Leto 11.      Tedenska priloga ^Slovenca" z dne 7. februarja 1926, štev. 30.      Stev. 6.
Zanimivosti In lepote naSe slovenske zemlje: Rajtienbur^.
Trg Rajhenburg ob Savi kži skrit v ozki dolini ob zavoju potoka Brestenica. V ozadju trga je videti cerkev s ikAo na obronku brda Sv. MofatMT (396 m), za kaiterim raste znana izborna kapljica >Sremoilčan<. V bližini je prem<^kop s prvovrstnim premogom. Največa zanimivost Rajhemburga je 'pa grad, ki ga je videti v ozadju. Zgradil ga je solnograški nadškof Konrad 1. 1127. za obrambo proti Madjarom. Od 1. 1290.—1570. je bil last rajhenburSkih vitezov, ki so imeli važno vlogo v zgodovini Štajerske, sedaj je pa s samostanom vred last francoakili trapistov, izredno strogega reda. (Sliko je posnel
g. fotograf Kune iz Ljubljane.)
-11 ' " im
3
Novi nemški kabinet, ki ga je sestavil zopet dr. Luther.
.Spredaj sedijo od leve na desno: dr. Marx (centrom), dr. Gessler, dr. Luther, dr. Stressemann in dr. Braun; zadaj pa stojijo; dr. Krohne.
dr. Külz, dr. Curtius. dr. Stiingl in dr. Reinhold.
Dr. Ramek, 4
avstrijski zvezni ikancler, ki je sestavil nedavno že drugič vlado % veliko kršč. ^k. veSino.
Dr. van Hamel
(Holandec), dosedanji ravnatelj pravnega oddelka tajništva Lige narodov, ki prevzame te dni mesto visoliega komisarja Lige narodov v svobodnem mestu Gdansko.
Diplomatska dvorana ruskega sovjetskega poslaništva na Dunaju.
Kakor je videti z naše slike, tudi komunisti niso ravno smi-tni sovražniki meščanskega razkošja.
Svečana otvoritev švedskega parlamenta.,
v navzočnosti vseh članov 'kraljeve rodbine.
Ob bruhajočem žrelu vulkana Kilauo.
na otoku Havai, ki je začel zadnje čase zopet močno delovati.
Dr. Dragotin Lonžar,
načelnik iprosvetnega oddelka v Ljubljani. Kakor znano je bil njegov prednik dr. Pes?totnik, čigar režim ostane trajno zabeležen v naši zgodovini.
Vodstvo bratske »Hrv. pugke stranke« (HPS)
s predsednikom stranke St. Baričem (X) v sredini. Kakor je znano, je začela HPS po sramotni Rar-dičievi kapitulaciji z jako živahnim delom med hrvaškim ljudstvom in videti je, da ima povsod tudi nepričakovane uspehe. Vse kaže, da bo po prihodnjih volitvah naš >Jugoslovanski klub« v narodni
skupščini okrepljen tudi s Hrvati.
Zima v našem Primorju: Pogled na Sušak in na Reko (posnet od vodovoda na Sušaku).
Toliko snega ni padlo v teh krajih že od 1. 1885., zato je povzročil zlasti med mladino mnogo veselja.
Slike R ^^Slovenskemu biografskemu lekslkonu'^
Arnejc Ivan
(• 1876), filolog).
Bernik Valentin
(• 1861), pisatelj.
Brodar Srečko^
(• 1893), pisatelj.^
Našo orliškai or^anizatcija (I- del).
Cilka Krekova,
prva predsednica »Orliške zvezec (1919—1922).
Fani Cemičeva,
prva naželnica »Orližke zveze< (1919—1920).
Prve gojenke »Ljubljanskih Orlic« 1. 1909.
tedanjim načelnikom Zveze Orlov Pavlom Kržanom v sredinL
Gojenke II. odd. »Orlic« Šv. Peter v Ljubljani 1. 1914
z voditeljem Lojzetom Lekanom v sredini.
Orliški krožek Idrija,
ki je začel po vojni kot eden prvih zopet z najživahnejšim delom.
I. vaditeljski tečaj slovenskih Orlic, ki se je vršil od 1. do 7. septembra 1. 1919. v Ljubljani.
v sredini sedijo J. Nečasova (X), načelnica čeških Orlic; P. Kržan (XX), načelnik Orlovske zveze in dr. Ivo Pire (XXX), voditelj prvega orliSkega
vaditeljskega tečaja.
Predsedstvo in vaditeljski zbor slovenske »Orliške zveze« I. 1919/20.
tedanjo predsednico Cilko Krekovo (X) in načelnico Fani Cemičevo (XX) v sredini.
Minka Svetlin,
oslepela članica kamnišikega orliškega krožka, ki je sestavila simbolične vaje ;»Slepčeva tožba«.
Celjski nastop slovenske Orlovske zveze
dne 27. juHja 1919. ki je bil prva vei^a povojna orlovska >rireditev Orlic je nastopilo" v sprevodu 200, pri telovadbi pa 160.
s prvega slovanskega orlovskega tabora v Maribora 1. 1920.:
Prihod Orlic v Maribor.
s prvega slovanskega orlovskega tabora v 3Iariboru 1. 1920.:
Nastop Orlic.
Orliški kroji:
1. kroj gojenke; 2. kroj mladenke; 3. kroj članice.
Razliene posebnosti In zanimWosti.
Ameriški lovci kitov na povratku iz severnih morij;
ladja je pokrita vsa z debelimi plastmi ledu.
Ameriške prismode.
Mati, žena in otrok voditelja ameriških fašistov polk. Hecksa v smešni uniformi ameriškega fašizma (>Klu-Klux-Klan<:).
Prve vlačilne stopnice v Nemčiji
(Rolltreppe) so postavili v nekem berlinskem blagovnem  magazinu; vstopi se na stopnico in poseben mehanizem sam dviguje floveka o<1 s(o[)nire ilo stopnii'e
Največjega vola na svetu,
ki tehta okoli 1100 kg, so sprejeli nedavno v ameriški centralni zoološki vrt.
Tudi japonski pisatelji preživljajo hudo krizo,
zato so ziifeli izdajati svoja dela sami ter jih ponujajo po ulicah.
Križem   Slovenije.
Zinka Ažman,
najmlajša podp. članica orliškega krožka Koroška Bela-Javoraik.
Slovenski fantje 5. pešpolka (»Kralja Milana«) v Valjevu ob postavljanju od vojaškega življenja
s polkovnim tamburaškim zborom v ospredju in priljubljenim polkovnikom Svetolikoni Nikoličem (X) v sredini; večina fantov ima v rokah slovensko trobojnico v znak, da tudi v daljni Srbiji niso pozabili na svojo slovensko domovino.
Letošnje gojenke citrarske šole ge. D. Košmrl
v Ljubljani, s katerimi je priredila 13. dec. 192,5 lepo uspeli koncert v Št. Vidu nad Ljubljano.
Udeleženke zadnjega krojnega tečaja g. F. Potočnika (X) v Ljubljani, ki je trajal od 1. oktobra do 31. decembra  192.5 in čigar krojna šola
je bila ustanovljena 1. 1920.
Prostovoljno gasilno društvo v Škocjanu pri Turjaku,
ki je priredilo 6. januarja 1926 prvo predstavo v svojem gasilskem domu.
Zanimiva zimska idila: Trubarjev spomenik v Ljubljani, ^ik«n ponoči.
Minister n. r. D""- Niko Zupanič.
DuMvni olec Jugoslavije
Nedvomno tudi Icarikatura.
Zgorajšnje slike z istim besedilom baje krožijo po Dolenjskem, odkoder je prišla v roke tudi nam. Zal, da ni ie povedano, kdo je >duševna majka« Jugoslavije, pa menda vendar ne Zupaničeva strankarska somišljenika in to\'ariša Lazica Markovič in Velizar Jankovič ...
Z ordinacije na internem oddelku ljubljanske drž. bolnice.
NaSa orllSIca organizacifa.
Prve početke orliške organizacije zasledimo že takoj, ko so se v okviru SKSZ oziroma izobra-valnih društev pričeli ustanavljati telovadni odseki za moško mladino. Ko.si je moška telovadna organizacija nadela ime »Orel«, so dobile tudi telovadkinje, ki so si tu in tam ustanavljale žensike odseke, ime >Orlicaf. Prvotno se je gojila le telovadba in sicer s pomočjo Orlov - vaditeljev.
Prvikrat so v širši javnosti nastopile Orlice ob IV. kat. shodu 1. 1913. Nastopilo je tedaj na dvorišču nekdanje domabrans!-:e vojašnice pole^ 13 čeških tudi 32 slovenskih Orlic.
Kakor povsod, je vojna tudi v orliški organizaciji razvoj ustavila, toda zatrla je ni. Pričelo se je živahno žensko gibanje ter ee je že 6. sept. 1919. vršil v Marijanišču ustanovni občni zbor Orliške Zveze. Občnega zbora se je udeležila tudi nač^Jnica čeških Orlic s. Julija Nečasova. Prva predsednica Orliške Zveze je bila Cilka Krekova, načelnica pa Fani Cerničeva. Določilo se je tudi
ime za telovadne odseke Orlic in sicer »Orliški krožek«. Tudi plačevanje članarine se je uredilo. Od tega časa se je organizacija širila po vsej Sloveniji.
Za javne nastope je bilo treba misliti tudi na enoten kroj. Načrt za sedanji kroj so zamislile Orlice - dijakinje in so nastopile v njem (brez čepic) na akademiji v Liuds'kem domu meseca marca 1920. Kroj je splošno zelo ugajal. Orliška Zveza ga je v svoji seji dne 14. aprila 1920. določila, kot orliški kroj, za pokrivalo pa orlovsko čepico. Na orlovskem talKxru v Mariboru 1. 1920. 29, julija do 3. avgusta so Orlice prvič nastopile v enotnem kroju. V slavnostnem sprevodu je bilo 780 članic, pri javni telovadbi je nastopilo 500 članic.
II. občni zbor se je vršil 1. avgusta 1920. ob priliki orlovskega tabora v Mariboru. Zveza je štela tedaj 78 krožkov s 1590 članicami.
III. občni zbor Orliške Zveze se je vršil dne 30. decembra 1921. v Rokodelskem domu v Ljubljani. V zvezi je bilo včlanjenih 89 orliSkih krož-
kov, ki so šteli 2010 članic. Sprejele so se vse določbe Orlovskega poslovnika in so v polnem olsegu stopile v veljavo t\»di za orliško organizacijo. V letu 1922. se je prvotni načrt za vzgojo ženske mladine, ki je bila včlanjena v orliških krožkih, izpopolnil. Dekliški sestanki so postali obvezni za vsak krožek. Ker je >Slovenka« nehala iz!\ajati, je bila >Mladost!; tudi orliško glasilo, za ženski naraščaj pa >Angelčekc.
Na IV. občnem zboru v Rokodelskem domu dne 31. decembra 1922. so bili statistični podatki ¦sledeči: 94 krožkov je štelo 1856 rednih in 1220 podpornih članic ter 1850 gojenk. Telovadnih ur je bilo 3880, deikliških sestankov 1850. Spre.jete so lile tudi nekatere spremembe poslovnika, ki »o bile za žensko organizacijo potrebne.
12. marca 1922. je bila na zboru delegatov Jugoslovanske Orlovske Zveze, Orliška Zveza z vssmi tedanjimi krožki sprejeta v Jugoslovansko Orlovsko Zvezo pod imenom >Orliška podzveza v Ljubljani«. ^ q
Fotolito in offsettisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.