G-ospodarske stvari. Kompost. Palje.) Od prej navedenih tvarin so nekatere, ki morejo kompost zdatno bolj redilen napraviti in se včasih lahko dobijo. Tako so n. pr. hrošči kaj dobri za kompost. Kadar jih je veliko, naj se marljivo pobirajo, da se uničijo tijškodljivci in porabijo za kompost, kajti 1 q hroščev ima gnojilno vrednost za okoli 1 gld. Gospodar, ki daje hrošče loviti in plačuje nekaj krajcarjev za nabiranje, napravi si dvojno korist, reši se nadloge in dobi dobro tvarino za gnoj. Hrošči imajo 6krat več dušca in 2krat več foslorove kisline nego živinski gnoj. Ker pa je dušec v hroščih bolj pomalo rastlinam pristopen, sme se višje ceniti kakor 30 kr. 1 kg. Na kompostu pa, ako mešamo hrošče dobro z živim apnom, tedaj se precej hitro razkrojijo, ter prihaja dušec iz njih v solitarno kislino, v kateri obliki dušec rastlinam najbolj prija. Dalje so klice ječmenove kaj izvrstna tvarina za neposredno porabo, posebno pa za kompost. Imajo prav veliko dušca, torej s tem kompost obogatijo; po ¦ tem imajo pa tudi še precej kalija in fostorove kisline. 1 kg dušca v teh je vreden do 45 kr. M e z d r a od strojarjev je tudi tvarina za kompost, s katero zdatno pomnožimo dušec, ob enem pa tudi fosiorovo kislino. 1 kg dušca v tej je vreden okoli 30 kr., lkg losforove kisline pa 10 kr. Ima pa v sebi tudi obilo apna (okoli 22%), ki ugodno vpliva, ker povzročuje razpad organičnih tvarin. Za pomnoževanje dušca v kompostu so kaj umestni roženi opilki. Kopita in parklji težje razpalajo. 1 kg dušca v teh je vreden 40 kr., fosforova kislina pa 20 kr. Ikg. Ako so pa ti opilki fino zmleti, tedaj jih rastline mnogo ložje izkoristijo in so tadi več vredni pa dražji. Za kompost se jemljejo bolj opilki in pa dražja iiioka. Sevč, da ni treba vselej plačevati roženih opilkov lq za 10 kg dušca in &hkg loslorove kisline, torej po 6 gld. 1 q, ker so večinoma zmešani z raznimi smetmi, torej imajo manj redilnih snovij. Cunje iz živalske volne in enake reči imajo tudi preeej dušca, s katerim se redilnost komposta pomnoži. V teh tvarinah je 1 kg dušca vreden okoli 30 kr. Kri, meso od mrhovine, ki se na drobno razsekano na kompost spravi, sta tudi kaj izvrstna tvarina za kompost, pa se vendar redko dobita. Cestno blato in staro zidovje je tudi dobro. Cestno blato ima v sebi obilo živalskih odpadkov, pa tudi mnogo mineTaličnih tvarin, ki so v jako finem prahu dobro razdeljene. Če pa vseh teh tvarin ni zadosti, da bi v kompost dovolj dušca spravili, poseči se more tudi po guanu, ki pa je drag, pri nas najložje po žvepleno-kislem amonijaku, ki iraa do 20% dušca. Za-nj pa mora tovarna jamčiti, da je prost rastlinam silno škodljive tvarine cyan rodan. Soliterza kompost jemati ni umno, ker ga zemlja ne zadržuje tako kakor amonijak; tudi pa je v solitru dušec v obliki, v kateri ga morejo rastline takoj rabiti, in če torej že ima naš kompost premalo dušca, boljše je, da potrosimo soliter rastlinam še le tedaj, kadar že rastejo, kakor pa kompostu ali pa prezgodaj'na zemljo, ko bi se večjidel zgubil. (Dalje prih.) Kako posušeno sadje lepo belo ostane? Posušeno sadje, katero je lepo belo in brez okusa po dimu, je povsod priljubljeno, bolnikom je lahko prebavljiva jed in kuhana voda zdrava pijača. Sadje navadno na iz trtja spletenih lesah v peči sušijo ali pa kar v razbeljene peči nasipljejo. Naravno je, da je tako posušeno sadje rjavo, ima po dimu okus in nobeden trgovec ga ne kupi. Zeleti bi bilo, naj bi posestniki, ki imajo veliko sadja, na umetni način sadje sušili, ker takega bi lahko drago prodali. Na dunajski sadni razstavi so bili razni stroji, kateri so sadje lupili, rezali in sušili. Posušeno sadje so tovarnarji pred vsako sušilnico na prosti poskus razložili, bilo je lepo belo, brez vsakega okusa po dimu rn dunajske gospe so ga kaj rade okušale, kupovale in se njegovi snažnosti čudile. Sadje, ki je za sušenje namenjeno, mora se najpoprej olupiti, na tanke plošnate kosce zrezati, in kdor bi v velikem sadje sušil, bi mu dobro služil stroj, ki sadje olupi, osredek izvrta in plošnato prereže. Iz sadnih odpadkov se pa sadjevec (tolkla) iztisne. Olupano ali zrezano sadje na zraku rjavo postane, in da pa lepo belo ostane morajo se zrezani kosci kar sproti v soljeno vodo položiti. V 10 litrov vode zadostuje 25 gramov soli. Da pa ni treba zrezanih koscev iz vode loviti, priročna je iz svile spletena pocinjena posoda, katera se s sadjem vred iz vode vzame ter potem kosci v sušilnico položijo. Tudi žveplanje pomaga, da zrezano sadje belo ostane. Žveplo se v spodnjem delu sušilnice nad pečjo polaga, da se vedno malo kadi, pa to ni svetovati, ker žveplano sadje bi utegnilo zdravju škodovati. Sušilnico pa lahko vsak mizar napravi, samo treba popiej enako si ogledati. Sušilnice za sadje bi se lahko porabile za sušitev gob in lanu. F. P—k. Posojilnica v Pišecah je imela leta 1894. prometa 21.281 gld. 25 kr., pristopilo je k njej 79 udov z 188 deleži, izstopilo pa 24 udov z 62 deleži, tako, da štejej^^jjidov, ki iraajo v deležih 901 gld., čistega dobička je 194 gld.'55 kr. 0 dohodkih: Vrnjena posojila 5272 gld. 50 kr., hranilne vloge 2925 gld. 95 kr., prejete obresti 969 gld. 58 kr., pristojbine 622gld.*94 kr., deleži 188;gld., vstopnina 118 gld., posebna rezerva 77 gld. 91 kr., prehodni znesek 1108 gld.f 82 kr. in razni dohodki 76 gld. 9H kr. 0 stroških :T Dann posojila 8981 gld. 12 kr., hranilne vloge 1105 gold., obresti hranilnih vlog -27 gold. 1 kr., upravni stroški 146 gld. 13 kr., za dobre namene 25 gold. 40 kr., nagrada 30 gld., deleži 62 gold., dividenda 16 gld. 20 kr., razni stroški 78 gld. 26iikr. in pristojbine 9 gld. 50 kr. Žitne cene v Mariboru od 19. do 26. jan. 1895. Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 50 kr., rž 4 fl. 20 kr., ječmen 4 fl. 30 kr., oves 3 fl. 30 kr., turšica ali koruza 5 fl. 40 kr., proso 4 fl. 30 kr., ajda 4 fl. 50 kr. in fižol 7 fl. 10 kr. Sejmovi. Dne 4. lebruvarija na Vidmu, v Kostrivnici, pri Sv. .Turiju ob Sčavnici, v Jarenini, na Spod. Polskavi, v Lipniei in Mariboru. iDne 5. lebruvarija pri Sv. Petru*pod Sv. gorami. Dne 6. lebruvarija v Gornjem gradu, Lučanah, na Ptuju in v Imenem (svinjski sejem). Dne 7. lebruvarija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 8. lebruvarija na Spod. Polskavi (svinjski sejem).