58. ifevilKo.
o Ušuljam, a nedeljo 11. marca 1923.
Leto LVi.
Uhaja vsak dan popoldan, UvzsnUl nedslit ta praznik«.
fnaeratl t do 9 petit vrst I 1 D, od 10—15 petit vrat A 1 D 50 d, večji insera« petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta   3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Lnseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se nriloli znamka aa odgovor.
Paravnlatvo „Slov. naroda11 ln „Narodna tlakama" Kaaflora ollca Št 5, pritlično. — Talofos at. 304.
Uradaiatro
i, I« natstropjo
Slov. Stara««" Eoaflovs »lita AL Tela'oa atav. 34. Dopisa saroloata la na*»Uaa» la zadostno frank o van a. 0W  Rokopisov so oo vraia. ~#fl
19* Posnmzzn* številk*: ""•B
v Jugoslaviji vso dni po Olft t«— v Inozemstvu navadna dni Din 1, nadalje Oln 1*25
Poštnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod**	velja:	7 JagOftUvljl v Ljubljani    | po			V iBOMMtfT« 1
12 mesecev    .   . .	*      a *	Din 120-—	Din	144-—	Din 216 —
6      ■          •  • «	.      ■ .	60 —	•	72'—	.    108--
		30*—		Sr3 —	■ 54—
1            s                 .     « ■	•      • •	9 10'—	m	12-—	. 13-
Pri morebitnem povijanja se ima daljša naročnina doplačati. Kori  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   ^W  P° nak»a*iia*.
Na -imo pismena naročila bree poslatve denar?« se ne moremo ozirat?.
MISLI PRED VOLITVAMI.
Letošnje volitve v narodno skupščino so poizkus, da pride naša država s primerno večino do prepotrebnega mirnega dela, ki bo pa moralo biti tudi nesebično in pošteno ter bo moralo Imeti v očeh koristi celokupnega ujedinjenoga naroda, ne pa posamnih strank ali pokrajin, ako bo hotelo zadržati naš državni voz, ki brzi v nesrečo, iz katere ni izhoda, ali bi se pa našel le z bajoneti, kar bi rodilo težko gorje in sramoto za naš rod.
Dosedanji volilni boj pa ne kaže take slike, da bi je smeli biti veseli. Stranke in strančice napadajo druga drugo in se bore na način, ki je bil vsaj nam Slovencem doslej tuj in ki si ga ne morejo privoščiti brez škode močnejše in ustaljenejše države kot je naša. Izginil je vsak smisel pravega vrednotenja; pritlikavci, ki so po sreči in brez lastnih zaslug prišli vrh gore, se nam prikazujejo kot orjaki. Neznačajnost, katero smo plačevali včasih s studom in preziranjem, se nam hvali kot osebna poštenost in pogum, brezobzirnost kot politična preudarnost, ljudske pi.avke pa kot narodni delavci Živimo v nepošteni, brezvestni in brezčastni dobi, ki mora ubiti vsak idealizem, medtem ko skrbi način sedanja agitacije za to, da nam gine i vera v prihodnost, ker se ruši zavestno in namenoma na vseh koncih in krajih državna in osebna avtoriteta.
Nezadovoljnost se širi po vseh slojih, apatija se loteva podjetniških krogov in zavezuje delovne roke vsepovsod. Obrt in trgovina, sploh vse naše gospodarstvo se ne more uspešno razvijati, kakor tudi na prosveta in veda. Nepokorščina proti oblastvom — tudi vojaškim! — ni nič nenavadnega, ugled zakona peša, uradntštvo — okostje vsake države — opravlja ne brez upravičenosti že dlje Časa z gnevom v srcu najnujnejše posle brez potrebnega ve-sela. SovraStvo med podrejenimi in nadrejenimi uradi se veča in vodi že do odkritega boja, gotovi krogi pa širijo namenoma med ljudstvom nevoljo in sejejo upornost, kakor da bi ne poznali brezmejnosti živalskega nagona nahuj-skanih, razdivjanih mas.
Komu se bo posrečilo ublažiti razmere in obvarovati državo pogubnih pretresljajev? Hoče-11 postati Pašič naš Metternich ali Pribičević nas Mussolini ali Radič naš Kosuth?
Volilni boj kaže, da zmaga Pašlc nad Protičem in da izide Pribičevič iz boja močnejši kot Davidović, med tem ko so prepustile one hrvatske stranke, katerim se ni moglo odrekati rodoljub-ja. brez boja volišče Radiću, kakor da bi hotele stresti s svoim ram odgovornost za dogodke, ki jih pričakujejo v bližnjem političnem razvoju.
Radić si pridobi najmanj 50 mandatov, izjavlja pa, da ne pride v Beograd, dokler ne izgine s površja Pašič. Naznanja celo, za slučaj da bi po svojih nazorih ne mogel -sodelovati v beograjski skupščini, sabor v hrvatski republiki.
Ne moremo se ubraniti slutnje, kakor da diši naše politično ozračje po nameravanem prevratu, ki bi bil za nas Slovence porazen. Upamo sicer, da še nismo tako od Boga zapuščeni, da bo prišlo v resnici do tega, a rezultat 13. marca ne prinese naši državi miru, ako ne pokaže narod sam na dan volitev jasnih oči in voli po zdravem preudarku samo može, ki jim je dobrobit države edina in prva skrb.
Naš parlament potrebuje predvsem poštenjakov, da vzbudi njiSiovo
delo v nas zopet tisto ljubezen do Jugoslavije, s katero smo jo pričakovali in ki je mnogim zamrla baš zaradi tistih, ki bi jo morali netiti. Proč z vsemi političnimi prenapeteži in ekstremisti proč z rovarji, da ne bo treba v svrho miru v državi razpusta skupščine in novih volitev ter podžiganja nezadovoljstva, ki so ga rodile te volitve v preveliki meri. ko nastopajo nekdanji očitni sovražniki naše nove domovine kot njeni zaščitniki! Taka zaščita je sramota za naš narodni ponos, ki naj podžge vsakega do dela. da prinese 18. marec začetek prerojena naše države.
Kdor čuti jugoslovensko, n?i se vzdra-mi in naj pripomore do volilnega poraza vsem, katerih program zanika naše osvobojen je in ujedinjenje!
Pokvarjeni značaji.
V Trstu je doma cela kopo ustanov,
ki naj služijo in tudi služijo raznarodo-valnim tedencam italijanske politike. Odkar mesto propada na polju trgovine, se organizira na podlagi narodnostnega boja proti drugorodcem. To je sicer naravno in razumljivo. Ljudje, ki so prej služili v prosti luki, v ladjedelnici, ▼ plavžih in drugod, ao v današnji dobi spJošne brezposelnosti morali pristopiti tja, kjer jim nese. Šli so k fašistom. Tip te vrste zaiedavcev je v italijanskem Primorju bu no razvit. Pod Avstrijo so oblizovali prste, potresene z dunajskim sladkorjem. V Italiji so bili zvesti sluge najprej Giolittija, potem Benomija. Facte in naposled Mussolini-ja. Burja jim ja obrnila dežnika.
Da se vrnemo k stvari: poleg dru-govrstnih krožkov za pobijanje slovenstva in neitalijanstva imamo v Trstu krožek za proučevanje takozvanih no-tranjedržavnih vprašanj. Italijani ga Imenujejo »Circolo di studi nazionali«.
Posebnost tega krožka je način in pa sredstva, s katerimi se proučuiejo notranjedržavna vprašanja. V nedeljo, 4. marca je ta krožek sklical zborovanje županov in občinskih načelnikov, katerih občine spadajo v področje tržaške prefekture. Sestanek je imel namen pridobiti župane in občinske načelnike za politično zvezo vseh pod Trst spadajočih županstev.
Zupani v Julijski Benečiji so že pred leti imeli svoje društvo, ki se je pa omejevalo bolj na goriško deželo in Kras. Ta organizacija je menda vsled nove razdelitve Jul. Benečije prenehala delovati. To priliko je izkoristil zgoraj omenjeni krožek, ki je hitro prevzel inicijativo da udruži »italijanske« župane v taki organizaciji, ki se ne bo potegovala za koristi posamnih občin, nego bo z vsemi močmi podpirala centralistična
V Trstu, d*e 7. naarca.
štren "tnja nove pokrajinske uprave in
pa fašistovske politike vobče.
Nova tržaška pokrajina obsega 46
občin. »Circolo di studi nazionali« je povabil v Trst vse. A v nedeljo, glej, jih je poslalo na sestanek svoje zastopnike komaj — 20! Zanimiv je fakt, katere slovenska občina so sledila * orni v* iz Trsta. Zaradi evidenca a značajnosti naših županov jih navajamo po imenu: Nabrežina — župan Beschetti; 5eiana — komisar dr. Rumer; Lokev — župan Muha, tajnik Fonda; Šempolaj — tajnik Vlahovič; Naklo — župan Gombač, tajnik Renčelj; Dolina — župan Zlobec, tajnik Berdon; Postojna — občinski svetovalec Coretti; Senožeče — šupaa Meden, tajnik Sturm: Hrenovica — šopan Dušnik. tajnik Kercog; £oša«a — župan Kaluža; Bukovje — župan ?re-botnak; ^mihcl — župan 5merdeli; £t. Peter na Krasu — župan Sever. — Ostali gospodje župani in občinski tajniki so bili toliko previdni, da so izostali.
Zborovanje aa snujoč« sa zve*« občin je otvoril občinski svetovalee tržaškega mesta As<iuini. Ponovil je staro pesem o Italiji in Julijski Benečiji, katera je sedaj združena z materjo domovino in sega od Livenze do Kvarnera. Tudi o zakonih je govoril. »V okviru mej domovine obstojajo samo italijanski držav! ani z enakimi pravicami in dolžnostmi. Kjer se aakoni lojalno spoštujejo, ni nobene ovire za združenje da-hov.« je dejal. Potern je omenial naloge, ki spadajo v področje tržaške prefekture. Skromne so: eeste, gozdove. Šole in zdravstvo obsegajo. Na konca govora je Ascuini označi! name« sestanka: osnutek zveze občin. k* saj prefekturi v Trstu pomagajo politično in gospodarsko. Paznarodovalnega dela je namreč mnogo, in poide laž^e od rok.
ako ga bodo pomagali vršiti nekateri pokvarjeni slovenski značaji . . .
Po Asquinijevem govoru je poročal tajnik snujoče se zveze llleni. Smer zveze je označil z besedami: »Delovanje zveze mora pri osred. vladi v Rimu izzvati vtis, da so se anektirane pokrajine, kar se tiče tradicij, zakonov, šeg in gospodarstva, popolnoma zedinile s kraljestvom«. IHenijevo tolmačenje ne potrebuje naknadne razlage; ono je jasno samo po sebi. Zborovalci so si konč-■o izvolili odbor, v katerem sedita, žal,
Slovenca Sever, župan iz Št. Petra na Krasu, in Meden, ::i:p:in senožeški. Italijani so si izvolili za slovenske predstavnike v zvezi občin mejakc-odpau-nike.
Bodi h koncu omenjeno to, da so zborovalci poslali udanostno brzojavko Mussoliniju ki bo uspehov svoje državljanske enakopravnosti sedaj lahko vesel. Slovenski element se namreč po svojih izdajicah staplia s fašizmom v eno . . .
Jos. VVesier:
£sva Rinila, i.
Zrelostni izpiti na na lik srednjik šolah ao se — tudi po prevratu — polagali po predpisih izza 1. 190S.. ko so bile izšle znane Marchetove naredbe o reformi srednjih šol in s temi v zvezj tudi predpisi za maturo, ki so v marsičem pomenili olajšavo dotedanjih zahtevkov. Tako kandidatom n. pr. ni bila treba več pisati naloge iz matematike; pri ustnem izpitu so imeli izbero med latinščino in grščino, snov iz zgodovine ia zemljepisa se je omejevala na domačo zgodovino in domovinomanstro, •dpadel je iapit iz fizike; pa prevrata aa j« ialoČU kakor plameni taka tudi astni izpit iz nemščine, tako da so n*ši abiturijentie pisali le po tri naloge: iz slovenščine, latinščine in grščine (rta gimnazijah); iz slovenščine, drugega živega jezika, in opisne geometrije (na realkah). Ustni izpit je bil omejen le na štiri predmete: slovenščino, latinščino ali grščino domovinoznanstvo in mate-anatiko; analogaa tudi att realki, kjer »e j« te^raševalo namesto te s^arakla-sičnega rz »odermega jezik«.
Oblika zrelostieg* izpričeval« je bila kaj enostavna. Ugotovila se je zgolj zrelost kandidatova z označbo: z odliko, ali soglasno ali z večino glasov; aiso pa bile v izpričevalih zabeležene ocene iz posamnih predmetov, niti se ni ©enačilo vedenje. Naravno, da zrelostno izpričevalo, vsebujoče oznako »z večino glasov«, ni bilo posebno priporočilno za njegovega imetnika; saj je iz take kvalifikacije vsak, ki je količkaj poznal postopek pri ocenjevanju, lahko razbral, da bi dotični kandidat ob redo-vanju iz posamnih predmetov ne bil prejel izpričevala a dokazani zrelosti.
Naše ministrstvo proavete ja nedavne izdalo naredbe a novem načina polaganja zrelostnih izpitov, naredba, ki je biki dotlej (od t 1921.) veljavna za srednje šole v Srbiii in Crni gori, ter jo razširilo na vse pokrajine v drŽavi že za tekoče Šolsko leto. Tako bodo naši letošnji abiturientje polegafi svoj višji tečajni izpit — tako »e na-
če po novih
žirije naša nova matura predpisih.
Ker je tudi širša javnost več ali manj prizadeta po tej novi naredbi, smatram za umestno, da se vsa i v glavnih točkah pouči o ustroju, obsegu ki eblOri teh izpitov.
Višji tečajni ispit naj pokaže, koliko celokupnega uspeha je imel pri učen-cfh pouk na srednji šoli in v koliko so sposobni za fakultetske študije na univerzi.
Spričo tega višji tečajni fepir ne trne biti zgolj prosto obnavljanje teg«, česor se jo kandidat v vsej srednji 5oH> učil, niti se od njega ne bo zahtevalo mehanično znanje vseh podrobnosti k posamnih predmetov. Zato se pripravniku ne bodo dajala preveč detajlna vprašanja, temveč se bo zlasti na to pazilo, ali je kandidat v srednji šoli dosegel »zadostno mero temeljnega, harmonično spojenega znanja, sli ume to snanja uporabljati in aH izpričuje potrebno logičnost v izvajanju in zanesljivost in pravilnost v podavanju svojih zaključkov«. S temi osnovnimi načeR sa poudarja na višjem tečajnem iznštu bolj značaj tzmstvenega kakor znanstvenega izpita.
K zrelostnemu izpita se pripuščajo učenci, ki so dovršili najvišji razred srednje šole vsaj z zadostnim uspehom ter prejeli v vedenju rajmanj red »primerno«. Učenci, katerim se je priznal ponavljalni ali naknadni izpit čez najvišji razred, se rrorcio še'e po uspelem tem izpita pripustiti k višjemu tečaj:: j-Etu izpitu.
Redni pouk v najvišjem fazredii se zakliuči dne 28. maja.
Za višji tečajni izpit so določeni tri?e roki: redni rok v času od 7. do 28. juniia, rok za ponavljalne in naknadne izpite v septembru in rok za ponavljalne izpite v januarju.
Privatisti polagajo višfi tečajni h3-bkratu z rednimi učenci pod istimi pogoja.
Novi pravilnik ne pozna »eksterni-s*ov«. t. j. t^kih v.č-ncev. k: žele pola-
A. E. W. Mason:
36        KLIC NA PCM8Č,
Roman.
Umor v vili Rose in skrivnost ki ga le ob-d?Ja1o, je vzbudila zanimanje. Novo razkritje ie to še povečalo. Z balkona je Hanaid mogel Videti okoli dečka goste truče in bele liste v rokah mimoidočih.
»Vsekako v Ženevi ali t bližini Ženeve bo sedaj zvedel to stvar.«
»Kdo je pač razglašal?« je vprašal Ricar-do zmedeno, in Hanaud se mu je nasmejal v obraz, toda brez vsake veselosti.
»Torej vendar!« je vzkliknil, ko je natakar prinesel račun in se je ravno, ko je plačeval, zasvetila užigalica moža pod drevjem.
»Signal!« je dejal Lemerre.
»Le počasi!« je rašepetal Hanaiid.
Tako ravnodušno, kot se je le mogel vsak kazati, so šli vsi trije po stopnicah navzdol in prekoračili cesto. Pod drevesi se jim je pridružil četrti — oni, ki ti je bil prižgal pipo.
»Kočijaž Hipolit« Je zašepetal, »je kupil večerni list pred hišnimi vrati od dečka, ki je pritekel po ulici in kričaje naznanjal novice. KočUai aa ia takoj vrnil v bifta«
►Kdaj se je to zgodilo?« je vprašal Le-
merre. i dno resna.
Mož je pokazal na dečka, ki je slonel ob j Čez nekaj časa je dal Lemerre znak, la-ograji in gledal na jezero. Bil je ves razgret d Ha se je spet obrnila proti obrežju in zmani-
»Da.« je rekel Lemerre in oba sta bila ču-,vidno izkrcali In stopili na mostišče. Prvi je
in zasopel.
»Prišel je ta trenutek s kolesom.« ^Sledite mi,« je dejal Lemerre.
šHa svojo hitrost. Pripluli so že mimo velikih vil. Ob obrežju so se tu razprostirali hišni vrtovi — ozki, dolgi vrtovi v ulici z malimi In-
cest metrov naprej so bile stopnice, ki *o šami — segaM so dol do jezera, in vsak vrt vodile k jezeru. Tam je bilo leseno pristajali-j je imel malo, leseno pristajslišče. ki je bilo do-šče za izposojevanje čolnov. Lemerre, ki so i stavljeno v vodo. Lemerre je dal spet znek fn
mu drugi sledili, je naglo stopil na leseni most. Električen čoln je čakal. Imel je streho in bil eden onih navadnih električnih čolnov, ki se dajejo v Ženevi v najem. Dva policista v civilu sta bila na krovu in še tretji mož, ki ga je Ri-cardo spoznal.
»To je stražnik, ki je odkril, t kateri prodajalni je bila kupljena vrv.« je rekel Hanaud.
»Da, to je Durette. Od včeraj it je tu.«
Lemerre in njegovi trije spremljevalci so vstopili v čoln in ta se je odpeljal iz postajališča in jo zavil naglo ven na jezero ter zapustil Ženevo. Svetle luči prodajaln in restavracij so izginjale in plavali so v temi Lahen vetrič je pihal čez jezero, proga bele razburkane vode se je vlekla za ladijo, nad njimi pa
hitrost čolna se je tako zmanjšala, da nihče ne bi morel slišati, da prihaja. Premikal se je po vodi kot senca, bela proga za njim se je ožila.
Lemerre se je dotaknil Hanauđove rame ?n pokazal na hišo v vrsti drueih. Vsa okna so bila temna, izvzemši dveh v drugem nadstropju in eno v pritličju; na teh pa so bile lesene oknlce zaprte. Ta so pa imele luknfe in iz teh lukenf sta žarela dva rumena žar&a kot ognjene oči na straži.
»Alf jo ft>tovo, Qa je srednja stran hiša zastražena?« je skrbno vprašal Hanaud. »Da,« je odgovoril Lemerre. Ricardo so je razburjeno zdrznil Ladija
je zdrčala brea vsakega šuma v pristajališče so na temnomodrem nebu žarele zvezde svetle, j in ležala skrita v njegovi senci. Hanaud se je kot zlato. (obrnil k svojim spremljevalcem; držal je prst
Ce bomo le prišli o pravem času!« je de- na ustih. V roki je imel nekaj temnega. Bila s^edoval zločince v njih lastni hiši čez Ženev-jai Hanaud in vzdUiniL i jo aov njegovega revolverja, Možje so se pre- sko jezero«
bil Lemerre ,nato Hanaud, Ricardo mu je sledil in četrti mož, ki je prižgal žveplenko pod drevesi, je bil zadnji. Ostali trije niso zapustili čolna.
Stopajoč v *enci stranske^m vTfo««ja zidu so se trije oprezno približevali hiši. Ce je za-šumelo v jrrmičevju ali Če se je kako drevo zganilo v lahnem vetriču, je Ricardu tolklo srce do grla. Nenadoma sc je Lemerre ustavil, kakor bi bil slišal glas .ki ga svari pred nevarnostjo. Nato je previdno korakal naprej. Vrt je obstojal iz nepoko^ene^a travnika, na katerem je rastlo raztreseno grmičevje. Mr. Ricardo ja misl'!. da za vsakim tiči sovra^n-k. Nikoli st Še ni bi! nahajal v takem položaju. On, civiliziran srost Grosveuor Souarea, se fe p1^"il poleg zida s kontinentalnimi policisti: imel je namen, vdreti čez Ženevsko jezero v skrivnostno hišo. To je bilo neka i strašnega. Strah in razburjenje sta se ga polastila, toda Čutil je v sebi ponos moža, ki dc*a n^kaj izrednega. »Ce bi me le moji prijatelji sedaj mogli videti!« Stnra nečimernost se je dvignila v njegovem srcu. Ubogi fantie so bili na
svojih jahtah na Solentu, ali v škotskih močvirjih na lovu na jerebe, ali pa na rr^lfskfh ig-rališčih v North - Bervncku. On edini ie za-
*ati zrelostni izpit, ne da bi bili svoje srednješolske študije dovršili kot redni OČenci ali privatisti, temveč so si svoje smanje pridobili izven šole. Doslej so taki kandidatie morali opraviti najprej t zv. poprednje izpite iz vseh tistih predmetov, ki se v višjih razredih srednjih šol poučujejo, a niso obenem izpitni predmetni pri maturi, n. pr. verouk, 0-«ika, prirodopis.
Taki »zunanjiki« so se na naših srednjih šolah vsako leto pnglašali. Odslej pa bodo morali tudi formalno dovršiti osmi, odnosno sedmi razred (na realki), kot privatisti.
Izpraševalna komisija je doslej obstojala iz vseh učiteljev najvišjega razreda in ravnatelja zavoda pod predsedstvom pristojnega nadzornika srednjih šol ali njegovega namestnika, ki ga |e določil višji šolski svet. Novi »izpitni odbor« pa bodo tvorili razen ministrskega odposlanca kot predsednika
in ravnatelja kot podpredsednika tisti učitelji, ki so pri višjem tečajnem Izpitu kot izpraševalci zaposleni, ne pa tudi tisti, ki so doslej fungirali le kot pri-sedniki z glasovalno pravico, n. pr. učitelji verouka,   fizike, propedevtike.
Višji tečajni izpit ni javen. Doslej so smeli pri ustni maturi prisostvovati zastopniki oblasti in korporacij, ki so prispevale za vzdrževanje dotičnoga zavoda, tudi stariši in varihi kandidatov ter sploh abiturijentje zavoda.
Po novi ministrski naredbi bodo morali kandidatie zasebnih srednih Šol — pri nas prihajata v poštev ženska realna gimnazija (dekliški licej) ▼ Ljubljani in škofijska gimnazija v Št Vidu — višji tečajni izpit polagati pred državno komisijo. Doslej se je matura na teh zavodih vršila pred komisijo domačih učiteljev, seveda pod predsedstvom poverjenika učne oblasti.
Telefonsku In brzojaona poročila
SVARILO ITALIJANOM.
— Opatija, 9. marca. (Izv.) Italijani jtrde\ da so popolnoma zadostili določbi santmargheritske konvencije, ko so izpraznili Sušak, češ da je tam govora izključno le o Sušaku, ne pa tudi o Delti in BaroŠiL Jugoslovenska rezerva je povsem pravilna in jugoslovenski dele-gatje ostanejo pri tej rezervi, ker sta Delta in Baroš sestavni del Sušaka. Italijani se sofistično love okoli gla\*:ega imena teritorija, ki se je imel izprazniti in tako so pač odšli s Sušaka, ostali pa na Delti in Barošu ter se - postavili v nasprotje z rapalsko pogodbo, po kateri se odreja kot teritorij reške države teritorij »corpusa separatuma«, ali v tega ne spadata ne Delta in ne Baroš. To jasno izpričuje omenjena pogodba z mapo, ki jej je priložena. To je pribito. Na tem se ne da nič izpremeniti.
Ako se konferenca še ni razbila, je to zaslrga previdnosti jugoslovenske delegacije, kateri pač mora biti do tega, da pridemo vendar do rešitve jadranskega vprašanja in da se Reka odpravi
▼ promet. Pri tem seveda ne mislimo na nlkake popustltve, kakor jih hočejo imeti italijanski prenapetežL
V Opatijo prihaiaio iz Primorja glasovi, da le prizadeto prebivalstvo odločno proti vsakemu konsorcilu, in ti jglasovi poudarjajo, da se mora vstrajati do zadnjega pri zahtevi, da se izvrši evakuacija Sušaka v polnem obsegu, to je z Delto in Barošem.
Ne vemo, kake sklepe prinese dr. Rvbaf iz Beograda ali vlada ima na razpolago dve krepki sredstvi, da se posluži arbitraže po rapallskl pogodbi ln da prekine pogovore za sklepanje trgovske pogodbe, katera je Italiji mno-jgo bolj potrebna nego nam. Beogradska vlada ima pred vsem vpoštevati to, da bi rešitev reškega vprašanja s pristaniškim konsoretjem pomenila pljusko t obraz Jugoslaviji, ker bi bili mi na Reki popolnoma pod italijansko oblastjo, katera bi kontrolirala našo pomorsko trgovino In bi se znala Izborno okoriščati z našim   pomorskim prometom
▼ prilog svojih b!agajn. Take Reke, kakršno hočejo ustvariti Italranl, ne potrebuje ln se ne sme poslužiti Jugoslavija.
Italijani mislijo danes, da so se Ju-gosloveni že povsem udali in da trium-fira že njihova volja. Ni izključeno, da se v kratkem zaključi konferenca brezuspešno in da se istočasno ustavijo tr-trovski pogovori v Rimu. Italijani naj pazijo, kaj delajo.
BEOGRAD PROTI VSAKI POPUSTITVL
i— Trst, 9. marca. (Izv.) Italijanski Esfl dobivajo iz Beograda poročila, da tamkajšnji politični krogi z največjo paznostjo zasledujejo potek opatijskega zborovanja. Lansko leto so bili radikalci pripravljeni za pogajanja glede kondominija na Reki, čeprav je neizpodbitno, da je Italija s podpisom rapallske pogodbe priznala Jugoslaviji Delto in Baroš in bi vsled tega vsak razgovor o novih eventualnih popustitvah pomenil, da se Jugoslovenl odrekalo že pridobljenim pravicam. Politični krogi so proti vsaki popustit vi.
JTJGOSLOV. - ITALITANSKA KONFERENCA V OPATIJI.
— Opatija, 9. marca. (Izv.) Paritetna komisija je danes ob 17. imela plenarno sejo, na kateri je razpravljala o razdelitvi referatov. Soglasno je bilo sklenieno, da se referati razdele naslednje :
1. Organizacija obmejnega prometa tned Reko In zaledjem.
2. Rešitev vprašanja železniškega prometa med Reko in zaledjem, kakor tudi ureditev pristaniškega prometa, in
3. Razmejitev med Reko in zaledjem.
NOVI ŠKOF V TRSTU.
— Trst, 9. marca. (Tzv.) Dolgo časa se je sodilo, da bo imenovan za tržaškega Škofa msgr. Costantini, bivši apostolski administrator na Reku Toda to imenovanje je sedal izključeno in V Trst pride skoro gotovo sedanji škof » Padovi msgr, Peiizzo. ^ ^ ^ - .
FAŠISTI MIRUJEJO.
— Sušak, 9. marca. (Izv.) Danes se ni dogodil noben slučaj fašistovskega nasilja. To je pripisovati intervenciji člana v paritetni komisiji generala M a z u c c a.
—Beograd 10. marca. (Izv.) Danes dopoldne se je v zunanjem ministrstvu nadaljevala konferenca posvetovalne komisije za izvršitev rapallske pogodbe pod predsedstvom dr. Matke Laginje. konferenca je v prvi vrsti razmotrivala vprašanje glede izpraznitve Baroša in Delte.
— Beograd 10. marca. (Izv.) Po
j poročilih iz Opatije odpotuje predsednik jugoslovenske delegaciie v paritetni komisiji dr. Rybar v Beograd, da osebno poroča zun. ministru dr. Nin-Čiču o dosedanjih posvetovanjih v paritetni komisiji z Ital;iani. Poziv dr. Ry-bara v Beograd je sklenjen v prvi vrsti zato, ker je tudi italijanska delegacija odposlala svojega posebnega delegata v Rim v svrho nadalinih navodil.
— Beograd, 10. marca. (Tzv.) Po poročilih iz Opatije je včeraj predsednik delegacije dr. O. Rvba* odpotoval v Beograd, kamor dospe tekom današnje-da dneva. Maša vlada v sporazuma s posvetovalno komisno še vedno vstra-ja na s*a!*šcu, da se ?ma ?rvrš*t! Izpraznitev Baro?a ?n Delte pred nadaljno rešitvijo reškega prcblema.
— Beograd, 10. februarja. (Tzv.) Poloficiielna poročila iz Opaire nagla-šaio. da se je na zadnji dne 8. t. m. se vršeči seji paritetne komisije v Opatiji dosegel sporazum, da se vsa sporna vprašanja razpravljate sporazumno in paralelno. Paritetna komisija razpravlja v prvi vrsti gospodarsko - trgovinska vprašan :a. Prišlo je do gotovih težkoč, ker hočejo Italijani vsa sporna vprašanja zvrnit! na politično polje radi tega, ker je jugoslovanska delegacija storila rez-rvo glede nepopolne izpraznitve Sušaka. Naša delegacija še vedno vztrafa na stališču, da sta Baroš in Delta integralna dela Sušaka. Tekom današnjega dopoldneva je pričakovati prihoda predsednika delegacije dr. O. Rvbara. Po poročilih iz Onatiie je dr. Ryba? že odpotoval. Dr. Rvba? sprejme, kakor je javljeno, tekom nedelic zastopnike tiska, katerim poda jasno In točno sliko o položaju delegacije v Opatiji.
Padi baroškega vprašanja je beogradska javnost zelo razburjena, gradska javnost zelo vznemirjena. Ne-sumljivo je, da italijanska vlada poskuša z vsemi sredstvi Reki pridobiti večje gospodarske koncesije in da bi ohranila Reki takozvani »corpus separa-tum«. Neoficijelni italijanski krogi so na delu, da zagotove z nasiljem in propagando Reki Baroš in Delto in da pride med Italijo in Jugos-avro do nekakega kondominija na Reki. Na drugi strani pa naša vlada odločno vstraia na stališču, da se dobesedno izvede rapall-ska pogodba glede Reke.
Splošno vsi politični krogi nagla-Šajo, da ima Jugoslavija iskreno in dobro voljo skleniti z Italijo prijateljski sporazum In vzpostaviti med obema državama dobre odnošaje. Jugoslavija je za to, da se v Opatiji napravi atmosfera, v kateri bo mogoče prijateljsko in odkrito reševati vse sporne probleme. V tem smislu tudi pišejo današnji beogradski jutranji listi. »Trgovinski glasnik« posveča dva važna članka vprašanju Reke in našemu prometu z Reko, kakor tudi vprašanju Baroša In Delte. Naglašati je treba, da je Mussolini ponovno odkrito izrekel željo za vposta-vitev dobrih odnošajev z našo državo.
NEMIRI NA REKI IN FAŠISTI.
— Opatija, 9, marca. Ozv.) Gene« ral Mazzucco je v imenu fašistov pred« ložil ministrskemu predsedniku Musso* liniju obširno poročilo o dogodkih na Reki. General Mazzucco pripisuje čine brutalnosti, ki so se dogodili zadnje dneve na Reki proti Jugoslo venom, po« samnih neodgovornim elementom, ki niso v zvezi s fašistovsko organizacijo. Po izjavi generala nastopajo fašisti na* p ram Jugoslo venom popolnoma ko* rektno in lojalno. Odgovarjajo le na provokacije Jugoslovenov. General pa no navaja nikakih konkretnih »lučajev.
REKA MIRNO ČAKA REŠITVE.
— Reka, 9. marca. (Izv.) Načelnik reške vlade, prof. Depoli, je izjavil, da reško prebivalstvo mirno pričakuje razvoja bodočih dogodkov. — Reško vprašanje povoljno napreduje in vse nade reškega meščanstva se popolno* ma izpolnijo.
RAFAELOVE SLIKE UKRADENE V GORICI.
— Genova, 9. marca. (Izv.) Neki vojaški invalid je za malenkostno svo* to ponujal starinarjem na prodaj štiri Rafaelove slike. Veščaki so ugotovili, da so bile te slike za časa vojne od* nesene grofici Tacco. Grofica je dobila sedaj vse štiri slike zopet nazaj v last.
VELIKANSKI P02AR NA BRODU OB SAVI.
— Zagreb, 10. marca. (Tzv.) Včeraj je izbruhnil v skladišču velikanski po* žar. Škoda znaša 10 milijonov dinarjev.
Kardinal Mm proti švedskim škofom.
— Pariz, 9. marca. (Izv.) Švedski škofje so razposlali pred kratkim na kritjane vseh dežel poslanico s protestom proti francoski okupaciji Po-iiHiijii
Na to poslanico je tako odgovoril Poincare" s pismom, v katerem naglasa veliko potrpežljivost Francije, ki je čakala, da bi krivci spremenili svoje obnašanje, ko pa je bilo vse Čakanje zaman, sta bili Francija in Bclgiia primorani poslužiti se sankcij, kakor jih nakazuje versaillska pogodba. Pismo zaključuje, da stoje* Francozi in Belgijci, trdni v svoji odločbi, da pomagajo svoji pravici do zmage, in zavedajoč se, da nastopajo v okvirju svoje lastne pravice, visoko nad obrekovanem, kakor da so prevzeti duha nasilstva in sovraštva. Francija si vroče želi dneva, ko bi bilo mogoče odpustiti delikte, ki jih je zakrivila Nemčija, katera je povzročila najgroznejšo vojno. Ali predpogoj za odpustitev je, da se grešnik skesa in izpremeni svoie obnašanje. Franci :a upa tako, da bodo prevdami nasveti Švedskih škofov omehčali srca nemških voditeljev za kesanje in da tako pospešijo prihod dneva za odpustitev.
Pariški kardinal Dubois je nato odgovoril nadškofu v Upsali precej enako, kakor Poincarć, naglašal pa je še tole: Mir počiva na pravičnosti in na dobrohotnosti predvsem pa na pravičnosti. Mi zahtevamo samo to, kar nam pritiče. Večkrat smo že apelirali na dobro voljo dolžnika, ali po uradni ugotovitvi, da se Nemčna prostovoljno odmika od svojih obveznosti, je bila francoska vlada prisiljena, da se je zatekla k legitimni skupni akciji, kakoršna sicer nI v naši navadi, toda je povsem potrebna, da pridemo do kreditov, 'ki so neobhodno potrebni Franci L
12 PORURJA.
— Berlin, 9. marca (VVolff.) Iz Dortmunda Je bilo izgnanih več policijskih častnikov. Trije se nahajajo še v zaporu. Glavne francoske čete so zvečer zopet odšle. Policijski ravnatelj, vladni svetnik Kichorn in župan Fischer, ki so jih Francozi včeraj zjutrfaj aretirali in odpeljali, so se zopet vrnili in so osvobojeni. Francozi so izpraznili magistrat
— Pariz, 9. marca. (Wolff.) Posebni poročevalec »Information( v Porurju poroča iz fZssena, da Je blckadna straža zadržala vlake s premogom za Holandsko, ki so se do konca februarja redno sestavljali. Povod Je bržkone ta. da noče niti Holandska niu" Nemčija dajati Francozom in Belgijcem premoga, ki bi ga morala pošiljati glasom pogodbe. Tozadevna pogajanja med Brfls-slom in Parizom z ene strani in Holadsko z druge, so se že začela.
— Berlin. 9. marca (Wolff. Z okupacijo pristanišča Rheinau Je cel mannheimski pristaniški okraj v francoskih rokah.
Crnci v porurju.
— Berlin, 8. marca. (KB.) Po poročilu »Bcrliner Tagcblatt« Je vkorakala včeraj v Bochum stotnlja Marokancev. Magistrat mesta Bochuma, ki je radi ustavljenega cestnega prometa že več kakor teden odrezan od zunanjega sveta. Je protestiral pri generalu Oryju proti blckadi In namerava vložiti protest tudi pri ameriškem poslaniku v Berlinu.
MODRA KNJIGA ANGLIJE.
— London, 9. marca (Wolff.) Angleška vlada je začela sestavljati »modro knjigo« (blue book, knjiga o diplomaiičnih pogajanjih, notah, poročilih in korespondenci zunanjim ministrstvom in angleškimi zastopniki v drugih državah) o lausannski konferenci.
POŽAR V POSLOPJU SPIRITISTOV.
— London, 8. marca. »Daily MaiU poroča Iz Pittsburga: Požar, ki Je nastal radi neke misteriozne eksplozije. Je uničil lavno poslopje, kjer Je bilo zbranih 70 Spi riti s to v. Od teh Je 7 zgorelo, 20 pa Je bilo težko poškodovanih. Ostalim se je posrečilo rešiti se skozi streho.
ANGLIJA IN FRANCU A.
— London, 8. marca (VVolff.) V spodnji zbornici je neki poslanec vprašal vlado, če obstoji med Angleško in Turčijo pogodba, ki bt onemogočila Franciji kot dopolnilo versaillske pogodbe skleniti separatno mirovno pogodbo. Bonar Law Je to vprašanje zanikal, pripomnil pa Je, da bi bilo potrebno Z* slučaj MBaraJaui pogodbe med FzancUo
in Nemčijo soglasje drugih držav, ki so podpisale versaillsko pogodbo.
ŠTEVILNI SLUČAJI LEGARJA V BUDIMPEŠTU
— Budimpešta, P. marca (Izv.) UgotoY-jlenih je 70 novih slučajev trebušnega lesarja. Vsi slučaji so smrinonevarni.
ANTA.NTA IN TURČIJA.
— Pariz, 0. marca. (Havas). »Echo de Pariš« poroča iz Londona, da prevladuje v političnih krogih nazlranle, da se lahko znova začno pogajanja med zaveznik) In Turčijo v LausannL
— London, 9. marca (Rcuter). Turški ministrski predsednik Rcuf beg je brzojavil posebnemu poročevalcu »Daily Mail« v Carigradu, da so zaveznlkcm namenjeni turški protiprcdlogi sedaj na poti. Pisan! so v pomirjevalnem smislu In imajo namen doseči skorajšnji mir.
— Pariz. 9. marca. (VVolff.) »Newyork Merald« poroča iz Ne^vvorka. da b<"do Združene države omogočile zaveznikom sklenili s Turčijo mir. predno same store potrebne korake za separatna posa?anla s Turčijo.
— Carigrad, 9. marca. (Havas"). Posebni kurir iz Angore je prinesel predloge an-gorske skupščine za mirovno pogodbo Ad-nan beg ie te predloge izrodil zastopnikom Francije, Anglije In Italije. Predlogi k mirovni pogrdbi se teroče tud! zastopniku Ze-dinenih držav Severne Amerike in Japana. Narodna skupščina v Angori je bila odgođena, dokler ne prispe definitivni odgovor zaveznikov.
TRGOVINSKA POGODRA MED AVSTRIJO IN ITALIJO.
— Rim, 9. marca, (izvir.) Danes dopoldne so trajala štiri ure posvetovan a med Mnssolinijem in ministrom za trgovino glede sklenitve trgovinske pogodbe z Avstrijo.
ŠEF MAD2ARSKE RDEČE ARMADE.
— Budimpešta, 9. marca. Policija Je danes izročila deželnemu sodišču pred kratkim aretiranega bivšega polkovnika in šefa generalnega štaba madžarske rdeče armade Aurela Stromfelda, ki je bil zaposlen v zadnjem času kot zasebni uradnik. Ista usoda Je zadela tudi 12 drugih oseb, ki Jih dolže radi komunistične propagande.
AZIJSKA KUGA NA OTOKU MALA G A.
— Rim, 9. marca (Izv.) Po poročilih Iz Madrida ie na otoku Malagi ugotovljenih 220 slučalcv azijske kuge.
RUDARSKA STAVKA.
— Salnt Eticune, 9. marca. (Havas.) Na shodu rudarjev Je bila napovedana za Jutri splošna stavka v celi loirski kotlini.
RAZMEJITVENA KOMISIJA Z REKO.
— Beograd, 10. marca. (Izvir.) Minister zunanih zadev dr. NinčiČ ie izdal natančna navodila glede razmejitve z Reko. Sef razmejitvene komisije je general Ljuba Milic. Po poročilih z Reke ie bila včeraj prva seia razrreitvene komisije v Oati.i. Odvetnik dr. Mogan je predložil načrte v Imenu naše delegaciie.
VELIKA PONEVERBA PRI MADŽARSKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH
— Budimpešta, 6. marca (Izv.) Budimpeštanska polici a je aretirala dva visoka železniška uradnika, ki sta izvršila velikanske manipulacije s premogom in kurivom. Posrečilo se jima je na tuj račun drugam prodati 45 vagonov premoga ln 40 vagonov drv. Skupna škoda znaša 600 milijonov madž, kron.
liska krajina.
_ 2 Goriškega. V Gorici se ie ustanovila podružnica »Šolskega društva«. Predno je prišlo do ustanovitve, ie bilo mnogo predpriprav. Zborovanje je otvoril imenom pripravljalnega odbora pravnik J. Pavlin. Izrekel je nado, da bo moglo to zborovan e po svojih močeh dozidati mogočno stavbo, pod katero bo slovenski naraščaj črpal svoje moči in potrebno duševno hrano. Goriška podružnica bo gotovo jako trden steber velike zgradbe »Šolskega društvac. O delu pripravljalnega odbora je poročala gdč. M. Pečenko. Prečittll so nadalje poslano pismo vodstva iz Trsta, ki prisrčno pozdravlja novo posto anko. Za akademično feri alno društvo »Adrija« je govoril predsednik J. Pavlin, za »Splošno žensko društvo« predsednica ga. Milica dr. Medvcšč-kova imenom »Zveze prosvetnih društev« predsednik dr. Dačar in za »Goriško slov. mladino« predsednik A. Kozman. — V 131-ijani v Brdih je predaval prof. Terčelj, tajnik Prosvetne Zveze lz Gorice o vzgoji v družini in občini. Po predavan u je pridrvel italijanski zdravnik Armando d' Ottone z orožniki v dvorano in oklufotal g. predavatelja. Zakaj je to prav zaprav storil, ne ve noben človek. Vsakdo pa se zgraža nad to surovostjo visokega Italijanskega inte-ligenta. — V Ajdovščini hočejo ustanoviti »Prosvetno društvo«. Imel se je že vršiti ustanovni občni zbor, toda Čisto nepričakovano je prišel Iz Gorice odlok, da se ustanovitev društva z ozira na javni red ne more Še vzeti na znanje, da so potrebne še neke predpriprave, ki zadeva o potrditev pravil. Pravila so bila predložena podpre-fekturi že koncem oktobra 1922. Tako hoče italijanska oblast ovirati prosvetno delo med goriškimi Slovenci. — Po javnih lokalih v Gorici se že nekaj dni ne govori nič drugega, nego o škandalu, ki se je razkril te dni. V neko hišo blizu dekliške Sole »E. Frfnta« sta Izvabljala neki Lutman, mlad človek. In neka mlada Marija Bosig deklice Iz one šole In tam so različni gospod e nganjall Ž njimi nagnusnejše orgije. Izvršenih je radi tega že več aretacij. Taka Je laška Gorica! — Na Grčinl blizu Solkana Je bil II letni deček O. Man an na polju z nogo zadel na bombo, ki ie eksplodirala In dečka raztrgala. — Gor'ška kvestura Išče znova po mestu in okolici orož"e In raz-strelivne snovL Na BlanČI so našli pri neki Katarini Čufarln, kakor poročalo, neko pn-Iko in % nekem zaboju 31 bomb*
Politične vesti.
= MINISTRSKEGA PREDSED* NIKA PAŠICA NE BO V LJUBLJA* NO! Iz Beograda smo dobili to*le tele* fonsko obvestilo: »Ministrski predsed* nik Nikola Pašić je moral svojo pot v Ljubljano odgoditi na poznejši čas, ker je njegova prisotnost v Beogradu radi reškega vprašanja nujno potrebna. Na* povedani zaupni zbor radikalne stran' ke v nedeljo v Ljubljani, na katerem bi imel govoriti Pašič, odpade. Ministr* ski predsednik Pašič se vrne iz Banja* luke, kjer je govoril na shodu radikal* ne stranke, naravnost v Beograd.
= Koliko bo nemških poslancev v narodni skupščini? Nemci so vložili svoje kandidatske liste v mariborskem okrožju, v sremski županiji, v veliko« bečkereškem, novosadskem, suboti« škem, somborskem in pančevskem volilnem okrožju. Nadejamo se, da dobe v somborskem okrožju, kjer je baje b!i» zu polovice prebivaTstva nemška, tri mandate, v Subotici 1, v Velikem Bcč; kereku 2, in v Mariboru 1, torej v ce* lem sedem mandatov. Ti računi so vsekakor precej optimistični; po sodbi nepristranskih opazovalcev bodo do* bili Nemci štiri mandate, v najugodnejšem s'ućaju pa pet. Da bi dobili v mariborskem okrožju svoj mandat, je prav dvomljivo, dasi je gotovo, da bo* do spravili na volišče zadnjega svojega moža. Toda količnik bodo dosegi sa« mo. ako bodo ž njimi £'asova!i vsi biv# ši Stajerčijanci, kar seveda ni izkju« čeno.
= O Delti In Barošu pć5e »Primorski Novi List« med drugim: Znana izjava ministrskega predsednika Mussolini ja je enostranska in v očitnem nasprotju s santmarglieritskirni konvencijami. Te konvencije govore, kakor znano o izpraznitvi Sušaka, ker pa sta Delta In luka BaroŠ sestavni del Sušaka, katerega ni nikdar nam oporekala niti nasilna Šovinistična Madžarska in ga tudi ni mogla odtegniti naši jurisdikciji, kljub vsem spletkam in intrigam, sledi iz tega, da je izpraznitev Sušaka nepopolna ker nista bila izpraznjena tudi Delta in luka Baroš. Mi vobče ne moremo videti tu nikakega razloga in opravičenca, zakaj da je Italija obdržala zasedbo Delte in Baroša. Kakor je izpraznila Bra.idico, tako bi bila morala izprazniti tudi ta teritorij, ker je to su-šaški teritorij ki je nam priznan po ra-pallski pogodbi in je tako bila Italija dolžna, da ga izprazni, kajti ne izprazniti ga, znači kršenje santamargherit-skih konvencij. Po itali'anski argumentaciji bi bi!a lahko ostala tudi Brajdica še nadalje okupirana, pa ko za Brajdico ni veljala ta izjema, zakaj naj bi veljala za Delto in Baroš?
:= Tržaški fašisti $e vozijo na JZe* ko. Iz zanesljivih virov smo zvede'i. da se zbirajo tržaški in istrski Fašisti v velikem številu na Reki. Očividno pri-pravljajo kak puč, če se ne bi pogaja* nja v Opatiji končala tako, kakor žele!
se Vere v naši državi. V naši drža* vi, ki šteje 12.017.323 prebivalcev, je pravoslavnih 5 milijonov 602.227, kato* likov 4,735.154. pjrko*katolikov 41.597. protestantov 216.847. musMmanov 1 mi* lijon 337.687, Židov 64.159. raznih dru« gih veroizpovedanj 17.636 in brez kon* fesije 2.016. V Sloveniji je katoli* kov 1.200.287, pravoslavnih 6627. grko* katolikov 501, protestantov 27.253, mu* slimanov 650, zidov 964, raznih drugih veroizpovedanj 59 in brez konfesije 141. Pred desetletji ni bilo v Sloveniji niti 200 Židov, danes jih je skoraj 1000, toda 70 do 800 jih živi v Prekmurju, ki je spadalo prej pod Ogrsko.
= Sa! ie že čas, da bi fel. Kakor poroča brnskl »Tagssbote«, je pričakovati v btfčnii bodočnosti, da bo dr. Gross resigniral na škofijsko dostojanstvo litomeriške škofije. Vzrok škofovega odhoda je baje iskati v smotreni opoziciji čeških vernikov, ki se ne strinjajo z nemško politiko svojega škofa. Znano je namreč, da ie škof čestokrat javno povedal, da je v prvi vrsti n c m-š k i škof. Ako bo dr. Gross odstopil, je pričakovati, da bo njegov naslednik škof češke narodnosti. V posvečenih krogih se imenujeta kakor kandidata litomeriška kanonika Fibiger in dr. Nemec.
= Nemške poncmčevalne težnje v češkoslovaški republiki. Nemci v Orlo-vicah neprestano zahtevajo, da jim mora vlada dati novo šolo. Kulturverband vzdržuje zdaj v Orlovicah učitelja, ki zakotno poučuje ter čaka, da bo dovoljena zasebna šola. Šolarjev, tako imenovanih nemških, je 6, med temi jih jc pet, kojih mati je Čehinja, Edino cn otrok je po očetu in materi nemške narodnosti. Torej nemška šola samo zaradi enega šolarčka! Tu se jasno vidi, kako predrzni so Nemci v slovanskih državah. Imeti hočejo več udobnosti, kakor domači državljani Kakšno krivico trpe naši koroški bratie, ko je na stotine slovenskih otrok brez slovenske Šole!
= Romunska armada. Kralcvina Romunija obsega okrog 300 tisoč kma in šteje nad 15 milijonov prebivalcev. Pred vojno je bila znatno manjša (137.902 km' in okrog 7 milijonov pre-hivaicev).  Prirastek geznlje in prebi-
valstva je posledica spojitve Sedmo-graške, Besarabije in Bukovine z Ro-nmtnijo. Med prebivalstvom prevladuje roinuaaki element, ena tretjina odpade na narodne manjšine. Madžare, Nemce, Rusine, Poljake, Ruse in 2ide. Kot in-dustrijska država je Romuni a begata v prvi vrsti na pivu, špiritu in prtrole-jn. Organizacij njene armade temelji na npir.rnf voja?>:i obveznosti (ustava z dne 23. marca !90S in izpremenjena 1913. leta), ki obsega letnika 21—46. Aktivna služba trna 2 leti. v rezervi 12 let, to je do 39. leta starosti, v deželni brambi pa 6 let. Aktivno službo na-m era vajo skrajšati na 14 mesecev. Vrhovni poveljnik armade je v mirnem in vojnem Času kraij. Njegov ekseku-tivni ;e vojno ministrstvo, v či-
gar kompetenca spada generalni štab. V teritorialnem pogledu je država razdeljena na 7 korskih okrajev in posebni okraj, ki obsega celo Besarabijo. Vsak koraki okraj ima v mirnem času 2 divi-xiji pehote, v slučaju vojne pa še nadomestna divizijo rezerve. Pehotna divizija obstoji iz 2 brigad a 2 polka a 3 baialjone. Bataljon se deli na 3 stotni-je in oddelek strojnic. Poleg pehote spada v divizijo še 1 brigada topništva (1 polk poljskega in 1 polk havbic). Artiljerijski polk se deli na 4 baterije. Ker razpolaga poleg pehotnih divizij še z
1 brigado konjeništva (po 2 polka s 5 švadronl z švadronom strojnic in 1 polkom težkega topništva. Poleg korov in divizij pa ima rumunska armada še
2 konjeniški diviziji, 2 polka težke artiljerije od 10—21 cm, 1 polk trdnjavske artiljerije, 1 brigado železniških, 1 brigado tehničnih čet, saperne in pionirske bataljone, 7 oddelkov aeroplanov, 4 polke obmejnih strelcev, 1 kor žandarmerije itd. Rumunska armada sestoji iz 25 divizij pehote, razdeljenih na 307 bataljonov, 2 diviziji konjenice, 156 Svadronov konjenice, 302 bateriji ln 80 aeroplanov. število armade znaša 11.500 častnikov in 176.500 podčastnikov in prostakov skupaj z orožništvom in obmejnimi četami 248 tisoč. Stroški za armado so preračunani za leto 1922/23 okrog 1702 milijonov lej, t j. 142 milijonov francoskih frankov. Okrog Ve svoje armade ima Romunija v transilvanskih in besarabskfli garni-zijah ker se boji Rusije in Madžarske. Disciplina v armadi je vzorna ln bolj-ševiška agitacija ni dosegla nobenega uspeha. Orožje ln tehnična sredstva so večinoma francoskega, deloma pa tudi madžarskega, nemškega ln ruskega Izvora. Romunska armada je važen faktor za vzdržanje ravnotežja na vzhodu.
= Ludendorffov emisar na Dunaju. »Abend« poroča, da se mudi znani vodja v času Kappovega puča in emisar generala Ludendorffa že dle časa na Dunaju, kjer se bo pogajal z dunajskimi »Hackenkreuzleric o reorganizaciji nemško - nacijonalnfli visokošolcev v vojaško formacijo. Na povelje Ludendorffa je Bauer pozval vse reakcijonar-ske organizacije, v prvi vrsti italijanske fašiste, madžarske »probujajoče se« ter ukrajinske in poljske revolucionarje na konferenco, ki se vrši bržkone sredi marca v Ludwigsh5he. 2e ob priliki navzočnosti gen. Ludendorffa na Dunaju je bilo sklenjeno, da bo središče teh organizacij Dunaj.
= Francija in Porurje. »Times« pišejo v uvodnem Članku o okupaciji ta-ko-Ie: Na prvi pogled se zdi, da francoska okupacija Porurja časovno ni omejena in da lahko traja neopredeljeno dobo. Če je temu tako, bi bil vendar že čas, da se pojasni cilj, ki ga hočejo doseči Francozi s svojo akcijo. Dose-daj francosko prizadevanje ni imelo z reparacijami ničesar skupnega. Okupacija je povečala francoske izdatke, dajatve v naturi, ki jih je pošiljala Nemčija dosedaj, so prenehale in sovraštvo napram Francozom, ki je bilo važen faktor v reparacijskem problemu, se je še povečalo. Mogoče je, da se posreči Franciji z ogromnim naporom končno zlomiti nemški odpor, toda kakšno korist bo imel svet in sama Francija od tega uspeha? Ne moremo ver;eti, da bi francoska vlada nameravala odcepiti Porurje od Nemčije, povzročiti v Nemčiji novo revolucijo, razkosati državo na nešteto neodvisnih držav in zmešati njeno gospodarsko organizacijo. Treba je, da francoska vlada jasno pove o svojih ciljih. Če je namen njene okupacije prisiliti nemško vlado, da sprejme nekak načrt za reparacijsko plačilo, naj te zahteve glede podjarmljenja objavi Kaj se zahteva od Nemčije? Naša država je neposredno zainteresirana na borbi v Porurju. Če bo ta borba trajala nedoločen čas s posledico, da bo Francija oslabljena, Nemčija pa bo zagazila polagoma v ono gospodarsko blato, v katerem se nahaja Rusija ln znaten del srednje Evrope, bo ta padec Evrope brez dvoma vplival tudi na naše blagostanje. Francija hoče sama voditi to akcijo, toda dokler je nam kaj ležeče na njenih potrebah, ne smemo prezreti dejstva, da imamo iste pravice do reparacij in ne moremo gledati od stran!, kako Francija krši vse naše načrte ln cilje.
SKRINJICA NAPRFDNEGA BLOKA JE ČETRTA! IS. MARCA VSI NA VOLIŠČE!
Gospodarstvo.
ZIBATI IS VE UNIČEVATI.
Proti kencu prejšnjega tedna se je začel naš dinar polagoma,   pa trajno
dvigati. Pretekli ponedeljek smo stopili skoro na višino 6 frankov v Švici. Tuje valute so znamo padle. Razpoloženje v gospodarskem svetu je bilo tem boljše, ker se je vedelo, da se dviga vrednost brez umetnih vplivov — brez intervencij. Kupovalo se je pa v resnih kupčij-skih krogih manj nego bi bilo pričakovati, ker je še vedno na vladi kruto po-mzn.kanje denarja in gotovine. Lažje je dobiti kredite v tujem novcu v znatnih zneskih nego skromne vsote v dinarjih. V torek in sredo je prišel prevrat na mah. Naš tečaj so vrgli na dunajskem trgu ob krepki pomoči gotovih zagrebških krogov, čijih vpliv se je že ponovno izkazal za poguben nacionalnemu novcu. Vpliv in moč dunajskega trga ima za naše gospodarstvo sploh slabe posledice. Kaša odvisnost je tudi glede poročilne službe naravnost suženjska. Čas je, da pade ta blokada, ki nam prizadeva ne le nepristno duhovno in moralno odvisnost marveč tudi materielne izgube. Skrajni čas je, da dobimo nove poročilne zveze. Ko smo stopili na pot p^gaianj za trgovske pogodbe po predvojnih modelih, je pač pričakovati, da se poslužimo telefonskega občila tudi za promet proti jugu in zapadu. Ne zapiraimo se sami poti za-padnemu svetu, kjer imamo še nekaj prijateljstva! Sedai tičimo popolnoma pod vplivom nemškega gospodarstva in nemške poročilne službe. Jasno dovolj nam kažejo to poročila iz rurskega ozemlia. ki so skoraj brez razlike ger-manofilska.
Pomanjkanje denarja in gotovine obstoja sedaj že več mesecev. Ni še znamenj, da pride do omi!*en:a mučnega položaja. Obstoječe prilike so zelo neprijetne. Zastoj je v vseh strokah. Trdo so prizadeta velika industrijska podjetja, ki so pred vsem navezana na domačo prodalo. Naročeno blngo zaostaja v skladišču, ker odjemalci, trgovci kakor zasebni naročniki, ne morejo do denarja. Za vzdrževanje obratov pa treba vedno novih sredstev. Zagotovitev teh sredstev je tem težavnejša, ker gredo cene sirovin kvišku. Mnoge stroke trpe vsled slabih razmer v Širokih konsumentskih krogih, ki se morajo ob daveči dragin.fl in slabih plačah odpovedati najpotrebnejšim stranem. Vsi napori, ves trud, vse intervencije in različne predstavke naših gospodarskih organizacij, da bi naš emls'jskl zavod dal v večji meri kredite našim velikim in starim industrijam, so bili dosedaj zaman. Vse prepričevanje in dokazovanje, da so slučajno prvi čas po prevratu dovoljeni krediti našim starim industrijam z zdravo in krepko osnovo popolnoma nezadostni, so bila doslej zastonj. Kakor danes stvari stoje, nam v Sloveniji nI pričakovati prepotrebne kreditne opore, katera bi pomagala preko sedanjih izrednih prilik v gospodarstvu. Čuti smo morali celo očitke zaradi nacionalizacij, kakor da bi bilo gospodarsko politično za našo domovino boljše, če bi vsepovsod še nadalje robotali tujemu kapitalu, ki je — zlasti nemški in avstrijski — peto leto po prevratu pri nas mnogo močnejši nego je vobče pri nas znano.
Ako se nas tako zavrača v težkih Časih morda iz prevelikega vpošteva-nja gotovih znanih strok eksportne kupčije v drugih delih naše države, bi bila pač stvar pravične obzirnosti, da se ne odvaja iz naših denarnih centra! v Sloveniji kap'talne nablrke in odviške v Beograd ter tako še bolj peostruje daveče pomanjkanje denarja in gotovine pri naših kreditnih vrelih. Nezaslišano je, da se navzlic utemelenim protestom komandira odviške pri Čekovnem uradu v Ljubljani dol v centralo, menda v Državno hipotekarno banko. Z vsem poudarkom moramo ugovarjati taki praksi, ki je usodna za naše gospodarske prilike. Za pravične potrebe naše industrije se zapirajo s trdo roko kreditna vrela zavoda, ki je v prvem redu poklican skrbeti za oporo in oploditev gospodarskih naprav. Istočasno pa vidimo močno sredotoČno gibanje, ki nam suši in izpodjeda ekonomski život. Taki drenaži glasno ugovarjamo! To ravnanje je pogrešno tudi zategadelj, ker Čekovni urad s tem izgublja na mobilnosti in dobiva tudi manjša plačila za izposojila.
Pri tej priliki moramo trdo grajati tndl vsak poskus ki bi meril na to, da se zavira In ometa točno poslovanje Čekovnega urada, ki je sedaj lepo urejen in ima dobro osnovo za racionalni razvoj. Dobrega uradništva s potrebno strokovno usposobljenostjo je zelo malo pri nas. Dobri strokovnjaki imajo dovolj vabljivih prilik, da gredo za boljšim kruhom. Kdor ostane v državni slažbl m kaj razume, se ob današnjih plačah pravzaprav žrtvuje. Takim dobrim in veščim uradnikom se pa ne bi smelo greniti veselja do dela in življenja. Po Ljubljani danes kroži vest da se nameravajo premestitve tudi pri Čekovnem uradu, in sicer iz malo simpatičnih službenih obzirov. Ne vemo, koliko Je resnice na teh vesteh! Naša
vina in Industrija, ki je odločilen faktor
za preživljanje Slovenije in za plačilo davkov, si vsekakor odločno prepoveduje inictiratl poguben zistem administrativnega razdiranja in razbijanja osobito pri zavodih prvoredno gospodarske važnosti Naš trgovec in industrijalec sta že sita nehotičnih sekatur, katerim sta izpostavljena. Če nam ne pomagate, pustite nas in gospodarske zavode saj v miru! Na našo mlado državo gleda ves svet. Po sodbi, ki si jo nareja o nas, nam odreja svoje zaupanje In svoj kredit Trgovec in industrijalce je prvi tepen, čo nam slaba uprava jemlje dobro ime in zaupanje. Kdor je na vladi, se mora zavedati odgovornosti in one dolžnosti dobrega upravnika v novi državi, ki veli: Zidati in ne uničevati!
*
_Z ©tvorcev VI. prešitega v^ereoeio
velcsejrna. V sred« dopoldne se i« vršila v Pragi svečana otvoritev VI. prasketa mednarodnega vzorčnega veles?;ma. Navzoč je bil minister trgovine. Inž. L. Novak, starosta mesta Prage dr. Baxa. zostopnikl ministrstva trgovine, zunanjega ministrstva, ministrstva že-eznie, pošte i* telegrafa, narodnega zdravja, narodne obrane itd. ter Številni zastopniki industrijskih in trgovskih krozov. Slavuost je ©tvoril praški staroste dr. Baza, ki je aaglašal, da ni v Evropi nobene države, ki bi ne bila poslala svoega zastopnika »a velesejm. Prišli so tudi zastopniki Tunisa, Alžira, Palestine m družili neevropskih držav. Na to je pozdravil zbrane goste v imenu vlade m!n?ster trgovine L. Novak, ki je de-al med drugim, da zbol'š*n:e gospodarske koniunk-ture ne sme biti povod za novo podraženje. Niti industri'a, nit? trgovina, ne sme misliti, da ie nastal trenutek, ko bo mogoče poravnati škodo, ki jo 'e prizadela nezaposlenost v zadnjem času. Za njim le govoril predsednik velesefma m?, ph. Bohać In končno predsednik »Zveze hotelirjev« A. Jungr.
—g Novosadska   blagovna   frorza. 9. marca. Cene v dinarjih notiralo: baška pšenica ponudba 450. b->ška rž ponudba 400 ječ- j men baški 315, baškl oves ponudba 287.50, ! sremski  295.  nova baška koruza 242.50— i 245, Ista 5 vagonov po 250, baška postav- j no Subotica 300, koruza za marec 240, za j april 257.50, baški fižol ponudba 44«, pfc- ! nična moka baza »0« ponudba 655, otrobi ▼ papirnatih vrečah 160.   Tendenca stalna. |
—g Zagrebški trg. Zagreb 9. marca. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vovedinska postaja notirajo: Pšenica (76—77 kg) 445—45S, nova ramena koruza 245—270, bela nmetne sušena 205— 305, rž (72—76 kg) 350—400, ječmen sa pivovarne 325—350. za krmo 295—310, oves 290—300. pisani fižol 450—460, beli 425—450 pšenična moka »0« 650—700, »2« 637.50— 675. »4« 600—650, za krmo 225—250, drobni otrobi 170—190, debeli 225—250. Mirna, čvrsta tendenca.
—g Beogradska blagovna borza. 9. marca. Cene notira>o: Pšenica 75 kg. 8% franko Beograd, prompt ponudba 43*, pšenica 75 kg, 8% franko Klenak ponudba 415, nova sušena koruza, franko vagon Smede-revo 270—275 koruza za april, frank« vlačilec Beogrsd prompt pol kase ponudba 290, baški rešetani oves, franko Zemun ponudba 300, suhe sl'ive, garnitura, fraako Valjevo ponudba 250, rešetani iižol franko vagon Beograd 460—465, otrobi franko vagon Beograd, prompt 270—290. Tendenca: Blaga dovoli, vendar se kupci radi pomanj-kan.a denarja vzdržujejo.
—g Odobritev  proračun«   trgovske In obrtniške zbornice v LjnM>«i i« dovoltev pob"ran|a  zborn čne  dokkide za leto 1923. Ministrstvo za trrovfno in industrijo je odobrilo proračun trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani   za   leto   1923. s skupnim I zneskom aboiiriCnHi prihodkov 1,482.597 D j in s   prelimlnirsnimi   razhodki   v   skupni j vsoti 1.406.011 Din, torej s 76.586 Din pro- j računske blaga :n?čne rezerve.   S   te« je zbornici dovoljeno, da se sme v kritje e?e-nih potrebščin za leto 1923. pob;rati v nje- I nem okolišu 25%na doklada od občne prl-dobnine in cd pridobnine podjetij, zave*a- ^ nih javnemu polaganj« računov.
—g Neposredni In eosredart davki ▼ Franciji, Anglfl m Zeđlnjen'n drža rab. V angleškem parlamentu je bilo podano stanje neposrednih in posrednih davkov, kakor se plačujejo v Tranciji, Angliji in Ze-din:enih državah. Na Angleža pride lt frankov neposrednega In 6.20 posrednega davka, na Francoza 9.40 neposrednega in 7.15 posrednega, na Amerikanca 2.16 neposrednega in 2.13 posrednega davka; računano v francoskih frankih. Potemtakem plača Anglež skoro toliko davka kakor Francoz, Američan pa plača skoro štirikrat davka man' kakor Francoz, oziroma dvakrat manj kakor skupno Anglež in Francoz. Ta neenakost izvira od tod, ker sta Anglra in FrancPa izčrpani vsled vojne Amerika p« je v času voine vendar le bogatela, dobavljajoč Evropi strelivo ni živila.
—g Drage kravo. V Srbiji so predafa potom javne licitacije živima, ki jo dobiva država na račun reparacij he Nemči'e. Madžarske in Bolgarske. Izlfcitirano blago se ne plača % gotovim novcem, marveč s takozvanim} nakaznicami ga vojno odškodnino. Iz Bogatiča poročajo, da so se tam sa vojno odškodnino prodajale krave, ki so dosegle ceno 30.000 dinarjev, kar }e ■od ljudstvom vzbudilo veliko razburjenje.
—g Dobava   weoo.   Pri iatendoatMri Savske đivizi'ske oblasti v Zagrebu (Gajeva ul. 30. a) 99 bo vršila dne 15. marca t 1. ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave mesa za garntzfjo Varaždin in Čakovec za čas od 15. marca do 30 in- ? aija 1923. Predmetni oglas je v pisarni h*- j govske in obrtniške zbornica v   Ljubljani j i Interesentom na vpogled, I
—g Nemiki tzvag na Angleško tekom
preteklega decembra Izkazuje po višek za 90.000 šterlingov napram novembru 1923. In 184-597 napram novembra 192L Izvažale so se barva, igrača, papir, železo in jeklo* steklo is are.
—g Ceno sarovlm kotam: goveje kože, težke Din 17.50—18 kg, goveje kože, lahke Din 15—17-50 kg, telečje kolo Din 17-50 —IS kg.
—g Uvoz predmeta za DL Zagrebački tajpm Uprava Zagrebačkog Zbora upozo-ruje interesente, koji na II. sajmu Izlažu predmete nvozene Iz Inozemstva, da sami imaju pologom garantirati iznos carina, ako se uvozi uz t zv. predbilježni postupak. Inače se savjetuje strankama, da sajamsku robu, koja i onako ostaje redovito u zemlji odmah ocarine. Sajamska roba (uzorci) nije oproštena od plačanja carine, vtć podleži ©carinjenju kao bilo koja druga trgovačka roba, prama odredbama carinskoga tarifa. Jedina pogodnost za sajamske predmete je ta, da se pošiljke smatra"u hitnim i uslov-na ekspedicija odmah obavlja. U popratnim dokumentima (svjedodžba poiekla i faktura) Ima se naznačiti, da su predmeti edreieni za II. zagrebački sajam.
—Z Ogromna zračna ladja. Iz Ne^rvorka poročajo, da se nahaja v ladjeiednicah v Akronu, Ohio, v zgradbi velikanska zračna ladja na račun Zedin enik držav. Ladja, ki bo izgotovljena do meseca julija t. L, je dolga 650 Čevljev in bo imela 70 milj hitrosti ■a uro. Osobja bo zaposlenega 2o, potnikov bo lahko vozila 100. Motorji, katerih bo 6, bodo imelf vsak moči 350 HP. BILANČNO STANJE NARODNE BANKE dne 28. februarja 1923. Aktiva:
1. ) Metalna podlaga 346,815.524.26 D
2. ) Dana posojila 1.532,145.712.49 >
3. ) Račun za odkup kronskih novčanic 1.23S,216.353.4a >
4. ) Račun začas, izmene      297 670.273.63 »
5. ) Državni dolg 2.960.000.000.00 »
6. ) Vrednost   drž.   domen 2.138.377.163.00 »
7. ) Saldo  razumi  računov     43.277.S96.53 »
centrale. Da le to napačna gospodarska politika, to se bo ozir. s« že občuti tudi prt denarnih zavodih samih, ki so bili primorani obrestno mero za vloga zvliati preko obrestne mere navadnih starih denarnih gavodov samo, da si dobavljajo več denarnih zalog. Toda redki ljudja z večjimi vlogami so postali nezaupljivi, ker vidijo, da se denar iz bančnih zavodov uporablja večinoma le za spekulativno trgovino, zbog česar zaostaja poklicna solidna trgovina. Vsakdo, ki je prišel morda po bridkih izkušnjah iz lastne aH izkušnje pri drugih, do te uvidevnosti se vrača zopet z zaupanjem v stare denarne zavode, ter se zadovoljuje tudi z manjšo obrestno mero, kakor pri velikih bankah.
V Maribor prihaja v zadnji dobi čim dalje več inozemskih industrijcev in večjih trgovcev, ki se nameravajo tu stalno naseliti. Ker so taka podjetja ie vnaprej navezana, da preskrbe za ivoie ljudi rudi lastna starovjtnja in ker se domača podjetja na to vprašanje le rnmj brisajo kakor so se doslej, se ena in se mora v dogledr.em Sašu zgoditi da bodo stara domača podjetja ostala brez sirokovno izvc::banih boljših moči, ker jih bo gnala nezadostna stanovanjska beda tja, kjer dobe svojo strrio. Slučaj prodaje Ciril Metodove Šole na Muti se ponavlja rudi v Mariboru. Jugoslovenska domača podjetja ?o preveč okorna, da bi organizirani podvzela kako večje industrijsko pod:etje z novo produkcijo, kar se posebno opaža pri lesni industriji, ki Izvaža večinoma le*a v r tal i jo, se da h\ se oprijela a. pr. lastne produkcije le-errita stanovanjskih stavb. [td. Kadar se take industrije loti kak iaozcmec, tedaj seveda je takoj ogenj v strehi. To smo a. pr. doživeli glede projekta graške^a Greinitza, ki je hotel v Mariboru etablirati velika železno trgovino. Kaf:or rečeno ?tr vsi fronti boj, vroč boj!
Skupaj Pasiva:
1. ) Vplačana   eeln. glav-
nica
2. ) Rezervni fond
3. ) Novčanice   v obtoku
4. ) Državni  račun za-
časne izmene
5. ) Državne zahteve
6. ) Razne obveze
7. ) Državne   znhteve za
zastavne domene
8.556 502.923.42 D
18.487.3^^.00 » 4 949.534.29 » 5-353,870.195.00 »
297 670.273.68 » 289 801.847.40 » 453,346.610.05 »
2.138,377.163.00 »
Skupni 8.555 502.923.42 D fe&esic se je v zadejem deee-nir* povečal za 98.199.3Q# Din. Ob rastna mera za eskosrtpt menice in bančne dolžnike 6%, obrestna mera za posojila na zaloge 7%.
Mariborsko pismo.
Maribor, 8. marea 1923. Vroč boj na vsi volilni fronti, zunaj na deželi še hujšf kakor v mestih. In to je umevne. Dosedaj se je za dežele brigala večinoma semo klerikalna stranka, od zad-njik volitev dalje tudi samostojna kmetska srtranka in bivša socijaldemokratična ozir. komunistična. Za sedanje volitve pa je tudi demokratska stranka po deželi razpredla svoje agitaci:ske mreže v takem obsegu, kakor niti svoj čas, ko sta si bila stari liberalizem in kleriklizem tudi na Štajerskem najhuje v laseh. Ako bo sedanje delo te stranke tudi na deželi, za katero se med volitvami ni preveč brigala, rodilo zaželjeni uspeh, bo to pokazal 18. marec. Polastile so se vo-lilcev na deželi v večjem obsegu rudi nove stranke med njimi posebno radikalna stranka, ki je zbog tega postala predmet napadov od vseh dmgTb strank. Ob hrvatsko-štaierski meji rajvi* volilno agitacijo tudi Radičeva stranka, ki se je upala tudi v centralo Šta:erske. kjer so ji po prvih poizkusih vse druge stranke izpodnesle tla ze nadalao agitacijo. Bilo bi nespametno že danes prorokovati količkaj približni Izid volitev, gotovo pa ;e, o« bo klerikalna stranka na deželi precej odnesla tudi samostojnim ia prav tako je gotovo, da je nastop radikalne stranke povzročil veliko agilnost vseh drugih strank, ki se boje sa svoje pozicije.
Nemci so se sicer odločili sa semoito-je« eastop. Nastopajo energično zlasti na shodih po deželi v bivših svoih »trutzbur-gih,« kakor je n. pr. Maremberg, kier že javno in odločno zahtevajo nemške šole i« tudi po slovenskih krajih. V Maribora samem so bolj prevdni. V zadnjem časa se ce-jm zdi, kakor da nemška fronta ni več celotno ia da kaže razredno stanovsko stališče postati močnejše kakor nacronalno. Niž i nemški sloji, ki so ob povišanj!' najemnine občutili istotako kot Slovenci brezobzirno pest nemškega kapitala ia nemških gospodarjev, ugibl'ejo resno, ako bi se jim ■e kazalo pobotati ne samo z internecijo-nalnimi socialdemokrati, nego celo narodnimi socijalisti. Dočm so ti krogi odločno proti združitvi s klerikalci ker so se ti v sadnem času preočito začeli bratiti z aem-ikimi velekapitalisti. Pri narodnosocralistič-ai straaki se to pot pozna, da so bili v «d-njena času bre^r pravega vodstva, in da Je stranka, ki bi bila v Maribora oa jogosle-veiteke čuteče edalvstvo napram obema ;n-ternaciionalnaiama zelo potrebna, zerrefila svoje poslanstvo.
Tndl na gospodarski fronti te bi;e htida borba na obstanek. V tej borbi so prizadeti slasti vsi htvni nameščenci od oajviiega do najnižjega, ki danes res žive človeka nevredno življenje. Izvzeti so seveda cariniki, ki plavajo v izobilju. Trgovina ln obrt v Maribora vsak dan brldkeje občatita pomanjkanja denarja, ne samo denarja nego eudi ie kredita. V Maribora se to sicer splošno pomanikasje Še tem bolj občuti ker se pri nas nahajajo le fllijalke denarnih zavodov Jn kar are raapoloaUiivi kapital r
Olasnvl Iz Ptuja.
Mestna občina Ptuj ima svoje premoženje In mestna hranilnica v Ptuju — Sparkasse der I, f. Karmr.crs:adt retrau — ima svoje premočen e.
V resnici sta to dva prr.\ na sub'ekla. Resiica pa tudi je, da je mestna oblina Ptnj odgovorna \3~ svoje dolgove. Ravaotako pa je tudi odgovorna za vse dolgove mesije hrrnilr-icc, ker občina jamči glasom pravil hranilnice za vloge in druge dn'sorc te. O dolgovih občine In hranilnice se ?e že večkrat razpravljalo 9B **a*opisfh. Do danes pa ie ni nič storil i v svrhe sanacije. Na drugi strani pa i az-proda;a občina in hranilnica svoie ne p ..-mični.ie. To se more goditi le z dovoljenjem vlade. Javnosti je popolnoma neznano, pod kakimi pogoji je vlada razprodajo dovolila. Te pogo:e pa bi javnost morala zvedeti, ker »o pri občini prizadeti, ne sa-a*® aieot npnfki, ampi'^ tudi davkoplačevalci fn končno država sama, pri hranilnici pa vsi vlagatelji in drugi njeni upniki.
Pri vladi se dozdaj — menda — niso nikoli pečali z vprašanjem, če je gmotni in gospodarski položaj mestne občine Ptuj tak, da more ta sigurno s svojim premoženjem pokriti vse svoje dolgove, pa tudi dolgove mestne hranilnire. Nahajajo se v Ptiru osebe, ki trde. da ;e občinsko premoženje tako veliko. Bila bi sreča, ko bi bilo tako. Pa ne bode, ker ni mogoče, ako se pačuai mirno in trezno.
Za leto 1922 mestna hranllniea v Ptuiti še ni izdala računskega zaključka In bilance.
Ako pa pregledamo oho za leto 1921, frejdemo med imetiem (aktivi) tele postavke:
Vrednostnih papirjev za K 20,38o.5P3. FMlanca ne pove, kaki papini so to. Dod? pa to avstrijsko vono posojilo. Ali se to sme Šteti med aktiva? Druga postavka med imetiem so vrednostnih papirjev obresti za K 3,376.404. To so ebrcsU od voj-aeca posojp.a ali ne?
Računljo se sedaj obresti od glavnice, katere danes faktično nikjer ni! Tretja postavki med imetiem so do!'n-"ki za K 2,404.409. Kdo so t| dolžniki? Zakaj sc te prikriva, če so solventni? Te postavke skupaj daio nad 26 milijonov! Kako vrednost pa danes teh 26 milijonov kron faktično predstavlja? Prav nobene in ti mfi-joni a« bodo morali kriti iz nepremičnin in rudi premičuia, katere poseduje občine in hranilnica skupa1. Ka'ti b'lanca za leto 1921 iekazule med dolgovi hranilnih vlog za K 16.602.466 ia terjatev upn'kov za K 12,314.479, tedaj skupaj nad K 28 mllijo-aov dolgov!
Viagatelli hranMnice in nje upniki, kakor tudi upniki obč:ne so si danes na jasnem, da morvo zgubiti svo: denar do zad-n'e krone, ako bi morali iskati krit:e le iz vrednostnih papirjev hranilnice, ali celo iz obresti vrednostnih pnp:r!ev. in če bi se med papirji tudi aahr.:alo kaj predvouili. Zatorai ti upniki s strahom opazu'ejo, da odprodaja svoje nepremičnine mestna občina, da isto dela tudi mestna hranilnica! Opravičeno povprašujejo, kam se devlje skupitek?
Kjijti krivično bi bilo, če se poplačajo aekateri upniki popolnoma, namesto razmeroma k svo'im terjatvam, da ima o nekateri prednost pred drugimi! Vlagateljem hranilnica že več let ne izplačuje vlog po dogovoru, ozir. po doV^čbah hranilničnlh pravil. To so dozdaj mirno prenašili in so imeli potrpljenc. Ne moremo pa mirno gledati, da se prodara nepremičnina za nepremičnino, da se sktrpfček ne naloži v poseben sklad z» poplačanje vseh upnikov hranilnice tn občine!
Naglašalo se je, da je treba uvesti poravnalno postopanje. Ali bi bilo to na mestu, e tera naj tudi pokra;inska vhda enkrat resno razm'šlja. Morebiti pride potem do sklepa, da zabrani odproda'o nepremičnin, alf pa dovoli to le pod pogo'em. da se skuplček brez iz?eme steka v poseben za vsakdan'e potrebe nedosegliiv in za občinsko gospodarstvo nedotakljiv fond. to je fond za poplačan;e upnikov hranilnice in občine, ki so doživeli preobrat! Ti s tem ne zahtevalo nič krivičnega, nlkake predora vice ali posebne ugodnosti 1 Gr.
JtTatl 4.
»5 L O VENSKI   NAROPi dne H   marca 1923
Stev 5S.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA USCA V LJUBLJANI.
OPERA.
tobota, 10. marca: »Jemifa« Red B.
Nedelja. 11. marca: »Vrag fn Katra. Izv. f\)nedeljek, 12. marca: Zaprta DRAMA.
Sobota 10. marca: Othello Izven.
Nedelja 11. marca: ob 3. popoldne Madame Sans Gene. Izven.
Nedelja 11. marca: ob 6. zvečer: Ugrabljene Sabinke. Izven.
PonedcPck, 12. marca: Za prvdo in srce.
Red E.
1 •   • •
♦>
— Prt predstavi Dvofakove opere eVrat In Katra« v nedeljo, dne 11. tm., polt vlogo kneglnje ga Thlerrv-Kavčnikova, vlogo Marbuela g. Betetto, vlogo Luciferja g. Župan.
— MarTJonetno gledališče v LJubljani (Mestni dom) Nedelja 11. t. m. ob 15. ur? »Mrtvec v rdečem plašču«:   ob 18. uri: »Doktor Faust«.
— V mestnem gledališču celjskem se v torek 13. t. m. ponavlja izven abonementa »Otroška tragedija«, tragedija v 3. deanjih, katera se je pred tednom dni že Igrala z yellkim uspehom.
— Iz gledališke pisarne. Polovica tekoče gledališke sezone je prekoračena. Zato le umestno, da se ozremo po sedanjem gledališkem delovanju in razvijemo cbe-aem repertoarni načrt, katerega bo skušala gledališka uprava izvesti do konca sezone 1922/23. Do zdal nam je dala drama 20 del. Med temi je 5 originalnih slovenskih (Hlapci, Romantične duše, Kralj na Detajnovi, Za pravdo In srce, Peterčkove poslednje sa-ire), 3 angleška (OtheiJo, Jack Straw, Orna dama Iz sonetov), 2 francoski (Madame Sans Gene, Čudež sv. Antona), 3 nemška (Krojaček junaček, Vojiček, Ugrabljene Sabinke), 1 nordijsko (Hedda Gabler) in 1 madžarsko (Liliom). Opera je do zdaj na-itudirala in vprizorila 15 del In sicer: izvirno slovensko opero »Gorenjski slavček«, 8 češke opere (TaiemstvI, Jenufa, Vrag In Katra«), 2 italijanski (Selvlljsk* brivec, Me-fistofeles) in nemško opero »Nižavo«. Iz prejšnje sezone so se deloma ponovile ter deloma na novo naštudirale opere »Prodana nevesta«, »Triptvchon«, »Carmen«, »Lak-me«, »Butterfly«, »Rigoletto« In »Tosca«. Do konca tekoče sezone se nameravajo vprizoritl v drami še nnslednia dela: Sha-kespearejeva komediia »Kar hočete«, Ogri-novičeva »rfasanagfnica« z gostom Marko-vičem Iz Zagreba, Shawova komedf'a »Cezar In Kleopatra«, Cehova drama »Cešnjev vrt« In komedija Rostanda »Cyrano de Ber-gerac«. Iz prejšn'e sezone se ponove »Hamlet«, »Revizor« z Markovičem v vlogi poglavarja ter v počaščenje spomina dr. Tavčarja dramatizacija njegove novele »Otok fn struga«. Operno osobTe pripravlja \Vcb-fovega »Carostrelca« ter Humperdincko-vo opero »Janko fn Metka«. Tudi so že razbeljene vloge za Mozartovi oper? »Ffgarova •vadba« in »Don Juan« ter VVagnerjevo opero »Tannhauser« in VerdPevo »AI-đo«. Med drugim se bodo Izvalale Ca;kow-Skega opera »Onjegin«, hrvatskega skladatelja dr. Bo7fdaria Slrole opera »Novela od Stanca«, Blechova opera »Zapečaten«, .avfma slovenska Ipačveva pantomima »Mo-Šiček«, Miroslava Vllharja opera »Lopudska sirotica« ter Verdijevi operi »Travlata« in »Alda«. Budgetne In valutne razmere bodo odločile, ah se izvaja meseca mala »Aida« al! »Tannbauser«. Charpentlere:eva opera »Lulza«, ki je gledališkemu občinstvu gotovo še v nabolšem spominu Iz lanske sezone, se namerava ponoviti. Vlogo očeta ie naitudfral g. Betetto. V sezoni 1022/23 dobi vsak abonent AS predstav In sicer 24 dramsfkh in 24 opernih. Do konca razpisanih predstav za abonmane, t. j. do inkl. 12. marca, bodo imeli aboncnt'e sledeče število predstav: V drami: red A 15, red B 15. red C 15. red D 16. red E 1*. v oper? red A 14. red B 15, red C 15. red D 14 r. E 14. Od 12. tm. dalie dobe gledal, abonent'e v drami 5e sledeče število predstav: red A 9. red B $>, red C 9. red D 8. red f! 8. V operi: red A 10. red B 9, red C 9. red D 10, red C 10. Narodno gfedafiSČe v Liubran! sp^da enako kakor Narodno kazal&te v Zagrebu, Narodno pozorište v Beogradu ter gledališča na Duna:u, v Pragi Itd. med stalna gledališča, ki Imajo celoletne, torei 12 mesečne abonmane In ne 6 ali 7 mesečnih kakor n. pr. gledalaca po Italli. Nova sezona 1923-1924 se prične s 1. oktobrom 1923. Do tega Časa tra*a sezona 1922/23. Gledališka uprava bo skušala odigrati vse predstave, katere ?e abonentom še dolžna, pred gledalskimi počitnicami, torei do 20. hinila ti. Ce bi pa to vsled katerihkoli zadrZkov ne bilo mogoče, se bodo odigrale preostale, abonentom dolfne predstave pred prlčetkom sezone 1923 24, t. J„ tekom septembra ti. kakor se to vrši po drugih mestih. Novi abonenti za predstave, kf se bodo za abonmane še v naznačenem številu Izvajale, se le vedno spre'emalo In vabijo. PrPavljo na! se v knjigovodstvu uprave Narodnega gledališča v Liublia.nl (dramsko gledališče, pritličje), k'er so lim na razpolago vsa podrobna po'asntla. Cene abonmanov so nespremenjene In v skladu s Številom predstav.
_ »fz 2?vf!en?a žuželk«. Kari Čapek. znan nam kot pisateli senzačne drame »R. U. R.«, ie skupno z bratom Josipom spisal Igro, o katere vprzoritvi v Berlinu poroča znan! kritik in skladatelfev brat Herman K?enz1 v graškf »Tagespost« sledeče* Igrali so nekai (pr? Memhartu in Bernaueriu v tConTgsgrS*7ers»rasse), česar naslov dfŠl po Prehmu aH BoJscheJu: »Tz živlienla žuželk.« Toda ni bilo koketiranje z Iskano-ncprimer-iTm, kar :e posadMo to »glavo trakuljo« na čelo g'edaHSki igri. Pisatela zares tako m?sHta! Sta zares sp'sala igrokaz žuželk fbolj »kaz« nego tero!) In n'iiu podučnl na-•«en je tesen besedo ea besedo, čeprav nista vede'n rčrtf nič novega. Pisa'eVa sta Josip In Kari Cnpek, brata Iz Cehoslovaške Ceha % svetsko gesuv Ce bi niiiu delo bilo
] prepričevalno, bi tudi kritika ne smela njiju potnem listu odreči svojega viza. Kakršen pa je slučaj, moramo ravnateljstvu Melnhard In Bernauer v obraz lalučitl voljo po senzacii. Berlinski odri poznajo v naših dneh komaj še kakš*;n drugačen nagon. Navedena firma je po velikem spekta-kulu z ubogim E. T. A. Hoffmannom-Kreis-Ier cm neustrašeno zlorabila plemenitega Gobineau-a za maskaradno iaIo: vtaknili so renesančno dobo Savonarole v — ruski f u turizem! Na novejši atentat najbrže nI veljal toliko kurijoziteti češkega uvoza — češka kolonija seveda je v gledišču navdušeno rajala — kakor posebnemu opremne-mu triku. V tem pogledu so dosegli čudo-vltosti, kakor so: Naselbina govnjaČev in murnov v ločju; mravljišče in bitka mravelj; ples enodnevnic v vzduhu jutran ega mraka; cvetličen bordel metuljev, katerega so odkrepljala na'sija;ne:Ša dekliška bedra in ledja In pa močne barve skopo odmerjenih kostumov... Emil Plrchan, brlll'antnl slikar. Je po pravici blestel tudi kot režiser na glediškem listu (katerega spremstveno besedilo pa je njegov dramaturgiiski kredit malo omalaio: kajti serviral je »stare kamelije« za lasten pridelek glediških afr> rizmov...). Toda po pravici topot: Opre-mitelj kot režiser. Na duhu te Igre za oči nI bilo mnogo ležečega, in dolge, dolge besede so prinašale — trošen!e časa. Kar zadeva Izvirnost živalske igre, jo ta vrsta težko da more zahtevati. Rostand je spisal »Chan*ecler«-ia (kokodajsovo dramo) In tudi Fritz Reuterjevo »Hanne Nufe« so spravili na oder. Brata Capka sta 5!a za vIŠ*im, sta hotela v živalski basnf orisati sliko človeškega sveta. Razprostreti sta nam hotela našo anlmalsko zavrženost. razgaljeno hlač In kikeli. Toda — aH Je treba še preroka, da izvemo, da mori in žre na tem najboljem Izmed svetov žival druga drugo? Tudi na podučnem Izgledu mravllnške vo:ske moremo poleg dobro zgrajenega teatralnega učinka priznati le smisel, ne pa razodenia. Rumene In črne mravlje se kolejo, ker se čuti vsak narod poklicanega od Boga, postati gospod naše zeml'e: namreč zemlje med brezo In borom Predvsem pa manjka CppkovI živalski basni basen. Pisatelja se nikakor nrsta domislila sken'enega deania. Potepuh, človek, se vleče kot nitka skozi različna žuželska carstva in jih spaja ob neosebnTh, gostobesednih prem?š!*evanSih ... Nosilna misel vsake drame more biti le osebnost In n"e-na usoda. Torej: Refleksije izobražen;h glav, posvedočene skoro kot v'zre po slikarju z bogato fantP.zio: po Izvrstnih Igralcih gibane, dasi ne resnično oživljane. — Slično se Izražajo drugI nemški listi.
— Kako se širi slovenska pesera v A-merlk*. Pretekli mesec je priredba v Cle-velandu slovenska pianTstinja gospodična Jeanette Perdan radio-koncert, ki se Je razpošiljal s posta "e VVHK. Tako se ie slovenska pesem razširila po prostran? Ameriki. Pri koncertu je sodelovala »Lira« In 8 n*en*h pevcev je zapelo na radiopostaji »Jadransko morje«, katero pesem ie preložil v angleščino Ivan Zorman. Oktet je zapel »Pod oknom« fn dva pevca sta zapela v anjr^eščini »Mornara«. V slovenščin? so peli »Atlantske odmeve«, gdč. Petrovčiče-va pa je pela »Pastarlco« In v družbi z g. Kastelrcem v antrleš^lnl »Na tullh tleh«. Pianistin'a rdč. Perdanova ie prolrva-ala še »Mlnuet AntToue«, delo Paderewskega. sledilo le §e ntkai drugih g1asben:h točk. Tako se ndestvu'e'o Slovenci v Ameriki na vseh poli'h fn taka lepo kažejo svoje kulturno stremljenje.
Glasbeni vestnik
— XII. s'nfonlčni koncert muz ke drav. divizijske oblasti v Ljubljani, ki se vrši v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union ima kot 111. pro-gramno točko Lisztov klavirski koncert s spremljevanjem orkestra. Znano je, da je bil Liszt eden izmed največjih svetovnih pianistov sploh. Oglejmo si nekoliko n egovo življenje. Rojen je bil leta 1811. v zapadni Ogrski ter je že kot dveleten deček nastopil na koncertu na Dunaju. Leto za tem. Je navdušil njegov nastop navzočega Beethovna tako, da le malega umetnika Beethoven vzpričo vse publike cb'el in poljubil. Tekom svojih mladih let je nastopil Liszt razna in obsežna koncertna potovanja ter prepotoval celo Evropo. Med tem se Je tudi pridno lotil komopnfranja in je v prvi vrsti komponira! razna velika dela za orkester kot transkripcije za klavir, odnosno predelaval razne melodije v proste klavirske fantazije. Zanimivo je to, da je bil Liszt prvi, ki je dal leta 1839. povsem čist klavirski koncert, brez vsakega drugega sodelovanja, kar do takrat ni bilo v navadi. Zadnje turneje Je zaključil leta 1847. se zatem stalno naselil v NVeimaru, ter popolnoma posvetil sklada-teljstvu in dirigentstvu. Kot kapelnik je dirigiral največja, do takrat obstoeča orkestralna dela. Liszt je na svoja stara leta sklenil posvetiti se duhovniškemu stanu In leta 1855. ga je posvetil kardinal Hohenlohe v duhovnika. Njegovo hčer Kozimo je poročil najprvo znameniti Hana Biihlow, pozneje pa le postala soproga Rihar-da VVagnerja. List klavirski koncert igra pod dr. Cerinovo taktirko naš Anton Trost, ki se pripelje ta dan za ta koncert z Dunaja in ki priredi na to v četrtek, dne 15. t. m. v zvezi s svojo sorogo samostojen klavirski koncert v dvorani Pilharmonfčne družbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
— Od lotrl naprej so v predor od a H v
Matični knjigani vstopnic« za klavirski koncert Claire Trost In Antona Trosta, Kongresni trg it 9. Cene sedežem po 15, 12, 10, 8 in 6 Din, stojišča 3 Din, dijaška 2 Din.
— Spored slnfonlčnega koncert Muzika dravske dlv. oblasti pod vodstvom dr. Josipa Čeri na v ponedeljek dne 12. marca t i. cb 20. zvečer v dvorani hotela Union: Vaktor Parma: Predigra k operi »Stara pesem«. Ludvig Van Beethoven: Slnfonija št 5, c - mol, op. 67. i. AHegro con brlo, ii. An-dante con moto. iti. AHegro.  iv. AHegro.
i Prsato. Pram Lizat: Klavirski
I dur I. AHegro maestoso. Tempo giusto. IT. Ouasi adagio. III. Allcgretto vivace. IV. Al-legro animato. Presto. Svira g. Anton Trost. — Karel Goldinark: Sakuntala - ouverture, OP. 13.
Pravni vestnik.
Sadašnji položaj kaznenopravnog zakonodavstva kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.   Napisao dr. Metod Dclcnc. Liubliaaa
192x
Dasl obseza le 36 strani, je ta brošura vredna, da obrne nanjo pozor naša širša javnost Pozvan od nemške strokovne revije, je redni profesor kazenskega prava na ljubljanskem vseučilijču dr. Metod Dolenc zbral naše raztreseno kazenskopravno gradivo v pregledno razpravo, ki nam naznačuje glavne točke razvijajočega se kazenskega prava v prvih štirih letih po naši zedimbi. Ker je Vidovdanski ustava tisti vidni mejnik, ki strogo loči to dobo v dva dela, se bavi pisziielj v I. delu svoje razprave z gradivom izza preobrata pa do ustave, a v I/, delu z zakoni izza ustave. Zbirka ustreza poirebam univerze in pisateljevih našega znanstvenega sveta. Prof. Dolenc ie bil Še bolj pristojen za to delo, ker je reden član zakonodajnega sveta ministrstva pravde. On trdi, da zakonodajni svet v vseh teh letih nikoli ni bil za mnenje vprašan, niti ko so se pregledovale naredbe, niti ko so začeli z deli za zakone. Celo načrt zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi je vlada sama priredila. Naši eksperti torei niso odgovorni za »protislove sa različkfm valjavnim zakonma i institucijama a pokrajinama van Srbije«.
Zanimiv je III. del razprave, v katerem pretresa pisatelj nove načrte. Kot referent gori rečenega zakonodajnega sveta Je prof. Dolenc tisti slovenski pravoslovec, ki more razklepati in razlagati zakonoda no snovanje na poiiu »izenačevanja« kazenskega zakona, tiskovnega zakona, zakona o izvrševanju kazni, kazenskospravdnega reda in zakona o porotu Slovenci moramo biti hvaležni, da nam daje pisatelj Informacije o zakonodajnih pripravah ob vsaki Izmed tistih redkih prilik, ki jih ima za svo'c objave dandanes slovenski znanstvenik. Vnema In oblika teh publikacij pretresata po mojem mnenju Izdatno i najvišjo mero dopustnih zahtev In dokazujeta urbl et orbi. da je prof. Dolenc naš popolnoma neprikorni zastopnik v odboru pravosodnega ministrstva.
Lahko je umet! razlog, da v nemškem originalu psatelj ni objavil svojih kritičnih pripomb, ki jih je dodal tej svoji razpravi v IV. delu. Gre pač za naš domač račun, ki Inostranstva nič nc briga. Pisatelj se ;e z istim vprašan em v nekoliko drugačnem o-kviru bavil že v članku »Slovenci in zakonodavstvo«, ki Je bil objavTen v »Novi Evropi« z dne 21. januarja 1923 1. (v knjigi Vil. br. 3). Prednost debati je pogrešrrost zakonodaje vobče In zlasti po:avlja'^če se dejstvo, da »su slovcnačk! Intelektualci češče moral; imati do?am. da se na nihov pravni život ili ne može ili neće uzimati obz'r.« Da zanemariajo načelo ločitve kazenskega ravosodja cd državne nprave, da uvajajo dvoinost ali vzporednost postopka na sodiščih In pri poI;t'čn.fh oblastvih, da upo-števa'o srbl'anske ednošaje preko mere sli celo Izkl'učno, da pri nas dopušča'o popularno chtozevan'e, d« za nas rešujeio ta sli •ni predmet kazenskega zakona. d?s? v naš?h sedsn'lh zak. povoVno rešen, eS de'n'e tehnična hibe in spušča'©motive, te napake so po mnenju profesora Dolenca poglavitne hibe naše zakonodaie. Pisatelj si želi dvojne pomoči od zdola?, kadar se zakoni pripravl'aio, in pomoči od zgora'. kadar bodo narodni poslanci o zakonu 2e odglasovall. čc ne kaže, da bi uvedli plebiscite, pa bi morali sodelovati vsaj z interesovpnimi krogi, ukorfstltl bi bilo treba statistični material, vprašati bi morali za svet veščake (čemu naj nam bo sicer stalen zakonodaini svćt?), parlamentarnemu zakonodajnemu odboru bi bilo treba predložiti predloge zakonodajnega sveta In posebna mnenia članov, skratka, ravnati bi moraM tako. kakor ravnajo v vseh modern'h državah, dočim je pri nas stvar taka, da bi v samem Beogradu ne moreš nabaviti tiskanega načrta kazenskega zakonika, a načrta za postopnik v kazenskih stvareh do sedaj n:ti natisnili niso! Kar se tiče vpliva od zgoraj, rbžalu'e pisatel«, da ustava nI ustvarila vi5'e zbornice, drugega doma ali senata, k? bi bil zakonodajnemu delu zelo koristen in gotovo tudi uspešen, ker eno-domski sistem, dasi Ima tudi dobro p'at ne daie dovolj jamstva za dobro zakonodavstvo. Tem pripombam ni treba nič pridelati, marveč priznati ie. da le pisatelj z znanstveno temeljitostjo In 2 nenavadnim pogumom odkril hromote našejra zakonodajnejra aparata. Menda se bedo oglasili iz vrst pravnMcov na Jugu glasovi proti plsatel:e-vlm navedbam, toda zdf se ml, da bo teoretična svaja za domovino le koristna.
Zdi se ml, da Je pisateli nasprotnike z namero pozval na me'dan. Tekom št-rfli let smo Slovenci do kraja soznall, da čita na*-bol'še znanstvene razprave slovenske jedva peščica Srbov. Ako želiš, da bodo tvoje besede, tudi v Beogradu in Zaerebu upešte-vane, piši na srbohrvaščini! Slovenski klic nima odjeka. Raz to mostršče je ravnnl pisateli prav, da je prevedel svoj nemški izvirnik v srbohrvaščino mesto v slovenščino čudno se ml pa zdi. da 'e krstil pisatelj ta svol z latinico tisk. poskus za fzdanie»na domaćem Jeziku«. Dasl vem, da nf sprožena lavina, se ml zdi vendarle umestno, da ufrrovhn pisateljevo preamb'clio'rno In nedosledno počet'e. Ravno prof. Dolenc Je v svo'em, prei reč enem sestnvku v »Novi Cvrop'« zapisal pomenrive besede, da brutalno obračtman'e nI več gr»1a erozn'a marveč da se Is na zakonoda'nem torišču 2e mnogo takega prisodilo, kar ie takemu obračunani zelo slično. Mar misli p'snteM. da bo izenačenje zakonov nr?vnnl v kolotečine pravičnosti, ako »se odloČimo« za samodel-sko poem>čbo naše govorice? Pisateli bi b*1 bolTe storil, da ss tegs problema ne bi bil
Dr. fraac* GorlK.
»j assra. Toma lupana.
V sredo 14. t. m. slavi msgr Tomo Zupan demantno mašo. Ta dan mine 50 lst, odkar mu je podelil knezo-Skof Jernej Vidmar mašni^tvo. Redek doživljaj. Do zlate maše, t. j. do petdesetletnice še prihrcr>- kak duhovnik; demantne ali biserde maše pa «.o deležni le redki izvoljenci. In če jo kateri učaka. je sključen in potrt, pod težo let, slaboten, mater. Izjema je de-raantojnaSnfk g. msgr Tomo Zupan, izreden po nadarjenosti in zaslugah. i% reden po mladeniški čilosti, s kauro klubuje letom, ki trdi sv. pismo o njih. da prinašajo s seboj težo in grenjavo. Njegova pisava je krepka, kakor pred 30 leti; ob nobeni potezi ne zaslediš stresljaja ali omahljaja. Oko mu je bistro, hoja mladeniško čvrsta. Kako krepak mu je glas, ste čuli lani na kresni dan. ko je pokopaval svojega učenca Podlirr.barskega. Svedoki njegovih izrednih zaslug so neštete vrste njegovih gojencev; nad 41 let je deloval g. msgr Tomo Zupan kot gimnazijski profesor v Kranju in v Ljubljani in kot vzgojitelj v nekdanjem Alojzijevišeu. Visoko ceneč verske vzore, ne ornade-žane s politiko, jih je neutrudno vsa;a! z besedo in zgledom v srca mladini; hkrati je vzbujal v njej narodni čut in jo vnenial za napredek v vedi, umetni-ji in slovstvenem delovan u. Njegov »sursum corda« je našel odmev v mladih src"i. a naletel je rudi na nasprotnike. Zaradi Gregorčičevega reka: »Dolžan ni samo. kar veleva mu stan ..« rabljenega v neki slavnostni propove-di. je završalo v ljubljanskih višjih duhovskih krogih zoper govornika Tomo Zupana: a viharili so brez škode. Pro-povedn;l:a je ščitil pesnikov čestilec knezoškof   Zlatousti Pogačar.
Tem huje so se znosili nad njim po Zlatoustovi smrti. Vodja Zupan je postal »nevaren« mladini, ki jo ie bilo treba napojiti z Maliničevimi razori, zato so ga pognali iz Alo zPevišča. Pod višjim pritiskom je moral ostaviti mestni občinski zbor in deželni šolski svet. V zlo so mu šteli njegovo delovanje v Družbi sv. Cirila in Metoda, kateri ie bil prvomesinik v najtežavnejših okolnostih celih 21 let. Vsakemu Slovencu, ki se je količkaj zanimal za narodnoobrambno delo konec preteklega in v zadetku tekočega stoletja, so znani nebrojni požrtvovalni čini tedanjega načelnika Družbe sv. Cirila in Metoda, v kateri si je pridobil nevenlji-ve zasluge za slovenstvo.
Demantomašnik je zaslužen tudi kot književnik. Sadovi njegovega krepkega, samoraslega peresa segajo v leto 1859.. ko je objavil v Vodnikovem spomeniku svoj prvi r>^sn!§lci proizvod. G. msgr Tomo Zupan je odličen prešernoslovec.ki je mnogo pripomogel k spoznavanju rtašega prvega pesnika. Leta 1875. je objavil v »Slov. Narodu« »Crtice iz dr. Prcšerlnovc ro-dovine«, s katerim je popravil Stritarjev životopis v nekaterih točkah. Nato so sledila leta 1881. in 1552. v »Lj. Zvonu« slike »Iz PreŠirnovega življenja«. Nekai zanimivih drobtin, tičečih se nažega vei:kcga pesnika, je objavil Zunnn pozneje v koledarjih DCM. Marljivo je zbiral podatke o Prešernu pri njegovih vrstnikih: največ je zvedel po pesnikovih sestrah. V Zupanovem gradiču na Okrrgk-m te iznenadi poleg bogate knjižnice, obsegaječo marsikatero slovensko slovstveno redkost. Prešernov muzej — zbirka pesnikovih rokopisov, postelja, na kateri je preminil Prešeren in dr. Delo za svojega velikega sorodnika je venčal g. msgr Tomo Zupan s Prešernovim rodovnikom, ki ga je sestavljal mnogo let z velikanskim trudom in čudovito natančnostjo.
Tu se mi zdi umestna javna prošnja do gospoda monsignora, da bi krasni sad svojega mnogoletnega truda Prešernov rodovnik blagovolil razstaviti za nekaj dni v kaki prikladni izložbi v Ljubi:ani. »V pokoju nas delavcev ni nobeden«, tako je priznal nedavno. On »mirno nabira nevtruden vse dni«. Iz zbranih zakladov je prinesel na dan spomine na prijatelja drja Janeza Mencingerja (D. i. s. 1912), na svojo mater (ib. 1914). na sestro Agrezo (Koledar DCM 1920). Jako lepe so Zupanove Črtice o ljubljanskem dedu Vrbanu Prtinu, ki je kot trgovec z vinom prevozil vso Gorenjsko tja do Št. Rur>erta pri Bel'aku, kjer je župnikoval brat pesnika Prešerna; vnuk ga je večkrat spremljal. Kakor ta spis. se nahaja v slavlien-čevih predalih rokopis, posvečen spominu njegovega vzornika prerano umrlega vladike Pogačarja življenjepis narodnega buditelja Luke Svetca, doneski životopisu Josipa Jurčiča. Ko se Čudimo toliki delavnosti, se nam vzbuia Živa želja, da bi mosgr. Tomo Zupan Se dolgo ne odložil peresa. Ne le LJubljana, katere častni meščan Je postal ob zlat! maši, vesoljno slovenstvo se ozira v duhu te dni na griček ob Savi pod Sv. Joštom. kjer moli vsako jutro v svoji kapelici sv. Cirila in Metoda 2 bisernim vencem odičenl čestiti slovenski duhovnik zn srečo in blaginjo Jugoslavije. — Bože. ohrani ga, da doživi tako krepak, kakor je sedaj, železno malo in 00tem sioletnkol __
Sokolstvo.
DRUGA OBLETNICA SMRTI BR. DR. ORAŽKA.
Dne 11. t. m. se izteče drugo leto, odkar je umrl prvi starosta Jugo-slov. Sokolskega Saveza, nepozaoni brat dr. Ivan Oražcn. Nenadoma nam ga je ugrabila sovražna usoda — ravno v času, ko so se začele prve priprave za I. jugoslovenski vse-sokolski zlet. Ne samo Sckolstva, amp-k vsega naroda se je ob njegovi smrti polastila težka žalost. Saj je bil brat dr. Oražen po svojem moškem značaju, po iskrenem svojem domoljubju, po svoji plemenitosti in požrtvovalnosti znan širom domovine. A cenil in spoštoval je pokojnega brata starosta tudi ves slovanski svet, kjer si je pridobil ime in usled z nesel'ičnim in pogumnim svojim delovanjem za proširjenje in pocjlol'i-tcv ideje slovanske vzajemnosti, ki ji je Sokolstvo prvoboriiik in zaščitnik. Brat dr. Ora/en ni bil samo mož lepih besed, bil je temveč mož odločnih dejanj, ki so dokazovala pravo pojmovanje sokrlskecra bratstva in ki mu — iz vel ke ljubezni do trpečih bratov izvirajoča in ovenčana s trajnimi uspehi — zagotavljajo slavno ime v knjigi naše sokolske, narodne in socialno - kulturne zgodovine. Brat dr. Oražcn je stal šele na pra^u naše bodočnosti, ki se nam sn .1 je in razpleta v globoki daliavi, in neizmerno je škoda, da je tako nepričakovano nacrlo usahnil vrelec njegovega življenja, ki bi nam v odlični, izdatni, morda v odločilni meri služilo pri zgradbi in dopolnitvi našega skupnega doma. Bil je po svojem mišljenju in čustvovanju kakor ustvarjen, da stoji na čelu tako ogromni organizaciji kakor je Sokol- < stvo, ki prinaša v vse sloje in plasti naroda semen in tokov novega, zdravega, samorodnega življenja volje in kreposti.
Za svojo osebo skromen, je od vsega, kar je imel materialnih in moralnih dobrin, z radodarno roko dajal vsakemu, ki je bil podpore in pomoči potreben. »Ranjenim bratom« se je popolnoma žrtvoval ob balkanski vojni, ko je idejo Jugoslovenske nacionalne in politič. združitve sijajno izpričal z živim zgledom in dejanjem. A najlepše je svojo globoko socialno zavest dokazal $ svojo velikodušno oporoko, katere blagodati naj bi bil deležen naš siromašni medicinski rod. Žal, da do tega izvrševanja icga plemenitega legata še ni prišlo.
: 'skem delu in v Izvrševanju poverjena mu funkcijo Savezntga starosta je bil vsekdar resen, odločen, vztrajno dosleden, navdušen in zvest. Vsem bratom in sestram ostane spomin nanj dragoceno bodrilo k neumornemu sokolskemu delu, ki naj spasi naš narod po zapovedi bratstva in enakosti!
Tudi ob drugi obletnici smrti mislimo na orvega svoiecra Saveznecra starosto z Uubeznijo. ki izvira iz Donosa In bridkosti! Zvesti smo ostali in zvesti ostanemo njegovim in svojim Idealom. Večnaja mu pamjat! —
— Sokolski župa v LinMI^ni Ima svoi redni cbčnf rhnt 7. obfča'nfm dnevnim redom đne 11. marca 1023. ob 0 dopoldne v Saveznih prostorih. Zdravo. Odbor.
*  TunMiM In snort.
— Moioktab    Slovenja    v LlnMJan?.
Oootaria se motocikUsfe in rtibltele moto-ciklfstike, da se vrŠ? ustanovo? občni zbor danes v petek dne 9. t. m. ob S. url zvečer v klubovi sobi restavracije pri Slonu.
— Klub  kolesarjev    In motoc'kl'stov •fPrlla« v LJubljani. Sestanek celokupne^ članstva se vrši v soboto dne 10. nwca ob 20. v malem salonu restavracije pri »Slonu«. Podpredsednik.
— Klub kolesarjev In mo^oc'kl'stov »!llr!Ja« vab? na VI. redni občni zbor. kateri se vr§l v nedeljo dne 11. marca t. 1. ob O. url dopoldne v restavracUl Narodneca dama v Liubi;ani. Dnevni red: 1.) poročilo predsedstva: 2.) ta'nlka. 3.) blatra'n'ka, 4) preclednikov: 5.) kluboveea gospodara, 6) volitev odbora, preglednikov, red'telfev 7.1 slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrSi občni zbor v smtslu § 22 klubovih pravil 1 uro pozne'e, kateri je ob vsakem številu članov sklepčen. Samostojni predlogi se mora'o 8 dni pred občnim zborom psmeno prijaviti podpredsedniku kluba z. Rado Pa-ternostu, Rimska cesta 2. Poznee pri avl jeni predlogi se ne bodo vpoJtevali. — Odbor.
— Klub piesovodU si Je na svojem prvem občnem zboru Izbral sosrlasno za svo-lesra predsednika z. Ludovika černeta v L?ubl;ani, VVolfova uPca 3. Nanl le naslavljati vse dopise, ki se tiče o kluba. Na'njra mladega kluba so predvsem fiojitev družabnih nravno-estetskih plesov, nadalje pouk plesov po enotni metodi v smislu navodil mednarodne plesne lfge. nabavl'an'e tozadevne strokovne literature, prirejanj vzornih plesnih tumfr'ev In solan'e vseh klubov?h članov-piesnvodil po enotnih sezonskih plesnih pravilih. S tem bo odp-idla dosedama razcepl'enost v načinu Izvalana enega In Istega plesa, ako Je plesalec tzSel Iz raznih plesnih Sol. Obč'nstvo bo gotovo znalo ceniti prlzadevnn'e mladega kluba, ki bo sigurno mnogo pripomogel k poživitvi
družabnega fivtiMia.
Stev. 58.
»S I. O V r? N S K I   N A P O P« đne II  marca \9'2$
stran. 5.
Dnevne vestL
V Lmbi/ani. dne 10. matca 1923,
'tm* Konferenca za ured te v prav. flffa stikov med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Včeraj dopoldne so bile v Ljubljani na oddelku za pravosodje zaključene meritorne razprave glede pravne pomoči med Češkoslovaško republiko in našo kraljevino. Razprave so trajale okoli 14 dni. Konferenca je v glavnem razpravljala načelna vprašanja pogodbe, ki zadeva: 1.) ci-vilnopravdne, 2.) kazensko pravdne zadeve, 3.) zadeve eksekucijskega reda, 4.) izvensporne zadeve, 5.) medsebojne zapuščenske zadeve in 6.) izročitev zločincev (rrzun političnih). Pogajanja v justični palači so potekala v najboljšem redu in soglasju. Včeraj 9. L m. je komisija odpotovala v Beograd, da tam definitivno meritorno in formalno zaključi pogajanja. S popoldanskim beogradskim brzovlakom so včeraj odootovali v Beograd: češkoslovaška delagata sekcijski načelnik v ministrst. pravde dr. Emanuel S p i-ra in tajnik v ministrstvu zunanjih del dr. Karel W e n d e I, kakor tudi predsednik višjega deželnega sodišča, dvorni svetnik dr. Janko Bab-n i k. Viš. sod. svetnik dr. P r o h a -ska kot tretji delegat Češkoslovaške republike je je včeraj odpotoval v Prago. Univerzitetni prof. dr. Arangjelovlć, ki kandidira na Protičevi listi za mesto Beograd, Je prispel v prestolico s sodnikom dr. Vodnikom že včeraj dopoldne. V Beogradu se poeafanja o pravni pomoči te dni definitivno zaključijo.
— SLOVESNA ZAPRISEGA NO. VEGA ŽUPANA bo v torek dne 13. t. rn. ob 11. dopoldne v mestni zbornici. Dr. Perica osebno zapriseže pokrajin« ski namestnik Ivan Hribar.
— Za Baroš in Delto. Poročali smo, da je »Jadranska stražac na svojem občnem zboru poslala centralni vladi in ministru g. Ninčiču v Beograd resolucijo glede Đaroša, Delte in Reke. Kakor smo izvedeli, so se po inicijativi veletržca g. Fran Stupice, predsednika gremija trgovcev, sedaj temu pridružile tudi korporacije: Trgovska in obrtniška zbornica, gremij trgovcev, zveza gremijev, Gremij trgovcev za okolico Ljubl.'ana. Zveza industrijcev, bančni sindikat in »Jugoslovenska matica«, vsi v Ljubljani in poslale na zgoraj označeni naslov skupno tole resolucijo: Podpisane korporacije odločno zahtevajo od centralne vlade, da naši delcgatje pri pogajanjih z Italijo v Opatiji vstra-jajo pri zahtevi, da se takoj izpraznita Baroš in Delta po Italiji in da nikakor m pod nobenim pogojem ne pripuste, da bi se za ta kra:a ustvaril kondominij. Baroi in Delta morata brez vsake omejitve biti naša. Istotako naj s« vstraja pri zahtevi, da s* tudi za Reko ne ustvari kondominij.
— Podžupan za mariborsko oblast S kraljevim ukazom z dne 7. L m. je imenovan vod a agrarnega urada v Mariboru dr. V i I k o P f e i f e r za načelnika II. razreda v ministrstvu za notranja dela z letno plačo 6000 dinarjev, obenem je bil postavljen za podžupana  za  mariborsko oblast.
— Novi sekvestri! NI dolgo tega, ker so bile med našo in avstrijsko vlado zaključene konvencije gospodarskega značaja. Naši listi so dovolj pisali o tem ter soglašali o naziranju, da so šli sklepi na račun slovenskih interesov. Med konvencijami se nahaja dogovor, da je ukiniti sekvestre takoj. Konvencije res še niso razglašene, ali beseda dana mora vezati v internacijonalnfli odnosa ih. Pričakovalo se je, da prične zategadelj pri nas likvidacija tega ma-ločastnega poglavja povojne administracije, o katerem bomo še pisali ter predstavili najodličnejšega reprezentanta tega zistema. Nič bi ne imeli proti temu. Če bi se bila pospešila likvidacija sekve-strov pri nas — makar iz strankarskih razlogov. Kar pa nam ne ugaja, je vest da se je v Sloveniji odpustilo celo vrsto oseb, ki so sekvestri avstrijskega premoženja, pa se je hkratu imenovalo na n;ih mesto Isto Število — novih! To ni prava pot do likvidacije grdega poglavja, čigar iniciiatorstvo sedaj vse po vrsti odklanjajo. Ni to prava pot do zaključka postopanja, ki nam je po izjavi merodajnih oseb silno škodilo v inozemstvu.
— O obsežnih varnostnih odred: bah< ki jih je ukrenila baje policija za shičaj prihoda ministrskega predsednic ka Pašiča, se govori po Ljubljani. Vse te vesti so izmišljene in brez vsake porPage, predvsem pa je izmišljeno, da bi bili v Ljubljani zbrani večji oddelki detektivov in policistov iz Zagreba n Maribora.
— Celjski občinski svet Dne 7. marca se je vršila seja občinskega sveta. Zupan se je pred prehodom na dnevni red spominjal v lepih besedah pokojnega dr. Tavčarja. — V občinski odbor Je mesto odsto-Pivšega R. Stermeckega vstopil trgovec L Ravnikar. — Na dnevnem redu so volitve ■Veji funkcijonarjev oziroma namestnikov, i« občinskega odbora v volilno komisijo ter dveh namestnikov, v slučaju, da bi bila sadržana. Določita ae kot na mrt mik t za
lisce L župan dr. Hrašovec In za volišče TI. podžupan Žabkar, kot odbornika oziroma namestnika pa za volišče L Fran Strupi, Fon, za volišče II. Šviga in Gcbec — Sklene se ponovno prodaja vojaških cbjektov, ki so last mestne cbčine, voinemu erar ju. — Mestnim uslužbencem se zvišajo plače. To pa nalaga mestni cbčini novo breme, ki Je samo delno krito z rednim proračunom: fi-nančnogospodarskl odsek predlaga vsi t d tega novo davščino od prirastka na vrednosti nepremičnin po skali, ki jo naredba izrecno navala. To davščino ste uvedli že mestni cbčini Ljtbljana in Maribor. — V razpravi le bilo končno tudi zidanje mestne stanovanjske hiše,
— Tožba k and'da ta A? ma na. Danes se je na okrajnem sodišču v Radovljici vršila razprava zaradi tožbe kand:data Ažmana proti posestmku Iskri, ker mu ie ta očital, da je bfl avstrijski konfident. Kot priči sta bila zaslšana orožn:ški poročnik Rovšek In bivši orožnik Radušek. V glavnem sta izpovedala, da so bile sestavljene liste le v svrho obrambe italianskega vpada ln da zato niso b;le konfidentne liste. Posamnlke pa se le vpisovalo v liste brez ni h vednos*! Dasi sta ti dve precizni Izpovedi fe popolnoma ovrglf trditev Iskre, le ta vendar predlagal še nove priče, vsled česar ie bMa razprava preložena. Jasno pa je že sedaj, da bodo obrekTIvc? dobili zasluženo plačilo,
— Zrelostni Izp'ti ▼ Avstr:fl. Na sred-
niih šolah v AvstrH so bili po političnem r .i7.su i u uredili zrelostne izpite tako, da so učencf le p;sal! naloge, ustni izpiti pa so se odpravili.   Posledica te bistvene ola'šave zrelostnih Izpitov je bfla ta. da so učenci vobče popustili v učencu in da so se splošno občutili silni nedostatki v izobrazbi inteligenčnega naraščaja.   Sai so že takozvani »vo'ni maturantje* prihajali na univerze In v Inteligenčne poklice z nezadostno pred-Izobrazbo ah vsal s pomanTkanTem smisla za disciplino v študiUi in resnnst dela, ne-dostatek, ki smo ga tudi v naših razmerah občutili. S tem pa. da se Je ustna matura odpravila, se le znanstveni nivo ablturirn-tov še bol' znižnl. To nazadovanje ie dalo avstrrski učni uprav? povod, da Je sklenMn temerito reformirati ves ustrof zre1ostnTh lzpTtov; prel pa je hotela zasMŠatl mnenje tistih faktorlev. ki Imaio na'več vpogleda v šolstvo in <lm prlstoii meroda;na sodba v tem pogledu: profesorjev sam:h. V to svrho je »naučni urad« — tako se nazivPe sedaj nekdanle ministrstvo za ttk ln boroča-stie — po predlogih učitel'sklh organ*zac-J sestavil fn razposlal v pretres tri nasvete za reformo mature. Prvi načrt predvideva pismeno maturo (iz nemščine, dveh drugih Jezikov in matematike) in ustno maturo iz nemščine, enega tulega jezika, domovlno-znnnstva in fiz«ke. Sploh pomeni ta načrt bistveno poostritev zahtevkov pri maturi. DrugI načrt nava;a istotako p'smeno maturo, formami ustni Izpiti na! bi se rpMst;lI. namesto teh pn naj bi se v zadn:em Infstreini letu vršTTe obšTrne   obnovitve predelane snovi pred IzpraSevalnim! kom's^am* Iz 2 ali 9 članov: razen tera nal bT kandidafe pisali cbš'rne'šo don»«čo n*!ogo. Po tret-!em načrtu nal b? se p'sal« pesebna domača naloga (z delovnim časom 3 mesecev) »n dve klavrurni nalogi; nsrnl Irptt pa bi eb-stntn! Iz 3 kolekvflev: snov eneea bt se nanašala na domačo nalogo, drugi bi bi um-noznanstvenl.   tretji pa prirod ozn« nstvenl knlofrvfl. Avstrijska učna uprava, je v*e te podrobno Izdelane ln vsestransko utemePe-ne načrte dala na gl^sovan'e v svo'em u-radnem Pstu dne I. decembra 1922. Rok ra odda'o mnenl le bM dne 25. lanuar-a 1973. In kak :e b?l usneh tesra p'eb'sc'tneea glasovanj? Pred neka? dnevi so duna'skl časniki o tem poročaM. Za načrt ?. 'e glasovito 75 s% vseh g!*»sovalffv. ali z dn^mi besedami: več ko kvMf^rana večTra vs~h nrofesor'ev se 'e odločila za poostreno obliko mature.   Za načrt 11. le glasovalo le 10%, za načrt III. le 4.6%. Ostali glasovalci niso priporočali nobenega Izmed predloženih načrtov. — Ce uvažu'emo,   da 'e tudi naša dosednnfa matura osnovana še na pre;-šnTem avstr. predpisu, bi bilo umestno, da bi bili tudi naši profesor! prei povpraŠani za mnen'e glede reforme, ki se le sedaj kar kratkim, naredbenfm potom zankaznb. Taka, za vse sređn'e š^le v držav! enako obvezna odredba b? bMa umestna, ako b? Imeli že v vsej držav! enoten srednješolki zakon »n po tem zakonu ure'ene š^le. Tako pa Ima vsaka pokrajina svo*e sredVe šole po načrtih izpred vojne dobe. kolikor se n?«;o novim razmeram v prid prikroMP, »v:š*i te-ča/nl izpit« pa bodo polagali vsi kandldatie po novem kopitu. Priznavamo pa, da Je v novih pređp'sh marsikaj dobrega — prfm. naš članek »Nova matura« v zadnM številki. — To nal bi se bilo kratko malo povsod uvedlo; kar je bilo pa doslej dobrega, nal bi bilo vsaj začasno   do   uvedbe novega šolskega zakona ostalo.
— Matura na tehn*škl srednji šoli v L.hihljan". Na viš'? stavbni šoli tega zavoda se le vršil dne 5. In 6. tm. zrelostni Izpit. Izmed 16. učencev, k! so delali izpit, ie bil eden reprobiran na pol leta, drugI pa so dobili izpričevalo zrelosti. To so nasledni dlaki: (odličnraki so podčrtani): Bezlaj Fran, Bidovc Viktor, Ouštin Slavko. Kar« lovšek Jože. Mursa Vladimir. Pire Oabrf-Jel, Piši Marilan, Potočnik Stane. Pust Bogomir, Sepin Ivan. Sever Milan. Sitar Ivan, Ckarja Franc, Vidmar Slavko, Vodlan Kari.
— Kdaj se zaključuje!«   blagajne prt
poštah. Z uvedbo novega poštnega pravilnika, ki je stopil s 1. marcem ti, v veljavo, preneha blagajniška služba za vplačila in izplačila pri poštah, ki imajo uradne ure do 18. ure, pol ure pred koncem uradnih ur. t. J. ob 17. uri 30 min.
— Ruska deca v Ljubljani. V nedeljo 11. t. m. cb pol 11. predpoldne prispejo v LJubljano gnjend ruske realne gimnazije iz Ponovič. Z južnega kolodvora krenejo naravnost v šentjakobsko šolo k obedu od tro m v Narodni dom. klet m vrst slava* i
vaja, kateri prisostvuje ljubljanska šolska mladina. Zvečer cb 18. je predstava in opozarjamo slavno cbčinstvo na tozadevne lepake. Vstopnice k večern«' zabavi se dobe v tratki v Prešernovi ulici, v nedeljo od 9. naprej pa ves dan v Narodnem domu. kjer se bodo dobivale tudi vstopnice za šolarje k popoldanski predstavi. Zvečer bo ruska deca pogoščena v salonu restavracije na južnem kolodvoru, pri čemur nam gre zopet na roko naš vrli postajenačelnik g. Ludvik In restavrater g. Dolničar. Akcijo podmladka pa vrdi tajnica »Podmladka Jueoslov. rud. križa« gdčna. Pehanijeva. — Komite za oskrbo ruskih dijakov.
— Našo srednješolsko ?n v'solrošolsko mlad no opozarjamo na mladinski koncert, katerega priredi danes opoldne cb pH3. v rfvnranf hotela Union orkester Drav^V*. dlv. oblasti, pod vodstvom dr. Jos:p Čer<"na ki bo Izvajal !st program kakor v ponede-Vek na koncertu. Pred vsako točko bo podal dr. Pavel Kozina kratke analize sk!?,dbe Sedeži po 3 Din., sto išča po 1 dinar od 2. ure dalje na prodaj pred koncertno dvorano.
— Ustanovni občni zbor motokluba v
Ljubljani. Snočl od 20. do 22. se je vršil v restavraciji »Slon« ustanovni cbčnl zbor motokluba za Slovenijo. Ustanovnega občnega zbora se Je udeležilo Jako mnogo ljubiteljev motoeklističnega Športa. Pod predsedstvom bančnega ravnatelja Karli Fabl-anija se Je vršil lako zanimiv občni zbor, ki je razpravljal o vseh nalogah te športne panoge. G. Egidij Ceh ie lako drastično opisoval udobnosti motociklistike. Sprejeta so bila društvena pravila, na kar so sledile volitve, V odbor so bili izvoljeni: bančni ravnatelj Kari Fabianl kot predsednik. Vuče-slav Breznk. podpredsednik In odborniki: Egidij Ceh. Fran Paternost. Stane Baraga, Rudolf Zaloker !n Fran Kham kot namestniki: Milan Mrdic »n F. Kolšck, kot revizorja sta izvoljena Stane Stojan In M. Kavčič. Po daljni debati ie občni zbor sklenil, da se določi za pristopnino t00 dinarjev in za mesečno članarino 25 dinarjev.
— Otvortev telefona ©rt Sv. Marjet«.
Pr! pošti Sv. Marjeta pri Moškan'cih le blla dne 1. marca ti. orvor'ena telefonska centrala z lavno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
_ ZldVmfe mestne stanovanjske h*§e v Cellu. Tekom lanskega leta Je bMo sklen'e-no v celjskem občinskem svetu, da postavi mestna občina cel'ska v Razlagovi ulici veliko stanovan sko h;šo. Ce!*ski denarni zavodi so mestni občini oMtubUl kred7t za z?dan> pod ugodnimi pogoji. Tudi stavbenega materijala Je že velika množina na-voženega na stavbeni prostor. Dovoljeno /e b'lo od pokra"!nske uprave prbirati mesT-ni občmi poseben davek na n-^emnine v kr*t'e dolga v stavbene svrhe Denarni zavodi celjsk! pa so sedal z ozirom na sT~be razmere na denarnem trgu mestni cbčin! odrekli oblVbljcno denarno pomoč, vsled česar s stavbo stanovanTske hiše ne bo rič in ;e četa akefra padla v vodo. Na stavbo hiše torei za enkrat n? več militi, škoda, da »e ta načrt, ki *e b"! lepo zamiš!:en, pokopan. Obla žil bi bn v n^Šem mestu vsaj nekoliko stanovan'sko bedo, ki je postala v zadnjem časn Že neznosna.
— Poiiw» nadleg« v PoTnnsk! dolin!. Majo nam:   Opetovano se Je ie tožilo v listih e pottnfk razmerah v Poljanski dolini.   Pa kakor vsa kaže,  sa ne premakne stvar na bol še, prej na slabše. Prešn'a dobo e bila dolina v redni dvakratni poštni zvezi s Skofjo Loko ter se ie redno dobivalo pošto vsaki dan celo dvakrat. Iz L ub-liane in obratno je petrebovalo pismo dobrega pol dne. Cascp?se, izš!e v Ljubi ani zvečer in zjutraj smo jih pre eli že opoldne. Danes rabi vse to dva dni, če šc ne več. Vsemu temu je pa kriv poštni neredni promet, posebno pa še zdaj pozimi. Pri sedanjem poštnem avtoprometu prldeo v prvi vrsti v poštev verlžnikl in vsakevrstni tihotapci, pošta je le nekak privesek, ki pride še le za vsem drugim na vrsto. Pri rednih in normalnih ter hitrih razmerah, le obsebi umevno,   bi bi! tudi poštni   promet dokaj večji. Na vse to pa še sedanj poštni biro-kratizem napram   strankam.   Tako pride pošta proti večeru v Pol ane in se jo dobi še nas'ednjl dan po odredbi poštne uprave Tudi če stranke same gredo po pošto, so zavrnene.   In to Je velikokrat marsikateri strar-ki lahko v veliko škodo. Mislimo, da Je pošta v prvi vrsti za stranke in ne narobe. Prav, da se zahteva v uradih red, a napram strankam in prebivalstvu se naj bo obzirno m se naj vpošteva krajevne razmere. Nekaj druzega je v Lublani, nekaj druzega na deželi. Pretekle dni se je mudil v delini poštni komisar. Baje strog in natančen gospod. Vse prav in lepo, a ker hoče imeti v uradu red in natančnost, nai zahteva, da se tudi pri voznem prometu zapravi red, da bo pošfa redno vozila in naj bo že potem avtomobH ali konjska vozna. Ker pa ravno zdai debi poštna uprava več avtomobilov v svrho poštnega prometa, bi bilo želeti, da poštna uprava sama prevzame to vozno In en avto določi za našo, Poliansko dolino. Mislimo, da le promet v do!:ni že tako velik, da se splača. Sedanla družba le menda Itak odpovedala vožn?o. Apeliramo, kakor že omen'eno, na gospoda poštnega komisarja, ki so mu te škandalozna razmera zdaj dobro znane,   da zastavi vso svo'o energl'o za to da se upostavijo že enkrat redne la kraju odgovarjajoče poštne zveze.
— Ali je kaplan Kajdlf umrl na pega-
vlc1? Z ozirom na vest, da Je kaplan Kajdlž v šmartnem pri Kranja umrl na pegavici, smo dobili taTe dopis, ki ga priobčujemo. Ra nki kaplan Ka'dlž Je Izpovedal, da ga Je na vožnfl v LJubljano ugriznila uš in Je s tem takorekoč sam podal diagnozo za pega vico. Diagnozo na pega vico se v posa runih sluč-Mih da zelo težko izreči, no tukaj Je bila 23. februarja neovrgljlva. Kdor bolnika ni videl, nima pravice kritikova ti ril diagnozo negirati, ie man! pa 'o časopisnimi popravki spravl?atl s sveta, kakor se je to eftodilo jr tm slučaju. Dr. Ok&ocm*.
— Razstava na tehn. srednj šoli. Tehniška srednja šola v Ljubi ni. V petek 9. t. m. ob 10. uri dopoldne (seba št. 3. 1. nad. desno), se je otvorila na teh. srednji šoli razstava pro ektov absolventov višje stavbne Šole, ki bo traiala do ?ncl. 15. t. m. Zajedno bodo razstavljeni tudi zapiski u-čencev o predavani snovi ter programi iz stavbne mehanike in Železobetona. Ta razstava ima namen informirati slovensko javnost o srreri pouka in o kvaliteti učencev, ki zapuščaio kot abiturienti omenjeni zavod. Abituri enti više stavbne šole so si pridobi!! tekom svojega studi a ter pred-p"sane prakse toliko praktičnega in teoretičnega znanja, da zamore'o kot stavbni vodje, konstrukterji in tehnični uradn;kl vršiti strokovno povereno jim delo. Iz ?bl-turi entov omenjenega zavoda se bode Izobrazi! naraščaj slovenskrh stavbenikov. Upati Je, da bodo ti stavbeniki, ki so poleg tehničnega znanJa dobili tudi umetn ško Izobrazbo, gradil stavbe, ki bodo odgovarjale poleg solidnostl tudi okusu. Velike važnosti za deželo le njih Izobrazba v domači stavbni umetnosti. Vasi in trgi, ki so vsled nezadostne izobrazbe podeželskih zt-
Volilna borba.
NAPREDNI BLOK SKLICUJE TE-LE VOLILNE SHODE:
Danes v soboto zvečer ob 20: pri   Štruklju,   Dalmatinova u!ica: govorita  dr. Puc in dr. Rcvnihar; pri Kavčiču na Privozu, govorita dr. Kra* mer in dr. Vodušek.
Jutri, v nedeljo, dne 11. t. m.: ob 10. dopoldne pri SokliČu v Tr* novem.   Govorita   ravnatelj Jelene in dr. VoduŠek;
popoldne ob 16. za š'Š^nski ir. koli-zej^i okraj na Vodovodni cesti v gostilni Fortuna. Nastopi več aovornikov.
— Naprednim In narodnim volilcem! Ljubljana je debila klerikalno-komunl-stičnega župana. Prepričani smo, da bo ljubljansko prebivalstvo že v doglednom času dobilo priliko na svoji koži občutili klerikalno in komunistično pest Ali naj Ljubljano zastopa tudi v parlamentu katoliški boljševik aH pristni ko-
danskih mojstrov v umetniškem oziru ve- | munist? Kdor hoče debro sebi In Ljub-
liko trpele, bodo v teh mladen:č h našle navdušene pristaše domače umetnosti.
— Za siromašne ruske dijake Je nam Izroči! neimenovan prijatelj - uradn k 10 Din z obljubo, da se jih bo po m">?nosti spominjal tudi v bodoče. Imoviti sloji, kje ste?
— Popravek. V zahvali umrle gospe Mare Christof se Ima glasiti stavek pravilno. Iskreno zahvalo še g, dr. Goričaru za njegov trud cb smrtni postelja moie predrage ter g. dr. Cizcljnu za njegovo ljubeznivo pomoč.
— »Zastrupljena* juha. V petek je se» dela n« zatožni klopi 641etn« Tereza Skerlak -adi posVtišcn-ga umora. Dne 16. novembra 1922. je kuhala svojima sinoma in svojima sinahama krompirjevo juho za večerjo, jo razdelila in postavila krožnike na mizo, pri kateri so imeli rodbinski člani že vsak svo* je odl^Vno mcsM. Ko je zanžila njena »i» | naha CiR-a nekoliko juhe. jo je baje začelo | peči v želodcu in zato je pustila juho. Njen ; mož je preiskal juho in je našel nekoliko j zrnic na dnu krožnika. Spravil je zrna v i stekl-ničico in sel s svojo ženo k zdravni* I kii. Zdravnik se ni mogel prepričati, da bi j bila Cecilija Skerlak zastrupljena, pa ven* \ dar je svetoval njenemu m^žn .lancz-», da j naj to stvar da pretakati v Ljuhjani. kar je j Janez Skcrak tudi storil, obenem pa je tudi ! o\adiI svojo mater radi poskuSenega umo# j ra pri oro?niUvu. Pri razpravi je mati, ki preje še niVdar ni ^ils kaznovana, in ki je t bila na dobrem glasu, trdila, da tega ni sto* ! rila. Državni pravnik je trd?!, da nihče dni* ! gi ni tega storil kakor mati sama. Materin zagovornik  pa   je  trdil,   da  po njegovem mnenju  ona nI  dejala  nikakrga  strupa v juho, da pa je bržkone Cecilija vrgla nek prašek v svojo juho. samo zato, da H spra* vila taščo v ječo. Pri sodnifi ri mn«!« trditi, ker je bila zaprisežena, da bi jo H'a tašča črtila, temveč je morala prizna*i. da jo je j raje imela nego drugo sinaho. Porotniki so zanikali glavno vprašanje radi poskušcne<ja zavrtanja  umo-a  soglasno.  na\ar  je bila
Liani, komur so še vedno sveta narodna In napredna načela, ta bo volil kandidata naprednega bloka tn bo skrbel za to, da bo vsak neklerikafen ln ne-boljševl-Ski volilec storil svojo dolžnost ter oddal svol glas kandidatu naprednega bloka prof. Reisnerju.
— V naprednJh vrstah LJubljani le nastalo v zadniem času veliko mrtvilo I in na vseh koncih je zavlada'a vse ob-I sodbe vredna brezbrižnost. Naši ljudje j se ne zaveda o, da se ig:ra:o $ svojo I usodo in bodočnostjo, ako drže križem roke v času, ko sc klerikalci in njihovi j zavezniki pripravljajo na to, da iztrjja-| jo narodnemu in naprednemu življu iz j rok zadnjo postojanko, ki jo ima v j Ljubljani. Zato pozivamo vse, ki misli-J jo napredno in narodno, naj se vzJrami-! jo in zastavi o vse svoje moči, da se ne \ posrečijo klerikalno komunistični nacr-; ti. Kakor dosbj, naj zastopa tudi v bo-| doče našo belo LjubHano mož svobo-j domiselnih načel, ki ga navdaja iskrc-| na ljubezen do rodnega mesta in nie-I nega prebivalstva, mož, ki hoče vse svoje sposobnosti in svoje delo posve-j titi blagru ožje domovine Slovenije tn i širše o^etn'nve .Ti**ro«lavije!
— Organizacija NNS. Sestanek krajevne organizacije Naredno . napredne stranke za Spodnjo Šiško se Je vršil snoči pri Petru Stepicu. O političnem položaju z ozirom na volitve v skupščino je poročal g. dr. Vladimir R a v n i h a r.
DnfšfvenB vesti.
— JAVNI NAMEŠČENCI IN 2E-
po nedolžnem obtožena mati oproščena in     t n"7\ru*> a ry 111 \r -~,?„t:~   ti *
takoj broužčcna it zapora. LEZMCARJI! V nedeljo, 11. t. m. naf
— Prevročo kri mn Je pnšč?J... Anton Pustavrh ln njegrv stric Jrsp Vrenk, oba delavca v Ljubljani sta si včerajšnje lepo pomladanske pouoldne privoščila sa sprehod samo z razliko, da nfsta občudovala naravo, temveč gostilne ljubljanske okolice. Precej božje kaplzJce sta se nasrkala In ko sta bila tako že precej v »ekstazi«, sta se začela prepirati, spremljajoč prepir s pestmi. Končno sta se navidezno pomirjena razšla. Pns*avrh pa Je nanravil velik ovinek in počaka! svojega strioa na Cest! v Lrko in ga ureza! z britvijo v vrat. Vrenka so prerc!Tali v bolnico, vendar njegova rana ni nevarna.
— Razne nesreče. Ivana Pire, 31etna hči prsestn ka iz Ttlstega Vrha Je pri rezanju slame utakn.ia reko v slamoreznico, ki Ji Je roko zmečkala. — Boštjan Hrovat. delavec pri prsestniku Maliju v Lukovici si je pri prekladanju hlodov zlomil desno nogo.
— Nesreča s patrono. Albin G rum. 10-letni fant iz Hrušice, Je naše! na travniku vojaško patrono in Jo nesel domov. Prišedši domov Je položil patrono na kamen in toliko časa tolkel po njej, da je eksplodirala in mu odtrgala dva prsta leve roke. Prepeljan Je bil v bolnico
— Neprevidnost  s  smodnikom. Pese- . stnikov sin Anton Jaklevič iz Sušaka Je iz- I ^ takni! nekje smodnik in ga zažgal. Smodnik
ne bo med nami nikogar, ki bi se ob 10. dopoldne ne udeležil javnega protestnega zborovanja v * Ljudskem domu«! Pokažimo vsej javnosti, da nas ]š beda našla strnjene v enotna fronto, O. Z. javrih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo ter vsa že-Uzničarska udruženja.
— Slovenski športn; klub Celje Je miel ta dni svol redni občni zbor. Za predsednikom kluba 'e bil zopet izvoljen zdravnik dr. Zoran Jošt.
— V kraljestvu pa'čkov. Društvo »Atena« priredi v p^nedel'ek 12. t. m. ob po! 18.
v opernem gledališču dMetantsko mladinsko predstavo »V kraljestvu palčkov«. Opo-zrramo na to p^edst^vo z žel'o. da se nase obćfnstvo te pred^ave v č;m največjem številu ndeleži, ker Je čfstf drh''-'- n— -v dr"**vene svrhe In na korist Jugoslovanske Matice.
Borzna poročila.
— Zagreb 10. marca, (Izvir.) Danes borza nI pos'ova'a.
— Cnr:h, 10. marca (Izvir.) Današnja
predborza: Zigreb 5.65. Berlin 0.0257. Am-s*erdam 21195.    Newyork 5..*55, London
je eksplodiral in puhnil dečku v rbraz in ga nevarno poškodoval. DcČck je bil prepeljan v ljubljansko bolnico.
— Radi slabega spričevala v smrt. Dijakinja I. razreda gimnazije Bela Diakovič je imela cb zaključku semestra slab red v latinščini. Ker se Je bala kazni staršev, je šla k neki stari ciganki, da li čita nJ?no usodo. Citranka JI Je napovedala nesrečo In to Je deklico tako razburilo, da le skoč'la v Vardar. Omenjena deklica Je bila najlepša devojka v Skoplju.
Samomor v Ceflu. Padi neozdravl'1-ve bolezni se je ustrelil v Ce!Tu dimnikarski mo-ster Vilko Zurman. Umrl Je v celjski bolnici
Budimpešta 0.00745. avstr. ž;g. 0.007475, Varšava 0.0118. Sofia 3.10.
krone
Izpred sodišča.
— Roman mladega pus*oIovca. »Visokt sodni dvor! Visoko sod šče! Res. žal ml }e, da sem Vagnerju na Duna'u ukradel zlatnino. .. Sram me je, ceneni gospodje porotni!, da stojim danes tu pred Vami... Sodrte me!... Zakaj sem krndel? Imam mirno vest in zavest, da sem se kruto maščeval nad zaničevalcem naše domovine In našega naroda. Ni mi tudi žal, ker je bil Vagner velik verlžnik ln špekulant, ki je Iz Jugoslavie pobral mnogo zlata In tako v nič deva! — našo valuto« — tako približno
— Učenec ntonll ▼ potoku. Učenec I. I *e Pred Poroto 8. tm. ob 4. popoldne pate-
razreda osnovne lole v Llmbušu Jožef Les- . «*no govoril 25 letni, v Ljubliano pristojni,
nik iz Hrastja, Je še! 5. tm. v šolo. Pot ga * Brežicah ro?eni klepar, elegantni mlade-
Je vodila čez potok Vrhodol. Na nezavaro- nlč Rudolf Sotler na obtožbo, da je lansko
vani brvi Je deček spodrsnil ln padel v potok, ki ga Je odnesel in je utopil. Cez nekaj dni so ga naši! mrtvega.
— Pri ©debelosti, protlrm bi sladkorni bolezni Izboljša grenčica »Frana - Jose!« delovanje želodca In Črevesa, poživi prebavo ln uspešno spodbuja presnavljanje.
— Anacot-pastifle Itlte od prenosa prt* ljepčlvih bolesti usne šupljine.
— Koncert v hotelu Tirol! v nedeljo dne 11. marca 1923. od 16. do 20. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča VekosJav Do'nlčar.
Zbirajte znamke za Juooslovensko Malico"!
leto v marcu za 148.000 K zlatn ne odnesel dunajskemu trgovcu \Vagnerju, kjer je vživel gosto Tub e. Sotlar je nato živel zelo z neko rusko bogato baronico, ki je bila pustolovsko !n lahko živo živl1cn;e v Berlinu. Seznanil se je kot »baron Wendelin« udeležena pr! financiranju nekega š^ntana. Tu je Sotlar brezumno ra:al in neki še drz-ne'ši pustolovec ga je do nagega »slekel«, ukrade! mu re vso zlatnino in obleko. Bogati Sotlar je posta! berač. Nnto le sledila dolga, težavna pot s končn:m ciljem v liub-Ijansk'h zaporih. Ker so bili porotniki mnenja, da je bila ukradena zlatnina vredna več : kot 1000 K, a mani kot 4000 K, le porotno sodišče Sotlaria obsodilo radi kvalificiranega hudodelstva tatvine na eno leto težke ječe. PoboijševaJec valute je nato odšel is ■ 4voraot
stran 6.
pjSLOVENSKT NAROD"   dne IT. marca 19?2.
btev. os.
Razne stvari.
• LMaraa p'm v dnbrndafn« avrba.
Dtlakfnje na vseučilišču v Alabami koče;'« sabrati fond v dobrodelne namene. Zato so poslala na dijake na vseučilišča v Kolumbi! okrožnico, v kateri ponula'o ljubavna pisma in sl^er serija po pet dolarjev. Okrožnica pravi: AH ni ired vami takih, ki bi rad Idobivali vsak teden ljubavno pismo? Ako to, potem naj s« odločijo za spre'emanje pisem do SO. jnnija. To bodo pofitona ljubavna pHwna deklet z jnanu Na vseučilišča v Alabamt so ablm dobrodelni fond, sn katerega hočojo fnaklnla nabrati prece Šnjo vsoto potom Tubavnih pisem, naslovlrenfli na severne kolege. Tako se obeta velika ljubezen med jugom in severom ter pričakuje se ogromen fond.
• Rekord plesa. Iz Londona s« poroča, da sta dve plesalki Iz G1asgowa odvzeli Ameriki svetovni rekord plesa, ker sta plesali brez prestanka 7 H ure. Ali ta slava angleških plesalk jo bila kratka, ker prišlo na pot dni poročilo iz Ameriko, da sta v Yorlni dvo plesalki plesali 15 minut več kakor Angležinji. Italijanski Usti poročajo ■a to, da je bil svetovni rekord plesa doso-iea 1. 1P06 v Parizu in da ga doslej še ni nfkdo prakosil. Italijan Corslni je takrat plesal 14 ur in & minut nepretrgoma.
• Človeška žrtve z« dež. Angleški Usti poročajo o novih žrtvah za dež v Bula-wayo. Divjaki rodu Mtawara so sklicali svoj v«4rkl svot, knteroga vodi »doktor za dož« in sklenili se, da prikličejo daž s elo-veško žrtvijo. Izbran jo bil sia »doktorja sa daž«, ki se al prav nič branil. Mladeniča so zvezali in položili na kup drv, na katerem je sgorel. Poročevalci so izvedeli da je bilo med divakj strašno razb'fane ia kričanje, ko Je kmalu na to res začelo deževati. Prišla jo pa angleška policija, ki Je polov fla 160 div ako v. Pokazalo ae fe, ca jo bilo Covoikrk Žrtev za des* precej
• Prenos misli. Na zborovaajn psfhl-jatrov v Moskvi jo akademik V. Behte-rew iz:avll, da Ima znanost na razpolago ogromno število taktov In opazovani, ki dokazujejo, da je mogoče neposredno prenašati misel in da so tega vprašania ne smo zanlkavmti samo zato, ker se zdi ne-v-x'etno. Neverjetno se Je zdelo tudi letanje po zraku, na pol.n psihičnih pola v pa hipnotiziranje. Toda hipnotiziran'« se danes rabi žo v medicini in ljudje letajo po zraku. Rešitev vprašania e neposrednem prenosu misli je po misTen'u Behto-reva glavni problem 20. stoletja. V njegovih poskusih so jo misel prenašala ne samo pri ljudeh marveč tudi pri psih fn sicer tako, da je bilo izključeno vsako na-miravan:e, šepetan a itd.
Poizvedbe.
svojo sestro Ano Jazbec stara prnjllžno 32 let, doma iz Sevnice pri Savi, Spodnje Štajersko, pred kakimi desetimi leti se Je Imenovana nahajala pod naslovom »Gostilna Leon« v Horjanski ulici, v Ljubljani kot šivilja, ako je komu kaj o njej znano, prosim, da mi poroča in budem povrnila za stroške, ako pa sama čita, jo prosim, da se mi takoj oglasi. Frančiška Jazbec, 1086. Addison R d, N. E. Cleveland Okie. Sov. Ameriko.
Darila.
DrmTee sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je prejela meseca februarja 1923. 1. sledeče prispevke: L Podružn'ce: Sodražica 141 Din; Cerknica 547.75 Din; Loški potok 73 Din; St. Vld-Grobelno 90 Din: Borovnica 90 Din; Ruše 750 Din; Kočevje 1376 Din; Ribnica na Pohorju 130.75 Din; Litn« 100 Din; LJubljana: šentpeterska ž. 22 Din; šentjakobsko-trnovska m. 50 Din; mestna ž. 3 Din; skupaj 3473.50 Din. IL Nabiralniki: Ribnica na Pohorju 9.60 Din. m. Obrambni sklad-' Podružnica ženska Novo mesto 50 Din; odbornice ž. šent-
| jakebsko-trnovske podr. v Ljubljani v po-j čaščenje pok. dr. Iv. Tavčarje 400 Din; skupaj 450 Din. IV. Dr. Irana Tavčarja sklad: Star čestilec Crnila Leona, Ljubljana 20 Din; dr. J. Kersnik, L:ub!tan* *00 Din: Iv. Knez. Ljubljana 300 Din; A. Poloe, Kamn'k 100 Din; A. 5:?i*erš;č, Ljubljana 100 Din; dr. Drag. Treo, Ljubljana 200 Din; dr. Iv. Dimnik. Krško 100 D!n; Frid. Schu-bert, Domžale 15 Din; Matija Marinček, Šoštanj 100 Din; dr. B. Senekovič 25 Din;
A. Kadivčeva, Ljubljana 100 Dfn; A. 1. L. LJubljana 100 Din; Matija In Katuna Dol-nlčar, Ljubljana 200 Din; Kredmi zavod za trzovino In Ind^ Ljublana 3000 Din; ženska šentjakobsko - trnovska podružnica, Ljubljana zbirka 2550 Din; unrav. »SI. Naroda«, LjubFana zbirke 3700 Din; Franjo Krisper,   Črnomelj  100 Din; društvo
rač. uradnikov mest. občine ljubi'. 400 Din skupaj 11.310 Din. V. Razni prispevki: Mesto venca pok. M. Gabrijelove 1. s. I. Trole Maribor 50 Din; V. Lovrenčič, Maribor 25 Din; zgubliena stava »Veliki Stradon« 50 Din; A. PleŠko, Ljubljana 5.50 Din; A. Mladič, Liubljana mesto cvetk pok. I. Man-koča 100 Din; F. Z. mesto cvetk pok. F. Tomš7č 25 Din: A. Seliškar, Ljubljana 15 Din; uprav. Slov. Naroda, Ljubljana 7375 Din; skupaj 7645.50 Din. — Vsota vseh pri-i spevkov znaša 22.888.60 Din,
— Za dečfl dom. Mesto venca na srrob blagopokojne zospe Marije Chrlstof nabnli nameščenci pokoninskeca zavoda Din. 5S\
Uprava našega lista je rre:ela za: »Slepo« (Društvo slepih). Gosp. Iv?.n Je'a-čin star. Iz Ljubl-ane daru:e Din 35 in gdč. Pavla Martlrčeva Din 30. Skupno Din 65. »Dr. Tavčarjev sklad pri C. M. družV«. Gosp. dr. Josip Malerič, zdravnik v Črnomlja pošIVa Din 120. (Darovali so: dr. I. Malerič. Borta, Rafaela, Vera in Nada vsak po Din 71 ter neimenovani dami v Črnomlja Din 10. Srčna hvala!
— Uprava natega 1'ata Jo prejela za: »Zavod za slepce v   Kočevju«. Go«p.
notar Kenda iz Cerknice daruje v spomin g. dr. Iv. TavJar*a Din. 5^.
»Slepe« (Društvo slenfh v Lfabljanl). Oosp. notar Kenda Iz Cerknice daru.e Din. 50 iz istega razloga kakor zeoraj.
»S'romašne ruske d lake«. Mesto vene« na krsto blacopok. gospe Ro*e SukPetovc daruje rodbina dr. Tavčarjeva Din, 2X1 fr? g. not!»r Kenda rz Cerknice v spomin z. dr. Fvnn Tavčarja Dfn. 100. Skupno Din. 300.
— čevl> kupu'te od domač'h tovar<»n tvrdke Peter Kozina 5: Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano na bol'Si in na -cene SI. Glavna zaloga na debelo jn drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. L
v"        ^.tt»m-.........-aillUidl ■  I ii  ■ |P ^6
l4 ~* . AOtf<»S^/a
impvAavp a apanaea epoq ae nrof^aPra ■nam a twt -»foAijfojjt Bfananjaaa iaa| eapa njtsc-Z eosn aan<efpg
'L ,JL s? Sa]
Uem »e T T e:|ie« *f r «f 9t9f±s?mm~in^:^zi
*f e^jantaoa mwf Meei wt wmm e^nm 0»^«, t »•. u*±? ?j on*!Q Off   cd •••••••• aoafe«
oaoaaaj ^oi •*........j**vm 3»
■iBinf] eOfi v~t&r*
aaeeag 00 i •.......»?cy?ctt «g
osonej CCOS ••••••« -vpa^aa »g,
:aevJ9*a a^spa/r oai»f|dcej a ajoiaf n kca*?^«
Off oq{ea ex ep 'pe^ed »| niai e^p jr* rfiod fanf p v *p[ja|adev nemi mm e eaqni e*eaoa|ejBice
ii¥iiioi i«? „Hoiaia"
si AtzjBtties noaf Mr/ OS ti 3 ti"
efen ehrp aeeeae d eatia^g
eim eipuiroM
»♦»><
»ooooooooooooooooooooooooooooooooooe
Kompanjona
sprelmem u suofo lesno trgoulno o Zagrebu, Primorska n!. t29 oloil! na] bi 25Đ.ODO Din In fO do 15 oagonoo lesa. Lataho tabo! ostopl.
PrasfDuoIIna iauna dražba.
Dobra vodna žaga na Gorenjskem v Ribnem pri Bledu se da
za sedem let v najem. Žaga obratuje z beneškim jarmenom z [dvema listoma, s cirkularjem, na stalni vodi, 6 m padec in turbino. • Okolica bogata na lesu, ugodne komunikacije, tudi z Italijo zasi-I guram  piodonosen  obrat.   Pojasnila da tvrdka P. Higersperger,
Celje, Gregorčičeva ul. 3, v Radovljici gosp. od v. dr. Ivan Dobrave
ter v Ljubljani odvetnik dr. Adlešič, Sodna ulica.
Dražba se vrši dne 28. marca t. L ob 2. popoldne v pisarni
odv. dr. Adlešiča, Sodna ulica.
Stavbni prostor se proda
PO UGODNI CENI V DOM* 2ALAH. Zelo lepa lega, oddaljen tri minute od kolodvora. — Vpra* ša se v restavraciji »Nova pošta« y Domžalah. 2531
Knjigovodjo - bilancista,
aanornega alovenske, srboArvatske le po možnosti nemške korespondence ter strojepisje ISCE ZA TAKOJŠNJI NASTOP VEČJA KONFEKCIJSKA
TRGOVINA V LJUBLJANI. Oferti  naj  se  požljeje  na: Drago GORUP, konfekcijska trgovina, Ljub* liana, PreSemova ulica, 2528
Šolnino in čisto sobo,
event. s hrano ob 2. uri pri boljši družini I5CE M TRNA IN SO, LIDNA GOSPODIČNA. (Klavir, električna razsvetljava.) — Ponu«l* be pod »Dostojna/2538« ne uprav« »Slovenskega Naroda«.
Trgovski sofrdnik
meŠmne široke ki je prišel od vo* Jakov, dobre aranžer, vajen kont. posla, IŠČE SLUŽBE v mestu mli na deželi. Nastop takoj. — Ponudbe pod »Veatn« moč/2337« na uprave »SloTcnakrga Naroda«.
Italijanska tvrdka, kl se bavi a žnedcio
itfe zanesljivo in spretno osebo
kl bi našla stik s uvozniki in Izvozniki. PotoJ naioču plate ln provizifa. — Ponudbo in podrobni p«we)H no motnosti v nemškem fezlkn na tvrdko E« BOZZOTT1« Tki E S TE, Casella postale llo. 227, Plazza dolla Bttrsa.
Podpisani olSndno naznaniani, da sam *z S svojo pisarno preselil Iz dosedanllfi pro-stoo o SlomSkool nllcl na Rimsko cesfo 13.
Bokal Hnfon
dobna In polagnufs parketno.
Proda se za 3500 dinarjev
^RTDFTM^ m^O^O OMArvO 7 0';L.TD \LOi 1 ln PLrSASTA GAR-N7TT "RA in KITCA ^ ST^KLEMO ^L^*CO. — Ogleeje a* ^aak dan: Mi, tloiieeva coata 4, priilieja desno. 2540
Mlajši frgovrki sotrifdnik
SE T^^E ZA TRGOVINO KO-LONTJALNECA BLAGA V LJUBLJANI. — Oferti naj se pošljejo na upravo »Slo* venskega Naroda« pod »Ko* lorjija'na trgovin a/2535«.
Fina kromčica
GOSPO S PRIPRAVNIM STANOVANJEM, da bi skupaj odprle modni sa!on; najraje s tako, katera zna tudi nekoliko ši vati. — Pismene ponudbe pod »Mira C. krojačica/2536« na upravo lista.
Vi:i!fie in kuverte
priporoia
v Ljubljani.
00004
/tajvrtja hblra damskih svilenfh tfobutpv in slomnh kov,  najnov tjSi modeli.    Za mi klobuki vedno  v ya ogi
d modnem salonu
IDH ŠKOF - WHnEK
HHSLEDMICE
Uimuium Pod TranCo iL 2
Predelav* hi preoblikovanje slamnikov fmr klobukov.
Točna postrejba?
ffirijnano solidno eenof
Vsem sorodnikom, prjatelem In znaneem naznanjava, da je dne 9. marca ob 10. zvečer po kratki mučni bolezni umrla najina najmlajša bčerkca
Danica.
Pogreb se vrši v ponedeljek,  12. marca ob 3. popoldne iz hllt žalosti, Cankarjeva c 11, na celjsko okoliško pokopališče,
Celja, dne 10. marca 1923.
Mro ln Mtra Ma(c&n.
Nastal Bosrabiii uvtd v yublj«d
^
Potrti globoke žalosti  naznanjamo,  da nam je naš STčnoljubljeni soprog, oče in stric, gospod
goatilnlear
v petek, dne 9. marca, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v soboto, dne 10. t. m. ob pol 5. iz mrtvašnice v dež. bolnic, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. marca 1923.
Elza Fol]aak, soproga. — Franc in Viktor, sinova.
E sa, hčerka.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in sočustvojučim prijateljem prežalostno vest o izgubi našega nad vse ljubljenega sina oziroma brata, gospoda
Huberta (Dinzi
kateri je 8. t m. ob pol 7. ivečer po dolgi in močni bolezni mirno v Gospodu saspal.
Pogreb dragega pokojnika se ttši jutri, 10. marca ob pol 4. popoldne iz cementne tovarne ¥ Mojstrani, na župno pokopališče ▼ Dovjem.
Mojstrana, dne 9. marca 1923.
Mlin in Favla Winsfjv starši. — Avgmst, Oskar, brata. — Favla, sestra.
„Ah!
te bolečine
Malo Fellorjeveeia Dravecja EZzanulda in   pro£ so bolečine.
Dr^nenja s Fclic.jcvim Eiiafluidom so prava dobrodelnost! Um' a-nie s Fellerjevm Elza-fluldom fafa mišičevje ln živec! Deluje antiseptično in osve^ujo^e-Prežene nahod In naredi neobčutnega proti mrzlemu zraku ! Za oći in uše«a ! Zobe in cla-vol Za vrat in usta! Za hrbet ln ude! Za celo telo Izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Pellerjev Elzafluid je veliko močnejši tn lz-datnejSi kakor francosko žganje.
En poskui zadostuje, da tudi vi rečete:
To jo najboljlo
kar nem koda j okušal t
V vseh dotičnih poslovnic^b zahtevala samo pravi Elzafluid od lekarnarja Fellor. Pri naravnih naročilih stane s pakovanjem In poštnino če se pošlje denar naprej ali po povzetju:
S dnlsite tU 1 fctvalna slaklenira  24 dinarjev
12 frojatiib . 4 !per"»!nt steklenici   84 . 24 .8 ipeciialnin steklenic 146
35    .     • 12 2CB
KOT PRimOTi Eza-obHŽ zo-ner kurja očesa 2 dinaija In 3 dinarje; Elza-metolnl črtnlkl 4 dinarje; Elza-šved-ska tinktura za žeodec 10 dma jev; Etza-zajrorskl prsni in ka"elini sok 9 d'n El^a-ribe olje 20 dimrjev; Elza-vod.i za usta 12 dinarjev; Elza-koionska voda 13 dinarje?; Elza-Sumskt miris za sobo l£ dmarjev; Gljcerio 4 d!narje In 15 din.; Lvzol. Lysoform 12 dinarjev; Kineški čaj od 1 dinarja dalie; originalno Radi-kum frsncoiko žganje velka atekienica
13 dinarjev; Elza-mrčesni piaSek 7 din^ <t'up za podgane in miši 7 dinarjev. Za prlmot se pakovanje in poSlnina posebej računa.
Na te cene se računasedaj še 5° 0 doplatka. Adreslratl na narančno: evgen v. feller, lekarnar, stu-3ica donjav liiz.i.ig 23S. Hrvats<o
Lepo stanovanje,
obstoječe iz dve sob, Vuhinje ir pritiklin, SE ZAMENJA Z ENA K.IM v mestu ali b.ižnji okolici NasloT povt uprava lista. 252$
Dijakinja ali uradnica
SE SPREJME NA STANOVA NJE, event. a vso oskrbo, v bli zini univerze. — Naslov pove upra ▼a »Slov. Naroda«. 2511
Kupi se pritlična hfša
Z VEČJIM VRTOM NA PFRI FERIJI MESTA. — Ponudbe na Ivan Kclbl, tovarna »Indus«, Ljub Ijana. 2T\1
Kupi se enodružinska hišN
v dobrem stanju z vrtom v oko
lici Ljubljane ali na periferiji. Po«udbe r navedbo cene d"> 10 mar ca p^d naslovom: A. Za''ra'*^k. poit no leteče. St Vid nad Ljubljano. 249-'
200 litrov slivovke
prima, ca. 45 % a K 130.—,
BENCINAGREGAT
2. P. S. 90 Volt. 10.000 Din. 51 PRODA. — Naslov pove uprav* »Slov. Naroda«. 25U
Naznanilo.
ŽtTOAnstTO Mokronog naznanja, da sc semenj raci volitev vrši namesto na tiho soboto, na cvetno soboto dne 24* marca t* L
■BaBnMBBfiBVaHI
Preproga „Smirna",
ma!o rabljena, velikost 2.25 X 1 60 metra, SE PO CENT PRODA. — Kaa*n« pove uprava »SI. Nar.«. 2527
Išče se mala scbfca
S POSEBNIM VHODOiM ZA PISARNO. — Ponudbe na poštni predal 77. 2514
Prodam parcele
NA PERIFERUI MESTA. Cena 40 do 44 Din za m2. — Pismena vpraša* nja na »»pravo »Slovenskega Naroda« pod »600—800/2513«.
Ctroško posteljico,
dobro ohranjeno. KUPIM. — Po« nudbe na upravo »Slovenskega Naro* da pod »Posteljica/2509«.
Stavfelsce za vilo
SE PRODA PO NIZKI CENT. Ponudbe pod »Idil« na upravo »Slovenskega Naroda«. 2493
Meblovano sobo
I5CE BANČNI URADNIK s so* progo in brez otrok. Najemnina postranska stvar. — Ponudbe pod »Eanka/2516« na upravo »SI. Naroda«.
Javna dražba.
V sredo dne 14. maia t. L ob de* *etfb d^noldne SE PRODA na dražbi SPALNA OPRAVA (pobištvo> za ledno sobo — v RAZPOTNI ULICI st. 10 (Trnovsko predmestje). 24S4
Išče se učitelpea
?V>vens!:cga jezika ZA GOSPO* DIČNO. — Pismene ponudbe pod »Učiteljica/2363« na upravo »Sloven* akega Naroda«.
Proda se
2 POLPOKR1TT KOČIJI, 1 LAN« 7~>AT ~ER. 2 VOZA 2 KONJA in KO* MATI; vse v dobrem stanju. — Ogle* da se: Kolizejska ulica 20, Ljubljana.
2544
Šiviljo za kostume,
le  prvovrstno  samostojno moč
SPREJME TAKOJ ZDENKA RODIČ, modni atelije. Ljubljana, Miklošiče ca cesta 10.
2561
Dobro plačam posredovalca
KATERI MI PRESKRBI LEPO STA« NOVA NJE a najmanj tremi sobami in pritiklinami v stari ali novi hiši v sredini mesta. Stanarino plačam za eno leto vnanrej — Oferte na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobro stanova« nje/2559«.
Složfee išče služkinja,
pridna in poitena, vajena v kuhinji In sobah ter zna tudi šivati. Najraje bi £*a k taki družini, kjer so majhni otroci, ali karkoli — Naslov pr»ve DUtiva »Slov. Naroda«. 2545
Odda se stanovanje,
obstoječe iz ene velike sobe fn kuhi* nje. s 1. majem. — Pogoj: 40.000 kron posojila na nosestvo. — Ponudbe pod »Ugodnost^2543« na upravo »Sloven* ske«a Naroda«.
Kontoristinja,
irrrr *~rta »'»-o r-r.'»f-^ nrto^na Afertn-grafije, SE SPREJME. Samostoina moč ima prednost. Začetnice izVljt,, ~n~ — Portt'dbn na: A. LAMPRET. LivbTiana. Krekov trg 10. 2518
Odda ss skladišče
in prostor za mizarsko ali kake drugo delavnico: poleg tudi stanovanje. — Naslov pove uprava nT*-—. Narodn« pod »S"iho'2526«.
Semena
VRTNIC in SADNEGA DRE V.
JA SE DOBE pri »VRT« D2AMONJA i drugovi, družba z o. z., Maribor, Čopovn ulica. — Zahtevajte cenik! 2120
Stare kovine
Prodsni dva vinska soda
(17 in 35 hetko) do sedaj v rabi. v Đafbo?fŠeni stanju, PO JAKO UGODNI CENI. — Več se poizve is tudi ogleda pri B. Čeme. Zagorje
ob Savi. 2492
Proda se lepa hiša
v Tvmamem kraj1« na Goreniskem ob državni cesti, oddaljena pol ure od železniške postaje, z vsemi prPiklina* mL Cena 85.000 Din. — Naslov se poizve v upravi »Slovenskega Na-or da*.___2499
Ženifna nonudba.
3
Vdovcc^industrijalec išče v svrho ?er,irve znanja z gospodično ali vdovo s T-i-f-n^TTprr, premoženjem v starosti od 30 do 40 let.
Tajnost zajem^ena.
Piimfne ponudbe pod »Ind^stri* lalec/2542« na upravo »Slovenskega ^aroda*.
JdflOioStrešno
Oaker, medenina, aluminij ltd> KU* PUJE  PO  NAJVIŠJIH  CENAH v vsaki  množini  želczmn^ka tvrdka BREZNIK & FRITSCH. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
1139
Službo išče eksiKim,
absolvent kmetijske šole v Ma-iboru. "a vele* ali srednieveJiV-ena noaestvv. Tma večletno strokovno prakao (tudi v knjigovodstvu^. Govori in piSe per* fektno slovensko, s^ohrvatsko m nemško. 7.adn)o službo je prekinil vslcd vpoklica k vojakom. — Pom:d« bc pod »Ekonom/2546« na upravo lista.
Kot Mm\ čmzteiik
2FLT VSTOPTTT K TRGOVSKEMU PODJETJU TRGOVEC s kanitiVrn
;n zas*"o^nik obče rtanega in nrrlji b* Ijcncga blaga, izve;"ban v m-"dni. ga* '•nterijski in manrf.nktirrni stroki. — Dopisi na rmrarvo »slovenskega Naro* rfn« ood »Trgovec/24c9«.
DO 30. APRILA T. L.
V CELJU, obstoječe iz Štirih aoR kubinje, pritikTin in vrta za naj* manie trisobno stanovanje V LJUBLJANI. — Ponudbe pod »Za Tiena« na anončno d-užbo Aloma Companv, Ljubljana. Kongresni trg štev. 3. 25J9
Ženitaa poniidba.
Vslcd pomanjkanja priložnosti se Seli mlajši samostojni trgovec rcsr.rr '*a značaja, prijetne zunanjosti s pri* mernim premoženjem seznaniti v svrho ženitve z gospodično mirnega, lobrosrčncga značaja in čedne runa? njos*i s primernim oremo'"njem.
Pismene ponudbe s sliko, katera se vrne. ped *Sr~~r* bodočnost«, poštno ležeče H. 1923. Ljubljana glav* ni pošta. — Tajnost strogo zajamče* na, 2487
Sostanovalec se sprejme.
Nas'ov pove uprava lista. 2551
se srre me na snažno stanovanje z raj
trkom. Naslov pove upr. SI. Nar. 2437
Spreime se manipulant
ZA  LESNO   STROKO,  z večletno
pra'<so — Po' v- se: Jcranova rf**** it. 13, Ljubljana. 2113
Lepo metanu soSa
s posebnim vhodom, v sr dini mes»a. t išče. P smene ponudbe noti .Nujno 236f na upravo Slov. Naroda. 2364
Registrirna blagajna
SE PRODA.
Naslov pove uprav« lista. 2321
Stare deske cd barak i
KUPI
J. VIDMAR. Zg. Šiška 2.
2552
Dva otroška vozička
SE PRODASTA.
MIRTIC, Za Oradom št. 11. 2560
Mlovano sobo
s separatnim vhodom. IŠČE za dalj časa TRGOVEC. — Ponudbe pod »M»e/255S« na upravo lista.
Kupim čistilni stroj
Srcz razlike številke ali velikosti. Ponudbe na naslov: L ĆELIK, Novo mss^o. 2/54
0
m\m se cista deklica,
no^tena in solidna, ki zna poleg kx*he v red t onravliati vsa drvga hi?na de* 'i. pri ma'hni rodbini fmati in sin). P'ača 600—700 kron. Dobro ravnao1-, dob^a or~h-ana — Ponudbe rta vd Tosip Rall. Karlovac, Hrvatsko. 25C7
»•v
.UP«
i"
ter
dobavi vsako množino
Eapus & Comp.f
Cdje, Kapucinska uiica 3.
•.. Strašno!   100 Din 2e ^ko^o stane
prava kava! . . . Naj stane 1000!   Jaz je ne kupim
nikdar!
. . . Kal pa pijete!
... Ziko!
AH je 5c nc poznate . . ? Res ne ? . • . Pot m jo takoj poizkusile; z lahkoto bos le pogrešali pravo kavo. Ž ka ime izvrsten okus, redi Ina Je in br~£ Škodljivih snovi. Posebno za otroke, bolnike in rekonvalescente ni bolj-
c*
Hajfioljfe sredstvo
Hitenje Kovin „SID0L"
tvornica kemičnih preparatov Cagrob
Tel. 23—65.  Palmotičeva 52 Čuvajte se potvoa-bl
^onudbe   pod  »Emona/2557« na
^ravo r>5*lov. Naroda«.
Vso livarskih neinoonlkov.
7
Prvovrstnih, rs tnUTratile cnromo-
bHov. SPREJME TAKOJ Mojzii MALGA.I, sedlar in ličar. Sp. ?!?ka. Knezoma uTica 121. 2564
Za ielavmeo v Liubliani
IŠČEM KAKRŠENKOLI PRIME« REN PROSTOR. — Ponudbe pod > Dobra najemnina 2563^ na upra^ vo *STovenske£a Naro<^a«r.
Restoiraena Jmšt
SPREJME Irvcžb^ne moči. fn «i"er* TOf^AJA. SNA^ILCA JEDILNEGA ORODJA. DEČKA, kateri M nostav« I »al na kcfUSčn teci je ter STAREJŠO rRiDN'O ŽENSKO, katera bi po^ 'ala in oskrbovala stran!š?a. 2567
Partijo oseke,
•Moma lefeče v sredini mesta Lbb* 1;an*". d*loma 5e v opekarni nH Radomljah, vsrgai afenraj okoli 40.000 ko* ■nadov. t'jdi na vagone, PRODAM. **nt*~dbc na upravo lista pod »Opeka 2555«.
Reiri^fffrifa hlsn*!*«
f;9.999,"l predal. ma!o rabljen«. 4 «tevci 7 ^Vk-rrrmotorjcrn 220 Voltov. SE PRODA. — Naslov *)ove o. Dra<?o Beseljak. Ljub'i^-Sodna ulicn 5. 2524
Velo nagrado dobi,
KDOR ZAMENJA pnrnerno STA«
NOVANJE, obstoječe iz najmanj treh sob fn nritiklin v sred?ni mesta t mojim, obstoječim iz dveh sob. predsobe, kuhinje, podstrešja m kleti, ležečim, tudi v sred'ni mesta. — Po* n"dbc na ttpravo »Slov. Naroda« pod »Velika Nagrada 1^562«.
Krtače
ribarice, likarice, zobne, blaiarlce mazalke, omela* motvoz (špaga), xevlfarsko pr?j^ ščetine, vosek, lesene cveke. lesene pise za sode itd. priporoč« tvrdka
OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakobi trg 9. 2112
Cement, gips, apno,
romancement, strešno lepenko, karbolinej, drvoce-ment, watprooi9 tfips-clošče, umetno tfnojilo eternit fHat-schek) HA NUDI PO NAJNIŽJI CENI Kosta NO VAKOVIČ in drug
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 13.
am
*******
k twe'?>B wfnt ■ tmšm. Ht« tlmuA *cu>n a. >iEBata
KDu8l:D3l sfiaU
LUDWIO HINfERSCHWEIGER &C0
M&VHINENFABRIK..E&NCIEKERE!.G mbM-.ICKTENECG be'. WELS.0.0.
Zsjfa:mV n Stiiinkt, fantka ;u Jia-slt j: • AUGUST LEuHNER, GRAZ
WM*m 41 1 M
£ama*!»
!
Kupim hm. mlin
aTl kak§no POSESTVO ter dobro ohranjeno   MOTORNO KOLO.
Poni-dbe z nat-an^nim ponisom in ^ni aa: GORNIK, Libcliče, Koro, ško. 2! 52
Radi pomanjkanja prostora se pfoda
klavir
tvrdk*e cehn^hel. Is*''tam se kupi rablien plsaSnl stroj« Naslov pove uprav? Slov. Naroda. 2439
V najem ss cdda
^obro vneljana TRGOVINA Z MEŠANIM   BLAGOM   ▼ ljub* lanski   okolici.  —  Ponudbe pod »Trgovina/2519« na upravo lista.
(sos S3 prevoznik,
oŠten in zanesljiv, za sodavičar* -ko obrt, ki je vajen pri konjih. Znati mora pisati in brati. Stano* vanje v hiši. — Poizve se v pisarni S'omškova ulica 27. 2520
i posebnim vbodom in električno "azsvctljavo 1$CE za april MLAJ* 9 GOSPOD. — Ponudbe pod >Sredi mesta r2522« na upravo •S'oven.skesja Naroda«.
Ženifna mM.
C-r^iV   ▼   ra;k>Mi"ih   %ctfh se 2rU omoziti s fjospodiJno ali vdovo,
—    f^— -»^     ••   -^>-;*" v vr';» dctztT*
niče m l^ko dobtJkanosno obrt, ediv
no le r Ljubljarai.
R^sp" nop"dbe rr. • "i'af *Slo» "•r»V-«T'a Naroda« pod »Obrt'2523«.
eovori engleski, francuski, talijanski, vješt njemačkome « govoru i pismu, imade 20 godišn;iT praksu kao kono ar u prvoraz rednim svratištima u inozemstvu, traži mjesto kao vratar. Adresa: A. D., Ho'.e! Slovenec, Zagreb, Fran kopan« k a ulica. 2550
vaE^s&BBmammamE^&ssia&g^mi
•amnaaaaaasvaaaaaaananBinannaaacsr
Ženilna ponudba.
Izobražen, mlad gospod, Tržačan, lene postave, bolj^e^a stalneea poklica, s premoŽenjem, se želi v svrbo poroke seznaniti z dobrosrčno jugoslovansko cro^po-di^no ali vdovo po^e postave, sp« no gospodinjo. Prednost ima tista, ki bi imela veselje za ffo spodinjstvo. — Prosi se samo resne ponudbe do 20. marca, če mogoče s sliko, katera se takoj vrne, na Kienreichs Annonzen-bureau v Gradcu, Sackstrasse 4, pod .Srečna bodočnost 3c04*.
Uradno doTolinna ta nad 31 lat otnto'aca nalttarafaa lfvbi;anaka
posredovalnica boljših služb
G. Flux
eoiptaia alka 4» U nadstropje fevm.
Najno 2 dobri  kuharic! V
Beograd k angleškemn in Ital. konzulu, Oln. 400 plače; maSinlsta In 1 hotelske hPne v veliki hotel v Beotiad; 2 Ane kuharice za Zaereb in Llubi^a<io; ata-reiša « seba k enemu otroku, kavarniška kuharica in ? kasirke ta ta Itd Pri o-očj več pripro tih dek et zi vsako deo in mnojjo naakarie vsake vrste, dobre računariee s kavči o — Oddi se majhna 5otvea aa ves dan odsotno osebo. Za«8d pomantk nja prostora se nekaj rohistva ceno proda.
Rctlektl.a te sani bi dtart Izaficetala •H tfidat začetnice.
Tj
W£lfown «:'ea 12
U9'i5o>m
+*t pcprtvljrn*
r.Jssovirje in harmenile Specijelno, st^okotr.o In ceno.
0. F. Miti
Trgovina
eventnelno  z  posti'no v mestu ali na deželi se »Šče v n*jem aM       se Kupi. Ponudbe s ceno je pos'ati  ra noravo Slov. Naroda pod ..Reclc n 2327.
5<išo kupim
v večiem kr?ju, v ka'e 1 bi se nahaja'a r^ovina z rraniifakt>.r im in mešan m blagom, na ra e v S'oveniji Ponudb? na uptnvo 51ov.       oda  n- d .Hi*a 24^".
Ugodna prilika!
Kdor  želi  graditi   stanovanjsko po*
slopje za ^voje "slvžSoncc, je bolje kupiti že zjjrajrno s*avSo, katca je naprodaj v mestu Ljubljana, moder* no »rdclana s 15 stonovan**. — Po= n;.*dbe na mravo »Slovenskega Na* roda« pod Stanovanjska stavba«1956.
Graščina
z 5000 orali  n^i?a in  gozda, veMkim sikom, gos^ d* skirrl  ros op jI itd sr prrda   za   4.00 0T0   Din. ali  da v za meno ra mani*e posestvo {do 100 rr*'ov 7 gosp^sk^ hl'o.   Pon-'dbe  pod .G^a S^ina 2365" na upr. Slov. Nar. 2365
40.000 kron
event. trrdl več onemu, ki zamen a lepo st-<novan e v mestu s 3—A  sobami « <! novan>m na per frri\it oddaljenim S minut  od g flvn? roSte.   Naslov     < v uprava SI«»v. N.ir da 236;
p2 'ZY,p"~ dno ^tsnrnvtjenl
L0U0H93ILI
prometno sa s'^nu e Zageb i L c m
WoTf
19^8 190S lv-17 1Q12 1P0S ^920 1^21
Lanz
1912 1912 917 1 18 19'2 1912 1914
HP
woii
10 "'O « 1014
15/25
20 32 24/in
30 $n 4 M o
54 75 I 1916
19^0 1913 1912 ^9 9 1^08
H ■
10/70 IV 25 2 113 22 -V. 26 42 34 49
38 57 3 1^10
I..-»nz
1916 1^21 19'4
1909
1921
H?
62 CT
70/100 85 1 0 KO 150 13«» 151 1-0 200 25 4^0
50 70 60 90 70 11 85, i 20 '00/130 170/235 260,330
Trgovski
pomočnik
d^bro I»ve5ban v trgovini z me-anm hfogmn, 20 et star, Zeli premeni i službo. Cre tudi no rfc?.c\o Ponudbe z navedbn pl.n(*e p^d .A'^i en* na AM. in reklamno družbo Motna Comp., Ljubljana, Knn grešni t g 3. 2483
Bicevniks,
PRAVE TRŽAŠKE IN RAZNE BIČE   (gaj žic)   dobavlja vsako
množino veletrgovina
OSVALD DOBEIC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. 2110
Za vzpojlteljico se sprejme
dama od 30 do 50 let stara. VcSea m^'a biti v govoru in pisavi nemščine. Taš~ine in ftn^l-^čine. poučevan ia kla» virja In dngih šolskih predmetov. Hrana in stanovanje prosto. Plačilo dogovoru. — Ponudbe do 25. t. m. na »Poštno ležeče I, Novo mesto, Oo. tenisko«. 2547
Fm mast za usnje,
<*isf>lo »Ilirija*, »Jadran« in »Ci-pulin«*  čistilo za kovine ter toaletno   milo   nudi   po najnižjih cenah
OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 2109
Delniško društvo v Zagrebu
Prerado - ićeva 2 TFLFFON 27—88 BRZOJAvi: ASTRA.
Važno za industrijalce
in poT;cde!ce Zafc!ev?8!fe foTermaclJe in cenike I •i
is enorana
brez naplate državne trošan-e s
za bencin v Vrapču pri Zagrebu.
Ia. dup. raf. petrolej
Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja
amerik. provenijencije
Avto olja Tovorna mast Parafin
Vršnći t s^m h dni lokom^bl!i svih ve'i fina. — Lo^omobi ko-'1 vi 22. 32 qm. — Jednogodišnje t orni ko jaTstvo. Pivoraz-'edno   genrra uo popTavlieni,
savjcsn » is uš n. — Loženje S«ak m gorive m.
Braća Fischer d d.
Zagreb, Pentoviak S.
PofroSeisks
2274
t z?b^ji ali b ez rahofev In ?^!erne barele kupujemo v vsaki množini. Hovat & Komp, L'ubljan.i, Vejzova ulica 6.
Rabljene britvice
Gillete, Mcm itd. re spre'emajo v e'ektr.
ruštnie v dro°eriii I. C. Kot.r. Wolfoya ulica 3, in v dioger j' Anton Kane, Ži-do\ska ulica L   Zunanja naročila Htro
n to.^no.
2155
TfSousllsIil prenioj in drua
blatno v zatopi vsaka množina. Družna II»ri ta Ljub j a na. Kralja Peti a trg *. — Tel. 220. 22*3
Proti visoM najemnini
ki se plača event ra več let vnaprej, se išče stanovan:e v mestu s 3—4 sobami, elektr. razsvelljavo in vodovodom v stari ali novi hi5i. Posredova'cem visoko nagrado. Naslov pove uprava SL Naroda. 2361
2 „Oreat Hene"
barvam sive lase v vseh barvali (tudi modnih). Izdelujem vsa lasna dela.
M. PODKRAJŠEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 2123
Staro ljutomersko vino.
Letnik 1021, prvovrstna kvaliteta« ca. 200 hI ter ista množina letni« ka 1022. SE PRODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1022, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi«
noSradniku in trgovcu IVANU ^ VESELICU  V ^ ORMOŽU.
320
Prešano
dko sfino
iz Slavonij'e dobavi sproti Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani in zopet sprejema naročila za vsako množino, iz ljubljanske zaloge tudi izpod vagona po 2 Din 25 p kilogram. V celih vagonih franko na vsako poslaio. _2305
Fral evslil
fColanSski £loy)
Re'ln7 b-r* po*t"' naTobro-,i od Amater« dama In Cherbourga za
Jaino Ameriko
Rlo ffe Janalpo, 8^ntosa Mon-tcvldeo in Bucnos Alres.
Vrsa potrebna navodl'a daje
Kraljevski Holandski Lloyd
Glavni zastopnik za Jugoslavijo
3u3os!a^ eisva b«Va 8. d.
Zagreb, B-Ceata 33.
Brioiavoi naslov: R^aPovJ. ZaartK Tcialaa: Ml
K2
47
28
Peter Semko
IjsfaaleiaiukB »arvarPa, krznari tvo In strojantva Ljubljana, Kri ževnlaka ulloa 7.
••rva listje kože, kat-re Izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
Razglednice
Tamne vrst*, pisemski. pisalni, trgovski, svileni, gladilni in stekc leni papir, čipke za kredence, vpisalne knjižice in žico za cveU lice priporoča tvrdka
OSVALD   DOBEIC, Ljubljana, Jakoba trg 9. 2111
MODNI SALO
GOTZL
Židovska ulica 8 in 7.
Pravkar došli
najnovejši pariški modeli POSEBNOST
v promenadah, svllanih in wečernih klobukih.
Popravila se? sprejemajo.
.jimimmusL*.--,
^Ar..ri^lbj|- S*^?.   cr!a5u]a In popravlja
*M '£.'     acitir.o la točna
t-' -'^ ter gre rud na
FcliLin ro?že rggg N o g a v i c e,
ženske, otročje in moške, žepne robce, razne tmko\'e, gumbe. su= kanec, bombaž, vezenino in dru-Ho kratko ter galanterijsko blago kupiti   najceneje   v veletrgovini
OSVALD DOBEIC, Ljublja-*. Sv. Jakoba tr^ 0. 21 OS
t, MikuS
LjttfeUaR*. Nastal tn §t IS. priporoča svojo zalog*
^^jte    tfaialkov In soinčnikov •   J        ttr si r*h*litnlh palic Pa»r»vn» si Tivrivtl« tetin in stHdno,
Na stare"*« slovenska
pleskarska In Učarstaa
delavnica IVAN BaiCEU, Dunajska c 19.
m m^DonaČa lrvfaitev točna, eene imtrne.
fflODNI ATELIJE
mm AISC POMLADNE TOALETE, KOSTUMI   —   NAJFINEJŠE DELO
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4/1
Te od. Kom, Ljubljana
Poljanska caata sto«. 8.
tora, starali, aantfrtcrffsal la okrasni Uenir Instalacija tetovedot.
HNNfMtn. tapritte a ktantit eom.
lideiovanje posod iz tločevine za fir-net, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Skafle) za konserve.
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
tovarnar t Stolni poeta Dom ta I a
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
Sprajamanj« w orado.
Zaloga v Celju Gosposka ul. 4
Zamaditl
(A ' /m - tnal VI ne BjT 5 O/ smete, -^oa^a^ ampak pojdite takoj ln s4 oglejte velikansko aalogo sukna, volne, •latna, ee-fira, hts^evlna roboav, modrovine ter sploh vso manufakturno robo v veletrgovini R. Stermecki. Celje, katera prodaja radi velikanskega nakupi direktno Iz prvih svetovnih tovarn po čudovito nizkih cenah.
Zahteval te ceniki 2218
I TmTI narod cnf, KsJcčcn!, Bell W      nedlkfSn, Bofol tfcL Ila-
pasto 99
dalje prah In milo za zobe, nstao »odo ter nal-boIISe zobne ItrtaCke priporoča parfnmeiila MSTR  OLI", Mnbifsna. Pod TranCo i.
Gradbeno podjetje
Lgn^lfana,
Bohoričeva ulica št 90
gDspodtnje
2ITNR
Knyn
je najbolj zdrava in tečna hrana.
SPIISHKITG!
TBUHRNR
G-UNCEii.
Eltjđrični »ioni. Ralmodtrne]5i Jtnrtt.
Lisičje kože
in koie vseh vrst divj&iin kupuje
L ROT9 krznarstvo
Uublians, GradJJČe itev. 7.
Zaloga, Izdelovanje In barvan?« koivhovla.
Izkušen trgovec, izurjen v vseh strokah, agilna, spretna, zanesljiva moč z znanjem jezikov, zvezami in dobrimi referencami želi zaradi razmer pri prvih firmah mesto
potnika«
Reprezentativen, dober nakupovalec itd. — Vprašanja pod »Dosmrtna služba" na Interreklam d. d., I. Janić, Osijek L, Lončarska 7.
Izurleaa
bi
stenografima in Umi
z daljšo prakso, popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobi takoj mesto. — Začetnice izključene. — Ponudbe na
Anton Šinkovec, Grosuplje. 2556
tanovanj
Iščem afi zamenjam svoje stanovanje, obstoječe iz 3 sob in pritiklin za stanovanje obstoječe iz 4 sob in pritiklin v sredini mesta. Najemnina postranska stvar. Onemu, ki stanovanje zamenja, plačam visoko nagrado. — Ponudbepod .Ugodno stanovanje" na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul.5.
*4sW-       ?a* ;
Razprodaja manufakturnega blaga
suho, v balah, vsako množino, takoj za oddati.
Ludvik ller&lc,
na Friškovcu, Ljubljana.
LJUBLJANA9 Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Vreče,
rabljene in dobro ohranjene KUPI Jos* Bahovec, Ljubljana. Sv. Jakoba trg št. 7.
410
Velika Izbira otroških  vozičkov,  dvekoles ln Šivalnih stoje* poceni.
F. BITJEL, LJDBUMI, STARI TRG 28
Sfnfrntjt a t polna norm n ma'lirmik z Benfen "m vaBlLIcaM ■aarinKj stnai TnUfki. fivaini ?■ mm stroji -
„TRI3UNA"
Tovarna đvokole« In otroikTh vorfC^oT
Ljuljana. Earlcvska cesta 4 — Zv«narska ulica t
Trstie za strope
zdeluje in prod?.«a na debelo ln drobno po na nižjih cenah Pri vrči:h mno?i-ih znaten popast.  —  /IJfTOK STS1NES Ljubljana, Jeranova ultca 13, Trnavo. 2128
Nogavice
v veliki izbiri in po najnižjih cenah  izdeluje  stojno pletilstvo
N. GROSGER,
BEGUNJE 23 PRI LESCAH.
1143
Prava turSka električno oražena in m!«»ta
zajamčena popolnoma člana in odlikovana z zlata kolajno, se dobi v?ak ds^ sveža najernee ^-amo pTi tvrdki Jovo R. JovanovSć, Tula (Bosna). Raz-roš ljamo v po-tnin zavitkih od 5 ks naprej po povzetju. «-X4*
Tvrdka Franc Ksav. Souvan, Me« stm trg 24. nazriginfa genj> obžfrt« stvu. da se bo prodajala sect#r>ga zatoga do 15, marca vsled sko-raSinle preselitve v rtovi lokal po izdatno zniianih cenah.
Ion ln?
mestni tesanifi mojster
L?nblf8al
prevzame vsakovrstna teaaarskai dela,
Kakor atrešne alole kupole, stolpe, mostove, vrtne utice itd. Parna žaera z v««7 I stroji ta obdelovanje lesa. 4796
kaVor {op!oev k1si«^o perilo, acgavl«e9 rokavice v vellld Izfelri pri
A. SlakorlG ml E. Soss
LJUBLJANA, Kaarn« frfj 19.
a m h e nr ■ b b s m c r:«r. a e a ^ *t&n
CUNARD LINE
Najhitre{§i  parobrodi  sveta. Di rektni potniški tovorni in exrres-ni ^romet
'z Hamburga in Diatarp ra ftnierks io Kanado
i dimniki 5 >/; dni. Lastne kabin?, za potnike I1L razreda. Potnik opremijo izk-išeni   nradnlkl do uke  vkrcanja,  in  jim proži o v v   vsakem   pogledu dragovoljno vsako pomoč. Navodila daje . Cunard Line Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Jugoslavenska tanka d. d., Zagreb
Glavno zastopstvo za Slovenijo: |
l\M}zn, Kolodvorska ulica 2E
Brzojavni   naslov: „Cunard"
Stenski načrt L]u
]e Izšel
v salogi .Stenskih reklamnih načrtov trgovsko - prometnih središ: in kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev* ter se dobiva po vseh trafikah za ceno Din 7*—, po pošti Din 8'— kakor tudi v glavni zalogi: OGLASNI ZAVOD
i zomii-ovo iin m mm mm.
LJUBLJANA, Gledališka nI. 2.
HalcaiUB Mili !?o!3 togato fenu MBliBlai in «31: rai vrst
lodni salon
ivaa«wuj jj j9K%
!3/18 HP 2 DSebrnai JFUd-af 4 — 6 sedežna, elegantna, v stanju kakor nova.
35 HP f osebni „Praga" 6 sedežni, elektr. razsvetljava, v zelo dobrem stanju.
22 HP 2 ose&aa „Pord-a" elekr. razsvetljava, samopo^on, v dobrem stanja.
2S HP fl fovoral „Hdler44 1 tonski, s pnevmatiko, karoserija po
želji, v zelo dobrem staniu. 35—40 HP I tmrsral „Pra^aM 3 — 4 tonski, s polgumastimi
obroči, s priklopnim vozom za 2 toni ali brez, v stanju kakor nov.
M HP f toooreri HaL ^Flai" 15- ter 2 tonski, s pnevmatiko, v zelo dobrem stanju
ter več drugih osebnih, tovornih in omnibusov »rod3 DD 11^33-nlh ceaali
JUGO-JIUT0,izo.z., UuMjana, Dunajska c,3S.
Naznanilo!
Bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb^ ^^-asssBOflBtL v^uoLm&z*. ^r^-rr^s
I. PREHELC, LJUBLJANA, Kidfsrska Bi. JI
:nanja cenj  odjemalcem, da vsled selitve trgovine razprodaja v u do 1- maja t. I- vsakovrstne voile-delaine, estan-delaine, n e n e v (cachenez), pol svilene in svilene robce ter šerpe po dnevnih tovarniških cenah, brez konkurence.
7149
KS
Stev 58.
•S I. O V f! NS K I   N A R O Hi dnt HI marca 1923.
y. stran"
V blagor države.
Češki list? so priobčili seznam darovalcev, ki so položili v počašče-nje spomina pokojnega dr. Rašina na oltar domovine najrazličnejše prispevke. Večje in manjše svote denarja, stare avstrijske novce, zlate prstane, uhane, ure, zapestnice, zlatnike, ^umbe in igle z dragocenimi fcamni itd. Imen društev, korporacij, zavodov, politikov, znanstvenikov in preprostih državljanov, ki se zavedajo svoje dolžnosti napram skupnosti, kar mrgoli. Našteli bi jih lahko tisoče in tisoče, med njimi so denarni zavodi, kakor n. pr. obrtniška banka, ki je darovala za takozvani zlati zaklad republike 1 milijon Kč. KaKor marljive čebele nosi češki narod skupaj vse, kar lahko pogreši v vsakdanjem življenju, kamen polaga na kamen in gradi solidno palačo svoje bodočnosti. Ce hočejo poedini državljani živeti v miru, če hočejo, da bo blagostanje našlo pot v zadnjo gorsko vas, potrebujejo krepko organizacijo, na zdravih temeljih medsebojne vzajemnosti zgrajeno skupnost ln ta skupnost je država. Temelj vsake države so zadostne finance. Svetovna vojna je omajala ta temelj, uničila je toliko bogastva, da je bilo splošno pomanjkanje neizbežna posledica. In v časa, ko skuša večina prizadetih držav rešiti gospodarsko krizo na ta način, da se po-samni sloji njihovega prebivalstva prepirajo med seboj kdo je kriv, da ni več tega, kar je brezpogojno izgubljeno, ali pa iščejo posojila pri drugih bogatih državah in lezejo še bolj v že itak velike dolgove, je češki narod sklenil pomagati si sam. Žilavo in v težki borbi za svojo neodvisnost zakaljeno bratsko pleme je postalo v svojem patriotizmu in državotvornih sposobnostih predmet splošnega občudovanja. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača — to je geslo svobodnega češkega naroda.
Globoko spoznanje, <!a je najdražje to, kar si človek pridobi z lastno marljivostjo in da državi ne bodo pomagale nobene politične in socijalne utopije iz sedanjega kritičnega položaja, je tista gonilna sila, ki dviga družabno življenje današnje češkoslovaške republike. Ta pametna fn trezno premišljena notranja politika, ljubezen do domače zemije In narodnih idealov, ki izvira iz zavesti, da je treba dokazati celemu svetu, da znajo tudi sužnji narodi ceniti svobodo in živeti samostojno, ni mogla in tudi ni ostala brez posledic. V krogu po vojni nastalih držav je danes češkoslovaška republika v vseh ozirih prva. Ne samo z notranjo konsolidacijo, ki jo pogrešajo vse druge slovanske države, marveč tudi s svojo v primeri s številom prebivalstva nenavadno ekspanziv-nostjo na zunaj, je dokazala, da ima vse predpogoje za obstoj ln razvoj, češka industrija in trgovina je začela konkurirati z drugimi državami na svetovnem trgu, češki inženirji, zdravniki in drugi strokovnjaki so danes razkropljeni sirom sveta, v Avstraliji in drugih kolonijalnih deželah so začele Češke kolonije, ki Imajo očividen namen pripraviti tla za poznejše izseljevanje iz domovine ,ki je premajhna ln preveč Industrijama, da bi redila toliko inteligence kakor jo premere baŠ češki narocL S strogo preračunano demokratizacijo reakcijonarnih elementov ruske emigracije, z rahločutnim in plemenitim postopanjem napram tem nesrečnim žrtvam epohalnih dogodkov v svetovni zgodovini z ene strani in dobro premišljeno in lojalno poetiko napram sedanji ruski vladi
časno.
Zopsr žejo in čestitke.
Malo je manjkalo, da nisem bil od-likoven.
O tej priliki sem prejel In še prejemam obilo čestitk. Ne morem odgovarjati na vsako pecebe, zato izjavlam tem potom, dr sta zadevna dva litra že plačana in izpita in je posel završen in se ni več moči ozirati na nikakrSac reklamacije.
In me sploh jezi in ne vem, kaj ima opraviti zgoraj označeni dogodek s pijačo.
Mar sem dobil z zgoraj označenim dogodkom kaj pita Če v hišo? Mar sem je dobi) celo toliko, da si moram na pomoč klicati one, ki se mi Žejni oglašajo s čestitkami? Ali je dogodek takšen,- da jim suši grla in izziva Žejo. in me štejejo odgovornega za dogodek?
Toda se mi zdi, če bi se bilo za-stran odlikovanja zgodilo narobe, enako bi mi bili čestitali plačaj in plačaj!
Opazujem jih že nekaj let m sem se uveril. da ni pod milim nebom prilike, ki jim ne bi bila dobra in jim ne bi služila za povnJf fSs :v: *c^:r:~. z *~j~:::u
Še za tisto, ko se vsako leto po-starem za leto dni in se za toliko približam neizprosni smrtni kosi, ne pozabijo me nahruliti: »Čestitamo! V katero gremo klet?« Niti mi niso prezrli novih hlač na bedrih, niti ne okolnosti, da je bil na Poljskem nekdo obešen, ki se tako piše kakor jaz.
Mislim, da bi umrl — in če bi bilo treba, da umrem na državne stroške — Čestitali bi mi. če ne bi imel mrtev tehtnega vzroka, da ne slišim njihove žeje.
Mitologie nimam pri rokah, toda je živel v starih časih dostojanstvenik — ime bom povedal drugič — česar se je doteknil, vse je postalo zlato.
Gotovim ljudem pa se vsi dojmi izpreminjajo v pijačo.
Govoril sem s prijateljem, k! je zdravnik, in je rekel, da je ta pojav pa-to!ogičen. »Patologičen« da je švabska beseda in pomeni toliko, kakor bolez-niv. So Ijudie na svetu, je rekel, če vidijo n. pr. ličen damski čevelj, pa jim vzpiamti duša in so taki vmes, da jih žene nepremagljiva sila in Črevelj ukradejo, da ga pritisnejo na koprneče srce: pa so taki tudi, ki ne ukradejo čevlia, ampak narede Banj p-seiv. Se i,o dr/.il, ie rekel. U jih ne razburi damski čre-
ter gmotnim podpiranjem bednega ruskega naroda z druge so si zagotovili Čehi trdno stališče v bodoči Rusiji ne glede na to, kako se bodo razmere v tej slovanski državi končno razvile. Evropske velesile, ki pred vojno niso bogve kako računale s peščico Slovanov, obkoljenih od drugih močnejših narodov, gotovo pa niso pričakovale tega. kar vidijo danes, so se začele živahno zanimati za mlado češko državo, okrog katere se zbirajo tudi drugi dediči pokojne avstro - ogrske monarhije. Njen ugled v zunanjem svetu raste vedno bolj, kar je najlepši dokaz, da je češki narod na pravem potu.
Pokojni dr. Ivan Tavčar je zapisal nekoč tele besede: Pri nas nimamo pojma, ki je povsod po svetu glavni pojem: to je pojem domovine ali kakor se že ta človeku najsvetejša stvar v različnih kraj'h različno imenuje. Pri nas domovina umira in to je največje gorje. Te besede, ki jih je izgovoril naš plemeniti narodni bojevnik, so danes umestne bc!j kot kdaj poprej. Izvzemši češki narod, ki deloma že sedaj žanje plodove svoje ljubezni do domovine in nacijonalne samozavesti, tavajo vsa druga slovanska plemena v megli najrazličnejših za realno življenje neuporabnih idealov. Ta se hoče emancipirati, oni z eno potezo podreti kar so gradili tisočletja, oba pa pozabljata, da pripada bodočnost oni rasi, ki se v svetovni zgodovini še ni udejstvovala in to je Slovanstvo. Nič bi ne škodilo niti nam niti drugim bratskim narodom, če bi Šli vsaj nekaj časa v šolo k Čehom, kjer bi se lahko marsiČesar naučili. Videli bi, kako dviga marljivost in nesebična požrtvovalnost iz razvalin močno državo, kako se vrača ne glede na strašne posledice vojne normalno življenje in kar je najbolj važno, videli ti, kar so gradila tisočletja, oba pa spodari. Na čelu notranje in zunanje politike salus rei publicae, potem šele umerjena politična diferencijacija in druge domače zadeve, ki morajo biti podrejene interesom skupnosti, če hoče narod ali država kot taka sploh eksistirati. Baš za naše sedanje razmere bi bila ta šola zelo koristna.
Maksim Gorki o Le^'d« Andrejem
(Konec.)
Spotoma mi ]e pripovedoval o svoem Jnd!, čez tri dni pa mi je prinesel rokopis. Ta povest je značila oočetek ene na plod-nejših dob v delu Andrejeva. V Caprih se je prvič lotil svojega komada Črne krinke, napisal trpko fantazijo Ljubezen do bližnjega, povest Tema; ugotovil je načrt Saške Žeguleva, osnoval prizore za igrokaz Ocean in priredil dvo'e ali troje poglavij novele, naslovljene MoJ; zapiski; vse to v šestih mesecih . . .
V nobeni dobi ne prej ne sle} ga nisem videl slično delavnega, tako presenetlivo pridnega. Podoba Je bila, da se je na vse večne čsse odkrival svo ega gnusa pred I»Tsan;em, In bil e sposoben, ostati noč in j dan za svoro pisalno mizo, na pol oblečen, »ilno zanemaren, žareč. N'egcva dom'Š-iiija je gore'a z izredno lasnim, neucasniin plamenom; toliko da nam ni vsak dan razodel kakega novega naklepa.
— Zdaj sem vendarle   gospodar nad sam'm sebojl — je vzklika! zmagovito.
In izpraševal me e o proslulem gusarju Barbarossi, o Tomažu Agnellu. o tihotapcih, o karbonarih, o življenju kalabrijskih črednikov.
— Kolika gomila predmetov! kolikera različnost v iivl enju! — je rekal navdušeno. — Da, ti Ijudie so si naredili zalogo za potomstvo. Med tem ko pri cas . . . Nekoč sem vrel v roke Živi enje ruskih carjev, poskušal čitati, videl pa sem, da so mislili edinole na jed! Pričel sem brati Zgodov<no ruskega naroda: vsi so trpeli! Odložil sem stvar, bilo je mučno in dolgo-
Pravil je. kar je bil zamislil zelo Izklesano in barvito; pisal pa je malomarno. V prvem osnutku Judeža so se nahajale napake, ki so dokazovale, da si avtor niti ni prečita! evangeli.a . . . Naredili smo nekaj opazek:
— Ne sme se reči: « Pijejo vino kakor vclblod'»; pristaviti je treba: »pi.6 vodojc
— Salobarde!
Ravnal je s svojo nadarjenostjo, kakor vodi slab jezdec izvrstnega jahanca: silil ga je brez oddiha v skakonec, a ljubil ga ni, ga ne negovaL Njegovemu peresu se ni posrečilo slediti zamotanim arabeskam n egove silovite doiniši i.e; ni se brigal za to, da bi bil razvijal moč in spretnost svoje pisave. Včasi se je sam zavedal, da je to huda zapreka za prikladno razrast njegove darovitosti
— Jezik se mi mrtvi, težje in težje mi posta a, najti neobhodne izraze.
Napenjal se je, kako bi svo ega čitatelja uspaval z enoličnostjo stavka, toda rečenica ]e pri tem gubila prepričevalno vrlino lepote. Ker je ovijal misel v vato enakomerno meglenih besed, jo je s tem le preveč odgalil in videti je bilo. da piše ljudske dvogovore v modroslovnih zadat-kih.
Semtertam. ali poredkoma, je to čutil in se zbog tega žalostil:
— To je pajčina, prilepi se, drži pa ne! Res je, Flauberta bi kaza!o brati; ti imaš menda prav; ta je pač istinito potomec enega tistih veleumnih zidarjev, ki so zgradili neperušne hrame srednjega veka!
•   • •
V CaDrih je nekdo povedal Leon'du dogodi"aj, katerega ;e porabil za svo'o povest Tema. Junak te zgodbe Je bil preku-cuh izmed mojih znancev. Dejstva so bila v rcjnfci kaj preprosta: v hotnlščnici je neka deklina po nagonu zaslutila v svojem >gostu* prevratnika, ki ga zasleduje o vohuni in ki je primoran zateči se k ni; zategadelj je postopala z n;im z nežno materinsko pozornost:o in obzlrnosto Žene, ki je docela sposobna čutiti spoštovanje do 'unal'X Toda ta junak, kot ne-otesanec, kot knigobrbec. kakršen je bil, je odgovoril temu nagibu ženskega srca s propoved'o, spomnivši to blodnico tega, kar je baš hotela pozabiti. Zavoljo tega se je čutila užaljeno in mu je prislonila zaušnico, čisto zasluženo po moem mnen u. Tedaj pa je slednjič izprevidel. da je napravil prerobato pocreško, ji izrazil svoie obžalovan'e ter polubfl roko, ki ga je bila pravkar udarila, kar pa bi bil lahko opustil po mojem preudarku. To *e vse,
Tuintam, žalibog le preredko, je istinitost bolj resnična in lepša nego najboljša povest, ki jo utesrneš narediti iz nje.
Tudi topot Je bilo temu takoj Leonid re sfccr potvoril smisel ?n vfflESiogodka do nespoznatnostl. V hiši, kfeFTr*!e pustolovščina pripetila, se ni zagrešila nobena onih pi;ansk?h in bolestnih psovk, nl-kaka grozota, kakor Te Andrejev ž njimi preobložil svojo pripovest.
To pačenje resnice je napravilo name skrajno mučen dojem: Leonid je bil, kakor se ie zdelo, odpovedal, ukinil svečanost, k« sem se je nade al toliko časa in tako vroče. Predobro poznam ljudi, da ne bi čJ-sial, zelo visoko cenil najbolj neznatnega razodeva dobrote in poštenosti. Vsekakor si ne morem Kaj, da ne bi Andrejeva opozoril na dalekose;~nost n egovega početj?, katero sem prispodablial z umorom iz trme iz hudobne samoglavostt. Pozival se Je na umetnikovo svobodo, a to nI v ničemer predrugačilo moega nazirania: dosihčas ne morem brez ugovora pripustiti, da bi smel umetnik krivo tolmačiti toli redka odkritja človeške plemenitosti edino v ta n^men, da podpre svojo priljubljeno dogmo.
Dolgo sva se pomenkovala o tem predmetu, ne da bi bila stopila iz one umirjenosti, ki pristopa prijatelskemu razgovoru; vendar posehdob je bilo med Leo-nidom Andrejevim in menoj nekaj pretrga nega.
Z»vo hranim v spomin besede, k! so zakfjučPe ta krame!?.
— Kaj pa iščeš? — sem vpraš:1! Leo-nida.
— Ne vem, — *e odgovoril In sko-mizgntl z ramo; potle' :e zamižal.
— A vendar je v tebi kaka žel.Ta, ki vedno predn'ači vsem drugim ali se pojavlja večkrat nego vse druge?
— Ne vem. — Je ponovi. — Zdi se m?, da ne doznavam nič podobnegi. Samo katerikrat čutim, da mi ie slava neobhodno potrebna: dosti slovesa mi je treba, kol'kor ga more svet dati. Tačas ga osredotočim v sebi, ga izžmem do skrane
meje, in kadar zadobi silo razstreliva. — se raztreščim in osvetlim zemljo z novo lučjo. Potem bodo ljudje živeli ob novi pa-meti.Na vsak način, viš, nam ie potreba novega razuma; otresti se moramo nič-vrednlce. lažnivke, ki nas vlada! Ta današnja pamet požira najbol šl del mojega mesa, vsa moja čustva; obeta mi, da mi povrne tc glavnico z obrestmi vred. a ne vrača mi ničesar, venomer pravi: Jutri! Evolucija, govori pamet. In kadar je potrpljenje pri kraju, ko me duši žeja po življenju, govori razum: revolucija. Podla laž! in umri bom, ne da bi bil kaj dosegel.
— Vere ti Je treba, ne pa razuma.
— Morda. Ce pa je temu tako, mi je treba pred vsem — vere vase.
•   • •
Živeč v Italiji sem začutil brzo ve!"k nemir in nepokoj zastran Rusije, že leta 1911. so se okrog mene pogovarjali s prepričanem o veliki evropski vojni kot o neizogibnem dogodku; pravili so takisto, da bo ta spopad nujno zlokoben za Rusijo.
Ko sem krenil na čuhonsko, sem videl Andre eva in mu priznal svoje turobne skrbi. Odsekal se ie na ta razmišljevanja precej vneto in Je bil celo videti v živo zadet: aH negovf prigovori me niso mogli uveriti; nobenega dejstva mi ni vedel oponestL
Mahoma pa je pritail svoj glas. priprl oči. kakor da poskuša z vsemi močmi svoega duha prodreti prihodnost, in govoril o ruskem ljudstvu v besedah, ki mu niso bile navadne: izražal se je presekano, sunkoma, toda s povdarkom globoke, vidno pristne preverjenosti.
Ne morem — in če bi sicer mogel, ne bi maral — ponoviti tukaj n egovega govora; sila n egovita pomenkov ni tičala v njih logik!, niti v njih lepoti, temveč v čustvu, katero jih je navdihovalo: čustvo skelečega usmiljenja z narodom, čustvo, ki ga ne bi bil v onoliki stopnji in v takovfh izrazih nikoli pričakoval od Leonida Ni-kolajeviča.
Drhtel je po vsem telesu, z vsem naponom svo Ih živcev, in toliko da ne ihte liki ženska mi je kričal:
—Praviš, da je rusko slovstvo pokrajinsko, ker je večina ruskih velikih piscev iz moskovske provincije? Denimo! in vendar je to svetovna književnost, to je naj-resnejši in najmogočnejši delež v evropskem umotvoru. Zadostue veleum edinega Dosto'evskega, da opraviči obstoj, pa bi bil bedast ali celo zločinski do zadnje stopnje, milijonom ljudi. Postavimo, da je duša tega naroda bolna; negovali jo bomo in se spominjali na znani izrek: »Biser se rodi samo v bolni školjki«.
— Kaj pa lepota divjih zverin? sem vprašal.
— Kaj pa lepota človeške odreke. miline. fttbezoJ? — ie odvrnil. In še na dolgo je govoril o ljudstvu, o njegovem knjištvu z neprestano rastočim zanosom ln gorečnost o.
Prvikrat ie bilo, da je besedova! s tolikšno strastTo, z lirizmom. Njega dni sem ga čul, da je tako krepko izražal zgolj svo'o ljubav do talentov, s katerimi je čutil dušno sorodstvo: do Edgarja Poe-a najče-šče.
Malo časa po na'lnem pogovoru je izbruhnila ostudna vojna: stališče, katero sva zavzela vsak na svoji strani, naju je do dobra razdružilo. Nikoli več se skoro nisva srečala. Vendar pa sva leta 1916., ko mi je Leonid Andre'ev prinesel svoje kni-ge, čutila vnovič in globoko, kar Je bilo skupnega v nar!nem obstanku in kakšna stara drugova sva bila. Da pa se ogneva vsakršnemu prepiru, sva se mogla meniti zgolj o prošlosti; sedanjost je dvigala med nama visoko steno nespravljivih nasprot-stev.
Ne bom prekršil resnice, če trdim, da je bi; zame ta zid proso en in prestopen; onostran te ovire sem opažal moža visoke cene. fzvrnega duha, s katerim sem bil spo en celih deset let, ob kratkem svojega edinega prijatelja med slovstvenikl
Različnost nazorov ne sme vplivati na simpatije; teoriarn in mnenjem nTserc nikdar prisnia! odločilne vioge v svojih odnosa ih z ljudmi.
Leonid Andre'ev je čutit drugače. Toda tega mu ne bom očital, sai je bil takšen, kakršen je hotel ln mogel biti: človek nenavadne izvirnosti, redke nadarjenosti ln dovolj srČan v raziskavah, katere je zapo-čel, da bi zasledil resnico.
(iz francoskega prevoda, natisnjenega 15. Junia 1922. v Barbusse-ovcra glasilu Clarte poslovenil A. Debelak.)
Profiverska politika sovjetske vlade.
Kakor je naši javnosti že predobro znano, so napovedali boljševiki vojno buržuaziji, kapitalizmu, sploh vsemu, o čemer se jim je zdelo,  da se ne strinja z njihovim komunističnim   idealom, in tako tudi veri. Preglasili so absolutno svobodo in s tem označili vero za popolnoma privatno stvar. Glede vere je prišla seveda v glavnem v poštev pravoslavna cerkev, za njo pa vse druge v celi državi. Sedaj sovjetska vlada ne dela nikake razlike med cerkvami in je zavrgla misel, da bi bila pravoslavna cerkev še nadalje kaka državna cerkev. Zaradi tega trpi poslednja najved. V Petrogradu so zaprti vse katoliške cerkve. Spočetkoma ie sovjetska vlada imela še nekoliko obzira napram cerkvi in veri, sedaj pa, ko se ji zdi. da je vsaka notranja nevarnost odstranjena, je pričela izvajati svojo protiversko politiko obsežno in brezobzirno. Pobrala je iz cerkva premoženje in nato preganja duhovščino vsepovsod.   Znano je tudi, da je bilo že več popov ustreljenih. V ljudskih šolah je prepovedan poduk krščanskega nauka. Vse molitve so opuščene in pravzaprav se niti ne sme več misliti na Boga. Kdor bi izgovoril božje ime, utegne zapasti kazni. Samo starši še lahko podučujejo otroke v krščanskem nauku doma,   lepo na skrivnem. Sovjetska vlada si je postavila nalogo, da zatre v bodoči generacij vsak verski čut. Zato pa podpira razvoj najnižjega in najvulgarnejšega materijalizma, hotce ustvariti ozračje popolnega brez-boštva. Z eno besedo: moskovska vlada dela politiko   praktičnega ateizma. Ljudstvo bi brez dvoma reagiralo na to početje, toda ne more. ker ima povsem vezane roke. Kdor le črhne kako besedo proti brezverski politiki,   ne dob! dela. in ako ga ima. ga izgubi . . . Vsak dijak, ki se hoče vpisati na vseučilišče, mora podati Izjavo,   da je brezverec drugače ne dobi vstopa. Poročevalci^ prihajajoči iz Rusije,   praviio soglasno, da je pričela moskovska vlada pravo križarsko vojno proti vsem   veram In proti pojmovanju božanstva.
Boljševizem ima tudi pri nas mnogo čestilcev in razširjevalcev. Razni elementi, ki žive le od hujskanja, nemira in nereda, se najrajše zatekajo k agt-tacijskemu sredstvu boljševizma in razlagajo nevednim masam, kake dobrote in kako srečo da skriva v sebi ruski boljševizem. Tudi naši klerikalci zelo radi hvalijo boljševizem in komunizem, ne da bi povedali resnico o njem. Prt sedanji volilni borbi obetajo ljudem nove čase In pri tem, kjer in kadar se jim zdi potreba, naglašajo tudi versko stran, zagotavljajoč, da ostane vera nedotaknjena, da so oni pravi branitelji svete vere, in da jo hočejo porušiti le liberalci in demokratje. Gorenje poročilo pa zadosti jasno podpričuje. kaj dela sovjetska vlada z vero in cerkvijo in kaj vsled tega pravzaprav prinašajo klerikalci neukemu ljudstvu, ako mu slikajo dobrote boljševizma. Oni so patentirani vzdrževalci in branitelji vere in cerkve, sedaj pa se jim je menda začelo zdeti primerno, da naj bi se porušili vera In cerkev po ruskem vzorcu. Boljševiškc nauke si je treba ogledati z vseh strani, in naše ljudstvo se mora natančno podučiti, da bo videlo, kam so zabredli voditelji klerikalne stranke.
>BUDDHA< C
.BUDĐHA-
TRA06 MARK C
i
Glavni urednik? RASTO PUSTOSLEMSEK
Odgovorni arednik: VALENTIN KOPITAR.
velj, toda jim stopi kri v glavo in pene na usta. Če uzro sokolsko srajco. In tako dale.
Dejal sem. da moja Žena ne more videti pa l;a. Ce ga ugleda, kar prebledi in se prične tresti in je treba odstraniti pajka ali njo, da ga več ne vidi, in ji dati, da srkne kako okrepčilo.
Da, je rekel, približno tako je tudi z onimi, ki jim vsak dogodek udari na grlo in se Jim preobrazi v žejo. To je boleznivo stanje in če mu jih pošljem v ordinacijo, je rekel, bi z njimi poizkusil in bi jih dal na kolovrat
Odgovoril sem, da se bojim, ko bodo videli kolovrat, mu bodo nenadoma kakor strela iz jasnega Čestitali in trdno In neizprosno, mož jeklen, pričakovali na mizo liter. Sicer pa. sem dejal ni mi mar njihova žejo ln ni mi mar njegov kolovrat! Naj sami gledajo, kako se iznebe one švabske besede, jaz nisem odgovoren zanjo!
Omenjeno pa bodi ob tej priliki v prid javni blagintl sledeče: Niso samo moji pri atriji taki! Ampak je mentalitet jako lefi**a beseda in si ne morem kaj, da ne hi razodel odkrito, da si osvaja pri nas žeini mentalitet šir§e in Širše kroge, večjo in večjo oblast ln si po-
streščki in izvoščki računajo svoj zaslužek že na podlagi litrov. S ceno vina jim obsebi rase tudi tarifa. Ako me ne vara sen, polagoma, toda dosledno in neizogibno se nam pripravlja vinska valuta in bo najmanjša plačilna vrednost liter vina.
In vse bo zopet dražje.
Vlada, če je dalekovidna, bi morala kaj ukreniti, kake mere ali, če ne mer. vsaj kake korake.
Da sem jaz vlada, jaz bi prepovedal Hterske steklenice, dokler je čas. S tem bi se nevarnost zmanjšala na polovico. Toda ima vlada dovolj plačanih svetovavcev in naj si sami ubijajo svoje uradne glave, ni treba da Jim jih jaz!
Moja stvar Je zgolj ta. da izjavljam svojim znancem in prijateljem sledeče:
Prvič. Odslej odklanjam vse čestitke in sicer, da ne bo izgovorov, vse brez izjeme, suhe in mokre. Zagotavljam svečano, da ni povoda ln ga ne bo nikdar več za nobeno čestitko. Tisto z odlikovanjem je že min;!o. Od državne loterije imam junaško besedo, ne dosti manj, da nobena mojih srečk ~o bo ia^rfebana. Enako zanesljivo jamstvo se mi ie dalo zastran rodbinske
blagodati in zastran napredovanja v službi. Nič se ne bo zgodilo, da bi se mi dalo čestitati! Tašča mi je že umrla, in je je bilo škoda, ker je bila blaga duša. Rojstni dan sem preložil in sem novi datum izgubil, zato tudi z jubileji ne bo nič. Moje noge nc bodo več videle novih hlač, ampak jih bom dobival od sorodstva podošene, so mi jih že obljubili, tistim, katere mi bodo pioeiruke, bom dal kos izrezati in ga vložiti onim, katere mi bodo preozke in mislim, da bodo hlače čisto čedne, razen če bi SC vloženi kos prehudo ločil od hlač.
Nič, prav nič. Še toliko se mi ne bo dalo Čestitati, kar je za nohtom črnega!
Drugič. Zato, da bo pravica enaka za vse, se pa tudi jaz odrekam slehernemu čestitanju in z njim zJružo-ni žeji.
Taka je ta stvar in velja ta stvar od dne va objave naprej in komur ni všeč, izrekam mu svoje SOŽalje, toda pomagati mu ne morem.
Oziroma sožalja ne izrekam.
Sožalje je prenevarno.
Ne bi rad, da bi se namesto čestrk pričela ista istorija s sežaljem. Marveč imej tudi za sožalje veljavo vse, kar, sem izjavil zastran čestitk.
Stran 10.
»SLOVPNSKf   NAROD« dne 11. marca 1923.
Stcv. 53.
IJutoijana, Stari trg 19-11
Naikulantneiši in najmodernejši anončni ln reklamni zavod
APOLLO  R. Golebiows
ff
s-
— -ti
Ljubljana, Stari trg 19-1
mu..-u:   , osnv-• ;a*xr*"r"
•zdafa najmodernejše In najuspelnajl« wmM
Tolna postrežba.
Spr«|tma naroČila za vsa t» ln Inozemska Časopisa.
e ti kat Itd.
Kakor tudi naroČila za vsakovrstna tiskovine
Konkurenčne cene.
Brez lis, ne vlečejo n<t črno ali modro
cisto bela
Izdelujem pod famstvoro      BRUŠENJE STEKLA „VITRUM" Novi-SAD III, Futoški put 84
OGLEDALA
omobile
vseh velikosti, moderne konstrukcije
kompletne oprave
m parne pilane, zmerne cene, pri Jcgoslov. Import In ekspert, pod]etin3 Marilior9 Trubarjeva ni- 4.     Telefon interurb. 82.
Lajteriperk
ri Mariboru
Hišnik zamenja stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, predsobe in kleti, z elektično razsvetljrvo, v sredini mesta, za več j 2 stanovanje.' Ponudbe pod .HifnJk 2312* na upravo Slov. Naroda. 2312
Proda se
komrietno kovaško orodje v večjem mestu Slovenije, < d topi te tudi lokal in stanovanje. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Kovačnica 238!"
plačilni natakar
sedaj v službi, išče drago mesto. Ponudbe pod »Sezona 2460" na npravo Si. Naroda. 2460
Kuoim dve omari
rabljeni, z dvema vratoma. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Omara 2451..
letala velcjrlma Iaporitnov zarezno (utorno) strelno fn preiano ntorno opeko Csfsfetn Wlenerberger) in bobrov
rep (Biberscnwanz)> ISčeJo se spretni zastopniki za Slovenlo.
Iščemo za našo umetniško tovarao
JE
ki znajo delati na ročne udarne stroje, hidravlične in ekscentrske preše, tako tudi znajo poslužiti stroje za brušenje stopnic (Stufen-SChleifmaschine) in .riteliš" ter so tudi v stanju sestaviti vse potrebne dele. — Poncdbe na Industrijsko Građevinsko a« d.
tJnienJer" v Zemunu. 2457
— aUBASKraO ~
Cailca tega delikatnega likerja Se nepopisen užitek!
Priporočamo f COGNAC OALMATCA HEDtClNAL in druge Izbrane likerje, žganja, ekstrakte in s?ruoe. PRVA ODLIK J&VftNA DALMATINSKA PAR?<SA
DESTILACIJA
V. M9RPUR&0, SPLIT
Zastopnik: rčclf Kordln, Ljubljana, Zrfn'sfcsgac. 7.
Narečji davki
katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti.
Posknsite enkrat s ilustrovanfm katalogom tvrdke H Suttner, ( m etnik Henri ffi^lre), ILjubijatia
&3. 3. Ta Vam svetu-e resnični dobre ure, šnecijalne znamke .!KO' iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zape^ne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zanestnice. tihane, nam:rno oro-d«?, krsfna in b:rmsk a darila ter vso strogo zlatnino in srebrnino. Pa tud porabre predmete kakor: škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroja, steklorezce, doze za tobak, svalčice in smotke, nažiea'e in denarnice kunite dobro in ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER, Imetnik Menrl Malre), Ljubljana St. 3.
VI
Vsi !e*o olirto
BltMlVtHIlETTE
*7    Po'asnila sled? železniških //JgK5jj.$$
'// zvez cs^ni vozovi), inril- /ifffi:4k0i ■j    nin nravi! iti. dve oVatni
biro in zasto-istvenl krog: .,xOv
Kazine. - a^j^^
Zveze s parobrodi brez posebnih potnih ielko* /j JV-| v ponedeljek ln četrtek ob 611 zvečer odhod iz
Swinemilnda. /';:
Pojasnila dale obratna pisarna CVprVehrsTmrean) KASINO Z0PP0T
Proda £2
osestvo, obsto;e*e iz lepe bile, niiv in travnikov, 10 oralov ho-te v bliž ni vasi Sv. Lovrenc ŠL 62, p. Store pri Celju
Zamera K
i lepo, solnčno, moderno stanovanje na Škofovem, cbstoječe iz 3 sob in pr tik -lin, za enako v centru mes a proti dobri nagradi. Pon dbe na upravo Sinv. Naroda rod .i. V. 2432*. 2432
Gostilna
t (n incsai iia
na pro"nebnem kra'u se vzorne v najem. Ponudbe pod ,Obtt 24.0* na u,~ravr> S!ov. Naroda. 2430
Zobotehnica
starejša moč, i?če mesta. Ponudbe pod .Tehnik t—2367« na npr. SI. Nar. 23-7
Lokal
na prometnem prostoru v Ljubliani, pripraven za pisarno,  trgovino, skladiSče ali tehnično delavnico, se odda takoj Ponudbe pod .Lokal 2403* na upravo Slov. Naroda. 2 03
Čvrst deček,
nad 15 let star, iz bolite fifie, BI RAD VSTOPIL KOT VAJENEC ▼ kako prrdsjalno ali obrt. — Naslov pove tmrgvt »Slov. Naroda«. 2140
Kontoristinia
z večletno prakso, zmožna stenografije, strojepisja in vseb drugih komorskih del, se aTcoj spreirne v veletrgovino R. STERMECKT, Celje. 2524
Hcprottal Mu z vrtom
v St Vidu, pripravna za male oHr*nike ab vroko:enre — Več pove Frane Tomaževicv °odgora 16, p. i>t. V d nad Liub jano. 2401
Soha s m
ali brez brane se or/d- dvema j?o«po-d^ma aH frospodičnama v novo seztđani vili s se ratni m vhodom in električno raŽSVetllavo takoj. Naslov pove Upravi Slov. Naroda. 2191
na prometnem kraju v Ljubljani se odrf^ v naiem. Obšine ponudbe z navedbo na emnine n. upravo Slov. Naroda pod ^Redka prilika 2465V 2-166
dlll
1 mali enosedežnt fn drttgi šti isedez« i >e cen o pmd.ista Ogleda se mehanič-delavnica E. Lah, Sp. Si^ka 13. 2490
Sprejmem takoj dobrerja
Mivsasfi pornočnllfo
za bo' ša dela. Hrana in stanovan.e pri meni. Plača po do^ovoru.
Ivan Cerar, Stob 54, p. Domžale. 247
F^fošrnRflen a«~
.Maximar", 9X12 se ceno proda.
P2s wifle mM
na prodaj. Naslov za cboje pove uprava Slo . jjargd*._2475
Stanovanje!
Sobo s kuhinjo dob' v ^n^m doffnl dotični, k! m* no«odi Dn 25^00— oziroma is?em posoii'o proti dobr m obre-srim. Naslov v nor. Slov. Naroda. 247
um
m tumšl koslant
£ -la volra.  140 cm tire ko, v v nsko-rde?i barvi, se pj iako nzk« ceni proJa N'as'ov p' ve u^r. Slov  N ro ^a. 2450
M Naroda ,
Pozor! IiiO'.d. ženini in mM. Pozor!
Prvovrstne žične modroce za postelje po najnižjih tovarniških cenah vsake željene velikosti. Žične pletenine za ograje, presipanje peska itd. v pocinkani in žgani žici v vseh vseh velikostih dobavlja
šimen Sablatnik, tovarna litoili Jesenice-Fužine.
ki se vrši dne 12. eventuelno tudi 13. marca 1923 ob pol 9 uri
dopoldne v Ljubljani, Poljanski nasip 10-11, na levo. Prodajajo se razni starinski predmeti kakor: Omara s tabernakei-nastim nastavkom, razne omare, komode, mize, stoli in skrinje, vse vloženo z intarzijo, rez! jano veli ko zrcalo, dalje razne stare in novejše oljnate slike znamenitih slikarjev (Layer, Vavpotič, Grilc itd.), cerkveni predmeti iz 17. stoletja, kakor svečniki, lestenci iz medi in dr., benečanske svetilke in mnogo drugih antikvaričnih
predmetov.
cijonarska družba
a prometne in železniške potrek
L c^llansi Karlovs&a cesta 30.
lokomotive, vozički, prekucniki, platoskl v zovly oaolesja za poliske železn ce ter vsakršen drugI materijal xa po' e že« lernlce točno in ceno s skladišča w Ljualjanl ali Zagrebu. - Zahtevajte po« nudbal
2151
Vinska
m
klet
ravnica i
na GTfnca^. nriblfno 200 kvadr metr., *»r traY^;k| 5 or?'o , v L?nn^an?. rb! Tržnšk  cet-ti «e otliln • nzjefli PoncJ;>? bed .Na.em 1923—2459*   a upr. S'nv. N roda. 2459 I
LLlIUfiiiziiii9iiiil.E!.zo.L
E LIK gradi električne centrale.
SLIN r&rcrzva'a ln dobavlja vse električne stroje
In e'e^trotehnične &f»mratB in Izdelke. S L11^ profitira breznla^no vse naprave in obrate. Hi so v zv^zl z elektrotehniko.
Tehfiilnć pisarne in zaloge:
iJUolj^i^A, Outnajska cesta, palaCa Ljubljanske fcrea Sne E^anke, MARIBOR, Vetrlnlska ulica 11
i
več raznovrstnih hrastovih desk ra mi arje. Ktotam naprodaj tudi krojaška peč za 6 ''Kotnikov
Adolf Cepon.
krojaški mojster. SKofljici.
um YOUK
Proda se
dražinska hiša
zidana in z opeko krita, z malim vrtičem, neka! niive In malo vinograda, vodnjak, 20 korakov od plavne ceste, četrt ure od kolodvora. Cem 60 000 dinarjev. Ogleda se v Poljčanah št. 67. 2495
Usodna pri-ika!
Proti dobri nagradi prepusti se lokal na nrometni cesti v LjuhUani le s p"go em, da se dotičnomu preskrbi oziroma zamenja doseJanje stanovanje obsto ečc »z 1 sobe in kuhinje z enakim ali večjim. Naslov v upr. Slov. Nar. 2331
Kapi se
vsaka množina lepih HRASTO* VIH, BUKOVIH, SMREKOVIH, JAVORJEVIH in OREHOVIH HLODOV — 8 navedbo množi* ne in cene franko vagon. — Po* nudbe pm*?—Ljubljana, Je rc nov a ulica 13. 21U
tanjam siMie in čliii 1210 R su*
Stanovanje visoko prit »eno obstoji Is 1 velik«, 2 msllh sob In vseh pritiklin, se nahaja bliza Elzabetne bo'nice. Reflektiram na solnčno stanovanje v mestu s 3 sobami, pritlklinami, efektr. razsvetljavo hi kostnico. Poncdbe nod ..Povr-n tev selitvenih stroškov" na Upravo Slov. Naroda. 2343
Direktna zveza s orekrasniml Biaietiiklnil vtadnfm! parnlkl. Neprekos-IJhrl po udobnosti, snažnest! hI Izborn' ?r»hranL Hitre In varne ladje.
„<3eorge W«sMngton- WA merica"
»Prestdent Rooseveft" MPresfdent Hardlnsr
Zahtevajte natančnega pojasnita to vosnl red 51. 285.
■aS li vS B B fes
Oeneralno zastoostvo za 3o9oslavl!o:
Beograd. Palata Beo gredske zadruge
uteze iz Bjevanog željeza, kao i sav trgovački  lijev   dobavlja   uz najniže dnevne cišenes
I
9fSM£¥  ivornlca sircjsva
u Bjelovaru
LuiUii'u« iB   Usk   »Narodne tiskam*«.