Naročnina	^^	Ж ^^^^^^^^^^^	Ček. račun : Ljub-
za I nožem-	^^^^^^^	^^^^^^^^^	Ш ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Ijana
- ne- ^^^^^	~ШШш Y ^ШШ__^Н^^ Ш	__~ 10.349 za
ZB	^ШШ ШШШ	M	в	Zagreb
inozemstvo 120 Din вк	ЛдШ Ш	Ш ^НН ^^U	Ш^В
——— V Ж m ^^ Ш^ж Ш ^ l w	=
Uredništvo je v	Ш^ШШШШШ^^ ^^^^	mBHHMBV^	Ж аваиМР
Kopitarjevi tii.6/111	jeva 6, telefon 2997
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050	•	Izhaja vsak dan zjatroj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Se vedno demokracija?
Cigan je hotel k spovedi. Toda vesten spovednik ga je še preje vprašal, če zna deset božjih zapovedi. Na to cigan: »Bi se jih naučil, pa sem nekaj slišal govoriti, da jih bodo odpravili.«
Tako nekako se godi demokruciji, ako v družbi nanese nanjo pogovor. Mnogi so postali v tem pogledu inalodušni in brezbrižni. Demokracija je preživela forma, tako slišimo, stvar, ki spada v preteklost. Danes živimo v drugi dobi. V modi so duceji in ftihrerji, ki sprejemajo poklonitve in češčenja, kakor pravljični zamorski kralji. Ne od Boga in niti ne iz naroda, — kar je bilo tako dolgo moderno, — temveč iz fuhrerja izhaja vsa oblast. On je diktator, a narod je tukaj, da ga sluša in izvaja njegove zapovedi...
Če so poročila točna, niti mladina mladih diktatur nima več pravega zmisla za demokra-tizem. Naučili so jo nekaj znanih fraz proti parlamentarizmu in demokraciji. Mladina jih je sprejela in jih ponavlja dalje. To ji je tem lažje, ker demokracija zadnjih dob res ni bila več demokracija v pravem besednem pomenu, ampak je kazala mnogo razpoloženja za diktatorske oblike. Ni še bila sicer diktatura osebe, pač pa stranke, organizacije, za diktat politično formirane mase. Ali niso bile že davno pred proglasitvijo formalnih diktatur manjšine oro-
Pane svojih pravic, in opozicija brez besede? arlainentarizcm je postal nepopularen največ zato, ker politiki niso mogli izpolniti ljudstvu danili obljub, s katerimi so v volilnih dobah
firetiravali. V neštetih variantah se je ponav-jala zgodba iz starega Rima med Gracchom In Druzom, ki jo vsi poznamo. Gracchus jc bil za tiste čase izredno genialen politik, ker je delavcem z vso prepričevalnostjo znal obljubljati nemogoče stvari. Njegove obljube so ga napravile zelo popularnega, istočasno pn so budile srd in nejevoljo proti senatu. V tej stiski si je pa senat pomagal na ta način, da je najel nekega anarhista Druza, ki je po vsakem Gracehovem govoru nastopil s še večjimi obljubami in še hujšo demagogijo. S to taktiko je uspel, da je Gracchus prav v kratkem času izgubil svoje pristaše.
Na podobnih očitkih proti demokraciji je mnogo resnice in ljudstvo jo je tudi prav dobro čutilo. Toda. uko s takšno demokracijo ljudje res niso bili zadovoljni, s tem nikakor še ni rečeno, da odklanjajo sploh vsako demokracijo, ampak le, da si žele boljše. Če so bili ljudje kje proli demokraciji, niso bili iz tega nagiba, kakor da «e odrekajo svojim državljanskim svoboščinam, ampak ker so jih hoteli imeti le bolje zavarovane in bolje upravljane.
Danes je v prvi vrsti pretiran nacionalizem nosilec protidemokratične misli. Nacionalizmi uvajajo, kakor pravijo nov življenski stil, ki naj brez oklevanja in debatiranja nauči ljudi ubogati in brez ugovora služiti narodu in državi. Da bo domovina velika in mogočna, treba da ves narod stopa v istem koraku in sledi močni roki enega samega voditelja.
Po tej poti uvajajo nacionalni fašizmi v državah nekakšno civilno vojno stanje, kakor ga sicer poznamo le iz vojnih časov. Ne rečemo, da je šel liberalizem v marsičem predaleč in da popolna ra/.brzdanost in svoje-voljnost vsakogar in vseh ne more roditi drugega kot anarhijo in kaos na vseh javnih področjih. A tudi pretiravanje v nasprotni, fašistični smeri ne more narodu in državi koristiti.
Narod postane velik in močan, če vsi njegovi člani svobodno in iniciativno sodelujejo pri njegovi rasti in se vsi čutijo soodgovorne za njegovo usodo. Do tega pa ni mogoče ljudi pripraviti s pendrekom. ampak le tako. da so njihove dolžnosti odtehtane z enakimi pravicami. kar jc mogoče le v resnični demokraciji, katere bistvena označba je poleg svobode ravno skupnu, vzajemna soodgovornost vseh državljanov.
Istotako je napačno mišljenje fašizniov, če mislijo, da zavisi moč in veličina narodov od Števila vojakov, vojaško dresirane milice, ka-nonov in drugega orožja. Gotovo je danes marsikaj tega tudi treba. Toda mnogo boljša opora države, kakor bajoneti, so srca in duše državljanov, ki so iz notranje, svobodne volje strnjeni v skupni domovinski ljubezni, kakor so pokazali Francozi ob nemškem navalu na Francijo 1914. K takšni ponosni državljanski zavesti pa zopet neprimerno boljše vzgaja demokracija, kakor pa kaka fašistična diktatura. Diktatura ponionja silo in sila navadno vzgaja nemožate, prihuljene značaje, ki hlinijo zvestobo in uda-nost. a so ob prvi priliki pripravljeni izmenjati barvo in obrniti zastave. Usodna pomanjkljivost diktatorskih režimov je, da sc oddaljijo od ljudskega čuvstvovanja in ne čutijo pravega utripa narodovega življenja in tako ne spoznajo resnice, ker je nikdo ne more ali si je ne upa povedati.
Najslabša stran neparlamentarnih režimov je pa v tein. da vladajo brez opozicije. Opozicija je za vsak režim neobhodno potrebna kot nujen korektor njenega dela. Kajti vsaka ne-nadziralia človeška oblast bo prej ali slej zapadla zlorabam in najgrši korupciji. Seveda mora opozicija čutiti soodgovornost in se zavedati, da ho že jutri morda postavljena pred izvršitev istih nalog, ki jih danes zahteva od vladajoče skupine. V tem pogledu je dosedaj služila svetu kot klasičen primer stvarnosti in lojalnosti opozicija v angleškem parlamentu, kjer je baS domovina stare politične demokracije. Gotovo jc ta zadržanost precej v krvi angleškega državljana, enako gotovo je pa tudi, dn demokracija vzgaja ljudi, jih politično šola in bistri, tako da stranke, ki slone na goli demagogiji, navadno že po kratki dobi propadejo.
Skratka, mislimo da ne pretiravamo, ako trdimo, da predstavlja demokracija dnsedaj najvišjo znano obliko javnega življenja. S tem seveda ni rečeno, da so se z demokracijo vršile zlorabe in se utegnejo še goditi. Vse človeško je nepopolno. Niti tega ne trdimo, da bi ne bilo mogoče najti šc boljšega političnega tipa. Toda sleherna politična oblika, ki bo stremela zu iz-
Izgredi in zablode nemške revolucije
Acfoff Hitler - diktator nemškega
M g<| M	Akademsko dijaštvo odstavita vseučiliške profesorje in čisti javne knjižnice
%ЛШМШ IU V r adništvo se vliva nov čisfi nemški duh
rodnosti mogle doseči. Skrajno zanimivo bi bilo obravnavati na tem turnirju problem svobode, ker bi novi nemški režim brez dvoma znal svoje prispevati k pravemu razumevanju te velike vrednote, za katero se je človeštvo neprestano borilo.
„Mi b orno že pokazali svetu . . .
Sicer pa ie kancler Hitler sam zadosti jasno poveda' v svojem govoru v Kielu, kako daleč hoče iti v podjarmljenju duha: »V Nemčiji je danes samo ena armada in samo ena oblast, kateri je vse podvrženo, razum in volja nemškega naroda. Mi bomo pokazali svetu, da živi sedaj samo ena Nemčija,
Adolf H it Ici nemški kancler.
Berlin, 9. maja.
»Tagliche Rundschau« je bila edini trenutno v Nemčiji izhajajoči list, ki se je opogumila in napisala zelo ostre besede na naslov »duhovnega izenačenja« in duhovne diktature, ki se z vso srditostjo primitivnih gonov uvaja v Nemčiji Adolfa Hitlerja. V Kielu se je skupina narodno socialističnih dijakov drznila sestaviti listo vseučiliškh profesorjev in zahtevala od rektorja, da jih nemudoma odstrani. Ker se rektor ni hotel udati diktatorskim poveljem svojih dijakov, je šla lista v Berlin k prosvetnemu ministru Rustu, ki je brez vsake preiskave brzojavno odslovil vseh 28 profesorjev, ki so jih študenti postavili na črno listo.
Kaj je nemški duh?
»Ali se je začela nova doba Metternicha, ki je svoje dni delal s profesorji, kot stari feldvebel z rekruti? Odslovitev teh profesorjev na zahtevo peščice razposajenih študentov priča o ozkem, zelo ozkem pojmovanju »varnosti nemške misli«. S sramotnim stebrom, kamor je novi režim poganjal stare svetovno zaslužne učenjake, z bojkotažo priznanih literatov in s preganjanjem duševnih delavcev, ki so zanesli slavo nemškega imena po vsem svetu, je nemška narodna revolucija zavzela obliko navadne poulične, surove ustaje. Menda se je pozabilo, da boj proti nenemškemu duhu, kakor se ta gonja zove, ne sme postati boj proti vsakemu duhu sploh. Mi danes pišemo najbolj žalostno stran v zgodovini nemških vseučilišč. Kako naj se pa v danem primeru določi, kje se v znanstvu in v literaturi začenja nemški duh in kje nehava? Kaj pa je to, nemški duh? Ali se naj novi režim spravi z orožjem inkvizicije na reševanje tega težkega vprašanja? Morebiti bo pa nova Nemčija kratkomalo zavzela stališče, ki so ga zavzeli dijaki, ki so sestavljali tisto črno listo kielske univerze, ki so rekli: »Kdor ni nemške krvi, ne more misliti nemški, in če piše v nemškem jeziku, on laže.« Nikdo šc ni tako zavrnil in naravnost uničil Karla Marxa, kot pa ta stavek. Kajti Marx fe bil žid in zato )e ▼sv laž, kar je napisaL«
Zaradi tega članka je bila »Tagliche Rundschau« ustavljena do 1. junija, ker se je pregrešila proti cenzuri dr. Gobbelsa, ki je postavil načelo, da se v Nemčiji »lahko piše o vsem in vse, pod pogojem, da obstoja vedno sporazum z vlado«.
Otimpi'ski turnir nemškega duha
Po vsej Nemčiji veje duh smrti vsega duhovnega življenja. Povsod se dvigajo barikade, ki jih človeški duh ne sme več prekoračiti. Zato ni čudno, če je nemški propagandni minister prišel celo na misel, da obnovi v Berlinu stare grške olimpijske igre duha, turnirje razuma, ki bodo »kanalizi-rale način miselnosti nemškega naroda v smeri, ki odgovarjajo nemškemu idealu, ki ga ustvarjamo«. Dr. Gobbels misli naročiti od kakšnega že izenačenega literata posebno dramo, ki bi obravnavala sledeče velike probleme, s katerimi se ukvarja človeštvo! ljubezen, svoboda, lepota, božanstvo. Takrat bi se pokazala udarna sila novega nemškega duha, ki b: triumfiral nad vsem, kar bi druge na-
popolnitvijo dosedanje politične forme, bo po našem mnenju morala sprejeti vase bistvene osnove demokracije. Diktature, ki nastopajo pod katerokoli obliko, pa pomenjajo brez dvoma v političnem razvoju korak nazaj za stoletja.
Zato tudi ne moremo verjeti v trajnost fašističnih diktatur, kakor se v zadnjih letih pojavljajo po Evropi. Bolj jih je treba smatrati za bolezenski pojav povojne, razrvane in neustaljene Evrope. Nositelj fašizmov je nacionalizem, ki ni drugega kakor liberalizem pre-cepljen na narodni kolektiv. Pod podobo fašističnih nacionalizmov bije liberalizem svoj smrtni boj in če je nacionalistična furija danes tako silna, je to zato. ker jc zadnji plamen vedno najvišji in zadnji vzdih najgloblji. Prej ali slej bo prišlo iztreznjenje in pravičnejše vrednotenje svobodnega človeka v svobodni družbi.	dela.
naša Nemčija in ž njo mora svet računati. Mi z nasprotniki euotnega nemškega duha še nismo obračunali, kar smo storili, je samo začetek, in mi jib bomo zasledovali brez usmiljenja v najbolj oddaljena skrivališča, dokler poslednja kaplja nenemškega strupa ne bo iztisnjena iz našega fizičnega in duhovnega življenja. Nad stanovi, nad poklici, nad organizacijami in strankami, nad verami bo vstala nova nemška duhovna skupnost, Iti bo vse prejšnje razlike pokrila. Naša bodočnost bo prenapolnjena z boji za čistost nemške duše. Naša bodočnost bo težka, toda vi, mladi napadalni oddelki, boste ostali to, kar ste, železne pesti nemške revolucije.«
Nov tip nemškega uradnika
V tem duhu je bil izdan tudi nov zakon o »poklicnih uradnikih«, kojega tretji pravilnik, ki je izšel včeraj, z neverjetno, čisto prusko natančnostjo določa, kakšen sme biti Nemec, ki hoče služiti nemški državi. Ta zakon daje posebne privilegije bivšim bojevnikom na fronti in določa, da spadajo v to vrsto uradništva samo možje, ki so se dejansko borili na fronti, ne pa služili kje v zaledju v etapah. Slednji nimajo pravice trditi, da so se udeležili svetovne vojne. Bojevniki na fronti so tudi oni, ki so so borili proti spartakistom in stali v vrstah narodnih socialistov pri borbi za nemško svobodo.
Politični koristolovci
Novi pravilnik se podrobno peča tudi s pridevnikom »politično nezanesljivih uradnikov«. Pripadnost kakšni politični stranki — izvzemši komuniste — še ni merilo za politično zanesljivost ali nezanesljivost. Kajti mnogi so vstopili v stranke iz koristolovskih ozirov, so idejno daleč proč od političnih strank, ali pa mišljenje menjajo po dnevnih
I potrebah. Politična zanesljivost ali nezanesljivost I se mora ugotoviti na podlagi dejstev. Kdor v besedi ali v tisku dela proti novemu režimu, kdor ' nove vodje zasramujc — četudi je po 30. januarju vstopil v narodno socialistično stranko — se ho smatral za nezanesljivega. Prestopki pa, ki so se izvršili med volivnim bojem, na noben način ne bodo služili niti za dokaz zanesljivosti niti za dokaz nezanesljivosti.
Isti pravilnik se obrača tudi proti tako imenovanim »uradnikom strankinih knjig«, ki so se priplazili med uradnike brez kvalifikacij samo na podlagi strankinih legitimacij. Ti bodo pometeni stran, pač pa se bo oziralo na pošteno uradništvo, četudi je prišlo v službo skozi vrata strankinih tajništev, če je kvalificirano in je službovalo pošteno in vestno.
Najhujši je tako imenovani »židovski paragraf«, ki izključuje iz državne službe židovsko pokolenje, bilo zakonsko, bilo nezakonsko. Na miru ostanejo samo židovski uradniki, ki služijo že od 1. avgusta 1914.
Nocoj na trgu opere
Požig nenemškega
Protesti v Pragi in Parizu
duha
Dr. Gobbels, ki pripravlja »turnir nemškega duha«.
Praga, 10. maja. U. Današnja »Prager Presse« ' objavlja proglas Češkoslovaškega pomožnega odbora za nemške begunce, v katerem poziva vse či-j tatelje in lastnike knjižnic, da naj vse knjige, ki jih i bodo na današnji dan v Nemčiji javno zažgali, po-! šljejc odboru, da jih bo ohranil in stavil na razpo-: lago vsem knjižnicam v Češkoslovaški, ki bi jih hotele za krog svojih čitateljev pribaviti. Prašiča , mestna knjižnica je istočasno priredila ogromno razstavo vseh knjig, ki jih bodo v Nemčiji slovesno ; zažgali. Med avtorji se nahajajo osebe svetovnega
slovesa, največji med njimi Thomas Mann in Henri Barbusse, Remarque ter mnogo čeških literatov. Na razstavi se lahko dobi celotna lista prepovedanih knjig, objavljena 7. maja v Berlinu. Med temi knjigami se nahajajo vse, karkoli je le v najmanjši zvezi s komunizmom ali s socialno demokracijo, vse pacifistične knjige, kot dela panevropejca grofa Coudenhove Kalerghi, nadalje vsa dela pacifista Forsterja, vse od Rathenaua, vse od Lichtenber-gerja, vse od Thomasa Manna.
Istočasno javljajo iz Pariza, da se je tudi ,am sestavil poseben odbor, ki hoče zbirati vse knjige avtorjev, ki bodo nocojšnjo noč v Berlinu zažgani. Te knjige bodo dodeljene vsem francoskim javnim knjižnicam in bodo tvorile poseben oddelek v spo-in na zažiganje »nenemške literature« v Berlinu.
Iz Berlina poročajo, da gre nasilno zbiranje nenemških knjig z nezmanjšano silo dalje, V Dijaškem domu v Oranienburgerstrasse je nagromadc nih sedaj že 25.000 knjig, ki bodo prepeljane pred berlinsko opero in nocoj ali prihodnji petek javno zažgane.
C'stilci nemškega duha
Pariz, 10. inaja. AA. Iz Vratislave poročajo. da «o na cesti med Vratislavo in Berlinom našli truplo neke 18-letne židovke Else Kolin I>o imenu. Preiskava je dognala, da so jo hitlerjevci v avtomobilu odpeljali iz Vratislave in jo ubili na kraju, kjer so jo našli. Mlada ži-dovka je bila ustreljena s štirimi streli v prsi. Oropana ni bila, ker so pri njej našli precej denarja, fotografijo in zlato uro.
Vse premoženje nemških socialdemokratov zaplenjeno
Berlin, 10. maja. tg. Generalni državni pravdnik je odredil, da sc zapleni vse premoženje socialno-dcmokratske stranke Nemčije, so-1 cialno-demokratskih listov in Reichsbannerja. Skupno s predstojnikom protikorupcijskcga oddelka v pruskem pravosodnem ministrstvu se jc postavil no stališče, da jc ta zaplenitev nujno potrebna, da se z» delojemalce zavarujejo vse one denarne vsote, ki so jih delavske strokovne organizacije in delavska banka izplačale socialno-demokratskj stranki. Generalni državni pravdnik vidi v tem. da so strokovne organizacije izplačevale velike denarne vsote vodstvu socialno-dcmokratske stranke, ki so še v prvih mesecih tekočega leta znašale več sto tisoč mark. nezvestobo ter se izjavlja, «la je računati s tem. tla se bo uvedlo kazensko postopanje proti predsedniku splošne nemške strokovne zveze I.eipartu in njegovim tovarišem. Leipart jc itak že v varnostnem zaporu. Zaplenitev, ki so razteza tudi na premoženje Reichsbannerja, se utemeljuje z narodbo državnega predsednika v varstvo naroda in države z dne 28. februarja 1933, po kateri je za-
plemba premoženjskih vrednosti dovoljena tudi tedaj, če niso izpolnjeni pogojii kazenskega pravdnega reda.
Pametna odredba
Pruski minister za prosveto Rust jc izda. naredbo o spolnem poučevanju mladine. Na-redba izjavlja, da mora spolni pouk biti in ostati zadeva domače hiše, nikakor pa ne šole ali katerihkoli drugih prosvetnih organizacij. V šoli s«- ne sme dajati noben pouk o spolnih vprašanjih. ani|mk ima šola samo nalogo, da opozarja na važnost takega pouka v gotovih mejah in na pameten način starše na posebnih večerih za očete in za matere ali pa v pogovorih med štirimi očmi. 1л» v slučaju, čc oče nli mati za to nista sposobna, se sme taka razjasnitev v spolnih zadevah podeljevati otrokom po učitelju oziroma učiteljici, toda le v sporazumu z du su i m pastirjem in s hišnim ali pa šolskim zdravnikom. Pa tudi v tem slučaju pouk ne sme biti prisilen, ampak zaupen in strogo individualen.
Med Slovani na severu
Vedno večje prijateljstvo med Poljsko in Rusijo
K zborovanju socialističnih dam
Neverjetna zmedenost
Varšava, 10. maja. ž. Dopisnik »Gazele Poljske poroča iz Moskve, tla so se letos vršili na Kriei'cm trgu veliki vojaški mimohodi, ki pa so dali povsem drugačno sliko, kakor oni v prejšnjih letih. Delile vojske in orožja je bil zelo inipozan-tcn. Kar tiče civilnih manifestacij, katerih se je udeležilo nad dva milijona ljudi, je bilo v teh manifestacijah videti razne karikature inteligentov, nemških fašistov in angleških imperialistov. Značilno pa je, da prvikrat v zgodovini sovjetov ni bilo opaziti nobene karikature, ki hi predstavljala kakega poljskega državnika. Prva proletarska di-
vizija je korakala »h melodiji »Varšavljanke«, med tem ko je orkester neke tovarne igral pri pohodu , poljski marš »Prvu brigada«.
Moskva. 10. maja. ?.. Ves sovjetski tisk obširno : in na najbolj vidnih mestih poroča o obisku sovjetske trgovinske delegacije ua Poljskem. Posebno ua široko objavljajo poročilo ravnatelja Hunilja o možnosti uporabe lake Gdinje za tranzit sovjet- ' skegu blaga. Kadi današnjih političnih razmer ima i Grdinja vse pogoje, tla nadomesti za tranzit sovjet skegn blaga vso Inke, ki ležijo ob baltiški obali.
Konferenca Male zveze
Praga, 10. maja. tg. Kakor je sedaj končno ugotovljeno, bo konferenca Male zveze v Pragi trajala od 30. maja do 1. junija. Obenem bo tam tudi časnikarska konferenca Mule zveze. Program «lavne konference bo obsegal politična in gospodarska vprašanja. Na političnem dnevnem redu so vsa aktualna zunanjepolitična vprašanja, stališče Male zveee k paktu štirih velesil, rnzoroiitvena konferenca, revizionizem. londonska gospodarska koafe-ronco, in druga vprašanja, ki se tičejo nadaljnje organizacije Malo zveze. Glede gospodarskih vprašanj hodo obravnavali gospodarski program Male zveze, medsebojne trgovinske odnošaje, prometna iu paro-plovna vprašanja ter sodelovanje vseli treh narodnih bank.
Kitajsko-japonska vojna
Meritornih sklepov pa ni pričakovati. Na praški konferenci bo šlo za to, da se najprej sestavi program, ki naj bi se potem predložil gospodarskemu svetu Male zveze. Organizacijo gospodarskega sveta si predstavljajo (ako, tla bo vsaka država sestavila poseben gospodarski odbor, v katerem hodo zastopniki interesiranih ministrstev. Ta odbor ho sodeloval kot gospodarski svet in sestavil program. Nadaljnja naloga praške konference ho tudi ta, da se določi razmerje med gospodarskim svetom iu stalnim svetom Male zveze. Ker določa novi organizacijski statut Male zveze tudi ustanovitev raznih drugih skupnih organov za specialna vprašanja itd., se bodo morali tudi o tem posvetovati. Konferenca ho čisto delovna konferenca, radi česar ho odpadlo vse drugo, n. pr. izleti itd.
Vedno bliže Pekingu
Peking, 10. maja. ž. Dopisnik Reuterjcvcga urada poroča, ila je Japoncem uspelo prekoračiti reko Luan juino od velikega kitajskega zida in zasesti mesto Luančao. Japonci so poleg tega zasedli še ueka.i drugih manjših mest. ki so jih Kitajci že
zapustili. Japonska letala so bombardirala mesto Miliu, ki leži 75 kilometrov severovzhodno od Pekinga. V mestu Anšana. ki leži oh železniški progi. je prišlo med kitajskimi iu japonskimi ' četami do hudih borb, ki šc trajajo.
Уоша V mini Ameriki I	uredba za uradnike
П..1 »....1 1Л	i \T„	.v.i r
22. t. m. se bo pričela za zaščito države ob-
\suncion. 10. maja. A A. Paragvaj jc napovedal Boliviji vojno. Sovražnosti so začeli z vso silo na meji meti obema državama.
Nova poljska vlada
Varšava. 10. maja. AA. Jedzejewicz je predložil predsedniku republike listo nove vlade, v kateri je rhranil dosedanji resor prosvetnega ministrova. Edina izprememba razen v predsedništvu vlade je v reeoru kmetijskega ministrstva, kjer je prišel nainestu Lukievvicza Klukovvski. ki je bil do sedaj državni podtnjnik v predsedništvu vlade.
Z izpremembo vlade se ne bo v ničemer izpre-luenila poljska ne notranja ne zunanja politika.
Nizozemska opusti zlato podlago
Amsterdam, 10. maja. 1. Kljub raznim vladnim deinantijem sc v zadnjem času neprestano širijo govorice, da namerava holandska vlada opustiti zlato podlago. Sedaj je policija dobila nalog, da izvrši \ -estransko preiskavo in ugotovi, od kje prihaja o te alarmantne vesti. Včeraj je bilo z letalom p, lano v Pariz 3000 kg zlatu.
R -sen položaj rudarjev v Vrdniku
Beigrad. 10. maja. 1. Ministrstvo za gozdove in rudnike je odposlalo v rudnik v Vrdniku |>o-sebno komisijo, ki bo proučila razmere, v katerih pc nahajajo tamkajšnji rudarji. Po dobljenih informacijah sc jc ined delavstvom, ki je v preteklem mesecu delalo vsega samo devet dni. svojih prejemkov pn ni prejelo /c za dva inescen. pojavilo resno mezdno gibanje.
Vsfaši iz Like
Bclgrud. 10. maja. 1. pred državnim sodiščem ravnava proti znanim vstnšem iz Like. Razprava sc bo vršila najprej proti prvi skupini liških vetašev iz okolico Senja. Senat jc žc sestavljen in mu l)o prediscdoval dr. Ljubomir Arncrič.
8 iraških letal v Zagrebu
Zagreb. 10. maja. 1. Na potu v Bagdad so včeraj prispela na zagrebško letališče iraška letala i/ Anglije. Ker zaradi slabega vremena letala niso mogla odlctcti v teku popoldneva, so sc dvignila šele proti večeru in odletela preko Bclgrada na vzhod. Vsega skupaj jc bilo osem modernih bombnih letal. Iraška vlada jih bo uporabila proti kurdskim vstnšem.
Tri mesece zapora
Beigrad. 10. maja. 1. Danes dopoldne jc bila izrečena obsodba proti Milia Kovočičcvl, ki jc nečloveško postopala s svojo služkinjo. Služkinja jc umrla. Kovačičeva jc bila obsojeno na tri mesece strogegn zapora. (Glej poročilo
0	razpravi na 3. strani.)
Osebne vesti
Beigrad. tO. maja. 1. Napredovali so: v 5. loi. skup. dr. Franjo Rezman, profesor realne gimnazije v Novi G rodiš ki; v 6. pol. skupino
1	ran jo Planina, prof. rcal. gimn. v Kranju, dr. Mirko Rupelj, prof. klasične gimnazije v Ljubljani. Marija Calierl, učiteljica osn. šole na učiteljišču v Mariboru. Srečko Bavčer, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, Serafina Po-Ijancc, prof. klas. gimn. v Zagrebu. Ivan Kos, prof. klas. gimn. v Mariboru. — Premeščeni učitelji in učiteljice so: \ndrej Horvačič od Sv. I Juha v Črnomelj. Franc Z^igorcc iz Kostanjevice v Novo mesto, Kristino Ci bič Lz Studencev pri Mariboru na IV. dckl, osn. šolo v Mariboru. Franjo Belino iz Šenčurja v Moravče, Ivan Dol i usek iz Dolskega v Senožeti, Franc Javšovcc iz Vojnika na mešč. šolo v Celju.
Beigrad, 10. maja. 1. V prometnem ministrstvu so premeščeni: Ivan Babnik, vlakovodja, s postaje Tržič na postajo Ljubljana glav. kol., Ladislav Zupančič, prometni uradnik, s postaje. Zalog na postajo Ljubljana gl. kol., Rafael Erjavce. nadzornik električnih naprav, iz kurilnice Ljubljana L na glav. kol. Aleksander šafer, i/ kurilnice Ljubljana na gl. kol, Leopold Legat, oficial, iz strojnega oddelka na glav. kol. — Upokojeni so: Filip Gabr.šan, strojevodja 8. |joI. skup.. Mihael Češnik, nadzornik 8. pol. skup., Franc Mnrčič, vlakovodja 8. jx>1. skup., vsi v področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
Relgrad, 10. maja. 1. Na podlagi čl. 7. odstavek 2 uradniškega zakona od 31. marca 1931 in § 8 zakona o državnem prometnem osebju od 22. junija 1931 ter v soglasju z ministrskim svetom je prosvetno ministrstvo predpisalo uredbo o položaju, l;i ga imajo strokovne šole napram srednjim šolani in fakultetam.
CI. 1 le uredbe določa, da odgovarjajo d veri razredom srednjih šol. ki dajejo šolske kvalifikacije za službo zvaničnika po § 10 uradniškega zakona in § 11 zakona o državnem prometnem osebju, med drugimi tudi sledeče šole, tečaji m izpiti v sio-veniji: dveletni tečaj ženskega ročnega dela na srednji tehnični šoli v Ljubljani, dvorazrc.ina državna javna risarska šola v Ljubljani, triletna cerkvena glasbena šola v Celju in dveletna strojna šolo v Škofji Loki.
Čl. 2 določa, da odgovarjajo izobrazbi nepopol-ne srednje šole in dajejo šolske kvalifikacije zu uradniške čine, ki se razporejajo od 10. do 7. pol. skupine vključno po § -IS, odstavekl, uradniškega zakona, med drugimi sledeče šole, tečaji in izpiti: nižje strokovne rudarske šole v Celju. Zenici in Kri-ževcih, Irirazrcdna mizarska mojstrska šola na srednji tehnični šoli v Ljubljani, dnevna šola za obdelovanje lesa, oddelek pri umetnoobrlni strokovni Soli v Ljubljani, štirirazrednn meščanska šola in uršulinska šola v Ljubljani.
Čl. 3 te uredbe določa, da odgovarjajo izobrazbi popolne srednje šole ter imajo svoje šolske kvalifikacije za uradniške čine, ki sc vrstijo od 9. do Г>. pol. skup. vljudno po § 45. odstavku 2, uradniškega zakona, meri drugimi sledeče šole, tečaji in izpiti: prejšnja šeslrazrednn višja dekliška šola s položenim zrelostnim izpitom, privatna gimnazija v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, srednja kmetijska šola v Mariboru do leta 1926. vključno in srednja strokovna šola v Mariboru od leta 1927. dalje. (Gornja uredba je objavljena v današnjih ^Službenih novinah .)
Zveza občinskih uslužbencev
Beigrad. 10. maja. 1. Y prostorih bclgrajskc občine je bila 7., 8. in 9. t. m. seja predsedstva Zveze občinskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije, na kateri je bil izdelan načrt uredbe o reguliranju položaja občinskih uslužbencev v smislu 5 S" zakona o občinah, ki jo bodo pozneje pretresali banovinski gVeii. Predscdni-štvo /veze je predložilo izdelan načrt uredbe notranjemu ministru Laziču ter ga jc ob tej priliki naprosilo, da priporoči predloženi načrt uredbe posameznim baltskim upravam. Uredbo določa splošne pogoje za sprejem v službo, minimalno kvalifikacijo in prejemke za važnejša službe na mesta, izvrševanje slu/bc, določitev pokojnin, ustanovitev pokojninskega fonda, disciplinsko odgovornost in organizacijo disciplinskega sodišča. Predsedstvo zveze jc izročilo tudi posebno prošnjo prometnemu ministru Radivojcviču, v kateri ga naproša, da tudi mestnim uslužbencem dovoli iste ugodnosti na železnicah, kakor jih imajo državni uradniki.
BeSgrajsùe vesii
Beigrad. 10. maja. 1. /. odlokom finančnega ministra sc otvorijo carinski oddelki v lleni-šniku, Pernici, Libcličah. Mežici, Koprivnici in Solčavi. .Novi carinski oddelki spadajo pod koni-pctcnco carinarnice L vrste v Dravogradu-Mcža.
Beigrad, 10. maja. I. Za pomočnika bana zetske banovine jc postavljen dr. Jovan Zec, dosedanji pomočnik bana vrlmske banovine
Beigrad, 10. maja. I. Dne 10. t. m. bo v prostorih Glavne zadružne zveze seja pred kratkim ustanovljenih sekcij za živinorejo in žito.
Beigrad, 10. maja AA. Z odlokom prosvetnega ministra je prepovedano uvažanje in širjenje v na^i državi knjigo ;Die Frau in Sovvjetrussiand«, ki jo je spisal Fanina in je izšla v založbi Paul Czolnav-Verlag, Berlin, Dunaj, Lipsko.
Helgrad. 10. maja. AA. Z najnovejšim odlokom prometnega ministra je izpremenjen čl. 10. v uredbi o potniški tarifi glede potovanja učencev v začetku in na koncu .šolskega leto ter med šolskimi počitnicami o božiču, veliki noči odnosno zn bajram pri učencih mohamcdniiske veroizpovedi. Po tej izpremembi popusti niso več vezani nn termine, ki jih je tarifa dozdaj določala. Učenci bodo poslej imeli trikrat na leto (po potrebi) popust nn vožnji od doma pa do kraja, kjer se šolajo, in nazaj.
Ljubljanu, 10. maja. Ban dravske banovine dr. Drago Marušič, jutri II. maja nc bo «prejemal strank, ker bo službcuo odsoten.
Prvo nedeljo letošnjega majnika bo moral zgodovinopisec uvrstiti med črne dneve slovenskega naroda. Zgodilo se je nekaj, kar je zelo značilno za našo dobo razrvanoeti in razkroja.
Tri ženske organizacije iu sicer Ženski pokrel, Zveza akademično izobraženih žen in Zveza delavskih žen in deklet so priredile v Delavski zbornici javno žensko zborovanje. Navzočih je bilo menda okoli 200 žen in deklet, nastopile so tri govornice in en govornik. Predmet razpravi jo bil usoda slovenske žene. — Prva govornica se je zavzemala >proti spolni sužnosti žene« čisto v duhu grobega niatcrializma, kakor ga je oznanjal socialistični ideolog" Bebel v svoji odurni knjigi o ženi, druga in tretja govornica sta v duhu buržujskega brez-verskega liberalizma zahtevali postavno dovoljenje umetnega splavljanja; ena izmed njih jc postavila celo novo indikacijo poleg evgenične in socialne, namreč etično, t. j. nravstveno za namerno umetno splavijauje: iz nravstvenih rnzlogov naj se moro človeška bitja! Moški govornik je priporočal, da se omogoči nabava in vporabljanje preprečevalnih sredstev tudi ubožnejšim slojem.
Sprejeta je bila značilna resolucija: S 171 kazenskega zakona naj se spremeni na ta način, da v nekaterih uvaževanja vrednih primerili odprava ploda ne bila kaznjiva. Kdaj je dan tak printer, naj določajo posebne komisije, prideljene bolnišnicam, ekspozituram OUZD ali zdravstvenim občinam. Olajša naj se preskrba s profilaktičnimi sredstvi. V vseh večjih krajih naj so ustanovijo posvetovalnice za seksualna vprašanja, zdravstveni odseki banskih uprav pa naj v isto svrho organizirajo potovalne šole.
Kaj naj rečemo spričo tako žalostnega pojava?
Vemo, da je več ko nekaj gnilega v naši družbi in sicer v tistih krogih, ki se imajo za »boljše«, in «la se ta gniloba širi pod geslom svobodomiselne prosvete v najširše kroge, žalostno je, da sc taka nravstvena gniloba upa na dan, najbolj žalostna je pa okolnost. da se žene zavzemajo za tako osamo-svojo >izpod spolnega suženjstva«', ki jih lira nazaj v dejansko suženjsko stanje.
Ženstvo naj ne pozabi zgodovinskega dejstva, da jo bita žena vsepovsod, tudi pri najbolj omikanih narodih prav za prav sužnja, v popolni odvisnosti od moža. Krščanstvo je dvignilo ženo iz te odvisnosti in ji dalo človeško dostojanstvo in svobodo, ko ji je dalo stališče, ne enako, pač pa enakovredno moškemu stališču; s krščanstvom je postala žena polnovreden človek. Krščanstvo je osvobodilo ženo tako, da je uredilo spolno razmerje ined možem in ženo po načelu enakovrednosti, devištvo in materinstvo, ozarjena po krščanskem pojmovanju, stil dala ženi človeško čnst in družabno enakovrednost.
Vse te stvari nam je v dobi, ko se ruši človeška družba v temeljili, tako lepo in globoko razložil in pojasnil vrhovni učitelj človeštva, papež
Pij XI. v svoji nedosežni okrožnici o krščanskem zakonu, ki je izšla prod dobrima dvema letoma. Sprejeta jo bila ta okrožnica z zanimanjem in spoštovanjem tudi od nekatoliških narodov. Ni ga bilo doslej resnega učenjaka, ki bi papeževe nauke, tudi tisle, ki se naravnost tičejo umetnega splavljanja in preprečevanja, skušal ovreči, češ da so zastareli in da se ne ujemajo z zdravstvenimi zahtevami ali družabnimi potrebami naše dobe. pač pa povdarjajo najboljši med njimi, da so papeževi nauki, ki so že izza davnine zahteve katoliške cerkve, ujemajo z vsemi izsledki resne znanosti. — Papež podaja poleg nravstvenega pouka tudi obilje sredstev, ki omogočajo zdravo in veselo življenje.
Huda je naša doba, beda jo zajela najširšo plasti omikanega človeštva, čuda mnogo slisk izvira tudi iz spolnega življenja. Napačno in brezuspešno je prizadevanje, če kdo odpravlja samo neke ne-všečne posledice ali znake bolezni, no loti se pn bolezni pri vzroku. Preprečevanje potomstva je zlo samo na sebi, ker potomstvo ni in ne moro biti zdravstvena, družabna, gospodarska ali celo nravstvena kvar, marveč jc potomstvo samo na sebi dobro. Potomstvo je morda zares morda samo dozdevno breme, kjer ni zanje zdravstvene, gospodarske ali nravstvene podlage. Kdor hoče potomstvo preprečiti iz tega ali onega razloga, lo svobodo ima in imej vsakdo, mož in žena, potem je edino naravno, zdravo in nravstveno, da opusti vse žc izpočetka, kar daje potomstvo. Vsako drugačno početje je nenaravno, nezdravo in nenravstveno. Ne potomstvo kol tako, marveč spolna razrvanost je zlo, ki stvarja toliko zdravstvene in družabne bede. Itesne nravstvene vzgoje nam Ireba, resne življenjske zavesti iu vesli, pa bo spolnega suženjstva konec! So ljudje, in lakih zoslepljencev je, žal, mnogo tudi pri nas, ki menijo, dn smejo materi prirodi krasti darove, ki jih je namenila svojim zvestim otrokom. Mati priroda je darežljiva v tem pogledu, а tudi stroga in neizprosna sodnica in maščevalka nezvestim izmikačem. Bolezni, puščoba življenja in izumiranje so očitno kazni, ki zadevajo zaslepljene posameznike in narode.
O vseh teh stvareh je bilo že pisano tudi pri nas. Obeta se nam obsežno poročilo o klavrnih uspehih, ki jih že zdaj opažajo v sovjetski Rusiji kot posledico zakonito dovoljenega splavljanja.
Tistn peščica slovenskih žen, ki je začela samit žagati vejo, držečo jo v višini človeškega doslojan-stva, ostane, vsaj tako upamo, osamljena. Želimo pa tem in vsem slovenskim ženam, da si svoje stanje, ki je res v obče nerazveseljivo, skušajo izboljšati v vsakem pogledu. Brez nravstvene preosnov* ne pojde ne pri njih no pri možeh. Naj one prevzamejo pobudo za preosnovo naše slovenske družbe v svoje roke. Pomoč dobrih in najboljših drugo-spolnikov jim je zagotovljena!
Tisti dih pa, ki je zadnjo nedeljo zavel iz dvorane Delavske zbornice, ni dih življenju, marveč mrliška zatoblina.
Burno zborovanje hišnih posestnikov
Predsednik Frelih odstopil
Ljubljana, 10. maja.
V zeleni dvorani hotela »Union« se je danes ob 6 zvečer vršil 40. redni občni zbor Društva hišnih posestnikov za dravsko banovino. Zborovanje je poteklo do volitev povsem v miru in navidezno v največji slogi. Nihče ni slutil, da se zbirajo črni oblaki nad glavo predsednika, ki je do kraja vodil zborovanje nemoteno in brez vsakega ugovora s strani članstva. Proti koncu zborovanja pa so sc ti oblaki zgostili v črno, grozečo kepo, zabliskalo je iz njih, zagrmelo, udarilo — in nevihta je bila tu...
Občni zbor je olvoril dosedanji večletni predsednik Frelih s pozdravom na prisotne časnikarje in člane društva. Za zapisnikarja jc imenoval gg. Viktorja Klarinana in Maksa Hrovatina, za ovc-rovatclja pa g. dr. Požarja.
Predsednik je podal zelo obširno poročilo iz delovanja odbora v preteklem letu. Iz tega poročila posnemamo samo nekaj podrobnosti: Članov jc imelo Društvo hišnih posestnikov v letu 1932 2033. Na novo jih je pristopilo 178, izstopilo pa 145, tako da ima društvo ta čar, 2066 članov. Predsednik sc je v nadaljnem spomnil tudi v letu 1932 umrlih članov, zlasti zaslužnega podpredsednika g. Jegliča, ki je prevzel vsako, še tako težko in odgovornosti polno delo v prid društva. Društvo )c imelo v letu 1932 pet društvenih sestankov, rešilo je 168 vlog, informacij pa je podalo v celoti okoli 9000.
Predsednik je nato temeljito prerešetal stanovanjsko vprašanje in opisal delo odbora za interese članstva. Zavzel jc ostro stališče proti zahtevani stanovanjski zaščiti najemnikov in proti ocenitvi stanovanj od strani finančne oblasti. Izjavil jc dalje, da društvo nc more nastopiti proti proračunu mestne občine, ker nima nobenega povoda za to. Dokler bo mestna občina proti hišnim posestnikom tako obzirna in uvidevna, hišni posestniki nc bodo nastopili proti njej.
Predsednikovemu poročilu se je priglasil neki član, ki je izrazil svoje začudenje, da so zborovalci vzeli poročilo predsednika glede ocenitve stanovanj od strani finančne oblasti tako mirno na znanje. Hišni posestniki gredo s cenami navzdol, finančna oblast pa navzgor. Čc so najemniki pametni, bodo rekli: »Tukaj pa niso posestniki tisti, ki nas ndvijajo, ampak finančna oblast!«
Predsedn'k Frelih je k besedam govornika omenil, da je treba stremeti za tem, da se zakon spremeni in med splošnim pritrjevanjem dodal: »Nerazumljivo mi je, zakaj najemniki proli tej ocenitvi ne protestirajo! Niti eden šc ni nastopil in zahteval, da se ta zgradarina odpravi. Naravno je, če bo finančna oblast zvišala cene stanovanju, bodo tudi hišni posestniki morali sorazmerno zvišati cenc. da ne bodo trpeli škode.«
Priglasil se je k besedi ludi dr. Rcgali, ki je predlagal, naj centralna zveza omogoči deptilacijo k ministru dr. Frangcšu. Tam je treba posredovati. Naše oblasti niso ničesar krive. Poudaril je, da so hišni posestniki v Ljubljani rekrutirajo po večini iz malih slojev, ki zidajo hiše iz dolgoletnih ležko prislužcnib prihrankov. Pri nas skoraj da ni takih, ... zidajo iz gole špekulacije, kakor v Belgradu! Mimogrede se je govornik dotaknil ludi doklad mestne občine in pripomnil, da mora ludi mestna občina računali s tem, da bo s časom prisiljena iti . z dokladami navzdol. Proti koncu svojih izvajanj jc govornik ostro kritiziral, da pogodbe šc vedno niso vse tiskane v slovenščini. Odločno je zahteval, naj bodo vse te pogodbe tiskane tudi v slovenščini. Navdušeno ploskanje in pritrjevanje: Tako jc! Bravo!« je sledilo njegovim besedam.
Predsednik Frelih jc pojasnil, da so razen pogodbe za 5 ali 50 Din vse že tiskane ludi v slovenščini 1er nato naglašal, da je treba ludi obrestno mero zniža ti. Njegovo poročilo je bilo nato da-no na «ilasovanje in soglasno sprejelo.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je, podal blagajnik Bukovic, posnemamo, da je imelç društvo v preteklem letu 96.516.81 Din dohodkov in Din 94.611.53 izdatkov, torej 1905.28 Din prebitka. Blagajniško poročilo je bilo prav tako soglasno spreje-io, nakar so sledile volitve odbora.
Predlagana jc bila naslednja lista starih odbornikov: Bukovic Anton, Frelih Ivan, Hrovalin Maks, Jelenič Andrej, Klarman Viktor, Malis Fr., Olup Josip, dr. Požar Lovro, dr. Rcgali Josip, Su-šnik Ivan, Tribuč Josip, Žcmlja Franc; za računske preglednike pa: Strniša Anton, Baje Maks in Rcms Josip.
Na vprašanje predsednika, čc sc člani strinjajo s predlagano listo, je nastala v dvorani splošna tišina, kar je smatral predsednik za soglasno odobritev. Pri slučajnostih pa se je priglasil k besedi g. Kos, katerega govor je izzval po dvorani pravcato senzacijo in vihar odobravanja, protestov in razburljivih medklicov, Težki očitki so padali na predsednikovo glavo. Tako je g. Kos predvsem o-,tro očital g. predsedniku, da je podpisal zaupnico g. dr. Pucu.
Predsednik Frelih je ves razburjen planil po-koncu in zaklical: »To nc spada na to mesto! Zaupnica je moja privatna stvar! Nc pustim, da bi se na tem mestu o tem govorilo!«
Klici iz vrst zborovalccv: »Pustite mu, naj govori!«
G. Kos: » Hočemo spraviti ono zadevo, o kateri sc toliko šušlja po Ljubljani, na čisto!«
Predsednik Frelih: Odlagam to mesto! Ne dopustim, da bi se o stvareh, ki ne spadajo na občni zbor, razpravljalo!«
Razburljivi klici iz ozadja: »Pustite ga govoriti!«
G. Kos: »Podrobnosti tc zaupnice mi niso znane. Moje mnenje je, da ima članstvo pravico zahtevali pojasnila!«
G. Kos je v nadaljnem omenil znani nastop občinskega svetnika Pipcnbacherja pri proračunski razpravi in naglašal, da je bil on edini, ki se je upal nastopiti.
Med vsesplošnim hruščem je predsednik Frelih znova prekinil g. Kosa in zaklical: »Čc desetkrat pride župan dr. Puc k meni, mu desetkrat dam zaupnico! Terorizirati se ne pustim!«
Razburjenje med članstvom se je stopnjevalo od sekunde do sekunde in ostri medklici so sc kar križali.
Predsednik Frelih: -Gospodje, zapomnite si, da ste nocoj društvo razbili! Ali je to zahvala za moje dolgoletno delo? Našega dobrega župana, ki jc društvu tako naklonjen, pustite v miru! . Gospod Kos, vi ste danes društvo razbili! Zdaj glejte, kaj bo z društvom čez nekaj let!«
Ironičen klic iz ozadja: »Ali je gospod Frelih društvo, ali smo društvo mi?!«
G. Kos je hotel nadaljevati svoj govor in ga podpreti z dejanskimi argumenti in pojasnili, vse je bilo v najboljšem teku, da bi sc razvila stvarna debata med članstvom, predsednik Frelih pa je ogorčeno končal:
»Zaključujem občni zbor, pomenili se bomo drugje!«
Klic iz ozadja; »Odložili ste svoje mesto kol predsednik — kako morete zaključiti občni zbor?!«
Med vsesplošnim prerekanjem in nemirom sc jc dvorana nato polagoma izpraznila.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno in deževno. Temperatura sc bo znižala, posebno v severnih Alpah.
Zagrebška vremenska napoved: — Precej oblačno, nekoliko nestalno, nagibalo se bo K z jas nit yL
Koncerti
mladine
med Cehi
Praga, 8. maja.
(Budjejevice, 5. maja 1933. Nadaljevanje poročita o turneji Trboveljskih slavčkov.)
Zvečer se je vršil ob polni dvorani najodličnej-šcga občinstva koncert. Mladi pevci, navdušeni po vspehu pri dopoldanski matineji, so bili v izvrstnem razpoloženju in izvedli program prav dobro. Občinstvo je bilo ginjeno in ni štedilo s pohvalo. Več najlepših pesmi so morali ponoviti, tako Adamičevi »Uspavanko« in »Nmaiu čez izaro« ter Mo-kraničevo »Na ranilu«.
Po koncertu se občinstvo kar ni hotelo raziti, vsak je hotel priti v osebni stik z mladimi pevci. Posebno so še oblegali našo solistinjo Reziko Ko-ritnikovo, katero so kar obsipali z raznimi darili. Pa tudi vsi drugi otroci so bili bogato obdarovani z celimi gorami raznih sladčic in peciva.
Zato pa je bilo tudi drugi jutro 6. maja slovo tako težko. Z vojaško godbo na čelu smo odkorakali na postajo in poslavljanja ni bilo ne konca ne kraja. Budjejevčani so nam res pokazali svoje bratsko srce. Pot nas je peljala skozi krasno, nizko gričasto pokrajino, mimo neštevilnih ribnikov in belih vasi do prihodnje postaje, do — kakor Čehi pravijo — »črnega« Pilzna. Bali smo se, da postane Pilzen tudi za nas črn, kajti matineja, ki se je vršila že nekaj ur po prihodu v »meščanski besedi«, nas ni nič kaj navdušila. Ali je bila dvorana prevelika, ali šolske mladine premalo, nekaj je pač bilo kar je manjkalo. Toda nebo se včasih še-\e zvečer zjasni, in tako se je tudi črni Plzen zve-
čer umiril. Pri polni zares veliki dvorani so slavčki pokazali, da se od takih malenkosti ne dajo ustrašiti. Zato pa so tudi želi polno priznanje in pohvalo od odličnega občinstva. Tudi tu so morali ponavljati več točik programa. Na koncu se je g. župan zahvalil za nudeni užitek.
Dne 7. maja. Pot nas pelje skozi krasno, romantično pokrajino proti zlati Pragi. G. Strakaty, zastopnik osrednjega odbora Čeho-jugosl. lige, ki nam je prišel do Plzna nasproti, nam je tolmačil med potjo razne zanimivosti, Čehi so gotovo navdušeni športniki, ker kakor pri nas njive in travniki, take se vrste že več kot pol ure pred Prago ob železniški progi športni prostor za športnim prostorom, predvsem tenis-igrišča. »O, o, o, to je Praga, kako je lepa!«, so vzldikali otroci, ko smo se ob 4 pripeljali na Vilsonov kolodvor. V nabito polni kolodvorski čakalnici so nas sprejeli praški Slovenci in zastopniki številnih društev. Po pozdravnem govoru zastopnika našega poslaništva dr. Pretnarja ter govorih predsednika Čehoslov.-jugoslov. lige, zastopnika naših akademikov in še raznih drugih društev nam je Bakulov zbor zapel prekrasno »Teče voda, teče«. Za prevoz na prenočišče nam je dalo mesto brezplačno svoje avtobuse na razpolago. Po kratkem počitku je bil ogled mesta, popoldne pa posebej za naše pevce koncert I. trgovskega pevskega društva v Mozarteumu.
Danes 8. maja dopoldne zopet ogled mesta, ob 11 pa bo koncert za radiooddajo. Zvečer pa glavni nastop, za katerega je baje dvorana že razprodana. Bog daj srečo)
Sodna preiskava proti morilcem se vrši v popolni skritosti
Odredba predsednika novomeškega okrožnega sodišča
Novo mesto, K), maja.
Zasliševanje morilcev Andreia in Antona Malija ter eoaretiranke Mici Golmajerjeve ee je danes pri preiskovalnem sodišču tukajšnjega okrožnega sodišča nadaljevalo. V ponedeljek je bil zaslišan le Andrej, med tem ko Anton in Mici še prideta na vrsto. V torek ni bilo zasliševanja.
Povdariti moramo, da je zahvaliti le spretnosti preiskovalnega sodnika o katerem je znano, da globoko pozna človeške duše, da je spravil priznanje umora iz zakrknjenega Andreja, pri katerem niti tako izkušena ljubljanska policija ni nič opravila. Novomeški preiskovalni sodnik je uporabil pri zasliševanju Andreja kar mogoče miren ton ter mu s ekoraj
Rrijaznimi besedami svetoval, da stori še naj-oljše, če prizna. Le počasi se je zmučeni Andrej vdal, le počasi si je pridobival preiskovalni sodnik njegovo zaupanje, dokler ni volja in hladnokrvnost preiskovalnega sodnika zmagala nad Andrejevo trmo in je ta končno strašno dejanje le priznal in opisal ves naklep za zločin.
Podrobnosti vse preiskave drži okrožno sodišče v najstrožji skritosti. Predeednik okrožnega sodišča dr. Kovčič je izdal strikten nalog vsem sodnikom in vsemu sodnemu osebju, da ne smejo izdati najmanjše malenkosti iz poteka sodne preiskave. Javnoet torej v poteku preiskave do obravnave ne bo obveščena. Odlok predsednika dr. Kavčiča se ujema s tekstom zakonskih določil.
Novomeško preiskovalno sodišče bo obnovilo dokazilno postopanje okrajnega sodišča v Višnji gori, orožništva v Št. Vidu in ljubljanske policije. Vse priče, ki so dale v dosedanji preiskavi kakšna pojasnila, bodo v teku preiskave vnovič poklicane v Novo mesto, kjer jih bo preiskovalni sodnik še enkrat zaslišal. Po zakonih namreč izpovedi prič pred orožniki in policijo ne veljajo, če niso ponovljene pred preiskovalnim sodnikom.
Za javnost skrita je še vloga aretirane Mici Golmajerjeve pri tem strašnem zločinu. Preiskava bo skušala predvsem ugotoviti, ali je ona res na neki način pomagala morilcem, čeprav seveda ni sodelovala pri izvršitvi zločina. Vse kaže, da sta se Andrej in Mici pripravljala za poroko. V tem je tudi iskati glavni motiv strašnega Andrejevega zločina, ki ee je hotel znebiti svoje žene Malke, da bi se poročil z Mici. Morilec Anton sicer dolži Mici, češ da je ona nagovorila Andreja k umoru, vendar bo šele preiskava pokazala, ali je vse to tudi res.
iRujava P^
NI VE A
CREME * OLJE
Zraèaa kopeljt Solnèna kopel jI Uživajte Jo, kolikokrat moretet Popre se pa morate nadrgniti z Nivea-Creme ali — oljem To posieši po-tem m te v obenem pa omili nevarnost solnčarice
Odkod ta učinek? Od eucerita. Tega 4 ne vsebuje nobeno drugo sredstvo za - negovanje kože na svetu. Nivea je toraj nenadomestljiva
MIVKA je poceni: Creme: Din 3-50, 6*-. 12 —, 25'—.
Muhe in smrt mlade služkinje
Pretresljiva zgodba izpred belgra skega sodišča
Zanesljivo je samo to, da ostane Mici do obravnave v preiskovalnem zaporu.	|
Nepopolno je še vedno priznanje morilca Antona, ki je dosedaj ves čas trdil, da je prišel le v vežo hiše, kjer je bil etrašni zločin iz-
vršen, pri umoru samem pa da ni sodeloval.
Preiskovalno sodišče ima sedaj v rokah Andrejevo priznanje in bo moral Anton v svojem priznanju najbrže še en korak dalje.
Sodni postopek od aretacije do preiskave je znan. Vsakdo, kdor je osumljen tako strašnega zločina, kakor je umor aH samo sodelovanja, mora do obravnave brezpogojno in brez izjeme ostati v preiskovalnem zaporu in sicer v samotni celici.
Ko bo preiskava zaključena, dobi spise državni tožilec, v tem primeru novomeški državni tožilec g. Gustav Barle, ki bo sestavil obtožnico, i Do obravnave obtožnica po zakonih ne sme , biti objavljena. Omeniti moramo, da vlada mod : prebivalstvom že sedaj velikansko zanimanje za obravnavo, ki bo kvečjemu čez mesec dni, in da že eedaj iščejo razni ljudje priporočil, da bi si zagotovili vstopnice za obravnavo. To je umevno, saj le redki so primeri tako besti-jalnih zločinov, kokor re bil v št. Vidu nad pokojno Amalijo Mali, roj. Anžlovar.
Mesto petelina ustrelil lovca
Smrtna nesreča na lovu.
Križe na Gorenjskem, 10. maja.
Štirje lovoi so Šli snoči pozno zvečer na petelina na Križko goro. in sicer v dveh ločenih skupinah. Čakali so vso noč na petelina, ko je naenkrat nekaj zašumelo v grmovju, veje so se premaknile, nakar je Franc Z a p 1 o t n i k , posestnik iz Gozda, pd. Primčev, sprožil, ker v jutranjem svitu ni prav jasno mogel razločevati. Po nesreči je strel zadel v sence Andreja Kuharja iz Dupelj, ki se je plazil po grmovju s svojim tovarišem, ne da bi oba vedela, da oprezujeta petelina še dva druga lovca. Andrej Kuhar je padel brez vsakega glasu in bil isti hip mrtev. Ko je Franc Zaplotnik videl, kaj je storil, je bil kajpada ves trd od groze. Takoj je odšel k orožnikom v Tržič naznanit nesrečo. Na lice nesreče je takoj prišla komisija, ki je ugotovila vse okoliščine nesreče. V tem slučaju ne gre za nobeno zlo namero, niti ne za malomarnost, ampak za zgolj slučaj, ki pa je težko prizadel Kuharjevo družino. Rajni zapušča vdovo in dva otročiča. Bil je povsod priljubljen kot oče in sosed. Pokopan bo v Dupljah.
Belgrad, 10. mafa.
Iz belgrajske »Politike« posnemamo opis tragičnega dogodka, ki se je že pred dvema letoma pripetil z ubogo služkinjo Terezo Algajer, katero je njena gospodinja Milica Kovačevič v Belgradu pretepla do smrti.
Pred dvema letoma, leta 1931, je belgrajska javnost zvedela za grozni dogodek, kako je gospodinja Milica Kovačevič, žena kapetana, pretepla svojo mlado služkinjo, ki so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer pa je za ranami umrla.
Milica Kovačevič je imela v službi dva meseca mlado Terezijo Algajer, doma iz neke vasi pri Pančevu. Meseca oktobra 1930 pa so se za to nesrečno dekle naenkrat začele zanimati oblasti in šele na njihovo intervencijo je moralo dekle v bolnišnico. Nesrečno dekle ni moglo niti govoriti, niti se gibati. Sosedje Milice Kovačevičeve so kar na glas govorili, da je to dekle pretepla njena gospodinja. Dan kasneje, ko je bilo dekle prepeljano v bolnišnico, je tam tudi umrlo. Njena gospodinja je prišla pred sodišče in številne priče so izpovedale najbolj strašne reči o Milici Kovačevičevi. Zdravniška obdukcija pa je ugotovila, da je dekle umrlo za zastrupljenjem krvi, ker je bil dekletu ranjen in zastrupljen prst desne roke. Na podlagi tega je bila Milica Kovačevič oproščena. Vendar pa je ta sodba belgrajskega okrožnega sodišča prišla pred ka-sacijsko sodišče, ki je odredilo, da se mora vršiti nova obravnava in da mora pri tej obravnavi sodišče posvečati več pozornosti izpovedbam prič in ne samo strokovnemu mnenju zdravnikov, ki zagotavljajo, da je dekle umrlo zgolj za zastrupljenjem.
Včeraj je bila pred belgrajskim sodiščem ponovna obravnava. Pri obravnavi so bile izprašane razne priče, predvsem orožnik Josip Šešan, ki je 23. oktobra 1931 hodil po svojem okraju v Belgradu, in je izpovedal, da ga je v Čerski ulici poklicala neka gospa na bližnje dvorišče. Tam je videl, kako druga gospa drži mlado dekle za roke in jo tepe hkrati po ledjih. Na vprašanje, zakaj ni kot orožnik takoj posredoval, je priča odgovoril: »Z meno) je bil moj starešina in jaz nisem mogel posredovati. Na našo zahtevo nam je pozneje gospa odprla vrati stanovanja in ko smo vprašali dekle, kaj je z njo, nam ni moglo niti odgovoriti na naše vprašanje. Le kimala je z glavo in obračala oči.«
Druga priča gdčna Jovanka Ugričič je izpovedala, da je videla s sosednjega dvorišča, kako se sirota Tereza napol mrtva vlači čez dvorišče, gospodinja pa zanjo in jo pretepa. Na vprašanje, zakaj ni tega ovadila oblasti, je priča odgovorila, da tej družini (namreč Kovačevičevi) nihče ne more do živega. Ljudje so bili prisiljeni samo gledati grozne prizore. Dekletu smo svetovali, naj beži iz hiše, toda dekle je odgovarjalo, da tega ne sme, ker bi jo sicer gospodinja ubila. Gospodinja se je cinično smejala, ko je dekle jokalo!
»Kje je spala Tereza, če veste?« vpraša predsednik.
»Spala je v šupi.«
»Niste prisiljeni prisegati, če pa prisežete, morate govoriti resnico!« Tako je predsednik nagovoril drugo pričo, starejšega, lepo oblečenega in samozavestnega Miliča Simeunoviča, očeta Milice Kovačevičeve. Priča je odgovoril, da bo povedal golo resnico. Priča je izpovedal, da je dekle zbolelo in da bi moglo oditi iz hiše, če bi le hotelo. Tereza je bila počasna pri delu in precej lena.
Takoj se oglasi drug starček s klopi za priče in protestira proti taki izpovedi, češ, da priča izpoveduje pristransko. Neki belgrajski zdravnik, ki je pregledal bolno in pretepeno Terezo, je izrekel: »Če mora umreti, naj umre. Tudi v bolnišnici bi umrla!« Simeunovič dalje izpoveduje, da njegova hči Milica Kovačevič služkinje ni tepla. Ko ga je predsednik opozoril na izpovedi številnih prič, Simeunovič zatrjuje, da priče govore iz same škodo-
željnosti in da je moral nekdo priče na to izpoved pripraviti.
Milič Simeunovič pripoveduje naprej:
»Pri nas šibkejši močnejšega sovražijo. Nekoliko sem bogatejši in že zato so mi ljudje škodoželjni. Vse je škodoželjno. Glavna priča Ilič zato priča proti moji hčerki, ker smo ga tožili, da meče smeti na naše dvorišče. Tereza je imela 350 Din plače in plačano bolniško blagajno.«
Predsednik: »Čudno je, da ste plačali zasebnega zdravnika, ko bi mogli imeti zdravnika bolniške blagajne za Terezo zastonj!«
Simeunovič pripoveduje, da je Tereza to sama zahtevala, dalje, da ni spala v šupi, temveč v kuhinji.
Državni tožilec vpraša pričo: »Vi ste podpolkovnik in ste videli, da spi služkinja na podu ter niste tega preprečili m niste ranjene služkinje poslali v bolnišnico!«
»Jaz sem laik. Kaj naj počnem, čc pravi zdravnik, da bolnišnica ni potrebna!«
»Prav kot laika vas prašam. Vsi so videli, kaj se godi z nesrečno Terezijo Algajer, samo vi m vaša rodbina tega ni videla!«
Naslednja priča, policijski pisar Hamid Varšlija je opisal grozno stanje, v katerem je našel Terezijo Algajer na stanovanju. Terezija ni mogla niti piti vode, tako je bila zmrcvarjena. Vsa prestrašena je še plašno dejala: »Nihče me ni tepel. . . Ne maram v bolnišnicol« Njena gospa je stala poleg nje in jo naravnost gledala v obraz. Zdravnik iz bolnišnice pa je pozneje povedal, da v svoji dolgi praksi še ni imel primera, da bi imel kdo take podplutbe po telesu, kakor Terezija. Glava ji je bila vsa obtolčena.
Pri razpravi je bila obtožena Milica Kovačevič zelo mirna. Sedela je na klopi, velika, močna in hladnokrvna, kakor da je ne tičejo te strahote, ki jih spravlja obravnava na dan.
Služkinja Š t u h e c je izpovedala, kako ji je njena prijateljica Tereza Algajer pripovedovala in jo prosila za strogo molčečnost, češ, da sta jo Milica Kovačevič in njen mož zaprla golo v sobo ter jo pretepala z bikovko po vsem telesu.
Pravo senzacijo pa je napravila izpoved starejše ženske Milke Basare, ki je izpovedala, da je pred 15 dnevi stopila v službo pri materi obtožene Milice Kovačevič. Povedala je, kako je nekoč prišla v kuhinjo obtožena Milica, jo zgrabila za roke, jo pričela ščipati ter jo vrgla na svojo mater. Ta jo je ujela in jo vrgla naprej. Ženska je zajokala in rekla: »Reva sem, dvoje otrok imam, nisem prišla, da se tepem, temveč da pošteno delam.« Ženska je zajokala, ko je to izpovedala sodnikom. Povedala je, da je po štirih dnevih in po mnogih »batinah« prosila plače 10 Din. da živi dan, dva. dokler ne najde drugega dela. Niti tega ji nista dali.
Pri obravnavi je imel državni tožilec Jagoš Draškovič daljši govor, v katerem je zahteval kazen za Milico Kovačevičcvo. Zastopnik navzočnib staršev Tereze Algajer, Trrša Kaclerovič (znan i/ bivših političnih časov) je zahteval 100.000 Din odškodnine.
Po govoru branitelja obtoženke dr. Vukčeviča je bila razprava odgodena in bo sodba še objavljena.
Ženske tihotapijo denar
Na obmejnem mostu med Sušakom in Reko je carinska oblast zaplenila neki ženi 10.000 Din, ki jih je hotela vtihotapiti na Reko. Po natančnejšem pregledu in zaslišanju so ugotovili, da je imela žena pripravljenih še fil.000 Din, da bi jih vtihotapila iz Jugoslavije v Italijo. Skupna vsota zaplenjenega denarja znaša 72.000 Din. — Pri neki drugi ženi pa so ob preiskavi na omenjenem mostu našli 5700 Din, ki jih je imela skrite jxxl oprsni-kom in jih je prav tako hotela vtihotapiti čez mejo na Reko.
Friderik Ozanam
Ob iOOleinici Vineeneijevih dražb
Četudi bi imel prav vse, kar à moreš na svetu o«Tečujočega sploh poželeti, bi mi še vedno manjkalo vee: sreča mojega bližnjega.	Ampère.
Letos bo ves kulturni evet praznoval stoletnico ustanovitve »Vincencijeve konference«, ki je Izraela iz ljubečega krščanskega srca. V naših dneh, ki jih pretresajo ostra socialna nasprotja in nesoglasja, bo dobro, da se nekoliko ozremo na vzore te najvplivnejše karitativne laične organizacije. Prav tako potrebno pa je, da se ustavimo deiies, ob 120 letnici njegovega rojstva tudi ob mo>.u, ki je začetnik tega velikanskega dela, ob Frideriku Ozanamu, tem gorečem karitativnem apostolu.
Orcanamovo kratko življenje — od 23. aprila 1813 do 8. septembra 1853 — je teklo na zunaj v ravni črti. Bil je sin po-božnih katoliških staršev, ki jim je Bog dal 14 otrok, od katerih pa so le trije ostali pri življenju. Oče mu je bil vojak, nato vojaški zdravnik. Bil je zelo dobrega srca in je zastonj zdravil po podstrešnicah zapuščene siromašne bolnike. Pri tem delu se je pogosto srečava! s svojo ženo, ki je prav tako obiskovala revne družine in jim lajšala gorje. Tako je imel mladi Friderik v domači hiši najlepše zglede dejavne krščanske ljubezni do bližnjega, katere glasnik m mučenik je pozneje sam postal. Nadarjenega mladeniča je poslal oče iz Lyona, kjer je živela družina, v Pariz, kjer se je na očetovo željo posvetil pravu in po končanih skušnjah postal profesor trgovinskega prava v Lyonu. Po očetovi smrti pa je zapustil pravo in se popolnoma posvetil svojim literarnim nagnenjem, katerim je že prej daroval vsako prosto urico. Kmalu je dosegel doktorat filozofije in od leta 1840 pa do smrti predaval literarno zgodovino na pariški Sorbonnet, kjer ie slovel kot eden najboljših profesorjev.
Kakor občudujemo in spoštujemo Ozanama kot velikega znanstvenika — nekdo je rekel, da je on vzor katoliškega učenjaka — ki je znal tako lepo družiti preprosto vero in najvišjo ananost, tako častimo in ljubimo Ozanama kot mo-ža dejavne ljubezni do bližnjega. In ko bodo pozabljene vse njegove knjige in spisi, ki jih še danes dostikrat navajajo (če se bo to sploh kdaj zgodilo), bo še vedno živelo in se svetilo njegovo delo ljubezni, ki je nesmrtno, kakor je rekel Asiški svetnik: »Vse, kar zapustiš na tem svetu, bo minulo; za dela ljubezni in za miloščino, ki si jo delil v ljubezni, pa te bo poplačal sam Gospod.« To je Ozanam prav dobro vedel in z ustanovitvijo »Vincencijeve konference«, ki je največje njegovo delo, je dal neštevilnim ljudem po vesoljni zemlji Kristusovega duha ljubezni in žrtve za druge. Bil je vreden naslednik one generacije, ki je po padcu francoske strahovlade vstala k novemu delu in se oklenila katoličanstva. V vsakem človeku, zlasti pa še v siromaku, ki je trpel pomanjkanje, je gledal utelešeno božjo podobo, Gospoda samega. In ni mu vzela poguma in dobre volje vsa otopelost in hladnost, ki jo je mnogokrat srečaval pri izmozganih trpinih. Kakor usmiljeni Samarijan v evangeliju je vlival olja v razbolele rane, tolažil in bodril zapuščene in pomagal z dejanjem in besedo, kjer je le mogel. Bil je zares genij dejavne krščanske ljubezni, ki se použiva v žrtvi za sočloveka. Njegov socialni program je bil: »Žrtvuj se za blagor svojega bližnjega!«
Čez vse lepo m bogato Ozanaanovo življenje je razlit čar in svetal ode vi t neke skrite l-uči, ki sveti iz nekega drugega sveta. Ta skrivnostna luč pa je ljubezen, odblesk najvišjega Boga, ki je sama Ljubezen. Edino katolicizem, ki je vera ljubezni, lahko deli tega duha svojim otrokom, in Friderik Ozanam je le člen v nepretrgani bratoveki verigi, kjer drug drugemu podajajo gorečo bakljo ljubezni. Kajti če ugasne ta luč, potem bo zavladala tema na svetu in v Kristusovi Cerkvi, ki sploh živeti ne more brez tega najvidnejšega znamenja svojih članov.
V letošnjem maju bo ravno sto let, kar je v uredništvu Tribune zbral dvajsetletni Ozanam sedem tovarišev in s tem položil temelj velikanskemu delu, ki je danes razpredeno po vsem svetu. Potem so se shajali vsak teden, se pogovarjali o svojih revežih, katerim so delili hrane in obleke, ter drug drugega podžigali in utrjevali v ljubezni do Boga in do bližnjega. Iz teh skromnih začetkov se je kakor iz gorčičnega zrna razraslo mogočno drevo, ki nudi zavetje milijonom in milijonom bednih trpinov. Socialne ideje, ki jih je mnogo kesneje tako uspešno zagovarjal Ketteler, so vodile Ozanama in njegov krog. Socialni problemi so mu bili vse življenje višji od političnih. Toda ne smemo misliti, da je Ozanam razmišljal samo o miloščini in milodarih. Kdor bi tako sodil — in takih je danes precej — bi mu delal veliko krivico m bi dokazoval, da Ozanama prav nič ne pozna, kajti on je zapisal besede: »Pomagajmo ljudem, a ne samo z miloščino, za katero se nam morajo zahvaljevati, ampak v prvi vrsti z odločnim prizadevanjem in z namenom, da ustvarimo razmere, ki bodo človeka osvobodile in poboljšale!« Ozanam je gotovo vedel, da moramo zahtevati pravico kot podlago vsakega družabnega reda; vedel je pa tudi, da mora pravici dajati življenje ravno ljubezen, zakaj brez ljubezni so vsi zakoni mrtvi in celo ubijajoči. To nam najzgovorneje pričajo prav današnje družabne razmere, kjer se kljub mnogim zakonom, s katerimi naj bi se uredilo vsaj znosno razmerje med gospodarjem in delavcem, dela zadnjemu prava vnebovpijoča krivica! Zato se močno moti, kdor misli, da bo dosegel pravico brez ljubezni in zmerom poudarja, da noče usmiljenja, noče ljubezni, ampak samo pravicel Toda ni je pravice brez ljubezni! Že leta 1836 je omenjal Ozanam v nekem pismu silen spopad med bogastvom in revščino, med onimi, ki imajo preveč, in med onimi, ki imajo premalo. Osem let pred Kettelerjem in več kot petdeset let pred Leonom XIII. je zahteval delavska društva, zagovarjal družinsko plačo in trdil, da ima v izjemnih slučajih javna oblast pravico in dolžnost, pomagati slabšemu in zatiranemu. Ljubezen do bližnjega, ki je gorela r njegovem
srcu, je izostrila v njem tudi zelo tenak čut za pravičnosti Vedel je, da bomo imeli reveže vedno med seboj, zato ni poudarjal samo miloščine, ampak še bolj organizirano delo, da se vir bede za-tre. Tako delajo še danes njegovi duhovni dediči v Vineeneijevih konferencah, ki bodo ravno prihodnji mesec praznovale stoletnico svojega blagoslovljenega delovanja. Gotovo se bodo tedaj našli bolj poklicani, ki bodo nekoliko orisali to ne-ocenljivo delo ljubezni do bližnjega, neocenljivo posebno še zategadelj, ker se vsa ljubezen in dobrota, vsa duhovna in religiozna pomoč, ki je na prvem mestu, ne da izraziti v številkah. Razen tega pa se z duhom Vineeneijevih konferenc nič ne sklada zunanje razkazovanje in postavljanje; delati hočejo skromno in tiho, kakor je bil skromen in tih njih veliki začetnik.
Pred kratkim smo se spomnili 50 letnice smrti Karla Магха, ki je hotel po svoje prinesti človeku srečo in rešitev. Kakor moramo na eni strani priznati, da je Mar* poleg mnogih zmot prinesel tudi nekaj resnice, tako moramo na drugi strani pribiti, da je zmotna njegova temeljna teza in zato na njegovi materialistični osnovi ne moremo pričakovati izboljšanja svetovnega stanja. To moramo povedati zlasti vsem onim, ki hočejo na katoliški strani ljubimkati z marksizmom, kakor da katolicizem ne podaja celotnega in boljšega si-! stema za pravično ureditev socialnih vprašanj. Za j nas velja: kar ima Marx dobrega in resničnega, to bomo sprejeli in uresničili ,z njim pa ne moremo iti. Naš vzor je Ozanam, ki je dolgo pred Marxom učil in zagovarjal edino rešilne socialne principe, in za njim pojdemo. Ozanam je bil velikan kol kakšen Solovjev, globoka religiozna duša in eder, največjih mož, ki nam jih je dal francoski katoli cizem. Lahko ga lirez strahu postavimo ob stran sv. Frančišku Asiškemu ali Šaleškemu in sv. Vin cencu Pavelskemu. In v naših dneh, ko se zdi, da ugaša plamen dejavne krščanske ljubezni, so nam potrebni taki zgledi. Zato želim, da bi čimpre dobili kak dober — čeprav preveden — življenje pis Ozanama, velikega koritativnega aposto-la.
Ljubljana
Plače nižjih magistralnih
uslužbencev
Ljubljana, 10. maja 1933.
Tehnično strokovno osebje mestne občino ljubljansko je zadnjem članskem sestanku pregledalo svoj položaj v primeri z državnim uslužbencem, kakor ga jim je opisal v »Pohodu« od dno 0. maja t. 1. g. dr. Josip [Pipenbacher, član ljubljanskega občinskega odbora, ki jo med drugim pripomnil, da so plače pri poduradniških in slu-žiteljskih kategorijah v odstotkih Se veliko večji, kot pa pri uradniških kategorijah, kjer jo dosegla številka v odstotkih celo 100%.
Evo Vam naše prejemke: Delovodja, strojnik ali nadzornik pri ljubljanski občini je po srečnem slučaju nameščen po 5 do 8 letih službe v L kategorijo 1. plačilne stopnje službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužbence z letno plačo in dokladami 19.800 Din in v državni službi isto kvalificirani nameščenec dobi pri namestitvi v prvo položajno skupino prvi periodični povišek mesečno 1005 Din iu letno 19.200 l)in, torej ie 2.8% več kot mestni uslužbenec •/. isto kvalifikacijo. Dalje profesijonist ali kvalificiran monter pri ljubljanski občini dobi pri namestitvi (prav tako v srečnem slučaju šele po 10 letih!) drugo kategorijo prvo plačilno stopnjo z letno plačo 14.400 Din in v drž. =lužbi isto kvalificiran uslužbenec prejema po namestitvi plačo 2. položajne skupine s prvim peri-jodičnim poviškom mesečno 1420 Din ali letno 17.040 Din, torej 18% več kot pri ljubljanski občini.
Oglejmo si se privatne plačo monterjev pri podjetjih kot pri gg. Pičmanu, Kornu, Ing. Zeme-neku, Ljubljanski gradbeni družbi in dr., kjer imajo po 14, 15 do 23 Din na uro, torej letno 32.250 do 53.032 Din — tako imajo celih 187% več kot monter z isto kvalifikacijo pri ljubljanski občini.
Pripomniti moramo pa že večkrat razjasnjeni bonus, katerega imajo državni uslužbenci po raznih prostih in znižanih vožnjah, ceneno dobavo življenjskih potrebščin in drugih ugodnosti, kar pri mestni občini ljubljanski vse odpade.
Kje je torej logika, Vzemite g. doktor vse troje prejemkov v pretres in dobili boste, da je treba mestnim in državnim uslužbencem plače ze-načiti navzgor, nikakor pa ne navzdol!
Društvo tehnično strokovnega osebja mestne občine ljubljanske.
Milicvc Nace,
I. č. predsednik.
Karambol med aviom in
kolesom
Ljubljana, tO. maja.
Karamboli niso v Ljubljani nobena redkost. Zgolj srečnemu naključju je pripisati, da se večina teh karambolov konča brez smrtnih žrtev. Tudi karambol med avtomobilom in kolesom, ki se je danes dopoldne pripetil na križišču Šubičeve in Blelweisove ceste, se je k sreči končal brez hujše nezgode, mogel pa bi zahtevati tudi smrtno žrtev.
Okoli pol 12 dopoldne je z Aleksandrove ceste ,privezi 1 na Bleiveisovo cesto privatni avto, katerega jo šofiral Roječ Ivan, in zavil v smer proti bnnski palači. V trenutku, ko je hotel čez križišče pred policijo, pa je privozil iz Šubičeve ul. orožnik-pripravnik Blazin Lovrenc in se tako močno zaletel v vrata avtomobila, da je padel e kolesa na tla in se močno udaril na desno sence. Pri karambolu se je ubila šipa na avtomobilu in so njeni drobci lažje ranili po obrazu tudi šoferja Iîojca. Kdo je nesrečo zakrivil, še ni ugotovljeno. Šofer Roječ, trdi, da je na križišču dajal predpisane znake s hupo, ki jih je pa orožnik najbrž preslišal, zato je bil karambol neizogiben.
Poklicani reševalci so ranjenega orožnika prepeljali v ljubljansko vojaško bolnišnico, od steklenih drobcev ranjenega šoferja pa so obvezali na reševalni poslaji.
Kaj bo dattes?
Stolnica: Zvečer po šmarnicali skupna molitvena ura.
Drama: »Gospa ministrica«. Red B.
Opera: Ob 16: : Seviljski brivec«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
Kino Kodeljevo: Ob 20.30: Moja žena« (Lilian Ilarvey. Willi Fritsch). Znižane cene.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. I: mr. Bohince ded., Rimska c. 24: dr. Kinet, Dunajska c. 41.
0 Modne hlače — pumparcc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
O Zvonlmir Rogoz bo gostoval v Ljubljani.
Zvonimir Rogo/, dolgoletni član našega gledališča, sedaj angažiran v Nar. divudlu v Pragi, gostuje v sredo 17. t. m. v naši drami v naslovni ulogi Hamleta.
O Maša za rajne trgovsko uslužbence. Društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani vljudno naznanja, da so daruje sv. maša za umrle člane v nedeljo, dne 14. maja 1933 ob 10 dopoldne na Rožniku. Člane in prijatelje društva vljudno vabi odbor.
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova c. 12
največja izbira površnikov
in oblek za gospode ter deco
© Vsi pomladkarji Rdečega križa v Ljubljani,
ki so se s svojim zgledno discipliniranim sodelovanjem pri nedeljski manifestaciji H. K. na Kongresnem trgu tako lepo izkazali, nnj po razjasnila, ki so ga slišali v šoli, svoje starše in svoje sosedo opozore na letošnjo nabiralno akcijo ljubljanskega R. K. 1er jih preprosijo, da bodo v ponedeljek, dne 15. maja med 10. in 12. dopoldne na zbiralni tovorni avto oddali za brezposelne 1er za odrasle in za male siromake čim več ml I oženili zimskih potrebščin vsake vrste.
O Završanov pevski kvartet sodeluje na proslavi materinskega dno v petek 12. t. m. ob 20 v Unionski dvorani. Poleg Za vrša novega pevskega kvartetu sodeluje na proslavi ie orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom skladatelja Škrjnnca, dalje pianist Ivan Noč s pojočo žago, sopranietkn ga. Marčee-Olup Mara in g. Štefko Murčec, član slovenske opere. Začetek proslave je točno ob 20. Vstopnice v Matični knjigarni.
Le pojdiva, ljubi Matiček, na Slani ičev rizling in cviček! Hei, to /e vinček, kot ti ga želiš, kapljice slajše nikjer ne dobiš!

O Redni nabor za mesto Ljubljano se prične 15. t. in. in traja do vštetega 22. t. m. Pregledali se bodo naborniki rojstnih letnikov 1907 do ton in začasno nesposobni obvezniki roj. letnika 1902 ter prostovoljno priglašeni obvezniki starejših letnikov. Pregled bo v Mestnem domu, Krekov trg štev. 2. Naborniki naj se drže določene ure in naj ne pozabijo prinesti potrebnih listin s seboj. Kdor še lii prejel pozivu za nabor, naj se takoj /glasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1. kjer se dobe tudi vsa druga tozadevna pojasnila. Neopravičen izostanek se kaznuje po voj. kaz. zakonu te. odgovarjajo zanj poleg obveznika tudi njegovi sorodniki, službodajalci in stanodajalci.
O Pregled oficirske uniforme bo v Mestnem domu, Krekov trg št. 2, dne 18. t. m. ob 18. Za nujno zadržane pa bo pregled istotam in ob i.sti uri dne 19. t. m. Vsi rez. oficirji, ki so preje'.i uniformo in prebivajo v Ljubljani, naj pridejo določenega dne k pregledu.
0 Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo 24. t. m. ob 10 v Mestnem domu, Krekov trg štev 2. Kdor "e ni opravil vojaške prisege, naj se zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, da prejme tozadevno izkaznico.
®ŽE3MS ZDRAVNIK
DR. U. bassin
USJBUONa, &S,EKSfflWn»P.QV& 4 radi boSezni do nasialjnega ne ordinira.
© Letošnji nastop pevskih zborov ljubljanskih srednjih šol, se bo vršil po odredbi ministrstva prosvete v nedeljo 14. t. ni. ob 10 dopoldne v veliki dvorani hotela Union . Nastopijo mladinski, mešani zbor in oktet L drž. realne gimnazije, dekliški zbor gimnazije in učiteljske šole pri Uršiilinkah, mešani zbor II. dr/, realne gimnazije, orkester dr/, učiteljske šole, mladinski in mešani zbor drž. klasične gimnazije, dekliški zbor mestne ženske realne gimnazije ter moški in mešani zbor drž. učiteljske šole. Opozarjamo občinstvo na tu reprezentančni nastop naših srednjih Sol. ki bo zelo zanimiv žc radi bogatega sporeda in raznolikosti nastopajočih. P red proda.j a vstonnlc znatno nizkih cenah je v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Zadnja poročila:
Razvoj avstrijske krize
Dr. Dollfuss je temeljilo spremenil
svojo vlado Schumy notranji minister
Dunaj, 10. maja. Ig. Dollfussova vlada jc danes bila spremenjena. Na mesto dosedanjega finančnega ministra dr. Weidenhoferja, ki postane generalni direktor Creditanstalta, stopi bivši zvezni kancler dr. Buresch, na inesto notranjega ministra Bachingerja pa stopi bivši podkanclcr Schummy. Odstopi tudi dosedanji trgovinski in prometni minister dr. Jakoncig, njegovo mesto pa prevzame krščanskosccialni poslanec Stockinger. Dosedanji državni podtajnik za javno varnost, major Fey, pa postane minister za javno varnost. Drug heimweh-rovski poslanec pa postane državni podtajnik za
I preskrbo dela. Dr. Jakoncig izstopi iz kabineta ' ' radi osebnega konllikta š heinuvchrovskim voditeljem Starhcmbergom. Imenovan bo najbrž v upravni svet Creditanstalta.
Dunaj, 10. maja. tg. Ministrski svet je danes po večurni seji sklenil, da vse državne uradnike na novo versko zapriseže. Razen tega se poostrijo tudi disciplinarne določbe. S posebno naredbo se prepovedujejo deželnozborske in občinske volitve do 31. oktobra 1933, da sc s tem prepreči oškodovanje tujskega prometa.
Priprave na svetovno gospodarsko honierenco
Pariz, 10. maja. Ig. Naglasa se, da Francija v vprašanju vojnih dolgov no zavzema brezpogojno odklonilnega stališča, temveč da hoče samo čakati. V Franciji ne mislijo na to. da bi odrekli plačilo. Tudi če Francija ni plačala decemberskegn obroka, ni lo smatrati za odklanjanje, temveč samo za odgoditev plačila, dokler se ne izpolnijo gotovi pogoji, posebno pa zahteva po novi ureditvi vojnih dolgov v smislu lozanskega pakta. Moralo bi se smatrali tudi samo za nadaljnje čakanje, če bi odgoditev decemberskegn obroka ostala v veljavi in se razširila tudi na junijski obrok.
London, 10. maja. tg. Trgovinski minister Runciman je sporočil Normanu Dawisu, da je Anglija v načelu za Rooseveltov predlog za carinsko premirje, da pn bo Anglija tekoča trgovinska pogajanja dovedla do konca. Norman Davvis se pri-
1 zadeva, da bi polom diplomatskih zastopnikov vseh držav, ki se udeležijo svetovne gospodarske konference v Londonu, pridobil tudi njihova zagotovila.
Ženeva, 10. maja. tg. V svrho priprave svetov-i ne gospodarske konference se je sestala danes pod predsedstvom Avstrijca dr. Schiillerja mala svetovna žitna konferenca delegatov žitnih izvoznih držav Kanade, Avstralije, Argentine in ameriških Združenih držav, in sicer skupno s sekcijo gospodarskega odbora Zveze narodov. Ameriški delegat, poslanik Morgentau je nnglašal, da imajo ameriške Združene države najboljšo voljo za sodelovanje pri rešitvi problema, kako naj se razdeli žito. Zagovarjal je stališče, da naj se produkcija žita v izvoznih državah omeji, ita se s tem doseže višja cena iu rentabilnost kmetijstva, da pa morajo to storili tudi evropske izvozne države.
Španska vlada se komaj drži
Madrid, 10. maja. tg. Pri glasovanju o zakonu i glede verskih redov je dobila vlada absolutno večino z 9 glasovi, prav toliko, kolikor ima ministrov. K temu glasovanju, ki pomeni zaupnico in začasno i zmago nad blokom opozicije, so bili pozvani vsi vladni poslanci in jc prišel k glasovanju tudi španski poslanik iz Berlina,
Anwers, 10. maja. AA. Ker se je nemški parnik Matussi vsidral v tukajšnji Inki pod kljukasto zastavo, so pristaniški delavci odklonili razkla-i datlje tovora.
Hitlerjev odposlane c se pogaja v Londonu
London, 10. maja ž. O snočnjem sestanku dr. Rosenberga z zunanjim ministrom Simonom in vojnim ministrom lordom lleilsltamoni poroča konservativna »Morning Post«, da je razgovor s Simonom trajal samo pol ure in da je angleški zunanji minister Rosenberga samo poslušal. Vojni minister Ioni lleilshani je orisal Rosenbergu. kako si Anglija tolmači nem-I ško vojno krivdo. V razgovorih, ki jih je Ro-i senherg imel z. Normanom Dawisein, je Rosen-I berg izjavil, da je Nemčija pripravljena v Že-: uevi še nekoliko popustiti, v kakšni smeri, pa I do sedaj šc ni znano.
Maribor
t84 s 47
Predlog za komasacijo občin mariborske okolice je bil te dni poslan banski upravi. Obe okr. načeislvi sta svoje delo opravili temeljito: mesto 184 občin, ki sta jih štela oba mariborska okraja Maribor desni in levi breg, naj bi bilo po novem predlogu samo 47. In sicer bi štelo glavarstvo na desnem dravskem bregu mesto 94 po novem 27, na levem dravskem bregu pa mesto 70 samo 20. Razlika je torej ogromna in število županov bo po izvršeni komasaciji kaj globoko padlo, županska čast bo postala dokaj redkejša. Predlog določa združitev občin v večini slučajev v župnijske okoliše; Ii okoliši so krijejo tudi po navadi s šolskimi občinami. Pač pa je nekaj razlike v področju kata-stralnih občin, ki jih bo moralo sodišče na novo prilagoditi novim razmeram. V okraju desni dravski breg sta nameravani tudi dve izrazito trški občini: Št. Lenart v Slov. goricah in Sv. Trojica v Slov. goricah. Po tem predlogu bi obe imenovani občini obdržali svoj dosedanji teritorij, obdani pa bi bili okrog in okrog od istoimenskih okoliških občin. Dasi taka rešitev moi'd a ni najprikladnejša, se je pa izvršila na izrecno željo tržanov obeh trgov. Na obeh okr. načelstvih so imeli s predlogom ogromnega dela vso zimo. Bilo je nešteto konferenc in posvetovanj na sedežu glavarstev z župani in občinskimi očeti vseh občin in poleg lega še v posameznih občinah in krajih, ki pridejo za združitev v poštev, še posebna posvetovanja in komisije. Bilo je treba upoštevati povsod želje prebivalstva in krajevne potrebe in dostikrat je bila
odločitev težka. V lem predlogu pa je mesto Maribor obdržalo svoj dosedanji teritorij. Okolica ' je preveč jasno odklonila nameravano priključitev in zdi se, da bomo še dolgo čakali na veliki Maribor. Morda pa je tako boljše, vsaj za enkrat...
□	Izobraževalno društvo na Košakih proslavi v nedeljo popoldne Materinski dan z bogatim sporedom iti s pričetkom ob treh.
□	Razburljiv lov. V zgodnjih jutranjih urah se je odigral včeraj v Prešernovi r.lici, Zrinjskega trgu in Maistrovi ulici, razburljiv lov na človeka. Neki pasanti so zasledovali moškega, ki je poskusil izvršiti v veži Prešernove ulice, nasilje nad 10-letno deklico. Otrok je zjutraj hotel na majniški izlet, ko ga je dotični napadel. Posrečilo se mu jo sicer izmakniti se zasledovalcem, »oda policija ga je kesneje izsledila ter aretirala.
□	Iz sladkega spanja v keho. Že včeraj smo poročali o aretaciji vlomilca, ki je oplenil gostilno >Pri zlati kapljici«. Detektivi so ga aretirali v jutranjih urah, ko je počival, /.mučen od težkega vlomilskega dela. Iz sladkega spanja v postelji, so ga odvedli naravnost v keho in še sani je moral nositi ves ukradeni plen, ki so ga našli pod posteljo v njegovem stanovanju. Vlomilec je star znanec policije.
□	Nezgoda pri telovadbi. 13 letni dijak Srečko Jerzovik se je pri telovadbi poškodoval. Padel je s telovadne mize in zadobil občutne poškodbe na desni roki. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Kulturni obzornik
Izpoved François Mauriaca
Sicer je francoski romanopisec François M a u -r i a c zmerom gradil svoje mojstrovine na osnovi, Ici je končno vodila v katolicizem, vendar so ga francoski katoličani lo stežka šteli med svoje, in sicer zaradi tega, ker so se pač prečestokrat izvili izpod njegovega peresa prizori z golim čutnim vzdušjem (ki pa je bilo največkrat oplemeniteno z daljnjo piščevo vero v Boga in odrešenje, a kritiki so videli le prvo). Zadnja leta pa se je Mauriac čudovito približal katoliški miselnosti, tako da je danes smatrali za enega izmed največjih katoliških romanopiscev ne le v francoskem, marveč v sve-lovnem slovstvu.
Svoje notranje gledanje je opisal v Poslanici ', ki jo je natisnil Hex', revija (izhaja dvakrat na mesec) francosko-belgijske mlajše generacije. Tu piše K. Mauriac (v prosti besedi) svojim prijateljem: Nedavno sem se še čudil strogosti katoličanov nad menoj; danes me pn ravno njihovo soglašanje vznemirja; med mojimi spisi in mojim življenjem je lako velik prepad! In vendar, kakšno zaupanje stavi svet v nas, če izpovedujemo vero v Jezusu Kristusa! Eden ali drugi neprijatelj nam bo že na besedo verjel, če mu povemo, da smo kristjani. Eden izmed mojih prijateljev, pisatelj z levice, je zadnjikrat pred menoj obžaloval, zakaj ne pride do soglasja med Francijo in Brllningom. In kako sem osirmel, ko je dodal: Briinirigu bi vendar morali zaupali, snj je tretjerednik!
Toda vi vsi, ki ste z menoj trpeli, veste prav dobro, kako zelo me jo neprestano mučila misel, dn sem svojega moljenega Ufenika nevreden. Pa skrajSajmo prepad med našimi besedam! in deli. Javno Življenje, ki ga živiš kot katoličan, bo samo v toliko rodilo sadove, v kolikor boš v zadnji sobici
svojega srca povezan z Jezusom Kristusom. Ljubi prijatelji, zavidam vas za srečo, da Mu morete že v dvajsetem letu darovali srce, pridobivali Mu veliki svet; da ste si Njega izbrali iu ne svela. Verjemite mi, da mi je pregrenko, ko se vračam k Njemu kot bolnik in trudni naveličanec!
llvala vam, ljubi prijatelji, da me niste zaradi te ali one knjige sodili, marveč sle vzeli celotno moje delo v pretres in se bolestno trudili, da no bi niti moje umetnosti niti moje vere zatajili. Pač sem dojel vse težkoče tega dejanja. Gotovo je, da moreni polagali danes ločnejši račun o tem, kaj sem kot romanopisec katoličanstvu dolžan, kakor kdaj prej. Najboljše v mojih delih, kar jim daje pečat, je toplota in važnost, da izhaja vse i/, moje globoke vere. Toda ludi tu se moram zahvaliti Jezusu Kristusu. Saj v mojem pisanju veje veselje in mir Njegove prisotnosti; a bila je, žal, tudi groza Njegove odsotnosti; bilo jo stanje grelia, zdaj pa je stanje milosti, katero prinašata dan in noč v i moj skromni svet; skozi sence prodirajo žarki.
Toda želim, da bi se čim bolj oddaljili od lem-i nega dela mojih deli Pri lem je zame največja za-; gonetka, kako je Kristus (ki je v Kani spremenil i vodo v vino) lako storil, da je ludi blodeča moja knjiga pomogla duši, da .je sebe bolje spoznala in i našla svojo pot. V leni pogledu sem dobil že mnogo 1 priznanj, katera me podpirajo, da ne izgubim po-! guma .. x	L. G.
Iz revij in mesečnikov
Zbori. Trcd kratkim ji1 izšla 2. štev. IX. lel-i nika Zborov. Književna priloga prinaša na uvodnem mestu kratek spomin na dr. J. Mantuanija, ki ! je nedavno umrl in zapustil občutno vrzel v našem glasbenem znanstvu. — Nadalje priobčujo Z. Prelovec. izvleček svojega predavanja o našem skladatelju Davorinu Jenku. — V ostalem pa vsebuje priloga različna glasbena poročila in novosti.
Glasbeni del revije obsega pet skladb: A. . GrObniingov moški zbor Velrič., prijetno in kom-
; pozilorno jasno skladbo, V. Mirkov moški zbor Po i gradini«, ki ga je smiselno priredil po Bajiču; I. i Ocvirkov mešani zbor : Na rožnem trgu ', prepro-i sto diatonično glasbeno zamisel; J. Kendovo Pe-I sem o pelinu':, za mešan zbor, zanimiv enostaven ' domislek, a še okorn v obdelavi; končno pa medji-mursko narodno »Cvele so nam te modre fijolice«, 1 v harmonizaciji Ivana Mustača. — Kakega stremljenja v novih smereh v omenjenih skladbah sicer j ni, a pevskim zborom bodo morda vprav zaradi ; preprostosti dobrodošle.	V. IJ.
»Zdravniški vestnik«, št. 4, je prinesel med drugimi zanimivimi razpravami vprašanje: Ali j narašča število rakastih obolenj tudi v Sloveniji« I (dr. Stanko Cermelč). S statističnimi podatki doka-i zuje avtor, da raste tudi v Sloveniji število raka-I sliii obolenj kakor tudi smrti vsled raka, na drugi ! strani pa se število smrtnih slučajev nn tuberkulozi ! zmerom bolj niža.
»Zdravje«, slev. 2-3, zdravstveno poljuden lisi, ki se dotika raznih vsakodnevnih obolenj 1er jih obdeluje na povsem preprost način, jo vsekakor prepolrelmo člivo vsem, ki hočejo imeti ob vsaki priliki zdravniški svM s seboj. List prav pestro urejuje dr. Ivo Pire.
»Vrtec« in »Angcljčck«, otroška lista, prinašata v majskih številkah med drugim sestavke sledečih ! avtorjev: Lea Fatur (Leži otok na sred morja), j Janez Rožencvet (Skrivalnice), Ksaver Meško (Moderne hlače), Marija Kmetova (Kako se odpravljaš v šolo), Janez Pucelj (Otroci se pogovarjajo o koledarju), Mirko Kuiičič, Venčeslav Winkler, Gregor Mali, Kristina Vrhovec, Ivan Malelič itd.
»Bogoljub«, nabožni mesečnik, ki je namenjen najširšim slojem, prinaša v majski številki sledečo vsebino: V Tebe, Gospod, zaupam; Lurški jubilej; Kristusovi bojevniki; Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali; Prvič pri svetem Petru; Gospa Sinjska; Učiteljica ponižanih; Mož iz vero itd. Hkrati pa ima, kakor vse številke, tudi Ia lepe slike, kar pač poživlja lisi.
>Kres« (štev. 4), list slovenskih fanlov, prinaša prav prikladne članke za današnji razrvani čas, kakor so Kriza značajev«, V dekletu glej mater :. .Več jasnosti in doslednosti (razpravlja o socialnem vprašanju) itd. Cisto na mestu je, da se zdravijo na eni strani omajani značaji in pre-rana, zato v napačno smer usmerjena ilozorelost sodobne mladine, na drugi strani pa, da se uvajajo tudi kmetski fantje v veliko, ves svet obsegajočo silo socializma; da spoznajo dobro in zlo tega silnega gibanja.
Majska »Vigrcd« prinaša poleg treh daljših povesti, ki teko že iz prvih številk (B. Magajna: Klara Legiševa«, Likovič Joža: »Hčere beže«, Klanje Draga: Klopotci pojo ) še več drobnih majskih izlivov, a vmes je prav dober članek Janeza Kalnim: .šola za neveste«. Ostali del je po-sveče . praktičnemu delu kršč. žena in deklet.
»Minira ptica« (Slev. 0) prinaša med drugim zanimiv oris pok. Vdoviča kol človeka (V. Bartol) 1er O sodobni arhitekturi v severni Italiji« (Tomaž Štrukelj), kjer nam pokaže dve smeri: ena jc popolnoma moderna brez vsakršnih kompromisov, druga pa modernizira klasične in renesančne motive. katere prenašajo arhitekti na skelelno konstrukcijo, da se zde kot prilepljeni...
Oirilomctodijski vjesnik«, ki je začel pred nedavnim izhajati v Zagrebu, se predvsem bavi s stnroslovausko cerkveno glasbo. Poleg člankov v zgoraj imenovanem smislu prinaša sleherna številka ludi po mm glasbeno prilogo s staroslovan-skimi liapevi. Eden izmed važnih sodelavcev Ći-riltnelodskegu vjesnika : je znani komponist B. Širola.
*
Te dni je prinesel vralislavski oder Nušičevo »Gospo ministrico« (Pani ministrova) in kakor izjavljajo kritike, prav uspešno.
Dnevna kronika
Ob zadniem slovesu Mirka Anžiča
Prečuduia je globina ljudske duše; ne da ee varati od nepristnega, narejenega, brezbrižno ali s posmehom gre mimo dvomljivih vrednot. Zalo pa z nezmotljivo in nepodkupljivo tenkočutnostjo spozna svetlo, čisto srce, pa naj bije pod kraljevini škrlatom ali skromnim jopičem. Iu kjer odkrije tako srce, mu nepozvana podari vso svojo zlato brezdanjo ljubezen m spoštovanje, katero cene ne bi moglo odtehtati nobeno drugo odlikovanje.
Za to nam daje smrt in pogreb mladega našega orla Mirka Anžiča najlepši zgled. Saj se ni tako neizrekljivo bridko in mehko dojmila samo srca roditeljev, bratov in sestra, starešin in tovarišev ter ožjih znancev v domačiji, marveč vseh, ki je z njimi živel pod istim nebom. Tako je spremil narod kršne Dalmacijo mladega sina ravnega Ljubljanskega polja na zadnji poti v ožjo domačijo v tolikem številu, s tolikimi ganljivimi dokazi svoje ljubezni in luge nad njegovo prezgodnjo smrtjo, kakor bi ga bila dojila sama dalmatinska mati. Ljubljana in njena okolica pa sta se plakaje zgrnili ob njegovi krsti na ljubljanskem Glavnem kolodvoru, da mu izkažete zadnjo čast in ga spremita na njegovem poslednjem potu.
Ko je voj. duhovnik blagoslovil zemske ostanke. so tovariši letalci dvignili krsto iz vagona, jo prenesli na voz in popolnoma prekrili e cvetjem in venci, lil vencev, ki so jih bili pripeljali z Mirkovim truplom iz Dalmacije in novih vencev, ki sla jih v Ljubljani poklonila ljubezen in priznanje — tudi Jadranska siraža jo položila svoj venec — ni hotelo biti konca. In prav je bilo tako: mlademu far.lu rož 11a grob ...
Z vojaško godbo na čelu se je razvil veličasten sprevod po Masarykovi cesli in potem preti sv Petru. Za godbo je korakala častna četa, poleni predstavniki vojske z zastopnikom komandanta dravske divizije g. podpolkovnikom Radivojevičeni in številnim častniškim zborom. Sledila je četa bivših mornarjev v uniformah, ki so nosili venec v obliki sidra. Za krsto so šli sorodniki in nepregledna vrsta drugih Mirkovih spremljevalcev na lej zadnji njegovi poti.
Ko se je sprevod približal župni cerkvi sv. Petra, v kateri jo bil Mirko Anžič krščen, so zazvonili zvonovi in lako tudi v cerkvi pri Božjem grobu.
Siovesvskn park
v Clevehindu
Tako .so jo sprevod pomikal dalje po Zaloški j cesli in Mostah proti Dev. Mar. v Polju. Vse bližnje 1 vasi >so se izpraznile, da vsaj mimogrede izkažejo poslednjo časi Mirku Anžiču. Na župni meji je čakala poljska duhovščina z g. župnikom in prepevajo psalme spremila truplo v poljsko župno cerkev. Po opravljenih moli'lvah sta poljski in sneberjanski pevski zbor ganljivo zapela žalor.tinko. Krsto so zopet dvignili in ined zvonenjem zvonov ponesli na pokopališče, kjer jo pred nami kmalu zazijal greb, lačen snežnobele krste . .
Ko je duhovščiua ob pretresljivem joku sorodnikov in vse ogromne množice, ki je napolnila pokopališče, opravila pogrebne molitve, je stopil ob odprli grob g. podporočnik Lavtižar, osebni prijatelj in poklicni tovariš Mirka Anžiča, in s pesniškim zanosom govoril zadnji pozdrav. O dneh jo govoril, ko so se na lanskem tečaju v Zemunu urili in tvegali nad črnimi vodami, si jeklenih značaj, na večer pa se zbirali ob slovenski pesmi, posebno tisli, ki jo je Mirko najbolj ljubil: Leži. leži ravno polje... kakor dn bi bil ehrtil, da bo kmalu ležal v naročju tega ravnega polja ... Govorniku je prihajala beseda prav iz zadnjih razbolelih globin in je silovito delovala. Ze ob prvih stavkih se je onesvestil eden izmed pokojnikovih tovarišev in so ga odnesli s pokopališča, kmalu nato se je nezavestno zgrudil najstarejši izmed pokojnikovih bratov. Odigravali so so nepopisno ganljivi prizori.
Nato je govoril srbsko letalski podčastnik; slednjič je povzel besedo zastopnik Jadranske straže podpolkovnik v rezervi g. Jožko Pogačnik.
Nato so pevci zapeli »Blagor mu in Vigred se povrne:; zalostinki sta segli globoko v srca posebno mladini in ni bilo očesa, ki bi se ne solzilo.
Slednjič so tovariši družini izročili v spomin zlomljen propeler zadnjega Mirkovega letala in množico so so začele razhajati.
In zdaj
»Leži, leži ravno polje ...
in v njem trohni srce, ki ui poznalo ne strahu, ne sovraštva, marveč ga je bil sam idealni zanos, samo viteštvo, sama ljubezen.
Slava spominu Mirka Anžiča!
Dmšlvo prilateijev pravne fakultete v Ljubljani
Koledar
Četrtek: Frančišek Ilieron.; Mutneit, škof.
Osebne vesti
= Preselitev. V Kamnik se je preselil iz Trzina upokojeni župnik Janez Molj; Nu njegovo mesto v Trzin pride g. Viktor Kragl iz Tržiča.
—	Kap je zadela včeraj vpokojenega župnika Antona Mojzišeka. stanujočega v Mariboru. Priporoča se sobratom v molitev.
Ostale vesti
—	Slovenska Matica objavlja: Zaradi tehničnih neprilik — tako n. pr. je tisk mnogih klišejev, s katerimi bo opremljen 2. (zaključni) zvezek II. dela Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi, zelo zamuden — ne morejo iziti letošnje knjige pred sredo junija. Zaradi tega dej. stva bo seveda zelo otežkočeno delo poverjenikom, Ui hočejo dostaviti članom knjige pred zaključkom šolskega leta. Gg. poverjeniki, katerim torej to ue bo mogoče, oziroma niti med počitnicami, lahko to store v jeseni. Glavno je, da je akcija končana do jeseni in da jo članarina poravnana do konca leta. Pristop novih članov jo lahko še nadalje mogoč, ker je naklada dovolj velika. Zaradi vezave itd., se dobe pojasnila ail osebno v društveni pisarni, Kongresni trg št. 8, ali pismeno.
—	Centralna zadruga jugoslovanskih avtorjev sporoča, dn izplačuje od danes dalje tan-tijeme vsem onim slovenskim skladateljem, ki so bili 1. 1932 včlanjeni v Autor-Centrali, odn. za katere je Aufor-Centrala pobirala tantije-mc. Gg. skladatelji so nniprošeni, da se zaradi izplačila obrnejo na podpisanega, zunaj Ljubljane živeči pa prejmejo denar po poštni nakaznici. Izplačane tantijemc veljajo za izvedbe v letu 1932, razen zu inozemske, za katere še ni došla reparticija.
L. M. šperjanc, drž. konser va torij.
Najlepšo, najfisteJSo in TA TO J A" nnjMnoJSo poli boste ilosc- мЈЈЛ 1 "" Kli pri umivanju z edin- Generalno zastopstvo stvenom milom	za JutroslavlJo:
Clicmoteehnn (1.7. o. z., Ljubljana, Mestni tru 10
—	Dve nesreči na deželi. V šmartnu v Tuhinjski dolini se jo ponesrečil 4 letni Karel Matjan, sin poljskega dninarja. Njegov sovrstnik ga je po nerodnosti pahnil v škaf vroče vode in deček je dobil opekline po telesu in po rokah. Predsnoč. njim ob 10 je bil prepeljan v splošno bolnišnico, od tam pa v otroško bolnišnico. Dečku gre že na bolje, čeprav so bile poškodbe prav resne. — V Kamniški Bistrici se jo pred tremi meseci ponesrečila 20 letna služkinja Marjeta Osolnik. Neki fant jo je namreč tako kruto pretepel, da reva ni mogla več okrevati. Živčno bolno so jo včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delit telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Franz-Josei« grenčica izdatno iz-praznjenje črev in osvoboditev tesnobnost-nih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo
j	»Franz-Josel« vodo z zelo zadovoljivim
i	uspehom tudi pri težkočah v letih menjave.
!	»Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekar-
!	nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Luč z gora. Iz življenja mladega fanta. , Spisal Fr. Weiser, D. J. Poslovenil Jože Jagodic. S šestimi slikami. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. knjigi jo 13 Din, vez. 22 Din. Ni kmalu povesti, ki bi
I bila tako sodobna in lako fantovska, kakor i »Luč z gora«. .Mlad študent, ki ima verne starše, pride iz lepih solnčnih gorskih krajev v velemesto. Vse inu je tuje. neumljivo. Njegovi tovariši bi ga radi spravili za seboj na kriva pota. Življenjsko resnično in psihološko globoko nam riše pisatelj boje mlade duše, ki pri vseli preračunanih zapeljevanjih ohrani čistost in vero neoskrunjeno. Pri tovariših začne njegova fantovska pobožnost in odločnost impo-nirati, njegov ugled raste. Vsem, ki šc niso po-! polnoma pokvarjeni, je ta mladi fant močna opora v borbi za krepost. Kakor du bi čital zgodbe našega študenta, ki se ustavlja brezver-skeniu toku. Prevod jc uglajen, lep. Za dijake in druge fante prav zanimivo berilo.
—	Planinske koče. Staničeva koča pod Triglavom bo od nedelje 14. t. ni. zapeta. — Podružnica SPD v Bohinju sporoča, tla jc Koča pod Bogatinom do nadaljnega zaprta.
—	Tragična smrt zdravnice. K zdravnici dr. Tinki Domiano, ženi okrajnega zdravnika dr. Pere Martinoviča v Konjiču v Bosni, je prišel kmet, da bi mu prevezaki rane. Ko mu jo nied previjanjem čistila rano, se je zdravnica urezala v roko in okužila. Strup je začel delovati s strašno naglico, tako, da ni bilo niti časa, da bi zdravnica mogla biti prepeljana v sarajevsko ali mostarsko bolnišnico k operaciji. Umrla je kmalu v groznih bolečinah.
— Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hcxenschuss) i se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 38 od K), t. m. jc objavljena »Kraljeva odločba o ukinitvi kraljevskih poslaništev v Bernu, Madridu in Haagu in kraljevskega odipravništva poslov v Rigi«, dalje »Zakon o izpremenibah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev zn narodno skup-
! ščino«. »Odločba o nntisku taksnih papirjev« in »Objave bonske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1953«.
—	Prepovedan in dovoljen tisk. »Službene no-vine: od 8. t. ni. objavljajo, da je prepovedalo drž. pravdništvo v Zagrebu prodajati in razširjati list t Študente, posebna izdaja št. 8 od 20. p. ni., ki se tiska v Zagrebu. — Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedalo uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Narodni liga-, ki izhaja
Pragi. — Dovoljeno pa je zopet uvažati dnevnik »Voikischer Beobarhter, ki se tiska v Mtln-chenu.
—	Cenj. občinstvu se priporoča mlečna pivnica, zajtrkovalnica in specijalna trgovina mlečnih izdelkov, v pasaži nebotičnika. Nizke cene solidna postrežba.
sDOUCE FRANCE
parfumerije LUB1N-PARIS
vsebuje skrivnost mladosti, ker
SilDOUCE FRANCE
daje dovršeno polt, hrani kožo, odpravlja črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, trajen in diskreten vonj.
Ze po prvi uporabi postanete stalen odjemalec
DOUCE FRANCE
LUBIN-PARIS
Celje
■0r Umrl je v celjski javni bolnišnici gosp. Korbar Franjo, šolski upravitelj v Dtomljan pri šent. Jurju ob j. ž., star komaj 32 let, sin šolskega upravitelja pri Sv. Petru ua Medvedjem selu. Naj počiva v miru.
& Umrl zaradi poškodb pri delu. Jurij Dobrajc, 48 letni delavec v železarni v Štorah, se je pri delu hudo ponesrečil. Velik kos lesa nili jo priletel v trebuh in mu povzročil notranjo poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnišnico, kjer je pa včeraj na posledicah poškodb umrl
-©• Stanje ponesrečencev pri eksploziji v delavnici Gradt. Po zadnjih poročilih je stanje obeh ponesrečencev, pomočnika Mlakarja in vajenca Kovača, ki sta pri eksploziji soda za bencin v ključavničarski delavnici Gradt v torek popoldne dobila težje poškodbe, povoljno in je upati, da bosta okrevala.
0 Zatiranje hroščev. Opozarjamo občinstvo na omenjeni razglas mestnega načelstva celjskega, ki je nabit na oglneni deski mestnega magisrata.
JSr Železniški vozni red. ki stopi v veljavo s 15. majem, ne prinese za Celje nobenih bistvenih izpreincmb. Na novo sc uvede v Savin jsko dolino nov par vlakov z odhodom iz Celja ob 10 do|Kildne in prihodom v Celje nekaj minut pred 4 popoldne. Znatno ee skrajša z novim voznim rodom na tej progi čas vožnje. Kot letoviščarsko mesto dobi Celje za čas letne sezije izletniški vlak iz Zagreba, ki odhaja iz Zagreba nekaj preti 8 dopoldne, prihaja v Celje po 10 ter odhaja zvečer po 9. Mogoče bi železniška uprava naklonila Celju še eno stalno zvezo z Zagrebom, kar bi gotovo šlo brez večjih stroškov. — Podaljšati bi bilo treba lc obstoječi vlak številka 618 od Zidanega mostu do Celja, ki bi prihajal sem okoli poldni-ter se vračal okrog 1.
& Spreminjanje načrtov pri regulaciji Koprivnice. Vodstvo, ki izdeluje načrte za regulacijo Koprivnice, je pri zadnjem sestanku z mejašem g. Arkofom načrt zopet v toliko spremenilo in žo postavilo potrebne profile, da ho tekla nova struga Koprivnice le nekaj metrov proč od stare in bo do hiše g. šteifelserja pritekla namesto naravnost od Arkotnvn hiše zopet v ovinkih. Celjska javnost apelira na vodstvo, dokler je še čas, <la napravi tu ravno črto, kar je mogoče storiti Urez vsakih sitnosti, svet sc pa v javne namene tudi mora odstopiti. ker pozneje ko bo regulacija izvršena, bo že prepozno.
& Trening dirka Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Klub slovenskih kolesarjev v Celju. prierai v nedeljo, dne 14. t. ш. trening dirko na krožni progi: Celje—Teharje—Ljubečim—Arclin—Celje, 18 km.
Ptuj
Vlom v župnišče. V nedeljo 7. t. m. so vlomili neznani storilci v župnišče pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Vlom je bil izvršen v ranih urah ob času, ko se je g. župnik mudil v cerkvi. Dolgo-prstneži so odnesli zlato uro in zlato verižico, dve srebrni uri, daljnogled, zlatnik za 20 kron in dva desetkronska zlatnika, okrog 900 Din gotovine ter razno druge predmete. Škoda znaša nad 4000 Din. O vlomilcih ni duha no sluha. Tatvine sta osumljena dva tujca, katera so ljudje dan pred vlomom videli, kako sta ogledovala župnišče. Orožniki so uvedli obširno preiskavo in je izdana ludi tiralica.
Poroki. V cerkvi sv. Petra in Pavla so se poročili v nedeljo 7 .t. ni. Franc Zaje, pos. sin iz Krčevine pri Vurbergu, in Otilija Rojs, pos. hči iz Grajene pri Vurbergu, ter Izidor Hojslu, pos. sin in Julijana Peršak, pos. hči, oba iz Velovlaka. — Novoporočencem obilo sreče!
Smrtna kosa. Umrl je v Novi vasi pri Sv. Marku, za pljučnico, Janez Bezjak, pos. sin v 22. letu starosti. Fant je bil poklican, da nastopi vojaško službo 1. t .111., vendar pa je bil žo tako slab, da ni bil več sposoben niti za prevoz. Blag mu spomin!
Glasbena šola v Ptuju priredi v petek. 12. t. m. ob 20 v prostorih Glasbeno Matice, Griegov večer s petjem.
Davica se je pojavila v Ptuju in njegovi okolici. V izolirnici ptujske bolnišnico se nahaja že več olrok, ki so oboleli na tej zavratni bolezni.
Naznanila
Pevci in pevke »Ljubljane«! Drevi ob četrt na devet pevska vaja. Vsi, vse in točno. — Pevovodja.
Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, ima svoj redni občni zbor v nedeljo 14. maja 1933 ob 10.30 dopoldne v justični palači v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor,
Sneberjc-Zadobrova. Pevsko društvo priredi v soboto zvečer ob 20 dramo v 5 dej. »Za pravdo in srcc«. Okoličani, nc zamudite lepe igre!
T. K. »Skala« sporoča članstvu, da se vrši v petek, dne 12. t. m. ob običajni uri v klubskih prostorih predavanje tov. predsednika dr. Mirka Kaj-zclja o temi: Aktivni alpinistični пагог pri Slovencih. — Odbor.
»Kajn« v Laškem. V korist brezposelnim emigrantom v Laškem gostuje 13. maja ob 8 zvečer in v nedeljo ob 4 pop. dramatični odsek ccljskc »Soče« z žaloigro »Kajn« v hotelu Hcnke,
Clcvcland je središče slovenskega življa v Ameriki. Tu se Slovenci najbolj gibljejo in so jedro jugoslovanskih izseljencev. Pred nekaj časa smo oznanili novico, da jc mesto Cleveland dalo raznim narodom na razpolago iz Rokcfelerjevega zemljišča večje parcelc, na katerih naj bi vsak narod uredil svoj park. Tudi Jugoslovani so bili deležni poldrugi aker zemlje za jugoslovanski narodni park, ki je bil slovesno odprt 2. decembra 1932 v navzočnosti jugosl. poslanika dr. Leonida P i -t a m i c a. Predsednik jugosl. narodnega sveta v Clevclandu je znani slovenski delavcc g. Anten G r d i n a.
Ker vsled skromnih sredstev Slovenci ne morejo konkurirati z velikimi narodi, je priskočila na pomoč mestna občina ljubljanska in darovala jugoslovanskemu narodnemu vrtu kip slovenskega pisatelja Ivana C a n k ar j a. Kip, delo ak. kiparja Petra Lobode, je odkupila svoj čas banska uprava, ki jc dala kip na razpolago, da sc vlije bronast spomenik. Delo se je lepo posrečilo in mestna občina jc kip odpremila na g. Antona Grdino.
Sedaj je ljubljanski župan dobil od ameriško-jugoslovanskega lduba v Clevclandu toplo zahvalo, v kateri je med drugim rečeno:
Močno presenečeni smo pred dnevi prejeli iz stare domovine spomenik našega velemoža Ivana Cankarja, kateri bo prvi stal v Jugoslovanskem narodnem vrtu na odličnem kraju v sredini mesta Clevelanda.
Ob prejemu nam jc bilo toplo pri srcu in gorka čustva so nas navdajala, ko smo bili nepričakovano obveščeni, da nam je naša nepozabna domovina poklonila velikodušen dar v sobi našega nesmrtnega pisatelja. Poleg velike ljubavi, ki jo gojimo do »hlapca Jerneja«, nam je dar mesta Ljubljane tem dragocenejši, ker je bil iskreno poklonjen iz središča naše mile domovine.
Podobno zahvalo je dobil tudi obč. svet ljubljanski.
regPROTl SONČNIM PEGAM
Oêrocê zažgssU
Lož, 9. maja.
Danes okrog 14.30 je izbruhnil na skednju posestnika Prevca Jožefa iz Viševka št. 36 požar, ki »o ga baje, po izpovedbi prizadetega Prevca, zanetili otroci. Ko je začelo goreti, so ognjene zublje opazili najbližji sosedje, ki so takoj začeli klicati na pomoč. Ko pa so sc oglasile tudi sirene parnih žag, so sc začeli zbirati ljudje od vseh strani, kakor ludi gasilci iz Pudoba, Starega trga in Loža so bili takoj na mestu, ki so takoj začeli z reševalnimi deli. Vendar pa jc vse prizadevanje, da bi požar omejili, ostalo zaman.
Imenovanemu posestniku je ogenj uničil skedenj do tal, razen tega je šc zgorelo vse gospodarsko orodje, nadalje 1 mlatilnica, 1 slamoreznica, 1 veternik, 2 pluga, 2 brani ter okrog 2000 kg sena in slame. Prevc je imel skedenj sicer zavarovan, vendar pa jc tem hujše to, da vsled pomanjkanja denarja ni mogel plačati zavarovalne premije, kf jc pred kratkim zapadla v plačilo.
Ženske v boju z razbojniki
V hišo Milovana Jcvtiča v vasi Svetlič so ponoči prilomastili zakrinkani razbojniki. V prvem delu hiše, v katerem stanuje Milovan z ženo in 18 letno hčerko Leposavo, so z naperjenimi puškami zahtevali od njih, naj jim izroče denar. Ko je Leposava videla, kako razbojniki tepejo očeta in mater, jim je dejala, da jim bo ona sama izročila denar, čc pustijo starše v miru. Odšla jc z razbojniki v drugi del hiše, v katerem jc spala Mi-lovanova snaha z otroci. Medtem, ko so razbojniki stopili v sobo, jc dekle pobegnilo ter začelo klicati na pomoč. Razbojniki so medtem zahtevali od Milovanovc snahe, naj jim pove, kje ima shranjen denar. Ker pa tega ni hotela izdati, so ji z bajonetom razsekali prsa. Leposavine obupne klice jc zaslišal Milovanov brat in prihitel na pomoč. Eden od razbojnikov, ki jc stal na straži, je nanj dvakrat streljal, pa ni zadel. Razbojniki so nalo pobegnili.
Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani vabi pravnike in nepravnike s sledečim «klicem k pristopu:
Odkar nam jo država ustanovila lastno fakulteto 1920, in je fakulteta začela izdajati 6voj »Zbor-nik znanstvenih razprav« 1921-22), imamo slovenski pravniki ustvarjeno ustanovo, da gojimo pravoznian-stvo. »Zbornik znanstvenih razprav - je poleg --Slovenskega Pravnika« edino okno, skozi katero zro luja pravna področja, tuzemska in inozemska, v našo pravno delavnico.
»Zbornika znanstvenih razprav« je izšlo doslej devet letnikov z 59 znanstvenimi razpravami, in sicer: 14 pravnozgodovinskiuni, 5 cerkvenopravnimi, 7 kazenskopravnimi, 3 civilnopravnimi, 2 negmotno-pravnima, 1 pravdnopravno, 4 državnopravnimi, 2 : upravopravnima, 9 narodnogospodarskimi, gospo-! darekopolitičnimi oziroma statističnimi, 1 finančno-pravno, 6 pravnofilozofakimi, občepravnimi oziroma sociološkimi in 5 razpravami s področja mednarodnega in medpokrajinskega prava
Podpisani smo z obžalovanjem doznali, da so Zborniki naše pravne fakultete preslabo prodajajo in premalo Čitajo, tako da ni zagotovljeno njih redno izdajanje v bodočnosti. Prestanek Zbornika bi pomenil needpustno nazadovanje naše pravne kulture, ki so jo razvijala doslej solidno in je od leta do leta napredovala. Zato smo sklenili, pridobiti Zborniku vsaj toliko naročnikov, da postane gospodarski samosvoj. Predavatelji pravne fakultete pa, ki pišejo v Zbornik, se bodo trudili, da razpravljajo v njem v prvi vrsti take probleme, od katerih bo imela naša praksa čim nepesrednejšo korist.
V ta namen smo osnovali goriimenovano društvo, katerega člani dobivajo Zbornik brezplačno proti plačilu članarine, ki je nastavljena tako nizko, da ne sme nikogar odbijati, in da ž njo niti niso kriti gotovi izdatki fakultete in društva. Fizične osebe plačujejo letno 40 Din, pravne 100 Din.
Člani društva uživajo ugodnosti tudi pri nakupu prejšnjih letnikov Zbornika, pri katerih dobe tretjino popusta; če pa naroče ves komplet (I—VIII), ki stane za nečlane 410 Din, ga dobe za 200 Din.
Po tej obrazložitvi skromnega namena novega društva prosimo pravnike in nepravnike, da postanejo z nami vred člani društva, da bo čimprej zagotovljeno izdajanje Zbornika. Pristop se izvrši z vpošiljatvijo zneska 40 Din na naslov društva (ju-stična palača v Ljubljani) ali na ček. rač. šl. 12.95(1, nakar takoj pošljemo letošnji Zbornik IX.
Predsednik: Ivan Vrančič, predsednik apelac. sodišča. 1 podpredsednik: Dr. Janko Zirovnik, predsednik odvetniške zbornice. 2. podpredsednik: Dr. Otmar Pirkmajer. pomočnik bana. 3. podpredsednik: Dr. Andrej Kuhar, predsednik notarske zbornice. 4. podpredsednik: Dr. Ivan Slokar, generalni i ravnatelj Zadružne banke. —- Tajnik: Dr. Avgust Munda, namestnik viš. drž. tožilca. Blagajnikov namestnik: Dr. Rudolf Krivic, odvetnik.
Odborniki: Dr. Metod Dolenc, vseučiliški profesor, Niko Domeniko, vrhovni drž. tožilec, dr. Alojzij Gradnik, predsednik apel. sodišča, dr. Mirko Grasselli, višji državni tožilec, dr. Josip Kavčič, predsednik okrožnega sodišča, Peter Keršič, predsednik okrožnega sodišča, dr. Stanko Lapajne dekan pravne fakultete, Milan Makar, okr. načelnik, dr. Edvard Pajnič, sodnik apel. sodišča v p., dr. Diuko Puc, župan ljubljanski, dr. Rudolf Sajovic, sodnik apel. sodišča, Ivan škarja, državni svetnik, Ivan Subie, magistratni ravnatelj, dr. Ljudevit Valjavec, finančni ravnatelj, dr. Franc Vidovič, predsednik okrožnega sodišča, Franc Žiher, predsednik okrožnega sodišča.
Preglednika: Dr. Josip Krevl, podpredsednik notarske zbornice, dr. Boris Furlan, odvetnik in privatni docent.
Razsodniki; Ivan Mohorič, minister na razpoloženju, dr. Hubert Souvan. državni pravobranilec, dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča.
PRI OMOTICI, SLABOSTI, BLJUVANJU
razgalite prsa, nadrgnite ista z volneno, v »ALGI« namočeno ruto, dalje čelo, senca, nosnice in tilnik, nato dobro vdihavafte »ALGO« iz stcklenice ali z rutice. Počutek svežine Vas bo takoj okrepil.
ALGA« sc dobiva povsod 1 steklenica Din 14.—.
pudra
Mastne, z zemljo pomešane kepe
ostanki mogočnih ruskih vladarjev
Redke priče zatrjujejo, da sta bili odsekani | glavi carja in carice poslani v Moskvo. I jen in se | je hotel na ta način prepričati o unioru in tudi preprečiti nevarne lažnivce, ki so begali kmete na deželi, šele poznejša zgodovina bo utegnila posvetiti v kremeljska skrivališča in ugotoviti res. ničnost teb poročil. Zato so bila trupla carske družine nedvomno razeekana oziroma razžagana, polita z žvepleno kislino in sežgana. Preiskovalni sodnik N. Sokolov, avtor knjige o unioru, je moral |x> padcu Kolčakove vlade pobegniti iz Sibirije. Pod točo svinčenk je izročil zapečatene zaboje z ostanki, ki jih je zbral na morišču, francoskemu vojnemu poverjeniku generalu Janinu. Ta jih je odposlal v Pariz, kamor so dospeli leta 19*20. Janin je hotel izročiti zaboje knezu Nikolaju Nikolajeviču kot najstarejšemu lîomanovcu. A knez je odgovoril, da do tega nima pravice. Kot kristjan in sorodnik bi najrajši takoj pokopal ostanke vsaj v svoji domači kapelici. Smatral pa je, da bi oviralo to poznejšo preiskavo po padcu sovjetov. Mislil je tudi, da bi bili zaboji premalo zavarovani v njegovi vili na Rivieri. Naposled je sprejel zaboj v varstvo M. Giers, predsednik sveta nekdanjih ruskih carskih poslanikov. To nikakor ni ugajalo ruskim monar-histom, ki so pričeli Širiti govorice, da počivajo kosti kronanih muče-ncev »v kleti mini premogom in vinskimi sodi«. Veliki knez Ciril, sedanji prétendent na ruski prestol, je naposled objavil leta 1924 okrožnico na vse Ruse, kjer je zatožil Giersa, ki mu ni maral izročiti »dragocenih kosti mučen-
Politika in umetne
cev<, čeprav ne bi smel noben zasebnik |кк1 katerokoli pretvezo skrivati ono, kar je lastnina vsega ruskega ljudstva ...
Baron Hiers je letoç umrl. Njegov naslednik V. Mak lakov je zavrnil govorice o vkleti s premogom in vinskimi sodi. Zaboji so na varnem in pod nadzorstvom uglednih emigrantskih zaupnikov. Ce umre eden od njih, takoj izvolijo ostali drugega na njegovo mesto. A imena in kraj so slejkoprej stroga skrivnost. Metro|>olit Antonij v Sremskih Karioveih, ki zdaj zbira podpise emigrantov in J hoče prevzeti ostanke v varstvo, ne bo uspel... Knjiga Sokolova podrobno našteva vsebino zabojev. Tu so zapisniki, fotografije kraja umora, ostanki steznikov in obleke, steklo od očal, s katerimi je čitala carica, in dokaj draguljev, ki so bili zašiti v oblekah. Samo tri številke omenjenega žalostnega seznama zaslužijo ime ostankov, dasi ni mogoče trditi, da izvirajo od članov carske družine. Poleg carja s carico in otroci so bili namreč umorjeni tudi njih služabniki. Pod št. 63 je zabeležen »človeški prst in dve koži.« Zdravniki so domnevali, da je to negovan pršit starejše ženske. Pod št. 65 so zabeleženi »drobci razžaganih in s kislino politih, ožganih kosti. Morebiti so to človeške kosti.« In pod št. 66 so zabeležene »mastne, z zemljo pomešane kepe. Morebiti so to tudi ostanki na grmadi sežganih teles«. To je vse, kar se lahko imenuje ostanki carske družine ali prav za prav samo »dokazi umora v Ekaterinburguc.
st sta se oobralili
Prizor na ulici v nemirnem Innsbrucku. Radi prepovedi nošenja hitlerskih uniform in radi razpusta hitlerskega dijaškega društva, se je dijaštvo, nahujskano iz Nemčije, uprlo. Nastopiti je moralo vojaštvo.
Na povi&tku iz Združenih držav je srečal Herrioi slavnega poljskega pianista Paderevvsnega, ki se je tudi vračal iz Amerike. Herriot ni znan samo kot politik, temveč tudi kot leposlovec, ki je spisal več izvrstnih življenjepisov priznanih umetnikov. Paderewski ni samo umetnik, temveč je bil nekaj časa celo predsednik Poljske in še pri sedanjih volitvah so ga hoteli njegovi prijatelji kandidirati.
lgnacy Moscicki
j Japonci skačejo v ognjenih
Z japonskega poročajo, da tam razsaja prava samoumorna bolezen. Japonci se vozijo na otok Ošima, kjer bruha neki vulkan in se tam vržejo v žrelo. V nedeljo je tako skočilo v žrelo ognjenika i 6 mladih Japoncev. V preteklem tednu si je na ta način vzelo življenje 30 Japoncev.
Kdo preteče prvi Berlin? Ostra tekma med Angležem Greenom in Nemcem Schwabom. Za eno telo je zmagal na tej mednarodni tekmi Green.
Iftnacy Moscicki je bil zopet izvoljen za predsednika poljske republike za dobo 7 let. Moscicki je bil prvič izvoljen 1. 1926. Imel ni nikakega protikandidata, čeprav so prvotno nekateri hoteli kandidirati virtuoza Ignacija Padcrewskega, ki živi v inozemstvu. Posebno v Ameriki je poljski tisk agi-tiral za Paderevvskega. Pri volitvi, ki se je opozicija ni udeležila, pa se ni javil noben protikandidat. Moscicki ni po svojem poklicu politik, pač pa priznan kemik, ki je že leta 1901. bil asistent na vseučilišču v Freiburgu. Bavil se je posebno r. raziskovanjem možnosti pridobivanja dušika sintetično. V Švici so tudi po njegovih navodilih osnovali tovarno za pridobivanje dušika. Leta 1912. je zasedel Moscicki stolico elektrotehnike na politehniki v Lwovu. Leta 1926. ga je določil za predsednika republike Pilsudski, ki se je temu mestu nepričakovano odpovedal. Dejanski predsednik in vladar Poljske je danes Pilsudski, medtem ko ima Moscicki le toliko vpliva, kolikor mu ga da Pilsudski. Tudi po ustavi nima predsednik Poljske take moči, kakor n. pr. Češkoslovaške. Volijo ga z absolutno večino v narodnem predstavništvu, ki sestoji iz poslanske zbornice, to je sejma (144 poslancev) in senata (108 senatorjev).
Oskar von Miller, ki ga nazivajo očeta nemškega muzeja, se je na pritisk hitlerjevcev odpovedal predsedstvu Nemškega muzeja v Monakovem. — Miller je bil tisti, ki je s svojim organizatoričnim duhom spravil nemške muzeje do ugleda, ki ga danes uživajo v svetu
16 letna Holandka Willie dem Ouden je na razdalji 200 metrov izboljšala rekord v plavanju, ki ga je dosegla Helen Madison.
Neolikana letaIha
Angleška letalka Any Johnson je morama zasilno pristali nekje na Poljskem, in sicer na deželi. Ko se je vrnila v London, je tam v svojem popisu grdo ozmerjala poljske kmete, češ, da niso biti proti njej dovolj postrežljivi in jih imenovala »umazane poljske kmete«. Poljski letalski klub je proti temu protestiral in revija angleškega letalskega kluba je zahtevala od lctalke, da svoje psovk« prefciifek
Tudi stenograli imajo svojega svetnika
Stenografsko mesito v mestu Arles na Francoskem je proglasilo svetega Genezija za zaščitnika stenografov. Sv. Genezij je torej postal varuh ste-nografov. Zaščitnik sitenografov je bil obglavljen leta 3<>3 po Kr. Bil je doma iz Argesa. Splošno so ga poznali za izredno hitrega tajnika, ki ni pisal vedno z navadno latinico, temveč je pogosto rabil tudi posebne okrajšave in posebna znamenja. Zapisoval je kot državni uradnik govore v senatu, na sodišču itd. Ko je bil sv. Genezij še katehumen in mu je sodnik dal nalog, da v zapisnik napiše smrtno obsodbo prodi nekemu kristjanu, se je sveti Genezij temu uprl. Zaradi tega so ga dali ob-glaviti.
*
Človeško telo sestoji po večini iz vode. Novorojeni otrok sestoji po dveh tretjinah iz vode. Voda v telesu odraslega človeka doseže še 60% ; če pa izvzamemo okostje, ki vsebuje zelo malo vode, potem je 75% odraslega človeka iz vode.
Hrbtenico upogni in vse ii bo privrženo
V Potsdamu še vedno stoji stara lipa, na katero so obešali ljudje prošnje v časih Friderika Velikega. Zdaj po dolgem času je obesil na isto drevo prošnjo potsdamski, pred kratkim upokojen župan dr. Stephan. V prošnji, ki je seveda naslovljena na Hitlerja, zatrjuje, da je bil vedno dober Nemec in je po nedolžnem osumljen. Oblasti so sporočile prosilcu, da bo zadeva izročena kancleriu osebno.
Dijaki, ki sami gradijo telovadišče
Nemški akademiki v Pragi so osnovali pod vodstvom dveh vseučiliščnih profesorjev društvo, ki ima namen, da postavi dijakom lastno telovadišče. Dijaki so napravili zato izviren načrt. Odločili so se, da bodo sami delali. V praškem predmestju so že kupili svet. Vojno ministrstvo jim je posodilo lopate, sekire, šotore in tudi postelje. Dijaki se bodo razdelili v skupine po G0 80 mož in bodo taborili na prostem. Do zdaj se je javilo že 400 <lijakov, ki eo pripravljeni d-elaU.
Letalo .Courier«, ki bo vzdrževalo zračno zvezo London—Avstralija. Ta zveza bo direktna :n na to letalo se bodo smeli vkrcati samo potniki, ki potujejo naravnost v Avstralijo. Letalo bo vodil
letalec Allan Cobliam.
V obrtnem muzeju v Pragi so razstavili iz-kopnine iz jame Domica na Češkoslovaškem, ki so še iz mlajše kamenite dobe, to je iz časov okoli 2000 let pred Kristusom. Večinoma je to domače orodje, ki je iz kamena, to je iz granita, porfirja in drugega tršnega kamna. Orodje je krasno brušeno. Poleg tega je tudi lončena posoda, ki je okrašena z vrezanimi okraski. Nadalje je več glavnikov in tudi nožev seveda iz kamena; noži so deloma iz naravnega vulkanskega stekla, to je obsidiana. Domica je ena največjih jam na svetu. Njena površina znaša 700 kvadratnih kilometrov.
Wilkins - junak obeh tečaiev
Sir Hubert Wilkins je sklenil ponoviti podmorsko potovanje na severni tečaj. Izdelal je na temelju lanskih naukov načrt nove podmornice »Nautilusa«, ki ga zdaj gradijo na Angleškem. Raziskovalci bodo odrinili kmalu po novem letu iz Amerike in v teku dveh mesecev naredili do 2800 milj pod ledom. Wilkins zdaj urejuje Elswortovo ladjo, ki bo dne 1. avgusta odšla iz norveškega pristanišča na južni tečaj.
Dva Piccardova učenca, dr. Cosyns in de Bruyne, se nameravata dvigniti v stratoslero v spremstvu svojega mojstra. Proiesor Piccard išče potrebna denarna sredstva, njegova učenca pa delata poizkuse, da bi priprave za dvig zboljšala.
Domica - največja jama na svetu
Srečna hčerka - srečni starši
Birmovanje na Kočevskem
V soboto z dopoldanskim vlakom so je pripeljal prevzvišcni ljubljanski knezoškof dr. Gre-gorij Rozman v Kočevje, <la podeli prvič na Kočevskem zakrament sv. birme našim birinan-cein. Mesto sacno se je ob tej priliki svečano obleklo. Visoki slavoloki so bili postavljeni pred postajo, Marijinim domom, župniščem in cerkvijo. Naša župna cerkev sama ie čakala na svojega nadpastirja ozaljšana, kakor mlada, cvetoča nevesta. Nikoli še ni bila po zatrjevanju mnogih Kočcvarjev, tako ozaljšana, kakor ravno te dni. Saj pa jc imela v tem tudi mojstra v osebi g. kateneta Mntkoviča, nečaka našega arhitekta Jožeta Plečnika. G. Matkovič je izdelal načrt za okrasitev in tudi vodil okraševalna dela.
Prevzvišenega škofa so pričakovali pred župniščem in cerkvijo zastopniki vseli državnih oblasti, javnih korporacii iu cerkvenih društev iu družb. Tudi malih Križarjev ni manjkalo. Prvi jo pozdravil ob svečanem pritrkovanju zvonov kočevski okrajni glavar. Škofa so potem pozdravili starešina okrajnega sodišča dr. Če-šarek, ravnatelj gimnazije g. Anton Burger, mestni župan dr. M. Kostanjevec, zastopniki osnovne šolo in upravitelj zavoda zn slepo deco g. Janežič. V imenu rudarjev je pozdravil kne-/oškofa rudar Kužnik Franc, v icnenu katoliških akademikov Kužnik Henrik, v imenu Vincencijeve konference g. Marn. Najprisrčnejši prizor jc bil, ko jc pozdravila prevzvišenega mala Sonjica, hčerka g. geometra Schifrerja in mu izročila šopek nageljnov.
Popoldne se jc knezoškof mudil v Marijinem domu, kjer so mu častite sestre priredile krasen in prisrčen sprejem, nato pa je obiskal tudi zavod za slepo deco in osnovno šolo. Zvečer so napravili podoknice vladiki združeni slovenski zbori in nemški Geeangveroin«. Slovenci so zapeli pod vodstvom pevovodje g. Trošta Mirkota Ave Marijo. Gor čez izaro in Slovan na dan. Prevzvišcni te je srčno zahvalil pcvccni
v slovenskem in nemškem jeziku. Pod župniščem se je spontano zbrala množica ljudstva, ki je pozdravljala svojega škofa. Stolpi mestne župne cerkve so bili ponoči ožarjeni z neštetimi lučkami.
V nedeljo ob devetih je odšel knezoškof v spremstvu g. kanonika in dekana Erkerjn, duhovnega svetnika g. Eppieha, mozeljskega žup- ' nilca g. Erkerjn, tajnika g. Žitkola ter ostale ! mestne duhovščine skozi gost špalir v cerkev, kjer ga je pozdravil v imenu faranov domači župnik, častni kanonik g. K. Krker. Prevzvišcni je imel nato pridigo v slovenskem in nemškem jeziku. Po maši, kateri jc prisostvovala ogromna množica faranov, je začel deliti knezoškof zakrament sv. birme. Na vrsti je bilo 550 domačih in tujih birmancev.
Vinccncijeva konferenca je tudi z.a birmo razvila vso svojo delavnost. Kočevje je delavski kraj in revščine na pretek. Mnogo očetov ni zmoglo dobiti za svoje otroke botrov. Tem je Vinccncijeva konferenca preskrbela botre, veliko pa jih je sama oblekla in obula, zn kar je izdala nad 4000 dinarjev. S tem je rešila mnogo staršev moreče skrbi, kako spraviti svojo deco k birmi.
Popoldne ob treh se je prevzvišeni poslovil od našega mesta in se odpeljal v spremstvu č. kanonika, dekana g. Erke.rju in svojega tajnika g. Žitkota v faro Polom, k jer se je vršila sveta birma v ponedeljek, 1. maja.
Iz Kočevja, kjer je prevzv. g. knezoškof dr. Rozman podelil prvič zakrament sv. birme, se je odpeljal knezoškof najprej v Polom, odtod pa v Stari log, Koprivnik, Staro cerkev, Mozelj, Nemško loko in Spodnji log. Te dni pa birmujc v slo-j venskih farah: v Banjaloki, Fari in Osclnici ter v ; ostalih kočevskih. Gospodu knezoškofu prireja pri vseh farah prav prisrčne sprejeme tako šolska mladina kakor kočevsko nemško in slovensko prebivalstvo. Prevzv. g. knezoškof zaključi birmovanjc v kočevski dekaniji v nedeljo 14. maja in sc vrne šc isti dan zopet v Ljubljano.
Avstrija nam zapira meje
Začasno prepovedan uvoz prašičev iz Jugoslavije
Z Dunaja je prispela nova vest, ki saino potrjuje razpoloženje, nastalo v raznih državah proti konkurenčnemu uvozu. Avstrijska vlada namreč namerava s 16. majem prepovedati uvoz prašičev (špeharjev iu pršutarjev, živih in zaklanih) iz Poljske, Romunije in Jugoslavije. Avstrijska vlada je obvestila zainteresirane vlade, da je to storila radi tega, ker je ponudba prevelika in da bo zato suspendirala kontingente. Seveda pravijo Avstrijci,
da bodo najkasneje do 1. julija mogle države izvoznico izpad nadomestijo. Avstrijci upajo, da bodo tako do poletja absorbirali ves presežek domače proizvodnje.
Dunajski listi poročajo, da sta jugoslovanska in poljska vlada protestirali proti temu, da se uvede kar naenkrat zapora. Avstrijci sicer upajo, da vse skupaj no bo imelo ijosledic z.a trgovinske odnošaje med omenjenimi državami.
Lahka atletika
Lahka atletika spada med najstarejše, najlepše in najbolj naravne telesne vaje. Zato zavzema tudi na današnjih olimpijskih igrah največji del programa in igra vobče pri takih prireditvah najvažnejšo vlogo. Obenem pa nam nudi lahka atletika predvsem take športne panoge, ki jili v svojem življenje kar najkoristnejše izrabljamo. Kdo še ni prišel v položaj, da nc bi moral teči ali preskočiti kako zapreko? Smelo se lahko trdi, da vsakdo več ali manj goji v svojem življenju gotove panoge iz lahke atletike. Le žal, da delamo vse to podzavestno in da je tako malo onih, ki bi sc aktivno bavili z lahko atletiko. Že otrok v svoji najnežnejši mladosti teka in skače 1er meče kamenje in druge predmete in vse lo v kar najbolj naravni obliki. Ko pa doraste v fanta ali dekleta, mu moderna civilizacija odvzame vso to naravno gibanje in hodi zato, ker pač mora, teče ali skače pa samo takrat, kadar mu preti nevarnost. Vsak gib, vsaka kretnja, ki jo napravi fanl-ncsporlnik ali deklc-nesportnica, ie kljub najlepšim letom — pa je vseeno ali je to kmečki ali mestni fant, oziroma dekle — nerodna, trda. Nič več ni tistih naravnih kretenj, kakor jih vidimo pri otrocih. To pa samo zalo, ker se mladina malo ali pa sploh nc bavi s telesnimi vajami.
Med najbolj vsestranske, zdrave in popularne športe spada brez dvoma lahka atletika. Zato je zelo razširjena po vsem svetu in ima ogromno število aktivnih pripadnikov pri vseh narodih in slojih ne glede nr. spol in starost. Saj je za vsakogar dobiti v lahki atletiki primernih telesnih vaj, izbira je tolikšna, da se nihče ne more prtoževati, da zanj ni mesta v vrstah lahkih atletov. Pogrešc-no je mnenje onih, ki pravijo, da se zato ne udej-stvujejo v lahki atletiki, ker ne bi dosegli nobenih uspehov. Saj ne gojimo športa radi rckordovl Zdravje in razvedrilo sta vendar na prvem mestu! Za razgibanjc je pač vseeno ali tečeš 100 m v 11 sekundah ali pa v 14, ali vržeš disk 20 ali pa 40 m daleč, prav tako se boš po treningu počutil zdravega in čilega, kakor tvoj tovariš-rekorder, če ne morda še celo boljše.
Razmere v naši domači lahki atletiki so vse prej kakor povoljne. Morda 15—20 lahkih atletov vidimo lupatam na kakem igrišču, to je vsa naša lahka atletika. Za mesto s 60.000 prebivalci, kakor je Ljubljana, je to v resnici žalostno. In še to je samo mestna moška mladina, dočim ženskih lahko-atletskili sekcij sploh ni. Naša lahka atletika, ki je žela preči desetimi leti lako krasne uspehe, je čisto parter. In naših dcklet-atletinj, ki so svoje-časno dosegale v gotovih disciplinah mednarodne znamke, sploh ni. V tem pogledu bo treba takoj nekaj ukreniti, če nočemo, da ne bo ta lepa športna panoga pri nas popolnoma zamrla. Krivdo zvračati samo na mladino, češ, saj nima več smisla za kako resno in koristno stvar, bi bilo odveč. Sicer je precej resnice na tem, vendar bo treba glavnega vzroka iskali nekje drugje. Res je, da se zelo mačevsko ravna pri nas oziroma pri naših klubih z lahko atletiko in sekcijami, vendar lo še ni dovolj tehten vzrok za zastoj na polju lahke atletike. Naloga vsakega vodstva je in mora biti, da skrbi za razširjenje in napredek svojega članstva, da prireja tečaje, da skrbi za naraščaj in da pošilja svojega trenerja po državi okrog, ki nadzira delovanje obstoječih klubov in ustanavlja nove. Vse klube mora podpirati, vsi klubi morajo biti centrali enakovredni, prav nikjer in v nobenem pogledu ne sme bili nikakih izjem. Skrbeti mora za primerno literaturo ter jo pošiljati, odnosno priporočali vsem včlanjenim klubom. Pa še to ni vse. Pri celi stvari je treba velike agilnosti, požrtvovalnosti, idealizma in odkritosrčnosti. Le na ta način moremo spraviti pokrel, za katerega delamo, v pravo smer, kar velja šc prav posebno za našo lahko atletiko. Klubska vodstva pa morajo gledati, da pridobe čimveč naraščaja in članstva, jih pridno vežbajo in vsem posvečajo isto pozornost. Če se hoče gotove športnike prav specijalno obdelovati, naj se to zgodi posebej, morda druge dneve, toda nikdar ne na škodo ostalih. Sedaj je prišel čas lahkih atletov, sedaj v začetku sezone je treba na to misliti, da nc bo jeseni šc slabša bilanca kakor jc bila v preteklem letu.
Lahko atletiko prištevamo — kakor sem žc omenil — med najlepše in najbolj razširjene telesne vaje. Saj obsega prav vse: ob 60 meterskega pa gori do maratonskega teka, skoke z mesta in z zaletom ter najraznovrstnejše mete in hojo. Tako velike izbire in tako primernih vaj za vsako starost in spol, kakor nam jih nudi ravno ta športna panoga, zlepa nc 'dobimo drugje. Pa tudi to dobro stran ima lahka atletika, da sc pri njej razvije, osobito pri tekmovanju, velika borbenost, pri kateri je pa vsaka surovost popolnoma izključena. Saj nikdar jie prideta po dva atleta v dotiko, temveč ima vsakdo opraviti samo s svojo težo, odnosno z orodjem, ki ga meče. Žc samo radi lega bi zaslužila ta športna panoga tudi pri nas večjega
upoštevanja, nc glede na druge koristi, ki nam jih nudi v obilni meri. Seveda je treba tudi za ta sport večletne vaje, predno dosežemo kake uspehe. — Morda bi bilo iskati vzroke, da sc pri nas ta panoga nc razvija, tako kakor bi bilo želeti tudi v tem, da imamo v naših krajih skoraj polovico leta zimo, ki nam ne dopušča primernih treningov. Seveda grešijo tu največkrat zopet vodstva, odnosno atleti sami, ker mislijo, da se moremo pripravljali v lahki atletiki samo na igriščih, ko dejansko tekamo, skačemo in mečemo. Nešteto je drugih telesnih vaj, s katerimi pripravljamo in moramo pripravljati svoje telo za uspeli, ki naj ga dosežemo v tej ali oni panogi lahke atletike. Zato pa nam zadostuje malo večji zaprt prostor, najbolje kaka telovadnica, kjer imamo na razpolago tudi različno telovadno orodji«. Da so take pripravljalne vaje nujno potrebne, jc dokazano ter bi bila v tem pogledu vsaka diskusija odveč. Tudi tozadevne literature imamo na razpolago več kol dovolj. Treba je samo začeti ter držali atlete skupaj po zimi kakor poleti in zainteresirati javnost za to lepo športno panogo, pa bomo kmalu dosegli ono višino, na kateri je bila naša lahka atletika pred leti. Osnovali je treba novih lahkoatletskih sekcij, poživili vse ženske oddelke 1er pomnožiti njihove vrste in uspehi se bodo kmalu pokazali. Lahka atletika mora poleg smučanja in plavanja postati naš narodni sport. To naj si vzamejo za cilj nc samo lahki atleti, temveč vsi prijatelji športa vse dotlej, dokler ne bo lahka atletika na oni višini, ki jo naS narod zasluži.	I. K-er.
NEDELJSKE TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO | lole stanje vlog:
81. dec.
1. dec. 31. dec.
Kontrola mlečnosti
Živinorejska zadruga v Slovcnjgradcu v letu 1932.
V tem letu jo štela zadruga 03 rodovniških krav in 3 bike. Krav je bilo celo leto kontroliranih 59, pol lela 5, četrt leta 1. Nekontroliranih je ostalo 31 krav, kar pač polog gospodarskih težkoč povzroča tudi nezavednost članov
Letni zaključek molzno kontrole je pokazal, da jc bila mlečnost kontroliranih krav sledeča: l)o 1000 litrov mleka sta dajala 2% krav, cd 1000 do 2000 litrov 34% krav, od 2000 do 3000 litrov 18% krav, od 3000 do 4000 litrov 5% 'krav. Predlanska povprečna mlečnost je znašala 2425 litrov, dočim je lanska mlečnost kontroliranih krav le 1636.50 litrov. To veliko nazadovanje v povprečni mlečnosti je pripisovati temu, ker je mnogo posestnikov-meščanov, ki rede prvovrstne molznice, opustilo molzno kontrolo, dočim so edino okoliški kmetje ostali večji del zadrugi zvesti ter so dosegli precej dobre rezultate glede molznosti napram letu 1931. Je pa .tudi nekaj posestnikov v okolici, ki nočejo voditi molzne kontrolo točno, ker se jim ne zdi vredno. Vendar pa povem, da so bo k rodovniškemu premovanju 1934 pripustilo samo krave iu zarod onih starih čla-nov-zadrugarjev, kateri bodo imeli točno letno zaključke za dobo 1931 do 1934. Pri medtem nanovo sprejetih članih, ki delajo in zapisujejo točno, se bo naravno napravila izjema.
Najnižja mlečnost v zadrugi je bila 417 litrov, najvišja 3690 litrov, povprečna 1636.50 litrov. Lansko leto jo določilo načelstvo najnižjo molzaio stopnjo na 1400 litrov, letos pa bomo morali iti nazaj na 1000 litrov. To pa radi tega, ker večina okoliških malih posestnikov s kravami tudi vozi. Ce gremo toliko nazaj, kakor jc navedeno, bi bili lelos izključeni radi slabe molznosti le 2 kravi; če se pa drži-mol400 litrov, pa bi bilo izključiti 10 krav, s čemur pa bi delali krivico marsikateremu članu, ki je prisiljen s kravami delati. (Pripominjam, da «o izkazalo moje krave, Čeprav vozim ž njimi, lanskega leta 1767 do 1965 litrov mleka ter se radi tega navedeno nazadovanje v molzni stopnji ni izvršilo meni na ljubo.)
Pravično bi bilo, da bi so smelo onim kravam, ki delajo, dodati molzne enote pri premovanjih, kakor se doda bikom ua obliko enote po molznosti matere. — V dnevnik mlade živine je bilo leta 1932 vpisanih oz. sprejetih za liadaljno rejo 3 telice in 5 bikcev. Upam, da boste te bikce, ki bodo sposobni za prodajo, lahko prodali lako ugodno, da se bodo stroški reje izplačali. Okr. kmetijski odbor je vendar tudi z vzrejo teh bikcev podprl po predpisanih pogojih. Kmetijski odbor plača z.a izbranega trimesečnega bikca, potomca v rodovniškem staležu 2 Din za kg več, kakor je mesarska cena .
Želeti bi bilo, da se odbiro živin« prenese v čimbolj hribovite kraje, kjer je naravnih pogojev za vzrejo mlade živine veliko več, kakor v dolini, kjer manjka posebno pašnikov. Sicer je v hribih rodovniško delo bolj otežkočeno, vendar se pri dobri volji in zavednosti članstva izpeljati da. — Glode eventualnih pojasnil se je obrnili na vodsfvo rodovnika ali na načelstvo zadruge ali pa na g. Werniga.
Apat Anton, rodovnikar.
Statistika vlog regulntivnili hranilnic izkazuje
V	nedeljo se ligine tekme zopet na celi črti nadaljujejo. V Zagrebu se srečata lokalna rivala Gradjanski in Concordija, Hašk gre v Belgrad, kjer so bo pomeril s tamkajšnjim BASK-om, osiješka Slavi ja se bo na lastnih tleh spoprijela s sarajevsko Slavijo, y Ljubljani bomo pa imeli priliko videti BSK, ki se bo boril z našim zastopnikom v ligi. z ASK Primocjem.
Nedeljska tekma med BSK in Primorjem bo zelo zanimiva in borbena, tako, da si jo mora vsakdo ogledali, saj v Ljubljani v zadnjem času nismo imeli prilike videti napete igre.
TENIŠKI TURNIR RAPID, MARIBOR — ILIRIJA, LJUBLJANA
V	nedeljo, 14. t. m. ob 9 prične na Iliriji I. kolo drž. prvenstva moštev. Nastopita znani Rapid in Ilirija. Moštvo Ilirije tvorijo: Truden, Šivic, Da-car, Banko, dami: Ravniharjeva, Grassellijeva. — Rapid svoje postave še ni javil. Športno javnost opozarjamo na turnir, ki bo nudil mnogo lepe igre in zanimive borbe za točke. Da se čim bolj popularizira teniški sport je uprava teniških prostorov določila, da za turnir ni nobene vstopnine, ker hoče s tem omogočiti vsakomur dostop k turnirju. Turnir se nadaljuje ob 15.
Programi &iadio-L1ubHana i
Četrtek, 11. maja. 12.15 Radio kvartet _ 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, radio-kvartet, borza
—	18.00 Salonski kvintet — 19.00 Plošče — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 20.00 Vokalni solistični koncert opernega pevca g. Julija Bc-tetta — 20.45 Komorni trio (Gregorc, Korošec, Hauck) — 21.30 Harmonika solo (g. Stanko). — 22.00 Čas, poročila, plošče.
Petek, 12. maja: 11.15 Šolska ura: Proslava materinega dne 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesli 13.00 Čas, plošče, borza 18.00 Salonski kvintet 19.00 Francoščina (prof. Prezelj) 19.30 Delovanje vode (prof. Pclerlin) 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Čas, poročila, plošče.
Drugi programi »
Petek, 12. maja:
Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos iz Belgrada — Milano; 21.00 Simfonični koncert — Barcelona: 21.10 Koncert radio orkestra — London Région.: 21.15 Koncert evropskih komponistov — Stuttgart: 21.00 Koncerl radio orkestra — Leipzig: 20.00 Koncert lipskega simfoničnega orkestra — Suisse Romande: 20.00 Koncert komorne glasbe 21.00 Zamorske pesmi — Berlin: 21.00 Dela sudet-skih komponistov _ Bclgrad: 20.00 Dva Brahmso-va kvarteta 21.10 Brahmsovc pesmi 21.40 Brahms: Violinski koncert — Rim: 20.45 Simfonični koncert
—	Praga: 20.00 Operni prenos — Dunaj: 21.00 Večerni koncert dunajskega simfoničnega orkestra — Budapest: 20.20 Koncert radio orkestra — Varšava: 20.15 Simfonični koncert.
1931	1.269.1	milj.
1932	1.141.3 milj. 1932	1.188.3	milj.
31. marca 1933	1.140.9	milj.
V letu 1932 so torej vloge padle zn 80.8 milj., v tekočem letu pa v prvih 3 mesecih za 41.4 milj. dinarjev.
Vpisi v trgovinski register. Bata, d. d., podružnica v Dolnji Lendavi, delavnice pri Naši slogi Ž muc Alojzij & Co. v Ljubljani (Zmuc Alojzij, Mr-kun Anton), Oprema, dr. z o. z.., Ljubljana (glavnica 6000 Din, poslovodje ing. Fatur Dragotin in Mesar Jože), Josip Jaklič, špedicija, Maribor, Meljska cesta, Mariborska tvornica perila, dr. z o. z,., Maribor I (lOO.COO Din, poslov. Bradic. Budimir). Sečko Te-: kstil, d. z o. z., Maribor, Mlinska 10 (1CO.OOO Din, od i tega v gotovini 75.000 Din, poslov. Sečko Matija), [ I-Iaberman Anton, trgovina s sadjem na deb., Ptuj. ; K ustanovitvi tvrdke Sečko-Tekstil je pripomniti, ' da je Sečko Martin izstopil iz družbe M. Sečko & ; Co., mehanična tkalnica. — Izbrisane pa so bile na-] slednje tvrdtke: Theer Franjo & Ko., d. z o. z., Celje : (radi odreka obrtno pravice), Balkan, d. d. za mednarodne transporte, Ljubljana (končana likvidacija), Češluiti in Zaje, Ljubljana (radi razdružitve), in O. Golob, Dental-Depol. Ljubljana (radi opustitve).
Vpisi v zadružni register: Kmetijska zadruga, r. z. z o. z. na Bledu (načelnik Vester Janez), Avto-prometna zadruga v Ljubljani (načelnik ing. Stare Vladimir), Kmetija, r. z. z o. z., Maribor (načelnik Kogej Jak.).
Strojne tovarno in livarno izkazujejo za lelo 1932 zmanjšanje dolžnikov in premičnin, povečanje zalog ter nepremičnin. Med pasivi so se znižali upniki od 16.5 na 15 milj. Pri donosu 3.8 (4.7) milj. je bil porabljen za kirtje izgube del rez. fonda v znesku 0.86 milj. Din.
Občni zbori: Trg. ind. d. d. »Merkur«, 24. maja ob 15.30 v Hran. dr. banovine; Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnali, 26. maja ob 16 v Mariboru (pisarna dr. Leskovarja). Delniška tiskarna, 27. maja ob 14; Kreditno društvo Mestne hranilnice v Ljubljani, 17. maja ob 15.
II. vinska razstava v Dolnji Lendavi, ki se je vršila 7. maja 1933, je dobro uspela. Razstavljenih je bilo 131 vzorcev. Razstavo je otvoril o. okrajni načelnik dr. Trstenjak kot zastopnik g. bana. Komisija, ki je ocenjevala vina, je ugotovila velik napredek od lanskega leta; pri lanski razstavi je bilo izločenih 15 vzorcev vina, tokrat pa snino 4. Tudi kvaliteta razstavljenih vin je bila boljša. Najboljšo so bila ocenjena vina sledečih iz, lendavskih goric: Magdič Štefan (muškat); Popel Ida (laški rizling in moslavec); Polak Emil (laški rizling); Ueloprr Ivan (mešano); veleposestvo (bijelina). Iz Ljutomera: Pučnik Anton (souvignon) in Adinont (rizling), ter banovinski razsadnik Vukanovec.
Kjo se dobe sejemsko legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega XIII. ljubljanskega vele-sejma od 3. do 12. junija t. 1.. prodajajo po Г, Din vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, župni uradi, prosvetna društva, tujsko-prometne ustanove in večje železniške postaje naše banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago,
naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želelo prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Pri dohodu na ve-losejem doplača imetnik legitimacije razliko v ceni, t. j. 27 Din, pri velesejmski blagajni, kjer dobi potrdilo o obisiiu velesejma, nakar mu vozni listek velja za brezplačen povratek.
Borzts
Dne 10. maja 1933.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Berlina, Bruslja. Curiha, Pariza in Prage, neznatno sta popustila London in Newyork, dočim sla se Amsterdam in Trst učvrstila.
Avstrijski šiling je tudi danes narastel in je bil na ljubljanski borzi zaključen po S.80, na zagrebški po 8.70, na belgrajski pa je notlral (ob zaključku 8.80) že 9—9.20. Promet v Zagrebu je znašal 50.000 šil. Grški boni so notirali v Belgradu 42 den.
Ljubljana. Amsterdam 2309.85 —2321.21, Berlin 1346.80—1357.60, Bruselj 800.24 -804.18. Curih 1108.35—1113.85, London 193.0S-194.68, Newyork -1869.37—4897.63, Pariz 225.88—227, Praga 170.90— 171.76, Trst 302.13-804.53.
Promet na zagrebški borzi je znašal brc/, kompenzacij 53.793 Din.
Curih. Pariz 20.3825, London 17.47, Newyork ■141.5, Bruselj 72.175, Milan 27.30. Madrid 11.325. Amsterdam 208.40, Berlin 121.70, Dunaj 73.15 (57), Stockholm 00.5, Oslo 89.20, Kopenhagen 78. Praga 15.425, Varšava 58.05, Atene 2.9«. Carigrad 2.50. Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Tendenca za dinarske papirje je bila čvrsteiša in so tečaji deloma narasli v primeri z včeraj. Oslabeli pa so zopet dolarski papirji, med katerimi je 7% Bler deloma že prispel pod 30. Zaključenih je bilo samo 1000 dol. 7% Blera.
Med deklicami jc bilo zaključenih 20 delnic Priv. agr. banke iu 5 delnic Narodne banke. Trboveljska je bila v Ljubljani zelo čvrsta, dočim je v Zagrebu nekoliko [»opustila.
Ljubljana. 7% inv. |K>s. 41—43, agrarji 23—25, vojna škoda 190—192, begi. obv. 32—33, 8% Bler. pos. 31—33, 7% Bler. pos. 30-31. 7% pos. DIIB It —43, Trboveljska zaklj. 165.
Zagreb. Drž. papirji: 7"» inv. pos. 12.50—15, agrarji 23.50 den., vojna škoda 191—193, 6% begi. obv. 31.50 den., 7% Bler. pes. 29—80.50, 8% Bler. pes. 30—31.50 (32), 7% pos. DIIB 41—43. — Delnice: Narodna banka 3550—8650 (3550), Priv. agr. banka 199—204 (2C0), šečerana Osjek 150-155 (20 po 150), Impeks 50 den., Trboveljska 160 deai.
Belgrad. Narodna banka 3670—3800 (3700), Pri-viL agr. banka 200—202 (203, 201). 7% inv. po.-. 42.50—43.50 (42), agrarji 24—25, vojna škoda 102.5 —193.5 (193, 192), 6% begi. obv. 81.75—32 (31.80), 8% Bler. pos. 81.50 bi. (31.50), 7% Bler. pos. 30.50 -31.50.
Dunaj. Podoii.-savska-jadran. 57.75, Aussigei Chemische 168. Trboveljska 17.55, Rima Murany 21.05.
Žitni trg;
Položaj na žitnem trgu je ostal popolnoma nc-izpremenjen, ravno tako tudi ccne. Iz žitorodnih krajev prihajajo sicer vesti, ki napovedujejo sicer dobro letino, vendar smo od nove letine še zelo, z.elo daleč.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, okolica Sombor, brbač., gorbač., srem., bač. ladja Begej 215 —220, bač. potiska, bač. ladja Tisa 217.50—222.50, gorban. 212.50—215.50, koruza bač. ladja Sava in Begej 64—66, bač. Idia Tisa in Donava 65—67, moka' bač.. ban. št. Og, Ogg 347.50—362.50, 2. 327.50— 342.50, 5. 307.50—322.50, 6. 277.50-287.50, 7. 175— 185, 8. 65—67.50. Ostalo neizpremenjemo. Tendenca mirna. Promet: 35 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet stalen. Pšenica maj 12.02—12.11, zaklj. 11.95—11.96, junij 12.02—12.20, zaklj. 12.06—12.07, okt. 11.50—11.56, zaklj. 11.52—11.53, rž maj 6.80—6.85, junij 6.85, zaklj. 6.85—6.86, okt. 7.60—7.66, zaklj. 7.60—7.62, koruza maj 7.15, zalklj. 7,10—7.15. julij 7.35—7.40, zaklj. 7.37—7.40.
Winnipeg. Pšenica maj 58.625, julij 64, oktober 62.50.
Živina
Živinski sejem 8. maja. Na trg so prignali 61 volov, prodanih 39, cena I. vrste Din 5, II. vrste Din 4, lil. vrste Din 3; krav 28, prodanih 14, cena L vrste Din 2.50, II. vrste Din 2, 111. vrste Din 1.50; 3 teleta, prodana 2, cena Din 7, 6, 5; 4 junce, prodana 2, cena Din 3; 1 bika, prodan, cena Din 2.50; 1 kobilo, prodana, cena 2500—3000 Din; 17 ovac; 99 svinj, prodanih 78, cena Din 10, 8, 7; 86 prašičev, prodanih 71, cena Din 10, 8, 7; te cenc razumljivo veljajo le za pitane svinje in prašiče, prašički za rejo pa veljajo okroglo 500 Din par.
Zborovanje vojnih oškodovancev
Prevaljc.
Z ozirom na poziv okr. načelstva Prevaljc, ki se je doposlal občinam pod št. 3291-1 z dne 13. aprila t. 1. glede povračila vojne škode v smislu § 21, t. 2 fin. zakona za leto 1933-34, jc odbor vojnih oškodovancev, oddelek za Koroško, smatral za potrebno, sklicati sestanek vseh vojnih oškodovancev na nedeljo 7. I. m. v gostilni g. Rozmana v Prevaljah. Sestanku, ki se ga je udeležilo nad 200 vojnih oškodovancev, je prisostvoval tudi narodni poslanec g. inž. Pahernik. Oblast jc zastopal gosp. podnačelnik Milač.
Takoj po pozdravu jc povzel besedo gospod poslancc Pahernik ter nam razložil delo, ki ga jc v ta namen žc opravil. Zborovalci so izvajanja z zanimanjem vzeli na znanje. Predsednik in tajnik odbora sta podala šc razna pojasnila ter izjavil da je vendar mogoče, da sc fin. zak. za leto 1933-3 tiče tudi nas vojnih oškodovancev iz leta 1919., t pa vsled tega, ker je bila škoda takoj po umik avstrijskih čet po komisiji Dež. vlade za Slovenijo ugotovljena in ocenjena ter bi bilo smatrati to komisijonclno ugotovitev istovetno s sodbo in rešitvijo prvostopnih sodišč za »ratnu štelu« v smislu prej citiranega zakona. Ukrenilo sc je vse potrebno, da dobimo potrebna pojasnila
MALI OGLASI
V malih oglasih velja *seke besede Din 1*—; ženHovenjekl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek ta malt oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja se rečena enokolonska 3 mm visoka petltne vrstice po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
Ljubljana, Sv. Petra c. 36
Ženska moč
zmožna voditi kako podružnico, zmožna kavcije, želi take zaposlitve ali za vodstvo kake pisarne, event. pristopi h kakemu solidnemu podjetju s kavcijo in sodelovanjem. Dopise prosi na upravo Slovenca pod »2. maja 1933« št. 5244.	(a)
Denar
Posojila
proti dolgoletnemu odplačevanju, za razdolži-tev, nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin za doto itd. podeljuje: »Mobilna zadruga«, Ljubljana, Mestni trg 25-1. -če povsod poverjenike!
'i
Službodobe
Gospodinja
absolventinja dveletne gospodinjske šole, izvežba-na v gospodinjstvu, pe-rutninstvu in vrtnarstvu, se išče na gorsko posestvo na Hrvatskem. — Z znanjem nemščine imajo prednost. - Natančne ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov plače, je poslati na ur>r. »Slovenca« pod 5049. (b)
Stanovanja
IŠČEJO: Kmečko stanovanje
z nekaj zemlje vzamem v najem. Ponudbe pod »Najem« štev. 5331 na upravo »Slovenca«. (c)
ODDAJO: Štirisobno stanovanje
s kopalnico in pritiklina-mi, 5 minut od cestne železnice, se odda. Poizve se pri Frančiški Fakin, Predovičeva 7, Moste, (č)
Stanovanje
3 (4) sobno, komfortno, I. nadstropje, 2 balkona, velike sobe, oddam avgusta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Bleivvei-sova-vrt« 5309.	(č)
Stanovanje
sobo in kuhinjo oddam v Tovarniški ulici 16 — Vodmat.	(č)
Trgovino
staro, dobro upeljano, s prima odjemalci, radi bolezni ugodno prodam. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5318. (p)
Proti gotovini prodam
malo posestvo, ležeče ob državni cesti, četrt ure od Maribora. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 509.	(p)
Več parcel
na periferiji mesta naprodaj po ugodnih cenah. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Savbne parcele 100« 5337.	(p)
ИИИ1.5 <44MMI
Sode
železne ali pločevinaste, dobro ohranjene, 200 do 400 litrov vsebine, kupimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Strojno olje«.	(k)
Vsakovrstno
Konfekcija — moda
naiboliii nakup — Anton Preskei Sv Petra o. 14. Liubliana	(i)
Velika izbira potnih kovčekov in usnjatih torbic
Ivan Krav os
Maribor, Aleksandrova 13
Posestva
Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; ie ie ne t gotovim denarjem pai kupca ti t kniiiieo da.
Specijalna trgovina
z bonboni in čokolado, 10 let obstoječa, dobro vpeljana, v sredini mesta Maribora, se radi odpotova-nja proda. - Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Nizka najemnina«.	(p)
zlato
nnptre
po aaivtgfih cenah
CERNE luvelir Liubliana Woltov« ulica It X

če avto svo/ stan prodajaš аГ motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnogo priiene Slovenčev najmanjS* insérât
Ako želite, da Vam
bo dete tako zdravo in veselo -
dajte mu
za krepitev krvi, živcev In teke
„Energin" krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 lel 3 krat na dan po 1
malo žličko okusnega .Energina". .Energin* se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 35 — S pošto razpošilja Laboratorij .ALGA" na Sušaku. 3 steklenice .Energina" Din 119 —, 6 steklenic .Energina* Din 220'— in 1 zastonj, 12 sleklenic .Energina* Din 440 — in 2 zastonj.
(Odobreno po min. soc. politike In nar. idrav.ia 8. St. 4787 7, dne ÎH.marea 1982»
Nogavice, rokavice
ш pletenin« Vam nudi « veliki izbiri naiugodneie in oaiceneie tvrdka Kari Preloe Liubliana. Židovska ulica in Stan tre 111
»Terot« motor
250, s kompletno Boscho-vo lučjo, hornom v najboljšem stanju — proda Gregorin, Št. Vid nad Ljubljano.	(1)
Za birmo
ure, zlatnino in srebrnino prodajam tudi na hranilne knjižice. Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15. (1)
Na javni dražbi ugodno naprodaj
20 mJ desk, 4 okvirji za okna, 6 okvirjev za vrata, 1 pisalna miza, 2 stola, 1 stelaža, 1 pult, 1 omara, 1 1 miza, 1 stojalo, 2 struž-nika, pohištvo, rtjdio-apa-rat, šivalni stroj, pisalni stroj, kolo i. t. d. — dne 13. maja 1933 ob 16. uri v Rožni dolini c. IX št. 9.
Ogledala, stoli, blagajna itd. dne 13. maja 1933 ob 15. uri v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6.
Pšenično moko
vseh vrst otrobe, krmilne, kakor tudi rženo moko, vse koruzne izdelke in oves nudi mlin Ivan Ku-ralt, Domžale. Istotam se proda 4—5000 kg sladkega sena.	(1)
Radi opustitve
trgovine prodam zalogo klobukov pod lastno ceno. Stuchly-Maschke, Židovska ulica 3.	(1)
Lipov med
letošnji in lanski, garantirano čist, kante po 10 kg 140 Din, 30 kg 365 Din, franko prevoz razpošilja G, Drechsler, Tuzla. (1)
Dvokolo
ugodno naprodaj. - Kupci naj javijo naslove Okrajnemu sodišču v Logatcu pod opr. št. E-86/33. (1)
Otroški voziček
globok, poceni naprodaj. Sv. Petra cesta 52. (1)
Obrt
Debele
liishinastoRtrolie
kupite najceneje pri trvdki A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
Jnserati
v-Slovencu*
imajo največji uspeh
Beli in idravi tobje po uporabi
Past* v tubah po znatno uitmlh Masi
Generalno zastopstvo D. Peehmajon & Cie., Zemao
Sv. zakon-vrclcc življenja
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20*—


Hraste m izpuščaje
po nosu, ušesu, obrazu in telesu popolnoma posuši in ozdravi Ljekovita Bartulovičeva mast. Cena 1 škatle samo 10 Din. Proizvaja in stavlja v promet stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, Zagreb, Dolac, poleg tržnice, lekarnar Vladko Bartulič.
ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob izgubi ljubljene sestre
Maričhe Kosec
za poklonjeno krasno cvetje, vence in za mnoge molitve, sv. maše in sv. obhajila, ki ste jih darovali za rajno, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo sva dolžna preč. g. dr. Demšarju, družini g. Alfonza Škofa, gg. Vacikovi, Ste-gljevi in Cilerjevi, številnim prijateljem in znancem ter delavkam tobačne tovarne, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Bog bodi za vse in vsem plačnik.
Ljubljana, dne 10. maja 1933.
Žalujoča sestra in brat.
Zahvala
Ob težki izgubi, ki nas je zadela z nenadno smrtjo našega preljubega in nepozabnega soproga, sina, svaka in strica, gospoda
Rudolfa Antončiča
trgovca
se za številne izraze sočutja, pismene in ustmene, kakor za lepe poklonjene vence in cvetje najtopleje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, dalje gospodu zdravniku dr. A. Hronovskemu za trud in požrtvovalnost, Gasilnemu društvu, kakor tudi deputacijam ostalih društev, pevskemu odseku Sokola za ganljivi žalostinki, stanovskim tovarišem in tovarišicam ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki »o nam v tem težkem času stali z dejanjem in besedo tolažilno ob strani.
Pekel-Poljčane-Brežice, dne 9. maja 1933.
Žalujoči ostali.

Gospodarska zveza, Ljubljana
r. z. z o. z.
Prodaja deželne pridelke, žito. mševske izdelke, seno, slamo, koionijalno in soeceriisko blago, kmetijske stroie in orodie, umetna snojia, cement, premog itd.
ZAHVALA
Prisrčno zahvaljujemo vse, ki so našemu očetu
LEOPOLDU KRANJCU
zadnjo pot posodili. — Bog plačaj! Sv. Peter pri Mariboru, dne 7. maja 1933.
RODBINA KRANJC.
—	* .a >o o a G iS
v je a t- u B
> £ » o H (Л
.. i .S
—	t: e
Š a*
—	»-
.o UJ o» = JS
J i « P
■s .S
R-»

> C
-U
m [£ " B
S I _
•ot o» C c^
-o ,
« 5
5 nO
=* 41 Л,
°
V)
is»
-5
► > v o
>U û
I a
i*5.! .. *c и 2 » a
Ш a
B .
.2 o.9
oga
m o o ■e* ГЧ
N « N v O V
>"5 >
is.5,
Qû g
- o P
" "S
•5 S
•3 iT.
-a
«
• S 8
Is*
- s
•J e >
p
•S £ .S ■ 0 o Q i
Vi —
I %
-i a.
a o o
O </1 -Û
Samuel Lover:
RORY O'MORE 5
Irski ljudski roman.
Več kakor pol dneva so se vozili, ko se jim je nazadnje odprla krasna pokrajina, ki jo je občudoval zlasti Škot.
»Kakšna divna dežela je tok je vzkliknil.
»Da,« je potrdil Scrubbs, »lepa dežela, a ne moreš je primerjati z Angleško.«
Rory ga je srdito pogledal, a rekel ni nič.
»Ne poznam Angleške,« je dejal Škot, »a ta dežela me zelo spominja na mojo domovino.«
»Na vašo domovino!« je vzkliknil Rory z glasom, ki je bil neizrečeno prezirljiv.
»Da, na mojo domovino.«
»Oh, ali slišite, kaj pravi!« se je zatekel Rory k svojemu mlademu sosedu. »Svojo domovino primerja z našo!« Od njega se je obrnil k Škotu: »To ljubko, krasno deželo da bi primerjali s Škotsko ali trdili, da je taka kakor vaša!«
»Da, in vendar jo!« je trdovratno trdil Škot.
»Za Boga, saj že deset milj niste videli osata!« ga je rotil Rory.
Mladi gospod se je smejal Rorijevemu razlaganju iu potem so zopet vsi utihnili.
In tako se je vlekel dan skoraj v napetosti. Začelo se je večeriti, ko je njihovo potovanje na mali končala nezgoda g kočijo, ki pa k sreči ni bila taka, da bi spravljala potnike v kakšno nevarnost, čeprav je nekatere malone prevrglo, ko se je streslo. Neka dama, ki je bila v kočiji, je začele kričati, in čim bolj so jo zagotavljali, da
ni nevarnosti, tem bolj je vreščala. Medtem so popotniki poskakali dol in videli, da s kočijo ne morejo naprej, ker se je strlo kolo.
Kadarkoli se pripeti taka nezgoda, jo vsakdo ogleduje od vseh mogočih strani, od spodaj, od zgoraj in okoli nje, kakor da bi ogledovanje kaj pomagalo. In tako so se popotniki zbrali okoli kolesa in vsak je prispeval s svojo opazko.
»Os se je zlomila,« je dejal nekdo.
»Ne, prečka,« je rekel drugi.
»Oh ne, dragi moj, ne, platišče,« je modroval tretji.
»Strašno!«
»Škandalozno,« je vzkliknil Scrubbs, »tako kakor vse v tej deželi! Lastnika bi morali naznaniti, da prevaža s lako kočijo.«
»Molčite, molčite!« je dejal kočijaž, že jezen, ker 9« začeli žaliti čast njegove kočije. »Ste slišali? Kaj takega! Kakor da bi se še nikdar nikjer ne bila zgodila nesreča s kočijo!«
»Če ljudje plačajo, iniajo tudi pravico, da zabavljajo,« je rekel Scrubbs.
»Gotovo,« mu je pomagal Škot. »Prav za prav bi nam morali denar povrniti.«
»No, poslušajte ga. ali ga slišite,« je opozarjaj Rory svojega mladega soseda, ki je stal poleg njega.
»Koliko je še do konca potovanja?« je vprašala dama.
»Pri moji veri, milostiva,« ji j« odgovoril Rory, »koča ja je za nocoj pri koncu svojega potovanja.«
»In kaj nam je storiti?« je zastokala dama.
»Predlagam, da vzamemo poštne kočije na stroške lastnika te kočije,« je dejal Škot.
»To je v resnici dobra ideja, če bi jih le mogli dobiti,« je rekel Rory.
»Kaj pa naj storimo potem?« je dama zopet tarnala.
»Ce blagovolite biti mirni, milostiva. bomo počasi že videli, kaj se da napraviti.«
»Pa saj se že noči.« je skrbelo damo.
»Saj je pa tudi čas za to,« je rekel Rory.
»Moj Bog,« je tarnala dama, »kakšne odgovore dajejo ljudje človeku!«
Konji so postali nemirni in začeli brcati, zato sta voznik in Rory skočila k njim, da bi jih pomirila. »No, kaj pa je norčki?! Namesto, da bi bili veseli, da vam ni treba več vleči!« Tako jim je prigovarjal in nazadnje se mu je posrečilo, da so ga ubogali. Potem se je obrnil h kočijažu: »Veste, kaj storite? Kar izprežite konje. Tu ob strani jarka se bodo mirno pasli, z enim pa skočite v mesto in pripeljite drugo kočijo.«
»Pri moji veri, to je pa res imenitna misel,« je vesel vzkliknil kočijaž.
»In moramo ostaili tu?« se je dama oglasila že vsa nestrpna.
»I, če želite, greste lahko tudi peš, milostiva,« je odvrnil kočijaž.
»In koliko bi bilo hoda?«
»Ne vem prav natančno.« se je namuznil.
»Pravi voznik ste, da ne veste, kako dolga je i'asa pot!« se je važno vmešal Škot.
»O, dobro vem, koliko rabim, če vozim,« se je za govarjal kočijaž. »Kako pa naj vem, koliko bi rabil peš, če še nisem hodil peš po nji!«
»Ti bedasti lopovi« je vzkliknil Škot in se že pripravljal, da bi se pričkal z možem, ko ga je prekinil Ror>.
»Nič ne poslušajte njegovega brbljanja, Hoolaghan. storite, kakor sem vam svetoval in brž v mesto!«
»Da, res mislim, da je lo najlioljše, kar inorele storiti,« je pristavil mladi gospod, Rorijev sopotnik.
Zu »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei.
Izdajatelj: Ivan Itako vee
Urednik: Franc Kremžar.
trboveljske mladine med Čehi
Praga, 8. maja.
(Budjejevice, 5. maja 1933. Nadaljevanje poročila o turneji Trboveljskih slavčkov.)
Zvečer se je vršil ob polni dvorani najodličnej-šega občinstva koncert. Mladi pevci, navdušeni po vspelvu pri dopoldanski matineji, so bili v izvrstnem razpoloženju in izvedli program prav dobro. Ob-čins'vo je bilo ginjcno in ni štedilo s pohvalo. Več najlepših pesmi so morali ponoviti, tako Adamičevi »Uspavanko« in »Nmau čez izaro« ter Mo-kranjčevo »Na ranilu«.
Po koncertu se občinstvo kar ni hotelo raziti, vsak je hotel priti v osebni stik z mladimi pevci. Posebno so še oblegali našo solistinjo Reziko Ko-ritnikovo, katero so kar obsipali z raznimi darili. Pa tudi vsi drugi otroci so bili bogato obdarovani z celimi gorami raznih sladčic in peciva.
Zato pa je bilo tudi drugi jutro 6. maja slovo tako težko. Z vojaško godbo na čelu smo odkorakali na postajo in postavljanja ni bilo ne konca ne kraja. Budjejevčani so nam res pokazali svoje bratsko srce. Pot nas je peljala skozi krasno, nizko gričasto pokrajino, mimo neštevilnih ribnikov in belih vasi do prihodnje postaje, do — kakor Čehi pravijo — »črnega« Pilzna. Bali smo se, da postane Pilzen tudi za nas črn, kajti matineja, ki se je vršila že nekaj ur po prihodu v »meščanski bese-di«, nas ni nič kaj navdušila. Ali je bila dvorana prevelika, ali šolske mladine premalo, nekaj je pač bilo kar je manjkalo. Toda nebo se včasih še-'« zvečer zjasni, in tako se je tudi črni Plzen zve-
čer umiril. Pri polni zares veliki dvorani so slavčki pokazali, da se od takih malenkosti ne dajo ustrašiti. Zato pa so Uidi želi polno priznanje in pohvalo od odličnega občinstva. Tudi tu so morali ponavljati več točk programa. Na koncu se je g. župan zahvalil za nudeni užitek.
Dne 7. maja. Pot nas pelje skozi krasno, romantično pokrajino proti zlati Pragi. G. Strakaty, zastopnik osrednjega odbora Čeho-jugosl. lige, ki nam je prišel do Plzna nasproti, nam je tolmačil med potjo razne zanimivosti. Čehi so gotovo navdušeni športniki, ker kakor pri nas njive in travniki, tako se vrste že več kot pol ure pred Prago ob železniški progi športni prostor za športnim
Prostorom, predvsem tenis-igrišča. »O, o, o, to je raga, kako je lepal«, so vzklikali otroci, ko smo se ob 4 pripeljali na Vilsonov kolodvor. V nabito polni kolodvorski čakalnici so nas sprejeli praški Slovenci in zastopniki številnih društev. Po pozdravnem govoru zastopnika našega poslaništva dr. Pretnarja ter govorih predsednika Čehoslov,-jugoslov. lige, zastopnika naših akademikov in še raznih drugih društev nam je Bakulov zbor zapel prekrasno »Teče voda, teče«. Za prevoz na prenočišče nam je dalo mesto brezplačno svoje avtobuse na razpolago. Po kratkem počitku je bil ogled mesta, popoldne pa posebej za naše pevce koncert I. trgovskega pevskega društva v Mozarteumu.
Danes 8. maja dopoldne zopet ogled mesta, ob 11 pa bo koncert za radiooddajo. Zvečer pa glavni nastop, za katerega je baje dvorana že razprodana. Bog daj srečo!
Sodna preiskava proti morilcem se vrši v popotni skritosti
Odredba predsednika novomeškega okrožnega sodišča
r>
Novo mesto, 10. maja.
Zasliševanje morilcev Andreja in Antona Malija ter soaretiranke Mici Golniajerjeve se je danes pri preiskovalnem sodišču tukajšnjega okrožnega sodišča nadaljevalo. V ponedeljek je bil zaslišan le Andrej, med tem ko Anton in Mici še prideta na vrsto. V torek ni bilo zasliševanja.
Povdariti moramo, da je zahvaliti le spretnosti preiskovalnega sodnika o katerem je znano, da globoko pozna človeške duše, «la je spravil priznanje umora iz zakrknjenega Andreju, pri katerem niti tako izkušena ljubljanska policija ni nič opravila. Novomeški preiskovalni sodnik je uporabil pri zasliševanju Andreja kar mogoče miren ton ter mu « skoraj prijaznimi besedami svetoval, da stori še najboljše. če prizna. Le počasi se je zmučeni Andrej vdal. le počasi si je pridobival preiskovalni sodnik njegovo zaupanje, dokler ni volja in hladnokrvnost preiskovalnega sodnika zmagala nad Andrejevo trmo in je ta končno strašno dejanje le priznal in opisal ves naklep za zločin.
Podrobnosti vse preiskave drži okrožno sodišče v najstrožji skritosti. Predsednik okrožnega sodišča dr. Kovčič je izdal strikten nalog vsem sodnikom in vsemu sodnemu osebju, da ne sinejo izdati najmanjše malenkosti iz |x>tcka sodne preiskave. Javnost torej v poteku preiskave do obravnave ne bo obveščena. Odlok predsednika dr. Kavčiča se ujema s tekstom zakonskih določil.
Novomeško preiskovalno sodišče bo obnovilo dokazilno postopanje okrajnega sodišča v Višnji gori, orožništva v št. Vidu in ljubljanske policije. Vse priče, ki so dale v dosedanji preiskavi kakšna pojasnila, bodo v teku preiskave vnovič poklicane v Novo mesto, kjer jih bo preiskovalni sodnik še enkrat zaslišal. Po zakonih namreč izpovedi prič pred orožniki in policijo ne veljajo, če niso ponovljene pred preiskovalnim sodnikom.
Za javnost skrita je še vloga aretirane Mici Gotmajerjeve pri tem strašnem zločinu. Preiskava bo skušala predvsem ugotoviti, ali je ona res na neki način pomagala morilcem, čeprav seveda ni sodelovala pri izvršitvi zločina. Vse kaže, da sta se Andrej in Mici pripravljala za poroko. V tem je tudi iskati glavni motiv et rasnega Andrejevega zločina, ki se je hotel znebiti svoje žene Malke, da bi se poročil z Mici. Morilec Anton sicer dolži Mici, češ da je ona nagovorila Andreja k umoru, vendar Ihi šele preiskava pokazala, ali je vse to tudi res.
Zanesljivo je samo to, da ostane Mici do obravnave v preiskovalnem zaporu.
Nepopolno je še vedno priznanje morilca Antona, ki je dosinlaj ves čas trdil, da je prišel le v vežo hiše, kjer je bil strašni zločin izvršen, pri umoru samem pa da ni sodeloval. Preiskovalno sodišče ima sedaj v rokah Andrejevo priznanje in bo moral Anton v svojem priznanju najbrže še en korak dalje.
Sodni postopek od aretacije do preiskave je znan. Vsakdo, kdor je osumljen tako strašnega zločina, kakor je umor ali samo sodelovanja, mora do obravnave brezpogojno in brez izjeme ostati v preiskovalnem zaporu in sicer v samotni celici.
Ko ho preiskava zaključena, dobi spise državni tožilec, v tem primeru novome'ki državni tožilec g. Gustav Barle, ki bo sestavil obtožnico. Do obravnave obtožnica po zakonih ne sme biti objavljena. Omeniti moramo, da vlada mod prebivalstvom že sedaj velikansko zanimanje za obravnavo, ki ho kvečjemu čez mesec dni. in da že sedaj iščejo razni ljudje priporočil, da bi si zagotovili vstopnice za obravnavo. To je umevno, saj le redki so primeri tako besti-jalnih zločinov, kakor ie bil v št. Vidu nad pokojno Amalijo Mali, roj. Anžlovar.
Mesto petelina ustrelil lovca
Smrtna nesreča na lovu.
Križe na Gorenjskem, 10. maja.
Štirje lovci so šli snoči pozno zvečer na petelina na Križko goro, in sicer v dveh ločenih skupinah. Čakali so vso noč na petelina, ko je naenkrat nekaj zašumelo v grmovju, veje so se premaknile, nakar je Franc Zaplotnik, posestnik iz Gozda, pd. Primčev, sprožil, ker v jutranjem svitu ni prav jasno mogel razločevati. Po nesreči je strel zadel v sence Andreja Kuharja iz Dupelj. ki se je plazil po grmovju s svojim tovarišem ne da bi oba vedela, da oprezujeta petelina še dva druga lovca. Andrej Kuhar je padel brez vsakega glasu in bil isti hip mrtev. Ko je Franc Zaplotnik videl, kaj je storil, je bil kajpada ves trd od groze. Takoj je odšel k orožnikom v Tržič naznanit nesrečo. Na iice nesreče je takoj prišla komisija, ki je ugotovila vse okoliščine nesreče. V tem slučaju ne gre za nobeno zlo namero, niti he za malo-! mani ost, ampak za zgolj slučaj, ki pa je težko pri-! zadel Kuharjevo družino. Rajni zapušča vdovo in dva otročiča. Bil je povsod priljubljen kot oče in ! sosed. Pokopan bo v Dupljah.
ftujava poV
J Л
CREME * OLJE
Zračna kopelj I Solnčna kopeljt Uživajte jo, ko-likokral morete I Popre se pa morate nadrgniti N'vea-Creme ali — oljem To posieši potemnite* obenem |>a omili nevarnost solnčaricc
Odkod ta učinek? Od euoerita. Tega ne vsebuje nobeno drugo sredstvo za negovanje koze na svetu. Nives je toraj nenadomestljiva
NIVEA ie poceni: Creme: Din 3-50, <r-. 12 — 25 —,
Muke in smrt mlade služkinje
Pretresljiva zgodba izpred belgra skega sodišča
Belgrad, 10. ma)a.
Iz belgrajske »Politike« posnemamo opis tragičnega dogodka, ki se je že pred dvema letoma pripetil z ubogo služkinjo Terezo Algajer, katero je njena gospodinja Milica Kovačevič v Belgradu pretepla do smrti.
Pred dvema letoma, leta 1931, je belgrajska javnost zvedela za grozni dogodek, kako je gospodinja Milica Kovačevič, žena kapetana, pretepla svojo mlado služkinjo, ki so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer pa je za ranami umrla.
Milica Kovačevič je imela v službi dva meseca mlado Terezijo Algajer, doma iz neke vasi pri Pančevu. Meseca oktobra 1930 pa so se za to nesrečno dekle naenkrat začele zanimati oblasti in šele na njihovo intervencijo je moralo dekle v bolnišnico. Nesrečno dekle ni moglo niti govoriti, niti se gibati. Sosedje Milice Kovačevičeve so kar na glas govorili, da je to dekle pretepla njena gospodinja. Dan kasneje, ko je bilo dekle prepeljano v bolnišnico, je tam tudi umrlo. Njena gospodinja je prišla pred sodišče in številne priče so izpovedale najbolj strašne reči o Milici Kovačevičevi. Zdravniška obdukcija pa je ugotovila, da je dekle umrlo za zastrupljenjem krvi, ker je bil dekletu ranjen in zastrupljen prst desne roke. Na podlagi tega je bila Milica Kovačevič oproščena. Vendar pa je ta sodba belgrajskega okrožnega sodišča prišla pred ka-sacijsko sodišče, ki je odredilo, da se mora vršiti nova obravnava in da mora pri tej obravnavi sodišče posvečati več pozornosti izpovedbam prič in ne samo strokovnemu mnenju zdravnikov, ki zagotavljajo, da je dekle umrlo zgolj za zastrupljenjem.
Včeraj je bila pred bclgrajskim sodiščem ponovna obravnava. Pri obravnavi so bile izprašane razne priče, predvsem orožnik Josip Šešan, ki je 23. oktobra 1931 hodil po svojem okraju v Belgradu, in je izpovedal, da ga je v Čerski ulici poklicala neka gospa na bližnje dvorišče. Tam je videl, kako druga gospa drži mlado dekle za roke in jo tepe hkrati po ledjih. Na vprašanje, zakaj ni kot orožnik takoj posredoval, je priča odgovoril: »Z meno) je bil moj starešina in jaz nisem mogel posredovati. Na našo zahtevo nam je pozneje gospa odprla vrata stanovanja in ko smo vprašali dekle, kaj je z njo, nam ni moglo niti odgovoriti na naše vprašanje. Le kimala je z glavo in obračala oči.«
Druga priča gdčna Jovanka Ugričič je izpovedala, da je videla s sosednjega dvorišča, kako se sirota Tereza napol mrtva vlači čez dvorišče, gospodinja pa zanjo in jo pretepa. Na vprašanje, zakaj ni tega ovadila oblasti, je priča odgovorila, da tej družini (namreč Kovačevičevi) nihče ne more do živega. Ljudje so bili prisiljeni samo gledati g-ozne prizore. Dekletu smo svetovali, naj beži iz hiše, toda dekle je odgovarjalo, da tega ne sme, ker bi jo sicer gospodinja ubila. Gospodinja se je cinično smejala, ko je dekle jokalo!
»Kje je spala Tereza, če veste?« vpraša predsednik.
»Spala je v šupi.«
»Niste prisiljeni prisegati, če pa prisežete, morate govoriti resnico!« Tako je predsednik nagovoril drugo pričo, starejšega, lepo oblečenega in samozavestnega Miliča Simeunoviča, očeta Milice Kovačevičeve. Priča je odgovoril, da bo povedal golo resnico. Priča je izpovedal, da je dekle zbolelo in da bi moglo oditi iz hiše, če bi le hotelo. Tereza je bila počasna pri delu in precej lena.
Takoj se oglasi drug starček s klopi za priče in protestira proti taki izpovedi, češ, da priča izpoveduje pristransko. Neki belgrajski zdravnik, ki je pregledal bolno in pretepeno Terezo, je izrekel: »Če mora umreti, naj umre. Tudi v bolnišnici bi umrla!« Simeunovič dalje izpoveduje, da njegova hči Milica Kovačevič služkinje ni tepla. Ko ga je predsednik opozoril na izpovedi številnih prič, Simeunovič zatrjuje, da priče govore iz same škodo-
željnosti in da je moral nekdo priče na to izpoved pripravili.
Milič Simeunovič pripoveduje naprej:
»Pri nas šibkejši močnejšega sovražijo. Nekoliko sem bogatejši in že zato so mi ljudje škodoželjni. Vse je škodoželjno. Glavna priča llič zato priča proti moji hčerki, ker smo ga tožili, da meče smeti na naše dvorišče. Tereza je imela 350 Din plače in plačano bolniško blagajno.«
Predsednik: »Čudno je, da ste plačali zasebnega zdravnika, ko bi mogli imeti zdravnika bolniške blagajne za Terezo zastonj!«
Simeunovič pripoveduje, da je Tereza to sama zahtevala, dalje, da ni spala v šupi, temveč v kuhinji.
Državni tožilec vpraša pričo: »Vi sle podpolkovnik in ste videli, da spi služkinja na podu ter niste tega preprečili in niste ranjene služkinje poslali v bolnišnico!«
»Jaz sem laik. Kaj naj počnem, čc pravi zdravnik, da bolnišnica ni potrebna!«
»Prav kot laika vas prašam. Vsi so videli, kaj se godi z nesrečno Terezijo Algajer, samo vi m vaša rodbina tega ni videla!«
Naslednja priča, policijski pisar Hamid Varšlija je opisal grozno stanje, v katerem je našel Terezijo Algajer na stanovanju. Terezija ni mogla niti piti vode, tako je bila zmrcvarjena. Vsa prestrašena je še plašno dejala: »Nihče me ni tepel... Ne maram v bolnišnicol« Njena gospa je stala poleg nje in jo naravnost gledala v obraz. Zdravnik iz bolnišnice pa je pozneje povedal, da v svoji dolgi praksi še ni imel primera, da bi imel kdo take
Eodplulbe po telesu, kakor Terezija. Glava ji je ila vsa obtolčena.
Pri razpravi je bila obtožena Milica Kovačevič zelo mirna. Sedela je na klopi, velika, močna in hladnokrvna, kakor da je ne tičejo te strahote, ki jih spravlja obravnava na dan.
Služkinja Š t u h e c je izpovedala, kako ji je njena prijateljica Tereza Algajer pripovedovala in jo prosila za strogo molčečnost, češ, da sta jo Milica Kovačevič in njen mož zaprla golo v sobo ter jo pretepala z bikovko po vsem telesu.
Pravo senzacijo pa je napravila izpoved starejše ženske Milke Basare, ki je izpovedala, da je pred 15 dnevi stopila v službo pri materi obtožene Milice Kovačevič. Povedala je, kako jc nekoč prišla v kuhinjo obtožena Milica, jo zgrabila za roke, jo pričela ščipati ter jo vrgla na svojo mater. Ta jo je ujela in jo vrgla naprej. Ženska je zajokala in rekla: »Reva sem, dvoje otrok imam, nisem prišla, da se lepem, temveč da pošteno delam.« Ženska je zajokala, ko je to izpovedala sodnikom. Povedala je, da je po štirih dnevih in po mnogih »batinah« prosila plače 10 Din, da živi dan, dva, dokler nc najde drugega dela. Niti tega ji nista dali.
Pri obravnavi |e imel državni tožilec Jagoš Draškovič daljši govor, v katerem je zahteval kazen za Milico Kovačevičcvo. Zastopnik navzočnih staršev Terezc Algajer, Triša Kaclerovič (znan iz bivših političnih časov) je zahteval 100.000 Din odškodnine.
Po govoru branitelja obtoženke dr. Vukčeviča je bila razprava odgodena in bo sodba še objavljena.
Ženske tihoiamvo denar
Na obmejnem mostu med Sti;.'ikom in Reko je carinska oblast zaplenila neki ženi 1 O/K 10 Din, ki jih je hotela vtihotapiti na Reko. Po natančnejšem pregledu in zaslišanju so ugotovili, da je imela žena pripravljenih še 61.000 Din, da bi jih vtihotapila iz Jugoslavije v Italijo. Skupna vsota zaplenjenega denarja znaša 72000 Din. — Pri neki drugi ženi pa so ob preiskavi na omenjenem mostu našli 5700 Din, ki jih je imela skrite pod oprsni-kom in jih je prav tako hotela vtihotapiti čez mejo na Reko.
Friderik Ozanam
Ob lOO'efmci Vincencijevih dražb
Četudi bi imel prav vse, kar si moreš na svetu osrečujočega eploh poželeti, bi mi še vedno manjkalo vse: sreča mojega bližuijega.	Ampère.
Letos bo ves kulturni svet praznoval stoletnico ustanovitve »Vincencijeve konference«, ki je izrasla iz ljubečega krščanskega srca. V naših dneh, ki jih pretresajo ostra socialna nasprotja in nesoglasja, bo dobro, da se nekoliko ozremo na vzore te najvplivnejše karitativne laične organizacije. Prav tako potrebno pa je, da se ustavimo daines, ob 120 letnici njegovega rojstva tudi ob možu, ki je začetnik tega velikanskega dela, ob Frideriku Ozanamu, tem gorečem karitativnem apostolu.
Ozanamovo kratko življenje — od 23. aprila 1813 do 8. septembra 1853 — je teklo na zunaj v ravni črti. Bil je sin pobožnih katoliških staršev, ki jim je Bog dal 14 otrok, od katerih pa so le trije ostali pri življenju. Oče mu je bil vojak, nato vojaški zdravnik. Bil je zelo dobrega srca in je zastonj zdravil po podstrešnicah zapuščene siromašne bolnike. Pri tem delu se je pogosto srečaval s svojo ženo, ki je prav tako obiskovala revne družine in jim lajšala gorje. Tako je imel mladi Friderik v domači hiši najlepše zglede dejavne krščanske ljubezni do bližnjega, katere glasnik in mučenik je pozneje sam postal. Nadarjenega mladeniča je poslal oče iz Lyona, kjer je živela družina, v Pariz, kjer se je na očetovo željo posvetil pravu in po končanih skušnjah postal profesor trgovinskega prava v Lyonu. Po očetovi smrti pa je zapustil pravo in se popolnoma posvetil svojim literarnim nagnenjem, katerim je že prej daroval vsako prosto urico. Kmalu je dosegel doktorat filozofije in od leta 1840 pa do smrti predaval literarno zgodovino na pariški Sorbonnei, kjer je slovel kot eden najboljših profesorjev.
Kakor občudujemo in spoštujemo Ozanam? kot velikega znanstvenika — nekdo je reke! da je on vzor katoliškega učen'aka — ki je znal tako lepo družiti preprosto vero in najvišjo zmanost, tako častimo in ljubimo Ozanama kot moža dejav-; ne ljubezni do bližnjega. In ko bodo pozabljene ; vse njegove knjige in spisi, ki jih še danes dostikrat navajajo (če se bo to sploh kdaj zgodilo), bo še vedno živelo in se svetilo njegovo delo ljubezni, ki je nesmrtno, kakor je rekel Asiški svetnik: »Vse, kar zapustiš na tem svetu, bo minulo; za dela ljubezni in za miloščino, ki si jo delil v ljubezni, pa te bo poplačal sam Gospod.« To je Ozanam prav dobro vedel in z ustanovitvijo »Vincencijeve konference«, ki je največje njegovo delo, je dal neštevilnim ljudem po vesoljni zemlji Kristusovega duha ljubezni in žrtve za druge. Bil je vreden naslednik one generacije, ki je po padcu francoske strahovlade vstala k novemu delu in se oklenila katoličanstva. V vsakem človeku, zlasti pa še v siromaku, ki je trpel pomanjkanje, je gledal utelešeno božjo podobo, Gospoda samega. In ni mu vzela poguma in dobre volje vsa otopelost in hladnost, ki jo je mnogokrat srečaval pri izmozganih trpinih. Kakor usmiljeni Samarijan v evangeliju je vlival olja v razbolele rane, tolažil in bodril zapuščene in pomagal z dejanjem in besedo, kjer je le mogel. Bil je zares genij dejavne krščanske ljubezni, ki se potiživa v žrtvi za sočloveka. Njegov socialni program je bil: »Žrtvuj se za blagor svojega bližnjega!«
Čez vse lepo m bogato Ozanamovo življenje je razlit čar in svetal odsvit neke skrite luči, ki sveti iz nekega drugega sveta. Ta skrivnostna luč pa je ljubezen, odblesk najvišjega Boga, ki je sama Ljubezen. F.dino katolicizem, ki je vera ljubezni, lahko deli tega duha svojim otrokom, in Friderik Ozanam je le člen v nepretrgani bratovski verigi, kjer drug drugemu podajajo gorečo bakljo ljubezni. Kajti če ugasne ta luč, potem bo zavladala tema na svetu in v Kristusovi Cerkvi, ki sploh živeti ne more brez tega najvidnejšega znamenja svojih članov.
V letošnjem maju bo ravno sto let, kar je v uredništvu Tribune zbral dvajsetletni Ozanam sedem tovarišev in s tem položil temelj velikanskemu delu, ki je danes razpredeno po vsem svetu. Potem so se shajali vsak teden, se pogovarjali o svojih revežih, katerim so delili hrane in obleke, ter drug drugega podžigali in utrjevali v ljubezni do Boga in do bližnjega. Iz teh skromnih začetkov se je kakor iz gorčičnega zrna razraslo mogočno drevo, ki nudi zavetje milijonom in milijonom bednih trpino-v. Socialne ideje, ki jih je mnogo kesneje tako uspešno zagovarjal Ketteler, so vodile Ozanama in njegov krog. Socialni problemi so mu bili vse življenje višji od političnih. Toda ne smemo misliti, da je Ozanam razmišljal samo o miloščini in milodarih. Kdor bi tako sodil — in takih je danes precej — bi mu delal veliko krivico in bi dokazoval, da Ozanama prav nič ne pozna, kajti on je zapisal besede: »Pomagajmo ljudem, a ne samo z miloščino, za katero se nam morajo zahvaljevati, ampak v prvi vrsti z odločnim prizadevanjem in z namenom, da ustvarimo razmere, ki bodo človeka osvobodile in poboljšale!« Ozanam je gotovo vedel, da moramo zahtevati pravico kot podlago vsakega družabnega reda; ve !el je pa tudi, da mora pravici dajati življenje ravno ljubezen, zakaj brez ljubezni so vsi zakoni mrtvi in celo ubijajoči. Го nam najzgovorneje pričajo prav današnje družabne razmere, kjer se kljub mnogim zakonom, s katerimi naj bi se uredilo vsaj znosno razmerje med gospodarjem in delavcem, dela zadnjemu prava vnebovpijoča krivica! Zato se močno moti, kdor misli, da bo dosegel pravico brez ljubezni in zmerom poudarja, da noče usmiljenja, noče ljubezni, ampak samo pravice! Toda ni ie pravice brez ljubezni! Že leta 1836 je omenjal Ozanam v nekem pismu silen spopad med bogastvom in revščino, med onimi, ki imajo preveč, in med onimi, ki imajo premalo. Osem let pred Kettelerjem in več kot petdeset let pred Leonom XIII. je zahteval delavska društva, zagovarjal družirsko plačo in trdil, da ima v izjemnih slučajih javna oblast pravico in dolžnost, pomagati slnbšemu in zatiranemu. Ljubezen do bjižnjega, ki je gorela v njegovem
srcu, je izostrila v njem tudi zelo tenak čut za pravičnost! Vedel je, da bomo imeli reveže vedno med seboj, zato ni poudarjal samo miloščine, ampak še bolj organizirano delo, da se viT bede za-txe. Tako delajo še danes njegovi duhovni dediči v Vincencijevih konferencah, ki bodo ravno prihodnji mesec praznovale stoletnico svojega blagoslovljenega delovanja. Gotovo se bodo tedaj našli bolj poklicani, ki bodo nekoliko orisali lo ne-ocenljivo delo ljubezni do bližnjega, neocenljivo posebno še zategadelj, ker se vsa ljubezen in dobrota, vsa duhovna in religiozna pomoč, ki je na prvem mestu, ne da izraziti v številkah. Razen tega pa se z duhom Vincencijevih konferenc nič ne sklada zunanje razkazovanje in postavljanje; delati hočejo skromno in tiho, kakor je bi! skromen in tih njih veliki začetnik.
Pred kratkim smo se spomnili 50 letnice smrti Karla Marxa, ki je hotel po svoje prinesti človeku »rečo in rešitev. Kakor moramo na eni strani priznati, da je Marx poleg mnogih zmot prinesel tudi nekaj resnice, tako moramo na drugi strani pribiti, da je zmotna njegova temeljna teza in zato na njegovi materialistični osnovi ne moremo pričakovati izboljšanja svetovnega stanja. To moramo povedati zlasti vsem onim, ki hočejo na katoliški strani ljubimkali z marksizmom, kakor da katolicizem ne podaja celotnega in boljšega sistema za pravično ureditev socialnih vprašanj. Za nas velja: kar ima Marx dobrega in resničnega, to bomo sprejeli in uresničili ,z njim pa ne moremo iti. Naš vzor je Ozanam, ki je dolgo pred Marxom učil in zagovarjal edino rešilne socialne principe, in za njim pojdemo. Ozanam je bil velikan kol kakšen Solovjev, globoka religiozna duša in eder največjih mož, ki nam jih je dal francoski katoli cizem. Lahko ga brez strahu postavimo ob stran sv. Frančišku Asiškemu ali Šaleškemu in sv. Vin cencu Pavelskemu. In v naših dneh, ko se zdi, da ugaša plamen dejavne krščanske ljubezni, so nam potrebni taki zgledi. Zato želim, da bi čimpre dobili kak dober — čeprav preveden — življenje pis Ozanama, velikega karilativnega apostola.
Ljubljana
ushnzhencev
Ljubljani*, 10. maja 1988.
Tehnično strokovno osebje mestne občine ljubljanske j, na zadnjem članskem sestanku pregledalo evoj položaj v primeri z državnim uslužbencem, kakor ga jim je opisal v : Pohodu od dno 0. maja t. I. g. tir. Josip iPipenbaeher, član ljubljanskega občinskega odbora, ki je med drugim pripomnil, da so plače pri poduradniških in slu-žiteljskil» kategorijah v odstotkih še veliko večji, kot pa pri uradniških kategorijah, kjer je dosegla številka v odstotkih celo 106%.
Evo Vam naše prejemke: Delovodja, strojnik ali nadzornik pri ljubljanski občini jo po srečnem slučaju nameščen po 3 do 8 lotih službo v L kategorijo 1. plačilne stopnje službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužbence z letno plačo iu dokladami 19.800 Din in v državni službi isto kvalificirani nameščenec dobi pri namestitvi v prvo položaja» skunino prvi periodični povišok mesečno 1(105 Din in 'letno 19.200 Dju, torej le 2.8% več kot mestni uslužbenec z isto kvalifikacijo. Dalje prolt sijonisl ali kvalificiran monter pri ljubljanski občini dobi pri namestitvi (prav tako v srečnem slučaju šele |o 10 letih!) drugo kategorijo prvo plačiluo stopnjo z letno plačo 14.400 Din in v drž. službi isto kvalificiran uslužbenec prejema po namestitvi plačo 2. položajne skupine s prvim peri-jodičnim jk)viškom mesečno 1420 Din ali letno 17.040 Diu, torej IS"» več kot prt ljubljanski občini.
Oglejmo -i šo privatne plače monterjev pri podjetjih kot pri gg. Pičmanu, Komu, Ing. Zome-neku, Ljubljanski gradbeni družbi in dr., kjer ima-io po 14, 15 do 23 Din na uro, torej letno 32.250 .lo 53.032 Din - tako imajo celih 187% več kot monter z isto kvalifikacijo pri ljubljanski občini.
Pripomniti moramo pa že večkrat razjasnjeni bonus, katerega imajo državni uslužbenci po raznih prostih iu znižanih vožnjah, ceneno dobavo življenjskih potrebščin in drugih ugodnosti, kar prt mestni občini ljubljanski v.-e odpade.
Kje jo torej logika. Vzemite g. doktor vso troje prejemkov v pretres in dobili boste, da je treba mestnim in državnim uslužbencem plače ze-nuSiti navzgor, nikakor pa no navzdol!
Društvo tehnično strokovnega osebja mestne občine ljubljanske.
Mihove Nace.
t. č. predsednik.
Karambol med avtom in kolesom
Ljubljana, !•>. maja.
Karumboli niso \ Ljubljani nobena redkost. Zgnij sri 'nenui naključju je pripisati, da se večina teh knrambolov konča brez smrtnih žrtev. Tudi kaiainbot med avtomobilom in kolesom, ki se jo dane- dopoldne pripetil na križišču Šubičeve iu Bleiwcisove ce-té, se je k sreči končal brez hujše nezgode, mogel pa bi zahtevali tudi smililo žrtev.
Okoli pol 12 dopoldne j<' z Aleksandrove ''este privozll na Bleivvoisovo cesto privatni avto, katerega e šofiral Boječ Ivan. in zavil v smer proti bhn-'<: palači. V trenutku, ko je hotel čez križišče pred pol i .i jo. pa j:' pri vozil iz. Subičeve lil. orožnik-pripravnik IMažin Lovrenc ln se tako močno zaletel • vrata avtomobila, da je padel s kolesa na lia In
močno udaril na desno sence. Pri karambohi se je ubila šipa na avtomobilu in so njeni drobci lažje ranili po obrazu tudi šoferja Itojca. Kdo je nesrečo zakrivil, šo ni ugotovljeno, šofer Hojeo trdi. da jc na križišču dajal predpisane znake s hupo. ki jih ■o pa orc/.nik najbrž preslišal, zato je bil Uarambol neizogiben.
Poklicani reševalci so ranjenega orožnika prepeljali v ljubljansko vojaško bolnišnico, od steklenih drobcev ranjenega šoferja pa -o obvezali na reševalni postaji.
Ka bo danes?
•5 Zvoiiimir Hogoz bo gostoval \ Ljubljani.
Zionimir Itogoz, dolgoletni član našega gledališču, .sedaj angažiran v Nar. divadlu \ Pragi, gostuje v sredo IT. t m. \ naši drami ». naslovni ulogi Hamleta.
•) Maša za rajne trgovske uslužbence. Društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani i vljudno naznanja, da se daruje sv. maša za umrle člane v nedeljo, dne 14. maja 1933 ob 10 dopoldne na Rožniku. Člane in prijatelje društva vljudno vabi odbor.
Maribor
Ш ; 47
AHeksancIrova c. 12
največja izbira površnikov
ir» ob-ek za so^pede 1er tlečo
0 Vsi ponihiilkarji Rdečega križa v Ljubljani,
ki so so s svojim zgledno discipliniranim »odelo- i vunjem pri nedeljski manifestaciji R. K. na Kongresnem trgu lako lepo izkazali, naj po razjasnila, ki so ga slišali v šoli, svojo starše in svoje sosede opozore nu letošnjo nabiralno akcijo ljubljanskega 1!. K. ter jih preprosijo, da bodo v ponedeljek, dne 15. maja med 10. in 12. dopoldne na zbiralni tovorni avto oddali za brezposelne 1er z:i odrasle ia za male siromake Hm več odloženih zimskih potrebščin vsake vrste.
5 Završanov pevski kvartet sodeluje na proslavi materinskega dno v petek 12. t. m. ob 20 v Unionski dvorani. Poleg Završa novega pevskega kvarteta sodeluje na proslavi šo orkestralno društvo Glasbeno Matice pod vodstvom j skladatelja škrjauca. dalje pianist Ivan Noč s pojočo žago, sopranietka ga. Murčoc-Olup Mara in g'. Štefko Murčec. član slovensko oporo. Začetek proslavo jo točno ob 20. \ stopnico \ Matični knjigarni.
/.e pojdiva, ljubi Matiček, na Slaivičev rizling in cviček! Hei, to je v in ček, kot ti ga želiš, kapljice slajše nikjer ne dobiš l
čer po šiiianiicah skupna mo- j
Stolnica: Z\< litvoiui i:ib.
Drama;	ministrica . Red B.
Opera: Ob t(>: Scviljski brivce . Dijaška predstava. (dol>ok<> znižane cene od 20 Din nu\ zdol.
Kino kodel je\ o: Ob 20.30: Moja žena (I i I in n ll.tivov. \\ illi 1 ritscli). Znižane oouo.
Nočno s|u/bo imajo lekarne: mr. I.eii.-tek. R os I jo vii t. I: mi. Uohiooc < led.. Rimska o. 24:
dr. kmet. Dunajska t. 41.
*
0 Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri 1'reskerju, Sv. Petra cesta 14.
v Redili nabor /u mesto Ljubljano -o mi- ;
t ne 15. t. m. in traja do vštetega 22. i. m. Pre- | gledali se botlo naborniki rojstnih letnikov P>07 do 1415 in začasno nesposobni obvezniki roj. letnika 1902 1er prostovoljno priglašeni obvezniki starejših letnikov. Pregled bo v Mostnem ; domu. k rekov trg štev. 2. Naborniki nuj «o drže določeno uro in nuj no pozabijo prinesti potrebnih listin s seboj, kdor še ni prejel po/'va /u nabor, lilij -c takoj /glasi v mostnem v o- ; iiiškoni uradu n:t Ambroževem trgu "-I. kjer «o dobe tudi vsa druga tozadevna pojasni- j hi. Neopravičen izost::nek -o knznuje po voj i kiiz. zakonu te. odfotariajo /.tuj polog obveznika tudi i jogov i sorodniki, slu/boJa pilei ia j
s ta nori'« iulci.
• Pregled oficirsko Uniterme bi. v Mesi-! nem domu, Krekov trg st. 2. <lne Is. t. m. ob IV Za nujno /nciržcii.o pa bo pregled istotiim in ob isti uri <1 ne 1'). t. m. Vsi ro/. oficirji, ki -o prejeli uniformo in p; c bivajo v Ljubljani, na j j pridejo določo-iegii <!ne k preglotlil.
■) Naknadna zapiisegn vojaških obveznikov bo 24. t. :• t ob 10 v Mostnem domu. k rokov trg štev 1. kdor V ni opravil vojaško prisege, nuj »r /glasi v mestnem vojaškem uradu na Ainliro- j zevem trgu št. 7-1, da prejme tozadevno izkazan o
©ČESN' IRRAVNIX
ISft. Bln BASKIH
radi belezni de nadaljnegs ne ordinira.
Letošnji nastop pevskih /borov ljubljanskih srednjih šol. so bo vršil po odredbi ministrstvu prosvele v nedeljo 14. t. in ob 10 dopoldne v veliki dvorani hotelu l iiion . Nastopijo mladinski, mešani zbor in oktet I. dr/, realno gimnazijo, dekliški /bor giiniia/ijo in učiteljske šolo pri I ršiilinkali. mešani /.bor II. drž. realno gimnazije, orkester tliž. učiteljsko šolo, mladinski iu mešani zbor drž. klasično gimnazije, dekliški /bor mc-lne ženske realno gimnazije 1er moški in nioš 11 ti /bor dr/, učiteljski1 šole. Opozarjamo občiiisivo na Iii repre-/entitnčni nastop naših srednjih šol ki bo /elo zanimiv že radi bogatega sporeda in raznolikosti nastopajočih. Prcdproda ja vstopnic fo /natno nizkih cenah j1' v Matični knjigami na Kongresnem trgu.
Predlog z:i komasacijo občin mariborske okolice jo bil te dni poslan banski upravi. Obe okr. nncelstvi sta svoje delo opravili temeljito; mesto 181 občin, ki stii jili štela oba mariborska okraja Maribor desni in levi breg, naj bi bilo po novem predlogu samo 47. Iu sicer bi šlelo glavarstvo na desnem dravskem bregu mesto 94 po novem 27, na levem dravskem bregu pa mesto 70 samo 20. Razlika je torej ogromna in število županov bo po izvršeni komasaciji kaj globoko padlo, županska čast bo postala dokaj redkejša. Predlog določa združitev občin v večini slučajev v župnijske okoliše; li okoliši so krijejo tudi po navadi s šolskimi Občinami. Pač pa jo nekaj razlike v področju kata-stralnih občin, ki jih bo nioruio sodišče na novo prilagodili novim razmeram. V okraju desni dravski breg sta nameravani tudi dve izrazito trški občini: Št. Lenart v Slov. goricah in Sv. Trojica v Slov. goricah. Po tem predlogu bi obe imenovani občini obdržali svoj dosedanji teritorij, obdani pa bi bili okrog in okrog od istoimenskih okoliških bbčiti. Dasi taka rešitev morda ni nujprikladnejša, so jo pa izvršila na izrecno željo tržanov obeli trgov. Na obeli okr. načelstvih so imeli s predlogom ogromnega dela vso zimo. liilo je nešteto konferenc in posvetovanj na sedežu glavarstev z župani in občinskimi očeti vseh občin in poleg tega še v posameznih občinah in krajih, ki pridejo za združitev v poštev, še posebna posvetovanja in komisije. Bilo jo treba upoštevati povsod želje prebivalstva in krajevne potrebe in dostikrat je bila odločitev težka. V tem predlogu pa je mesto Maribor obdržalo svoj dosedanji teritorij. Okolica je preveč jasno odklonila nameravano priključitev in zdi se, tla bomo šo dolgo čakali na veliki Maribor. Morda pa jo tako boljše, vsaj za enkrat...
3 P i-«-vzvišeni naslovni škof dr. Ivan Tomažič se jo vrnil •/. birinovanja v ptujski dekauiji, ki so je zaključilo v torek, z birmanskimi shivnoslmi pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Zakrament »v. birme ,e prevzv. škof pedelil v ptujski dekauiji 3107 bir-lnanccm, in sicer: na Hajdini 422, Ptuju, proštij-. ska župnija 454, Ptuj, minorilska župnija 595, Sv. Mi lko 418, Sv. Marjeta 110. Poleušuk 114, Vurberg 173, Sv. Urban 311, Sv. Lovrenc 209, Sv. Andraž pa 181.
Šumnike v mariborski stalnici. Danes v četrtek pridiga stolni vikar V. Muntlu o Mariji — zgledu ljubezni do bližnjega, .lutri v pelek prof. P. Živortilik: Marija in stiska naših družin. V soboto Iii. 1. in. tajnik KA 1 . Kolone: Marija iu družinsko življenje. Nedelja 14. prof. dr. .L Jeraj: Marija — rešitev družin. \ ponedeljek 15. stolni kanonik i(. Janežič: Marija in molitev v družini. V torek 10. dr. .1. Moško: Marija in otroški blagoslov; v sredo 17. stolni vikar Minula V.: Marija — Mali dobrega sveta. V četrtek 18. škotijski ukluarij .1. Kokošinek: Marija in ženska mladina: v pelek 19. prof. Ilogo-vii: Marija in fantje; v soboto 20. prof. Richter: Marija svetovalka pri izbiri stanu.
1'raiifižkova mladina nastopi v nedeljo ob pol 5 popoldni1 v dvorani nu Aleksandrovi 0 z lepo igro: Čarobna piščalka. Vstopnina je prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
Vinccncijevi konferenci je daroval g. Koron iz Koroške ceste 100 kg krompirja. Bog plačaj.
Pia in Pino Mlakar, naša priznana plesna umetnika ponovita svoj plesni koncert jutri v pelek dne 12. t. m. To pol veljajo znižane operni1 ceno. Vstopnice so dobijo v predprodaji.
Lop uspeh kolesarjev Maratoncev. Pri ne-il diskih niedkluliskih kolesarskih tekmah v Zagrebu na dirkališču Miruniur je slurtalo 45 najodličnejših dirkačev. Pri tem jo odnesel sijajno zmago Štefan Rozman, član kolesarsko i.-kcijo tukajšnjega SSK Maratona, ki si je prisvojil prvo mesto 1er je prevozil omenjeno progo v 9.50. Drugi pa je bil Maratonec Bruno Faninger, ki jo prevozil omenjeno progo \ 10' tretji član Gradjanskegu llrozovič.
Proti obar. V zadnjem času so s:o poročili v mariborskih župnijskih cerkvah: Franc Pinter, zvaiiičuik fin kontrole, iu Marija Doienec. služkinja Hugtm l iček, topniški poročnik, in Olga Poljani c. učiteljica: l-ranc .lesonko, slaščičarski pomočnik, iu Marija Srne, rudarjeva Iv i: Janez Kol-n.iiii, zasebni uradnik, in Pavla Vončina, zasebna uradnica; Ivan ferle, plačilni natakar, iu Gabrijela Mrzlikar. blagiijnirurkn; Jakob Pnšunjak, uradnik mestno hranilnice v Ljutomeru, in Ljudmila Puconja, pos. hčerk;;; Jernej 1'irc, radijski telegrafist, iu Lucija Poplcpovič, pos. hči; Franc Ilibič, tovarniški delavec, iu Ana Mokinda. kuharica. — Novoporočencein obilo srečo!
Žetev smrli. Na Aleksandrovi ces!i 01. je umrla v siarosli 50 loi. blaga žena, gespa Krna Franc, soproga pekovskega pomočnika. Pogreb blage pokojnice bo jutri, v petek ob pol 4 iz mr-
tvašnice mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče. - V splošni bolnišnici je pobrala smrt 03-letnega krojaškega mojstra Franca Colla. Pogreb bo v petek ob poi i) iz mrtvašnice na nuig-dalensko pokopališče. Svetila pokojnim večna luč, žalujočim našo iskreno sožalje!
□	Najdražji prst v Mariboru. 120.000 Din bo potegnil neki mariborski podjetnik, ker ju imel smolo, da mu je stroj v njegovem obratu odrezal prst. Zavarovan je bil pri 1 zavarovalnicah za življenje in nezgodo v skupnem znesku 1,000.000 Din. Zn poškodbo mu pu morajo odšteli zavarovalnice ]K> pogodbi 12% ali 120.000 Din. Ker se nekaj protivijo, teče proti njim pred mariborskim sodiščem pravda. Vsekakor je to najdražji prst, kar jih imamo v Mariboru.
□	V nedeljo se spoprimejo. V nedeljo 14. t. m. bo v kavarni Jadran revaiižni šahovski match meti Mariborskim šahovskim klubom in šahovsko sekcijo Napredak. Igrali bodo na 8 deskah. Začetek turnirja bo ob pol 10 dopoldne.
□	Pohorski (leni. Zadruga mariborskih magistralnih uslužbencev Pohorski tlom bo imela občni zbor v ponedeljek, dne 15. 1. m. v posvetovalnici mestnega magistrata.
□	Izobraževalno društvu na Kušakih proslavi v nedeljo popoldne Materinski dan z bogatim sporedom iu s pričelkom ob treh.
□	Mariborski športniki potujejo. V nedeljo gostujejo nogometaši od tukajšnjega SK Maribora
j v čakovcu te:- st; poskušajo s (aniošujim čakovač-' kini. SK Železničarji pa gredo v Zagreb, kjer se pour rijo s tamošnjimi Železničarji za pokal želez-ničurskegu ministrstva. Edino Rapidovei ostanejo v Mariboru ter tekmujejo z SK Wolfsbergoni.
Razburljiv lov. V zgodnjih jutranjih urah so je odigral včeraj v Prešernovi ulici. Zrinjskega trgu in Maistrovi ulici, razburljiv lov na človeka. Neki pasanti so zasledovali moškega, ki je poskusil izvršili v veži Prešernovo ulice, nasilje nad 10-lolno deklico. Otrok jo zjutraj hotel na majniški izlet, ko ga je dotični napadel. Posrečilo se niu jo sicer izmakniti so zasledovalcem, »oda policija ga je kesueje izsledila ter aretirala.
I j I z sladkega spanja v kolin. Že včeraj smo poročali o aretaciji vlomilca, ki jo oplenil goslilno Pri /lati kapljici . Detektivi so ga aretirali v jutranjih urah. ko jo počival, /mučen od težkega vlomilskega dela. Iz sladkega spanja v postelji, so ga odvedli naravnost v keho in šo snni je moral nositi ves ukradeni plen, ki so ga našli pod po-steljo v njegovem stanovanju. Vlomilec je star znauec policije.
□	V Delavski zbornici predava drevi ob .4 glavni urednik in pisatelj Hatlivoj Reliar o razvoju svetovno politike po vojni. Predavanje ho v okviru predavanj tukajšnje zveze mladih izobražencev.
L. V proslav» Materinskega dno priredi mariborsko žensko društvo v nedeljo dne 14. t. in. v parku promenadni koncert. Svira godba Drava . i isli dobiček je namenjen podpori revnih mater. Popoldanska proslava v gledališču se jo morala preložiti na nedeljo dno 21. I. m.
J Kopališka sezona, (ilede posameznih pri-stojb in velja v letošnji sezoni sledeče: Izkaznica zu rjuho 1 Din. za olirnčo 2. za dunisko kopalno obleko 0, zii moško kopalno obleko i! Din; depozit za perilo, ki se pri oddaji perila vrne: za rjuho 30. za oliračo I•), za duuisko kopalno obleko 411, z.t moško kopalno obleko 20 Diu: za shrambo dragocenosti '2. za telefoniranje 1, za izposojilo ležalnega stola 5 Din. Garderoba hi dvokolo 0.50 Din, za motorno kolo 2 Din: odškodnina za prevoz čez most z motornim kolesom 2 Din, z avtomobilom 4 Din.
□	Klub lekarnarjev v Mariboru ima v nedeljo, dne 11. I m. pri Orlu svoj redni letni občni zbor.
Iz gledališča V soboto so vprizori Ralfa BenalzkegB opereta Adieu Milili Dirigira kapel-uik llerzog. režirit llaraslovič.
Nrïgoil.i pri telovadbi. 1"» letni dijak Srečko Jerzovik se je pri telovadbi poškodoval. Padel jo s telovadno mize in zadobil občutno poškodbe na desni roki. Prepeljali so gu v mariborsko bolnišnico.
Ižpavsho polje
Prepoljc. Niso še otresli prestrašeni prebivalci lesnega strahu, ko je preti mesecem pogorelo pet posestnikov, že jih je plat zvona v torek okrog 9 ponovno klical na pomoč. Iz neznanega vzroka se je vnelo poslopje posestnika Žunkoviča, vulgo Pal. Vse je pogorelo do tal, niti živeža si ubogi kmet ni mogel rešili. Zavarovalnina jo neprimerno nizka.
Kače. \ ponedeljek zjutraj je izdihnil svojo dušo 52-letni kamnosek, g. Franc Koban. Rajni je bil vnel za dobro slvur in žaluje po njem vsa okolloa. Zapušča ženo iu :rsl deloma oskrbljenih otrok. Botli mu lahka žemljica!
КиШtrm obzornik
—
Izpoved François Mcuriaca
Sicer je francoski romanopisec François Mau- j r i a c zmerom gradil svojo mojstrovine na osnovi, : ki jo končno vodila v katolicizem, vendar so ga francoski katoličani le stežka šteli med svoje, in sicer zaradi tega, ker so so pač prečestokrat izvili izpod njegovega peresa prizori z golim čutnim vzdušjem (ki pa jo bilo največkrat oplemeniteno , z daljnjo piščevo vero v Boga in odrešenje, a kritiki so videli le prvo). Zadnja loin pa se je Mauriac čudovito približal katoliški miselnosti, lako tla jo danes «inatran za enega izmeti največjih katoliških romanopiscev ne le v francoskem, marveč v hvc- ! lovnem slovstvu.
Svoje notranje gledanje jo opisal v Poslanici . i ki jo je natisnil Rpxr, revija (izhaja dvakrat na mesoc) 1'raiicoeko-belgijsko mlajšo generacijo. Tu piše Г. Mauriac (v prosti besedi) svojim prijateljem: Nedavno sem ro šo čudil strogosti katoličanov nad menoj: danes me pa ravno njihovo »oglašanje vznemirja; med mojimi spisi in mojim življenjem je tako velik propad! Iii vendar, kakšno zaupanje stavi svet v nas. če izpovedujemo vero v Jezusu Kristusa! Eden ali drugi lieprijatelj nam bo žo nu besedo verjel, če mu povemo, tla smo kristjani. Udon izmeti mojih prijateljev, pisatelj z levice, je zadnjikrat pred menoj obžaloval, zakaj nc pride do soglasja mod Francijo in Brtlningom. In kako sem ostrinel, ko je dodal: BrUningu bi vendar morali zaupati, saj jo tretjerednik!
Toda vi vsi, ki slo z menoj trpeli, vosle prav dobro, kako zelo me jo neprestano mučila misel, la som svojega moljenegn tJSenika nevreden. Pa skrnjšajmo propad med našimi besedami in doli. Javno življenje, ki ga živiš kot katoličan, bo samo v toliko rodilo sadove, v kolikor boš v zadnji sobici
i—«t.*1 W-tuutgHSWJWjBgr^i
svojega srca povezan z Jezusom Kristusom. Ljubi prijatelji, zavidam vas za srečo, dit \in morete že v dvajsetem letu darovali srce. pridobivali Mu veliki svet; da slo si Njega izbrali in no sveta. Verjemite mi, tla mi je pregrenko. ko se vračam U .Njemu kot bolnik in trudni naveliča nor!
Hvala vam. ljubi prijatelji, tla me niste zaradi te ali one knjigo sodili, marveč slo vzeli celotno ■noje tlelo v pretres in so bolestno trudili, dr. no bi niti moje umetnosti niti moje vere zatajili. Pač sem dojel vse težkoče tega dejanja. Gotovo je. da morem polagati danes točnejši račun o ioni. kaj sem kol romanopisec katoličanstvu dolžan, kakor kdaj prej. Najboljše v mojih delih, kar jim daje pečat, jo toplota in važnost, tla izhaja vso iz mojo globoke vere. Toda tudi Iu »e moram zahvaliti Jezusu Kristusu. Saj v mojem pisanju vejo veselje in mir Njegovo prisotnosti: a bila i", žal. tudi groza Njegove odsotnosti; bilo jo stanje greha, zdaj |iii je stanje milosti, katero prinašala dan in noč v moj skromni s vol: skozi sence prodirajo žarki.
Toda želim, da bi ee čim bolj oddaljil i od temnega dela mojih dol! Pri tem je zame največja za-gonetka, kako je Kristui- (ki jo v Kuni spremenil vodo v vino) lako storil, tla jo tudi blodeča moja knjiga potnogla duši, da jo sebe boljo spoznala in našla svojo pol. V lem pogledu sem dobil že mnogo priznanj, katera me podpirajo, da 110 izgubim poguma..,«	L. G.
Iz revij sri mesečnikov
/hitri, l'retl kratkim jo izšla 2. štev. IX. Icl-niku Zborov. Književna prilogu prinuia mi uvodnem mestu kratek spomin na dr. .1. Manluaniju, ki je nedavno umri in zapustil občutno vrzel v našem glasbenem znanstvu. — Nadalje priobčujo Z. Prolovcc izvleček svojega predavanja o našem skladatelju Davorinu Jenku. — V ostalem pa vsebuje priloga različna glasbena poročila in novosti.
Glasbeni del revije obsega pol skladb; A. Grobmingov moški zbor VetriČ , prijetno in koin-
pozilorno jasno skladbo, V. Mirkov moški zbor Po grudink, ki ga jo smiselno priredil po Bajiču; I. Ocvirkov mešani zbor Na rožnem trgu , preprosto tliatonično glasbeno zamisel: .1. Kondovo Postni o pelinu., za mešan zbor, zanimiv enostaven (lomi .li k, it šo okorn v obdelavi: končno pa nicdji-niurgko narodno ( vele so nam te modre fijolice . v harmonizaciji Ivana Muslača. — Kakega stremljenja v novih smereh v omenjenih skladbah sicer ni, u pevskim zborom botlo morda v prav zaradi preprostosti dobrodošlo.	V. U.
Zdravniški vodnik:, šl. I. je prinesel med drugimi zanimivimi razpravami vprašanje; Ali mirašoii število rak: stih obolenj ludi v Sloveniji (tir. Stanko čerinelč). S statističnimi podatki dokazuje avtor, tlii raste tudi v Sloveniji število rakastih obolenj kakor tudi smrti vsled raka, na drugi strani pa se število smrtnih slučajev na tuberkulozi zmerom bolj niža.
Zdravje.;, štev. 2-3, zdravstveno poljuden lisi. ki '■ dotiku raznih vsakodnevnih obolenj ter jih obdeluje na povsem preprost način, je vsekakor prepotrebno člivo vsem, ki hočejo imeti of> vsaki priliki zdravniški svèt s seboj. List prav pestro urejuje dr. Ivo Pire.
Vrle« in >.Vi!geljček«, otroška lista, prinašata v majskih številkah meti drugim sestavke sledečih avtorjev: Lea Futur (Leži olok na sred morja), Janez Rožencvet (Skrivalnice), Ksavcr Moško (Moderno hlače), Marija Kmetova (Kako so odpravljaš v šolo), Janez Pucelj (Olroci so pogovarjajo o koledarju), Mirko Kunčif, Venčeslav Winkler, Gregor Mali, Kristina Vrhovec, Ivan Matelič itd.
iltigOljnlK. nabožni mesečnik, ki je namenjen j najSiršim slojem, prinaša v majski številki sledečo 1 vsebino: V Tebe, Gospod, zaupam: LurSki jubilej;
Kristusovi bojevniki; Blagor vam, kadar vas bodo , zaradi mono /«sramovali in preganjali; Prvič pri svetom Petru: Gospa Sinjska; Učiteljica ponižanih: Mož iz vere itd. Hkrati pa ima, kakor vse šlevilke, tudi ta lepo sliko, kar pač poživlja list-
*Kres« (štev. 4). list slovenskih fantov, prinaša prav prikladne članke za današnji razrvani čas, kakor so Kriza značajev . V dekletu glej mater . Več jasnosti iu doslednosti (razpravlja o socialnem vprašanju) ild. l'isto un mestu je, da se zdravijo na eni strnili omajani značaji in pre-rana, zalo v napačno smer usmerjen« dozorolost sodobne mladine, nn drugi strani pa, da so uvajajo ludi kmelski 1'anlje v veliko, ves svet obsegajočo silo socializma: da spoznajo dobro in zlo lega silnega gibanja.
Majska »Vigred. prinaša polog treh daljših povesti, ki loko že i/, prvih številk (B. Magajna: Klara Lcgiševa , Likovič Joža: Hčere bože", Kranje Draga: Klopotci pojo / št- več drobnih majskih izlivov, a vmes je prav dober članek Janeza Kaluna: šola za nevesto . Ostali del jo posvečen praktičnemu delil kršč. žena in deklet.
Mtulra ptica (»lov. (i) prinaša med drugim zanimiv oris pok. Vdovlča kol človeka (V. Bartol) 1er O sodobni arhitekturi v severni Italiji (Tomaž štrukelj), kjer nam pokaže dve smeri: ena je popolnoma moderna brez vsakršnih kompromisov, druga pa modernizira klasično in renesančne nio-tivo, katere prenašajo arhitekti na skeletno konstrukcijo, da so zde kot prilepljeni...
»Cirilomelotlijski vjesnik«. ki je začel pred nedavnim izhajati v Zagrebu, se predvsem bavi s staroslovansko cerkveno glasbo. Polog člankov v zgoraj imenovanem smislu prinaša sleherna številka lutli po eno glasbeno prilogo s staroslovan-skimi napevi. Eden izmed važnih sodelavcev Ci-rilinetodskcga vjesnik« jo znani komponist B. širola.
To dni je prinesel vratislavski oder NuSičevo Gospo ministrico« (Paul ministrova) in kakor izjavljajo kritike, prav uspešno.