morda razmerno še I m »|j, nego I strn, je bila po klavzuli o carini na vino Dalmacija iovana, ali ravno to oškodovanje Dalma-cije je }H»tein slabo delovalo tudi na Istro. Kajti |»oprej so mnogi Istrani, zlasti na otokih. k 11 pr-cvaii z dalmatinskim vinom. Sedaj pa so morali opustiti to kupčijo, ker niso mogli konkurirati z italijanskimi vini. Ze ti razlogi bi zadoščali za dokaz, kako potrebno bi bilo, da bi se prebivalstvu Istre dovolila veča pomoč. Ali povdariti je še neko drugo, posebno važno okolnost, da so v Istri desetletja in stoletja vodili upravo ljudje, ki so Istro smatrali za tujo deželo in so gledali, da so deželo izkoriščali in izsesavali, ne da bi bili mislili na to, kako bo za bodočnost. Tudi v najhližjeminolem stoletju, tudi v konstitueijonelni dobi se je jako malo storilo za deželo. Cesto je čuti pri nas pregovor: »Bog visoko a car daleko«. S tem hočejo ljudje reči, da so centralne vlade preveč oddaljene od naše dežele, da vsled tega I ne poznajo dežele in nje odnošajev, in da se sploh malo brigajo za deželo in nje prebivalstvo. Potrebno bi bilo, da bi vlada v vseh resortih, posebno pa v ministerstvih za notranje stvari, za trgovino — to stori še največ —, (Poslanec Hiankini : jedino, ki nekaj stori za Dalmacijo in Istro !> zlasti pa v onem za poljedeljstvo, kaj več storila za Istro, posebno za hrvatsko in slovensko prebivalstvo. To je potrebno tem bolj, ker — žal — tudi avtonomne deželne oblasti, kakor sem povda-ril v svojem predlogu, sosebno s hrvatskim in slovenskim prebivalstvom postopajo po ma-čehevski. mnogokrat pa naravnost sovražno, ter eventualne podpore celo porabljajo v same strankarsko politiške namene. •laz pri pozna vam prav rad, da je mini-sterstvo za notranje stvari v ininolem letu tudi za Primorsko dovolilo neko svoto ter je del iste določilo za Istro. Ali beda je velika, beda je trajna, in trajne bi morale biti tudi l »od pore. Jaz uinejem tudi, da ni možno vsega, kar je bilo zanemarjenega v stoletjih, popraviti v nekoliko letih, ali tem potrebneje je, da ministerstvo stalno postavlja veee zneske, da se blaginja v deželi povzdigne, ali prav za prav, da bo možno odpraviti bedo. •laz si dovoljujem tu povdarjati nekatera dela, ki so znana iz razprav državnega zbora in tudi sicer; jaz jih hočem le navesti, da se bo videlo, kje treba lotiti se. Za zdravo pitno vodo bi bilo določiti ve« e svote, nego sicer, ker pri nas je krajev, ki daleč na okrog nimajo zdrave vode; jw>-sledica temu je, da se zlasti v poletju dogajajo rurzličaste bolezni, legar itd. Dovoliti bi trebalo torej zneske za vodnjake. (Pride še.) Iz farmacevMili Krop?. (Dopis.) V večini dnevnikov je bila pred kratkim ponatisnjena notica pod naslovom : »Primanjkljaj farmacevtov v lekarnah«. Ta notica pa potrebuje več stvarnih pojasnil, ker večina podatkov v njej ne odgovarja resnici. Kadi tega prosimo slavno uredništvo, da blagovoli vsprejeti v ta cenjeni list naslednje vrstice. V omenjeni notici je meti drugim tudi to-le: »Z napačnimi podatki o plači, stališči in o bodočnosti v farmaciji se stariši gimnazijcev napačno informirajo in tako ovirajo svoje sinove posvetiti se lekarniškemu stanu, ki do sedaj še vendar ni najslabši«. — Poklic sam ob sebi gotovo ni slab, temveč Človekoljuben. I^e kar se tiče gmotnih razmer v tem stanu, so le-te tako slabe, kakor v nobenem drugem stanu, kjer treba morda le približno toliko učnih troškov, kakor tudi duševnega in telesnega napora. Sestošolec je vstopil v lekarno, kjer traja njegov učni čas tri leta, a med tem aspirant dobiva — in to samo le na Dunaju v « Medicamenteneigenregie» — 500 — 600 K letne podpore. (Adjuturna). A žalibog! Tu niso aspimntska mesta namenjena navadnim plebejcein, ampak sinovom takozvanih »boljših starišev.« V navadnih javnih lekarnah dobiva praktikant le tu in tam skromen priboljšek (Taschengeld); to sicer ni stvarnega pomena, ker mladenič se mora še le z učenjem posvetiti poklicu in ne sme kakor praktikant staviti nikakih posebnih zahtev. Ko je minola učna doba, napraviti mora mladi mož praktični izpit in odhaja (po novem učnem redu iz I. 1890) na visoko šolo, katero mora obiskovati najmanje dve leti, ako ne morda več, če ni napredek prav povoljen. Kaj stane dve leti visoka šola z različnimi izpitnimi taksami, to si lahko misli vsakdo sam. Za revnejše farmacevte so tudi ustanove, znašajoče letnih 50 do 100 gld., ena celo 300 gld ; kdo da potem dobi tako nagrado, je seveda vprašanje. Ne glede na to, da niti deseti del revnih dijakov ne dobiva take ustanove, zaleže ta denar najbolj varčnemu in skromnemu dijaku komaj za par mesecev. — Kdor nima torej najmanj 2000 gld. za svojega sina na razpolago, da zgotovi študije, ta stori hudodelstvo nad svojim otrokom, ako ga je namenil za ta stan. Kajti če ni dovr- šil svojih študij, ne bo tudi nikdar samostojen. — Pravice do jednoletnega prostovoljstva nima že po dovršenem učnem času, kakor pravi omenjeni dopis, ampak še le kakor magister. Kdor nima torej potrebnega denarja za obiskovanje visoke šole, ali kdor ni do 2(>. leta položil držav, izpita, mora, hočeš nočeš, za tri leta kakor prostak v vojake. Po zgotovljenih praktičnih in teoretičnih študijah dobi mladi mož naslov »magister« in ima pravico do služba v javnih lekarnah z mesečnih 7f> do 85 gld- Ostane-H v jedni in isti lekarni več let, povišajo mu plačo vsako leto za mesečnih 5 gld., tako, da dobi v posamičnih slučajih celo 120 goldinarjev ; višje plače pa ne doseže. Ako pa asistent menjuje službo v popolnitev znanja v svoji stroki, vstopiti mora drugje zopet z mesečnimi 7o do 8;"> gld. Pogosto se pa tudi dogaja, da asistent po večletnem službovanji v jedni in isti lekarni postaja zaradi že omenjenih vsakoletnih 5 gld. priboljška na mesec — svojem i šefu »predrag«, vsled česar mu šef kar službo odpove, ker si z mlajšo in cenejšo močjo prihrani mesečno 10 do 20 gld. s Čemer je pa le prejšnji uslužbenec oškodovan, ker mora na ta način menjavati svojo službo. Ako se farmacevt med vedno menjavo svoje gaže med 80 in 100 gld. postara ter doseže 40 ali 45 let, zmanjševati se začne tudi njegova plača, ker se ne more več tako »spretno« v lekarni sukati kakor kak mladenič, in ker ne more biti več kos tako težavni in naporni službi. Tako pada vedno navzdol, da ga nikjer več v službo ne vzemd. V omenjeni notici se povdarja tudi prosto stanovanje za lekarniške uslužbence, katero je pa v prav redkih slučajih prijetno in pripravno bivališče, kakorsno se spodobi privatnemu uradniku. To je navadno mala spalnica in ob jednem skupna sobica z vsemi ostalimi uslužbenci. Te sobice tudi niso navadno podnevi med slobodnim časom za uporabo, ker se tu shranjujejo različne »potrebne stvari«, ter je človek samo »na poti«. ! — Tako je torej uslužbenec v svojem slo-J hodnem času prisiljen tavati po ulicah ali j pa Človek nima v svojem slobodnem času j tudi nočnega miru, ako se vedno zvoni kolegi, ki ima nočno službo in biva v isti sobi. Da-si so tudi že oblastva posegle v to, da se odpravi takozvana »Massenbequartierung«, vendar se je v tem slučaju tu kaj malo storilo. (Zvršetek pride.) P O I > I. I TRK Velik grešnik. Povest. Kuki -pi«al />. .V. Mamin - Sihirijak. Po«d /'">irokril nagrobni kamen. <"util -e je slolnnlnetra, hodil s svojim cerkovnikom jm> vaseh in mestih. Med drugimi je zašel tudi v Medgorje, «ia bi tu jm>- f miri! dva medgorska popa, Avdeja in Var-canofija. < >d njiju ne je širilo p h »L ujšanje. A v dej j** bil starejši duhovnik, vrl propo-vedn:k in delavec, toda vdal se je pitju »vode poxabn<>-vornega človeka. Avdej je imel na svoji strani stare prijatelje in iniloščinarje. ki niso priznavali Varsanafija za rednetra jx»pa ter so s tem izj»od kopu vali njegovo pastirsko avtori teto. To je značilo, da t'iril n^ zna |>oslati rednega j»opa, niti nima moči, da bi odstranil Avdeja. kar je bilo še najhujše, je bilo to. da so se v ta prepir tajno mešali še brezpopovci s svojimi starci in propovedniki. * )ni so le še povečali svajo s svojim opravljanjem in podpihovanjem ter zvabili od črede marsikatero ovco. Tako se je tudi starka Ka-nunikova, pripadajoča po rojstvu k stari veri, naklonila k I.»rez|»o»»oveera, dasi se je javno nosila po starem. A njen vzgled je posnemalo mnogo slabih duš: kadar si izdrl kol, plot pade sam. Tako je torej šel Ciril v Medgorje, da pomiri prepir ter pokaže svojo pastirsko moč. Poprej se je zmerom oglašal kakor gost pri Kanunlkovi ter prebival tam po cele tedne, toda sedaj se je nastanil nekje v gostil niči. K Varsanafiju n i ravnost tudi ni zašel, da bi novo nastavljeni pop ne postal ošaben. Kakšno je bilo začudenje, ko se ie «vla-dika» Ciril pojavil iznenadoma v kapelici, v kateri je služil Avdej. Bila je to večerna služba l>ožja. Starka Kanunikova je stala na svojem mestu, spredaj pri levem oltarnem krilu. Ko s<> se večernice izvršile, je Avdej pristopil, da bi ga Ciril blagoslovil. «Vladika — blagoslovije dejal. *Ti si sam blagoslovil, torej Četnu ti je moj blagoslov*? Ti nisi pastir, marveč volk in gubitelj. Tu ni prostor za tel»e». Avdej je osupnil ter ni vedel, kaj bi odgovoril. Z njim vred o vstrmeli vsi navzoči v cerkvi, najbolj pa Kanunikova. Ciril se je obrnil ter šel ven. Ze na ulici ga je dohitel pomočnik Kanunikove ter ga prosil s solzami v očeh naj pride kakor gost k njej. c Vi imate zelo velike dvorane, moj dragi*, je odvrnil Ciril, »jaz pa sem le majhen človek... Še grešiti bi vtegnil ondi. To povej Avdotiji Markovni. Bila je poprej draga, toda sedaj je zarastla s travo*. «Vladika, ona je naročila s solzami v očeh naj vas prosim*. • Solze so dobre ob svojem času, toda kadar ni čas za nje, so manje vredne nego voda*. Tako torej ni šel k Avdotiji Markovni: naj čuti to! Ona ima milijone, radi tega je ošabna, on pa nima nič, torej treba, da je še bolj ponosen. Drugi dan je prišla sama, toda Ciril je ni vsprejel, marveč šel k popu Varsanofiju ter ondi posedel. Vrli pop je ta Varsanofij, toda nekoliko preprost; v Med-gorju je treba bojevitega popa, ki zna tudi zobe pokazati, kadar treba. «Slabo je pri nas», jokal je Varsanofij ; «jaz sam vem, da sem preprost... Prestavi me nekam drugam, oče, kajti tukaj ne morem živeti. Bogati trgovci so navajeni zadirati se v pope, jaz pa se jim ne znam priklanjati. Avdej, dasi je v vedenju osoren, znal si jih je pridobiti*. «Ni dovoljeno telo pokladati k glavi, marveč glavo k telesu*, je pomirjal Ciril j prestrašenega pastirja. «Ti pa ne poslušaj toliko obrekovanja in habjih čenč, marveč stori svoje delo! Tako je». Varsanofij je bil ganjen do solz, da ga je vladika pokaral, da bi mu dodal poguma, ('emu tarnati prezgodaj ? Krepak človek je bil ta Ciril. Iz preprostega predčitatelja se je dvignil sam čes vse stopinje razkolniške hierarhije ter poznal vse prefriganosti bogatih razkol ni kov. «Ali poglavitni vzrok so brezpopovci*, je nadaljeval Varsanofij ; «ti so se ojačili po svojih babah. Trmasta ženska doseza vse, kar le zaželi. Avdej se z razumom ni postavil na zadnje noge. Samo to je, da ne ve, kaj da dela«. »Ukrotimo ga z živo roko... Ni on tako velik, ne ... . A ono o brezpopovcih sam dobro vem . . ..» (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU or. Zbornica |»oslanoev je včeraj nadaljevala podrobno razpravo o zakonskem načrtu, po katerem naj bi se prebitki v tr-»sfMMhtrstvu kumulativnih sirot, blagajn uporabljali z.-» vzgojo sirot v (loti<"nili deže-lah. Na Češkem. Moravskein, v Sleziji, v Gornji in Niži Avstriji, v Si»ln<(gradu in v Gali.'iji hrtnijo namreč t** sirotinske blagajne pupilarne »lenarje in se je tekom leta nabral prebitek 'J 1 milijonov. Ta prebitek je narastel po diferenci v obrestni meri, to je. med obrestmi naloženega in izposojenka denarja, po tem, da -e za male uložne zneske niso plačevale obresti, jm» interkala: ijali in po nara-| šeanju vrednosti shranjenih efektov. Seveda bi se zdelo najnaravneje. da ti prebitki pripa- i dajo pupilatn, katerih premoženje je bilo shranjeno. Ali to ni lahko mogoče, ker je prebitek navstal se le tekom mnogih let, potem, ko dotični pupilski denarji že davno niso več v upravi sirotinskih blagajn. Tako so prišli do sklepa, naj bi država sama uporabljala ta denar za vzgojo sirot, zaj u scen i h otrok. Zakon o sirotinskih blagajnah je bil i ' včeraj namestnik I »asevi. Seja je trajala do enajste ure :J0 minut zvečer. V včerajšnji seji je poslanec Spinčič interpeiiral ministra za pravosodje radi rabe (oziroma : zapostavljanja) hrvatskega jezika na sodnih oblastih. Posl. B e 11 n a t i pa ministra za deželno brambo radi položaja delavcev v vojnem arsenalu v Pulju. Kvotno vprašanje. — »Slovanski centru m » je imel predvčerajšnjim kiti bovo sejo, v kateri je poslanec Povše poročal o svojem stališču v kvotni deputaciji. Stališče posl. Povšeta je klu 1> soglasno odobril in tnu je izrazil zalivalo. < >b jednem ga je obračati svoje lice proti Franciji. O sestanku franeozkega in italijanskega vojnega brodovja v Toulonu bo morda la sprememba hlizu dovršena. Tržaške vesti da je sam — predsednik italijanskega volilnega odbora za minole državnozborske volitve, torej dr. Venezianov naslednik, priporočal tram wav ski družbi, naj vsprejme Slovence v službo, kar je z našega in — človeškega stališča zeki hvalevredno. Sicer pa nam je neumljivo, kako bi morali Italijani rešiti ta problem, da bi tu v Trstu kje nameščali same Lahe. Morda naj bi jih spoznali p<» priimku?! IJog ne daj, kaj ne gospoda Raškovič, Muller, Bratova, Geiringer, lianelič, e tutti quanti ! Morda po tem, če No potem bi bili še na Mestni svet tržaški. Sinoči imel je mestni svet tržaški, pod predsedstvom župana, svojo VII. javno sejo. Vlado je zastopal vit. Jettmar. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je j govorijo italijanski klub! svet. Muller interpeiiral župana radi kazno-j hujšem, ker nas je v Trstu mnogo, mnogo pozval, naj vstraja na svojem stališču in naj ; vanja, to je, premeščenja iz jedne šole v j Slovencev, ki bi lahko Lahe učili njih maše nadalje povdaija kvotno razmerje :J>>: G2. j drugo, jeduega učitelja in dveh učiteljic ter tetinega jezika ! Ali pustimo to! Veliki ži-I »usedanje kvotno razmerje je bito v kvotni i S* vprašal, da-Ii je pripravljen uvesti v ta j dovski Lah dr. Venezian je prišel do spo deputaciji sprejeto le s pomočjo glasov čle- namen disciplinarno preiskavo. iee. Po tem sodijo ne- Interpelantu je magistralni vodja dr. katerniki,da predlog poročevalca Beera, naj raz- Artico o» stavil je nujni predlog merje ostane dosedanje, v poslanski zbornici vanje potrebno. Svet. Muller je v s: raj al pri vavski družbi ultimatum, da tekom 30 al I»og, da bi se naša zbor- svoji zahtevi, s1. Kloiaca zahtevalo 1 , ,.-,.- , .. , . „ , i« i i - , ,, . . ojačila, da le sposobna za gospodarski boi zion, pokopali so lepo to stvar v grob sol- ie °° aezev nem vieme »cente e, ki ne spadajo v parlament, drznejo |H»sezati v pravico jvoslanca. (Sploh je dejstvo, da -sta dva častnika prišla kar v parlament zahtevat zadoščenja od poslanca Klofača, oziroma, da je dotični častnik pozval |Hi.-lanca na d vol»oj, vzbudilo ne volj«» v parlamentarnih krogih. imenu Klofačevem sta t»e podajala z onima častnikoma češka poslanca H rub v in I'držal. a stvar se je izvršila s tem, da je Klotač odbil poziv na d vol h »j z utemeljenjem, da ni nikomur odgovoren za svoja dejanja kakor poslanec, /a to afero se zanimajo /zlasti vsi češki poslanci. \ svojem odgovoru na protest posl. Hru-bv-ja je predsednik grof Vetter obljubil, da se Ih> zanimal za to stvar. Na t<» je naznanil predsednik, da l»o zvečer seja z jedno jedino točko na dnevnem proti nam, dočim je bila nekdaj zlasti na skega odseka, polju industrije po|>oliioma odvisna od nas, gondolije rje, ki bodo mesto aših ulicah — seveda remenu. Or. Venezianu je sekundiral svet. dr. M a r c u s. Xa to je vstal veliki judovski duhovnik, Gosp. svet. dr. K v bar je jako lepo Im» menda le pravično, ako trdimo, da je po- dr. Venezian, in je zapel žalostno jeremijado posvetil Venezianu in družbi, rekši, da bo stala sposobna tudi za plačevanje veče kvote, o tramvajski družbi, katera baje ne izpolnil je glasoval proti temu, da bi zahtevali od tram-Italijanov mučeništvo! V potaje- določb pogodbe, sklenjene z občino, ki dolo- savske družbe, naj odslovi slovenske uslu-vanju resnice, v zavijanju dejstev, v falzifi- ^J*'1 mora družba imeti same i t a I i- žbenee, ker, ako magistrat smatra jednega vsem j 54 11 s k e u s 1 u ž b e n c e ! Večina usluž- Slovenca, Sancina v Skednju, pripravnega za bencev pri tramvaju da so temveč Neila- mesto okrajnega načelnika, toliko lažje je lijani in da je še celo monogram družbe na sprejemati Slovence v veliko manj važno čepicah uslužbencev in na vozov i h sestavljen službo trarmvavskih uslužbencev. O glasova-iz začetnih črk nemškega naslova družbe, nju je bil seveda dr. Venezianov predlog sprejet, namreč: T. T. G. Triester - Tram\vav - Ge- Nato so prečitali neki dopis borzne «le- koga preslepe sebi v prilog. Sosebno vrše ui sellschaft, mesto prejšnjega laškega mono- putacije ter ga izročili trgovsko-obrtnemu ]K»sel g<»ri na Dunaju. To dejstvo daje »Po- grama: S. T. T. — Societa Triestina Tram- „.lsek;:. litiki« povod, da se bavi s tem italijanskim wa.v- N'am j« sieer vsejedno, naj bode naslov Po prečitanju sporočila specijalnoga od- hinavstvom, s katerim se v parlamentu in 'Iružbe laški ali nemški, ali vsejedno nas ve- seka za premestitev muzejev, seje pritoževal na vladi na Dunaju predstavljajo kakor __so la^ka gospoda slednjič ven- svet. Kavasini, ker se tako važno poročilo ni mučeniki, kruto proganjani od Slovanov, lca- (,ar "poznavati, kaki reveži da so. Na kaj so dalo tiskati in rezdeliti med svetovalce, ko kor ljudje, katerim se kratijo v*e pravice in vendar ponosni ti naši ljubi sodeželani, tega gre za tako velike stroške. ki se morajo obupno bo-riti za svojo ekzi- res ne vemo. Nimajo ne ljudstva za sabo, ne q predmetu se je vnela daljša debata in steneo. Poleg Vsenemcev — pravi »Politik« kapitala v trgovini ; tovarne in velike kup- so bili o glasovanju vsprejeti sledeči predlogi : eiranju odnošajev jih morda ni na božjem svetu takih v i rtu vozov, kakoršnji so kolovodje laške politike v Avstriji ! Z licem, v katero nikdar ne sili rudeciea srama, ti utaje tudi solnce doli z neba in vodo iz morja adrijanskega, ako jim je do tega, da retiu; volitve v delegacije. To naznanilo je — je ni nobene skupine, katero bi tako čije so v nemških rokah, in vendar hočejo j. Muzej in znanstveni zavodi se prenesejo ljubeznjivo negovali, kakor negujejo italijan- '£ra,i veliko ulogu. Saj satni priznavajo, da na zemljišče Pontini, ki je bilo podarjeno ski iredentizem. Jugoslovani, katerih lojalnost je važna družba, kakor je tramvajska, občini v ta namen. l\ lv darovanemu pose- se je izkazala v viharjih in o kateri ni možno v nelaških rokah. Kako bi ne bila ? Mesto stvM, dokupijo še 4000 kvadratnih sežujev izzvalo proteste o« i strani čeških agraree v, socijali*tov, čeških narodnih socijalistov in nemških rad kal cev. Ti protesti so temeljili na pritožbi, la je razdelitev mandatov med dvomiti, morajo stati v senei, docim so »ne- stranke krivična, a jm»-1. Bareutherje predla- d streho in da >i limanice. Italijani paktiraj«« z vlado, ne da bi spremenili svoja načela in svoja čutstva. (iz kraljevine) efekte! Kako se more torej /a ljudsko štetje so odobrili kredit (>0.000 čuditi, da jo v mestu samem izpodriva tuj kron. - - Gospoda so se ob tej priliki zopet Na Dunaju paktirajo z vlado, v Trstu osta- kapital? Ilic Rliodus, hic salta! Altro che obregnili ol» ljudstvo (mislili so pa naše ljud- bo / .pet |h»mahala r- £ 14. Predlog Uareu- jaj° — iredentisti! Praški list meni, da bi delati tako bombastične fraze iz vprašanja 8tvo), katero da o ljudskem štetju ni šlo do- therjev - bil miklonjen s 1 ss ^lasi proti 105_ že izrek »Indipendentov«, ej. .Mej volitvami so nem-Aki radikalci neprestano povdarjali, da volitve nis-o veljavne, češ, da ni navzočih zako- jih popolnoma prezrli o določanju kandidatov. G asno proiestuje ->o potrgali volilne listke ter 4h1šIj i/ dvorane. Tudi za nas Slovence so te volitve odsev vneti«ivpijočih naših razmer. Ni za Kor-»šk ^ki zast-ipau v delegacijah po jednem jedinem poslan<*usteršiču iza Kranjsko: lia- nam že gabi ta hinavščina in ker smo preči tateIj i vse to še v živem spominu. Sejo so zaključili ob H3/* uri zvečer. Bistrimo pojme! Zadnjič že smo rekli. patrijot Dunaju priča, da ta izrek ni popolnoma iz grama jednostavno — smešna, bito število p«klancev. Odločno so protestirali trte zvit. Kakor znamenito dejstvo omenja Njim je zadosti, dt je videz stvari laški pričani, da imajo naši tudi ojH>zi.- jonalni po-lanci iz Galicije, ker so rečeni list, <.a dunajsko židovsko novinstvo v jedru naj le bode kakoršua hoče! Ali ne črhne ni besedice o tem spletkarenju med vprašanje je: kako dolgo bo trajala iluzija? vlado in Italijani. No, stvar je naravna : nem- Kar Be tj(~,e uslužbencev na tramvaju, pa so ški liberalci so vsikdar fra ter nizi rali z laškimi la|,k»» tihi. Mi vemo dobro, kako stoji ta da je to jako tolažljivo, da se je slednjič iredentisti. stvar in vemo tudi, da bi se slovenskih vendar — pozno sicer, ali bolje kasno, nego \ sakato ti dogodki interesanten pri- uslužbencev prav radi popolnoma od križal i, nikdar — vzbudilo zanimanje širše slovanske m za Štajerske*, ni za Primorje ni izvoljen sj»evek k poglavju o — m u četi i št v u I ta- (w.e bi se le mogli. Ali naj bi le svoje meh- javnosti za naše tržaške razmere in da je ta not>en -loven-ki delegat. Ves narod slovenski lijauov. kužne možiclje iz lačne Italije skušali po zimi javnost kouečno vendar začela malo razm.š- Izjave Zanardellijeve, o katerih smo v najhujši burji postaviti za zavirače na ljati o važnosti tega trgovinskega eniporija govorili včeraj, so napravile v Nemčiji ne- sprednji strani tramvajskih vozov, kjer tako, /a vse Slovanstvo. Z veseljem srno bili po- mesm k dr. Žjinik'. I-t: Nemci, ki zahtevajo povoljen utis. Znamenje, da jih u me vajo tako reže mraz in brije ledena burja, da misli zdravili, ko je enkrat tildi jeden iz/enpri v-, h možnih ozirov do manjšine, kjer so — kakor smo si jih tolmačili tudi mi. Zlasti kaže človek, da bo hip za hipom zmrznil, potem morskih listov — »Jug« oni ske v m u - ni, -o sjlede Korake in Stajer- svoj:» nevoljo »\*ossische Zeitung*. Da je bo > veiisK • manjšino brezobzirno izklju- svojimi trancozotilskimi izjavami poskušal le kor jih za nobeno ceno ne spraviš, da bi si doli na tržaško ozemlje, da se zavedo, da ."•ii . «1 \ ~.icega zastopstva v delegaciji. Se ' pritisniti na nemško politik*« v ta namen, tla na tržaškem tlaku krvavo služili svoj kruh. j narod slovenski brez Trsta —tako je nekako da bi se In kar je naših ljudij, so izključno le taki rekel — bi bil — od svojega debla odsekana io I »i trpini-zavirači, ki imajo poleg tega seveda ! veja, ki se mora porušiti v kratkem. »Jug« bolj vnel* imela laška manjšina — vseh! — pomoči kaprice francoske. — Nemški list boljšega zaslužka. Za Istro je izvoljen K i z z i, namestnik B a r- j očita torej Zanardelliju, da je spremenil svoje Sicer pa naj se; dr. Venezian nikar to- toli: za Goriško-Gradiščansko L e u a s»i, ' nazore o trozvezi. To pa je baš isto, kar tr- liko ne jezi na tramvajsko družbo, saj je ... . • • namestnik Antonelli; za Trst A c .rok, da je vladni zstein upai Izvajati svojo gorostasno, zdravemu človeškemu razumu skoro nedoumno politiko — dušenja trž. S ovanov na vseh poljih javnega življenja. Se ii« kaj iz seje mestnega sveta. Iraška gospoda v mestnem svetu nakopičaj > v vsaki seji toliko gorostasnoeti in obrekovanj na našo narodnost, da bi človek res nikoli ne završil, ako i»i hotel vse primerno osvetliti. Tudi dr. Marcus je moral v si nočni seji dati brco naši narodnosti, če prav je ta brca v resnici zadela Lahe. Omenjal je, da prihaja neštevilno pritožeb radi |w>stopanja tramvravskih uslužbencev. Vozovi električnega tramuava tla prehitro odhajajo in da uslužbenci nimajo uikakih obzirov na žene in otroke. Temu, je rekel dr. Markus. je kr.vo dejstvo. da tramwavsko usobje se- stavljeno iz tujcev : mislil je seveda le na Slovence, ker Lahi njemu niso tujci, če prav bi bili iz Kalabrije ! Tujci pa so tu — po njegovi i -giki — >eveda tud tržaški Slovenci. No, le počasi g. doktor! V današnjem poročilu seji mestnega ;-veta smo že omenili in vsakomur, kdor se vozi po tramwa_vu, je znano, da so sprevodniki skoraj izključno Lahi. Kar je pri trarmvavu naših Ijudij. to so sami zavirači in ti nimajo in ne smejo imeti nikakega opravka z občinstvom. Zavirač ustavi, kadar mu da znamenje sprevodnik in nadaljuje vožnjo zo|»et. kadar mu da znamenje sprevodnik; z občinstvom pa. kak >r rečeno, nima zavirač prav nikakega |>o^ia. Kdo je torej kriv. če so pritožbe, g. dr. Markus? Jedino le sprevodniki in ti so — vaši laški sorojaki g. doktor! Utaknite le ti-to brezobzirn<»st. ki ste jo nam zalučali v obraz. L po v sv«»j lastni *ep ! Vreme. To smo gledali danes zjutraj, zazrš:. da so višine neposredno nad Trstom pol»eljene se snegom ! Dan«is vlada precej hud mraz. nenavaden za to letn«» «l«»bo. Navadno smo imeli v Trstu ob tej dobi že vse v cvetju, letos pa — snejr. Hes čudno so se začele spreminjati tud* klitnatične razmere. Tudi dunajski listi prinašajo poročilu od vseh strani o nenavaduem mrazu. Na Dunaju so im~li včeraj »Ive -topinji k1 ničlo, a ulice so kazale -liko, kakor v naj h uji zimi. Skoro «la ni oporekati ljudem, ki menijo, da je tudi vreme — znorelo. Pretep med nežnim spolom. 24-letna kuharica Marija Z. v gostilni «Pri rudečem križu» v ulici S. Roeco, se je približala sinoči 29-!etui gospici Hedvigi S., zahtevaje «»«i nje, tla jej plača neki »lolg. Ker slednja ni hotela takoj pla«>ati, na vstal je med njima prepir in slednjič pretep. Ke«1arstveni nadzornik, ki je slišal to, je pritekel v gostilno, pograbil obe furiji in ja spravil v ulico Tigor, kjer ste i»ili vsprejeti na zapisnik in potem izpuščeni na sloho« lo. <> ti nežni spol. kako — nenežen si včasih! Policijske vesti. V ulico Tigor so včeraj spravili 13-letnega kovača Karola Bozcor iz Oraha ta lOgerska), 21-letnega kovača Teodorja Futinarja iz Szemlaka in letnega mesarja Frana Svobodo iz Pilgrama, ker so bili brez vseh sredstev za preživljanje. V zaporu jih olulrže dotlej, da jih po izgonu o«l-pošljejo v domačijo. »sreče. Na zdravniških postajali so dobili včeraj zdravniško pomoč sledeči: 4"»-letni Josip Zamerdlon iz ulice ('arpison št. .">: neki 33 letni marker Feliee iz ulice Torrente; 2o-letni težak .Ivan Krušič iz zagate Pozzo; neki nepoznan krošnjar, ki je v neki g«»stilni ulice Tintore pal v nezavest; 32-letni mesar Rudolf Sartori iz ulic-* sv. J usta št. 4; «>»'»-1. Marija Kocmur iz ulice Torrente št. 2 S. Ujet Italijanski begunec iz kaznilnice. fcn-pekt »r policijskih agentov Schubert je pri* včeraj v neki gostilni uli<'e Sol i ta-rio Adoua <'astaldi-ja, kateri je bil pobegnil iz ječe v Padovi, v kater«, je bil obsojen za 14 mesecev. Dražbe premičnin. V petek, ine 21*. marca «■!> 10. ur; p red polu. I ne «e bodo vsled naredbe uik. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražoe premičnin : v ulici T-ntore ^t. ♦> in na Korzu št. 4. pohištvo: v mestni bolnišnici, hišna oprava: na trgu Barriera veechia, konjska oprava: v ulici Commereiale 1 («lvorišče), bicikl in oprema v zalogi. Vremenski restnik. Včeraj: toplomer ob T. uri zjutraj ">.4. oi> 2. uri poi>obidne lO.O C°. — Tla Komer oo 7. uri zjutraj 755.2. — Danes plima ob (1.7 pred p. in ot> l>.i?~> p.p.; 0 st.. sra. Pogorelee, gč. Jugovie, gč. Ivančič, g. Zitko, gč. Gregorič po 40 st., ga. Marija Perhavec, gč. Blatnik, N. N., g. Hrezovec, g. lienčina po 20 st. Ker -e niso udeležile občnega, so darovale : ga. Marija Vinšek, gg. Olga in Ivanka Mikelič iz Rojana vsaka p«- 1 K. Za žensko podružnico so nadalje darovali iz domačih pušic : ga. Furlan 2 K, Milka in Tončka iz Trebč po 1 K vsaka, ga. Ivanka I)«*le~ .'» K 4 st., ga. iz Tolmina 1 K, ga. Bučar o K. Nu mesto venca na krsto pokojne svoje sestričine gospe Josipine Gregorin, soproga c. kr. "»o«ln«-ga svetnika v ('eljn. podarila ga. Fri«Ia Jugovi«' b K. Vesti iz ostale Primorske. X Al e s e e n i s o m e n j v H e r p e-1 i ah. Pišejo nam: Mesečni somenj v Her-peljah v mesecu marcu se je obnesel prav dobro. I deležba je bila prav velika. Sosebno je bilo nenavadno veliko goveje živine: na velik«» izber poljedelcem in mesarjem. Tudi «lruzih izdelk«»v vseh vrst ni manjkalo. Kljubu -lal^emu vremenu je bila kupčija zelo živahna. \ i«ieti je, da ti somuji jako napredujejo. Vesti iz Kranjske. * Veliko t a t v i n o je izvršil v Ljubljani v soboto zvečer tlo se«Iaj še nep«>znan tat. U tihotapil seje bil v stanovanje prodajalke črevljev. Marije Kern in ugrabil dve hranilni knjižici, zlatanine in 2000 kron v gotovini, v skupni vrednosti S000 K. * Cerkvenega tatu je prijela ljubljanska policija v tjsehi nekega Janeza \Vohl-gemuta. Isti je na sumu, da je izvršil tatvine v šentjakobski »n šeinpeterski «*erkvi. * «S I o v, pisateljsko p o «1 p o r n o d r u s t v «»» je imelo «lne 2<>. marca svoj «>bčni zbor v prostorih »Narodnega ma» v Ljubljani. Društvo je imelo 2421 K f>0 st. dohodkov in 2518 K 5 st. izdatkov. Društvo ima g« »to vi ne 27.*>7 K 27 st. in posestvo, ki i pa je močno zadolženo. Predsednikom je bil ' izvoljen gosp«*«l profesor Raj ko Perušek. Državni zbor. DUNAJ 2«S. (B.) Zbornica poslancev. Seja je pričela ob 11. uri in l.r> minul. Po prečitanju došlili spisov — me«l katerimi je tudi predlog p« »si. Breiterja naj se vspeh volitev v delegaciji spremeni v tem smislu, tla bodo tudi manjšine posamičnih kronovin upoštevane — je poslanec Brzorad stavil na-vatlno vprašanje tlo predsetlnika glede postopanja z nenemškimi interpelacijami. Predsednik se je skliceval na svojo že storjeno tozadevno odločitev. Poslanec Albrecht (nemška ljudska stranka) je protestoval pr«»tt temu, da Cehi o glasovanju odgovarjajo v češkem J jeziku. Posl. Herzog (nemški ra«likaleč) se je i pritoževal radi p<»stopanja z nenemškimi in- ■ terpelacijami. Posl. tir. Her«)ltl je protestiral ; proti žaljenju naro«la češkega, kakor tudi ,, , , , « • proti temu, da se poslancem krati pravica * «C. k r. Rudolf z D u na ; a». \ za- 1 .... ...... , , . . . posluževati se svojega jezika. Predsednik je pordi ljublj. «lez. sodisč« se nahaja zanimiv i1 •, 7 . i - - . , _ . . , . , . - izjavil, tla je vsiktlar karal žaljive izjave, človek. Orožnistvo je te «lm v Ijiižini Smartna . J . naperiene proti komursihodi mi došle «>«l ko-ua . .. ^ garsibodi. Socijalni demokrat Daszvnski je v vpra- pri Litiji prijelo nekega neznanca, ki vsak«« vprašanje odgovarja, tla je «ees. Rudolf z Dunaja«. Vesti iz Štajerske- šanju «lo predsednika protestiral proti temu, «la isti tii dovolil, tla bi se bil neki spis razdelil mej poslance. Na predlog «lr. Schei-nerja je sklenila zbornica razpravljati o stva- — Demonstracije zdravili-, reh be«le. Pt»sl. Steiner p«»roča t» tem : seja s č a Rogate c- Slatin a. Zdravilišče ! traja tlalje. Roga tee-S lati no obiskuje tutli mnogo Slova- > ojna v južtli .liriki. n«»v. Zatt» bi bilo pričakovati, tla bi se od- LONDON 27. (B.) Rsuterjeva pisarna dotni nemškutarji ogibali vseh provokacij slo-i javlja: Kakor naznanjajo je Devet vio milj vanskih gostov. Občinski svet tega zdravilišča i «»d Standertt.na s 400 možmi prekoračil mejo pa ni čutil take potrebe ter je imenoval častnim I ranswaala. občanom zagrižena nemška državna poslanca Dogodki v Srbiji. Pommerja in dr. Derschato. ZEMUN 28. (B.) Po poročilh iz Bele- _ G i oz n a nesreča v (^ e I j u. gagrada se tam nekoliko «lni sem v kraljevi Iz »Slovenca« posnemamo, «la je spoštovano palači vrše pogosta posvetovanja kralja Alek-driižino deželno- s«»dnega svetnika Gre sandra z odličnimi politiki vseh strank. Žili gori na zadela grozna nesreča. Soproga g«>- se, tla je pogovor o vprašanju ustave. V be-spmla svetnika je že «lolg.» bolehala nu živ- ligrajskih obveščenih kr«»gih ne smatrajo za cili in mučila st:i j«> nervoznost in melauho- | izključeno, da Srbija v kratkem, morda še lija, a tudi telesno je bolehala. Ko je bila pred splošnimi volitvami v skupščino dobi minolo solx>to sama tloma, se jej je zmračil novo ustavo, po kateri se uvede :u«;j tiru duh tiko, da je skočila skozi okno druzega gim ttuli zistem «lveii zi»ornic. Večkrat nadstropja na dvorišče, kjer je obležela — že je bilo priznano, da bi bil«» za S« -mrtva. V vseh krogih se pojavlja iskreno bij«> jako želeti takega zistema. Istega bi s« »č ~iitje «1«> t« d i kruto zadete blage rodbine, ustvarili z u vedenjem senata 50 glav, ki naj — Občni zbor društva odvetniških bi bili deloma imenovani od kralja, deloma in notarskih uradnikov s sedežem v Celju se izvoljeni «»«l okr«>žij in deloma iz Členov, ki je vršil «lne 24, t. m* Zborovanja sta se ude- bi imeli glas v tej zbornici na podlagi svojih ležila rudi dva člena iz Trsta. Predsednik je služb in dostojanstev. tožil, «la je na Kranjskem premalo zanimanja ~~ ~~ ~A za to društvo. Sklepali so «> ko. akih. da se ^^^^ društvo postavi na širšo podlago, tla mu U in Dalmacije. — Nesreča postavi l>odo mogli pristopati tutli tovariši iz Istre ^C a Vranske m. \ $$ bližini Vranskega splašila sta se konja go- K stilničarja \'iranta in padla v potok preko H dva metra visokega cestnega nasipa. Konja sta si zlomila vratova. i #C Prva slov. zalop poMštva iz odlikovanih in svelovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Razne vesti. n H n K K X H H n n x x X n se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. 0ia desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago mrtvec in berač — odgovorna urednika l y iz prve roke. V Novem Sandecu je bil na zatožni klopi urednik nekega poljskega lista, ker je bil____ enkrat nekega mrtvega, drugikrat {»a nekega berača naznanil oblasti kakor odgovornega j i 1 1 i t " HIT ' ' urednika. Na razpravi občinstvi, kar ni prišlo\fg AlG K S 111 U B T L 6 V 1 M 1II Z 1 Si iz smeha, cel«» sodni dvor je le s težavo ^ ostajal resen. Berač je prišel na razpravo vjrfS svojih cunjah, <» mrtvem uredniku pa je to-žeuec dokazoval z dokumenti, da je isci imel i*® vse lastnosti, -ahtevane od tiskovnega zakona. Da bi pa odgovorni urednik m«>ral tutli ži-veti — t «> da ne s t o j i v n o b e n c m t i-skovnem zakonu. Sodni dvor pa ni h«»tel prav u meti tega opravičevanja in je to- j ^^ I žencu prisodil 7 «lni zapora. | ^ S Brzojavna poročila. Imenovanja. DUNAJ 28. (B) »Wr. Ztg.« objavlja: Minister za trgovino je imenoval poštna kon-: trolorja Henrika Carina in Frana M i-losta v Trstu višjima poštnima kontrolorjema. Minister za nauk in bogočastje je imenoval dopisujočima členoma avstrijskega arheologiškega instituta Gvida Levija, višjega inženerja v Trstu in gimnazijalnega profesorja dr. Feliksa Pohorskega v Pulju. Kvot no vprašanje. DUNAJ 28. (B.» Ministerski predsednik | tir. pl. Koerber je danes predpoludne konfe-riral z ogrskim ministerskim predsednikom pl. Szelloin. Ob 2. popoludne se snide odsek sedmorice obeh kvotnih deputacij na skupno konferenco. Prva in n:»jTeeja tovarna |><»histvu vseh vrst T R S T f TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea i 3) Sf S) Sf S) m m m m 1LOSTROVAMJ CENIK ZASTONJ iN FRANKO šgj /fS Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I l.solsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 —M0M Velik i^bor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje n.iroćbe tudi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. « l « 4 4 4 4 4 4 5 OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerfcvi s». Petra (Piaaa Rosario pod Uađsfco šolo) - priporoča svt»jo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročite se izvr-e v tistem dnevu. Odpošiljate v je poštnine prosta. Prevzema vs;iko delo uh debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ čevlj. mojster Dunajska filjalka ▼lope na knjiiio« fcarzno posredovanji, posojila Imenični eakompt, razvlnkuiiranje obligacij. • 4%. m vro4-vinkaMran)« to ŽivnostenskA banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Proti malokrvnosti Železnato vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani veto«ti papeža, |ft^ Ima v sebi 90 krat več železa kakor druga po r< klami ne-rjt-; Mzrio -loveč« china- železnata vina. katera tV^to nimajo ver železa v t« kor vsako ceno tia- đ* ^Vj > -led tega največje * jamstvo za izdatnost ie<_::t vinu pr malokrvnih, nervoznih ali valed 1k»-lezin pri o slab lih osebah, kakor tudi £e posel »no pr bledih, slabotnih . bolehavih otrocih. Itabiva »e v »steklenicah jm» pol litra. Ivap Serrjulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tmli po tleželi, svojo bogato zaloge pohištva. \ zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in e vrste, iz trdega in belega lesa. \ olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene s<> zmerne in postrežba točna in poštena Glavnica t akcijah 30,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 Centrala v Prag-i. ^otfružn ^e v Srnu. Plznu, Budejevicah, Pardublc*k, Taboru, 3s»nešavi. Izjavi, Moravski Ostravi Važno za vsakega! Razprodaja! I'o nečuveno nizki ceni >l.i za satno Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno innerrijo ?»e plaća po l nvč. za be^-do: za večkratno inercijo pa -*e cen« primerno zniža. < yi.Dti za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter ne plačujejo v četrtletnih antici patnih obrokih. Najmanja objava .'{o nvč. V Trstu. Zaloga likerjev * sodčih i ii buteljkah. Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba t«H-na. vene zmerne. Pekarne in slaščičarne. H04«h|rt| Piazzetta S. Giacomo st. .*{ iCorso . OIIUICI tili jal ka ulica Kil*>rgo lf» ima %el ko |>ekarno in -ladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandoT, konfetov, raznovrstnih sla«lčić v kooih in v ~katljicah, finih biskotov, različnih li-keijev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc ?Bcm stmdkmi4, ™> ^ ■ karna in sladncarna, *vež kruli večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Nep rfsor I j i v e im rež i er. %/*X_ _ v Trstu, Piazza Negozianti 5t 1 W HOfc priporoča slavnemu občinst« Mvoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor"1 in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." StaStalfcM Chief-Office: 48. Brixton-Road. London, SW. ft. £hierry-ja pravo stolisfno mazilo j*" najjače mazilo, ki oMaži bolečine, jih liitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu >se prirasle izrastke. To mazilo je J^Sfc®!^ za hribolazce, kolesarje in jezdece ne- obhodno potrebno. V dobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Marnarja A. TMerry-ja tovarna t Prepadi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izopiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku. ■J Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedeseo« ki sti sbajali-či Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Oirlje in drva. v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Muha Josip Pohištvo. i/.'le lova hiica i u za- Prva slovenska pohištva lastnega izdelka Sprejemam naročbe po načrtu. l>elo Tino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica r?. Lucia 12 tzadej c. kr. deželne sodnije.) Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo ■•I iz lekarno B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo intega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postat no po-loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalasatelja „pri črneni orlu' si Praga, Malastran, ogel S]>ornerjeve ulice. Vsakdanje poštm* razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : (i. Luciaui. E. JLeitenhurs H. Prendini. S. Serravallo. A. Suttina. t1, Zaneti i. A. Pra.vmarer. Slovenec priporoča svojo veliko p:o Jajlnico in bedelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljeuje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica S. Daniele ^-t. mJ. 2 gfl. 95 nč. krasna garnitura »»listo ječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sieer : ! ura od niklja. A liker remont, (na željo tud posrelir.) z lepo r:izrezlj:mim pokrovom, točno urejena s ,'i letnim jamstvum in škatljieo. 1 krasna irohlin ali irikljasta okn»pna verižica s privesoni. Pari/.k i sistem. 1 goldin igla. za kravate z imilir. I»riljanti. 1 par gumbov /H maiišete, znamka »Garantie«. 1 garnitiira (,"> komadov) gumbov za srajce in ovratnike. I par uhanov iz pristnega srcltrn. uradno pnneir. 1 goldin prstan S krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-liemont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, ivrdka BRUDER HURVIZ KniKovo - Stradoin 17. - K rakovo Neodgovirjajoče sprejmem v S dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika. Kogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupee vdohi v dar brezplačno krasen žepni album s lo razglednicami mest-a K rakovo. Važno oznanilo ! Podpisani sniatrn si \ e stavlja na vse sode in hoteljke konIroJ.ia iti garancijska znamka st. 137. To določbo je izdalo visoko c kr. notranje mini-sterstvo r:idi pregostega kvarjanj:i vin« ki sta*. Ij« v resno nevarnost ljudstvo. Kedor -i torej vkupi vilio v moji /klogi. je gotov, . ki ;i> miTujt. imeti najlinejša vinu. V K N K: Istrski teran . . liter . 3li »ovc. Vino iz Krtstelov pri Splitu 34 Fino vino i/. \'isa ... 34 Vino Opollo ... 38 Belo vino iz Visa ... 40 Zahtevajte vselej janisueno znamko. Josip Tami uli«*a Legna št. »i (1 »voti>če)i F I L I J A L K A c. Kr. uri?, avstr. MMn zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 214°0 30- „ ii3,0., 30-dnevni odkaz .»1/ O- - 14 .1 " - - — 2 '0 3-mesečni Trpi-oMiia resistrovana zate „S e c e s i j a", Pouk v ruščini. l)instiii^ uirana, omikana Rusinja daj<- pouk v sv<»j*.-ni materinem j**ziku. (iovori tudi nemški in tranco/ki. Via nuova it>, vrata I. z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeiiiška ul. St. 1.. I. nadstr. Obrestuje brailillie vloire, stalne, ki s aalo/e za najmanj jedno leto po f>°/0T navadne |K> 41/s°/0 in vloge na ('onio - eorrent po 3.t»0°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plaetije zadruga ^ania. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, Ijkočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-iež po 3UO kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. I>eleži se obrestujejo po 6. lo°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni raeuu štev. 842-306. Uradne ure: od i)—\2 dopoiudne in ud '6--i popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—1 '2. dopoiudne. kuhinjska posoda od sivega emajli ranega železa, prekaša vse druge cinike izdelke na trppžnosti in vztrajnosti ter je zelo j>«» ceni in brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjska oprave. Novost te vrste je patentovani stroj z«l kuhanje kave aH eaja, ki deluje sam od Sehe, ne da bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima Anton Amadeo zaloga železja. kovin in kuhinjskih potrebščin TRST — ulic« Barriera vecehia 5 — TRST na piama, katera »e morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, otopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 2S. junija >11 odnosno 20. avgusta t. I. [nj dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°n na vsako svoto. V napoleonih brez ol»resii. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropa ve Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz. (iablonz. (iradec Sibinj, Inonioatu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomcu, Rei<-henberg, Saaz in Solnograd, brez tro$kov. Kupnja ln prodaja * bitku luHO provizije. Inkaso vseh vrst pod uajumestnejiimi pogoji. Predujmi. Janicevne listine po dogovoru. Kre