Kranj, petek 11. marca 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 4 Drevi v Cerkljah GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS kulturni dom, Cerklje, petek, 11. marca, ob 19. uri Obisk italijanskih sindikalistov - Včeraj je obiskala kranjsko Planiko in begunjski Elan delegacija sindikalne konfederacije CGIL-CISL-UIL Furlanije- Julijske Krajine. Delegacija je gost slovenskih sindikatov, med drugim pa so se pogovarjali o vlogi sindikata v obeh sosednjih deželah in uresničevanju Osimskih sporazumov. Na sliki: obisk v kranjski Planiki. J. K. Foto: F. Perdan Krava vsaj sitna ni V kranjskih Živilih so se že odločili, da propadajoči hotel Pošta vrnejo Tržičanom, podobno razmišljajo tudi o Jezerskem ostal jim bo torej hotel v Preddvoru (na sliki), kjer naj tudi po sklepih kranjske občinske skupščine izboljšajo in popestrijo turistično ponudbo ter se z drugimi dejavniki dogovore o sanaciji jezera Črnava. Foto: F. Perdan Eh, kaj bi se mučil s turisti, raje privežem še eno kravo v hlev, z njo vaj prijazen ni treba biti, je z roko zamahnil kmet, njegove besede so na krajevnem sestanku sprožile bučen smeh. Dogodek mi je ostal v spominu, čeprav je star že nekaj let, na aktualnosti ni izgubil. Znova in znova najrazličnejši dejavniki razpredajo misli, zakaj se je jezerski turizem po-greznil v globok spanec in zakaj ga ni moč prebuditi. Pred kratkim so razprave spet oživele, saj so kranjska Živila s poudarkom na Jezerskem ponovno dobila bodečo nežo, hkrati pa je kranjska občinska skupščina nemočno ugotovila, da vsi njeni napotki in sklepi o oživitvi turizma na Jezerskem niso prav nič zalegli in bodo torej potrebni korenitejši posegi. Jezersko ima brez dvoma polno naročje turističnih možnosti, ki so celo vse bolj izrazite, saj postaja čista oaza sredi vse bolj onesnažene Slovenije. Najprej bi morali torej strokovnjaki reči, kakšen turizem naj razvije Jezersko, saj je tudi klima, ki jo mnogi primerjajo s švicarskim Davosom, kot naročena za iskanje zdravja. Zdravja pa seveda ne iščejo turisti, ki jih agencije natrpajo v avtobuse, temveč posa- mezniki, ki poleti težko prenašajo betonsko vročino, športniki in rekreativci, ki imajo radi tudi zimo, skratka posamični gostje, ki imajo praviloma tudi več denarja in so vsled tega tudi bolj zahtevni. Morda bi takšni sestavi gostov domačini pokazali prijaznejši obraz, saj bi se bolj kot množični turizem prilegali njihovemu hribovskemu ponosu, morda bi lažje prenašali sitnobo petičnejših gostov. Poleg ljudi pa je drugi najpomembnejši pogoj za razvoj turizma denar. Živila so denarno veliko prekratka, da bi na Jezerskem napravila bistveni premik. Po zgled, kako je moč začeti z ničle, ni treba daleč, Roglo je denimo razvil zreški Unior, tudi Krvavec, danes najlepše slovensko smučišče, je zraslo z denarno podporo gospodarstva pod gorami. Ko bo kranjska industrija doumela, da so minili časi širjenja po Sorskem polju, ko bodo presežki delavcev pritiskali s tolikšno težo, da jih ne bo več moč skrivati, bodo morda tudi v dolini odprta vrata za razcvet jezerskega turizma. Kajti odpreti jih bodo morali na obeh straneh, domačini in kranjska industrija. M. Volčjak ftitin Mlinar v Radovljici Napredne ideje težko prodrejo mnrrn — 1VTnrtin IVTlinHr. vndia slovenske delei»aciie V vatn rpnuhliški i7vršni i v JOvljica, 9. marca — Martin Mlinar, vodja slovenske delegacije v Jfnem zboru republik in pokrajin, s sodelavci se je v sredo pogodi z družbenopolitičnimi delavci in direktorji radovljiške obči-l^osrednja tema je bil devizni zakon in cenovna problematika ter L*Sničevanje letošnje resolucije, načeli pa so tudi vprašanje Vključevanje naše države v evropske gospodarske povezave. k ^dovljiško gospodarstvo je iv^ito izvozno naravnano, saj *j 2i 2,5 do 2,8 krat več kot uvo-jij^tegadelj je razumljivo, da H^jbolj žuli devizna proble-f*ti ' *renutno popolna neope-VjfvJK>st odloka. Odgovori na ta 5|it SanJa so bili trpki, saj je za ij^^embe vsled pomanjkanja 5j12 malo stvarnih možnosti, ^°dstotkov deviznega priliva ^ 2a odplačevanje fiksnih in t^^tnih obveznosti, 25 odsto-ti^^lež imajo že odprti akredi-H^''«0 odstotnega lanske obvez-*Hq Tudi nespodbudno devi-Vjf ,varčevanje je vse bolj pičel Stapnčnih plasmajev, saj je že j Itvjjj1 lanskega leta doživelo li- Ostni zlom, zaupanje var- čevalcev pa še ni bilo povrnjeno. Razreševanje cenovne problematike, bolje rečeno oblika odmrznitve cen, je povezano z rezultati pogajanja z mednarodnim monetarnim skladom glede reprogramiranja naših dolgov tujini, ki še ni zaključeno. Načeli so tudi vprašanje obremenitev republik in pokrajin do federacije, ki se letos z izjemo novega sklada za pospeševanje tehnološkega razvoja sicer ne povečujejo, vse bolj vprašljivo pa je "pobiranje davka" znotraj Slovenije, dosti je oproščenih ali primaknejo le malo in najbolj obremenjene so seveda najbolj akumulativne delovne organizacije, zato republiški izvršni svet že pripravlja spremembe. Smo preveč črnogledi ali ne, ko razmišljamo o nezaupnici zi-su, so spraševali Radovljičani, Martin Mlinar je dejal, da se čustvena zaletavost ne obnese, da pa bodo že zdaj začeli tekoče spraševati, zakaj se posamezna določila letošnje resolucije ne uresničujejo. Trpek je bil tudi odgovor na vprašanje, zakaj se naša država vse bolj oddaljuje od evropskih gospodarskih povezav, saj se Evropa vse bolj integrira mi pa postajamo osamelec, posebnež na Balkanu. Napredne ideje se v naši zunanji politiki očitno težko prebijajo, saj so povezane s tveganjem, ki pa ni v naravi diplomatov, zlasti tistih ne, ki svojo kariero gradi na dosedanjih usmeritvah. Bomo torej za vselej dežela v razvoju? M. Volčjak Pred predorom ustavili dela H ruši ca, 10. marca - Republiška skupnost za ceste ima že nekaj časa precejšnje probleme s financiranjem predora pod Karavankami. Vsak mesec potrebujejo za izgradnjo predora in za dela ob predoru približno 1,5 milijarde dinarjev. Dela financirajo z bencinskim dinarjem, ki se zbira v Beogradu — na zveznem komiteju za promet in zveze. Dotok sredstev je premajhen, da bi z deli lahko nemoteno nadaljevali. Zato so začasno ustavili vsa zunanja dela ob predoru na Hrušici, medtem ko z vrtanjem predorske cevi nemoteno nadaljujejo. Do zdaj so na naši strani izkopali 1.780 metrov predorske cevi, na avstrijski strani, kjer imajo veliko lažji teren in hribino, pa 1.600 metrov predora. D. S. Kranj — Ob mednarodnem dnevu žena so v prostorih Gorenjskega muzeja Kranj odprli razstavo ilustracij akad. slikarke Marjance Jemec-Božičeve, ki sodi v okvir tradicionalnih likovnih predstavitev slovenskih umetnic. Prireditev je bila združena tudi s srečanjem slovenskih prvobork ter kulturnih in družbenopolitičnih delavk, ki jih je pozdravil tudi Jože Smole, predsednik RK SZDL Slovenije. Zbranim ženam so izredno prisrčen in svež program pripravili mali šolarji OŠ Bratstvo in enotnost pod vodstvom mentorice Jožice Debelak, program pa je povezovala Alenka Bole-Vrabec. — L. M. — Foto: F. Perdan Slovenski pristanek za nadaljevanje ustavne razprave Dokončno lahko odloči tudi referendum ške ^JUD,Jana» 8. marca - Predsedstvo republiki konference SZDL je zavrnilo pozive za pre-PrpHiev ustavne razprave, o čemer so nekateri lo h gali tudi 1Judski referendum, ter odločili da se razprava nadaljuje, ker so spremem-&r»UStave P°treDne- Meni, da morajo biti raz-^ave bolj strokovne in skladne s stališči fron-8p °? začetku razprave, ki terjajo delitev na tfJ^err"jiva dopolnila, na dopolnila, ki jih je ,ba dopolniti, in na ona, ki jih je treba zavre-skl** V us*avo sploh ne sodijo. Zvezni zbor naj d0^|e. naj se v celotnem postopku sprejemajo s^jlnila posamezno ali vsaj po vsebinskih pj^P'h, ne pa kot celota. Do tega naj se naj-^1 opredeli slovenska ustavna komisija, ki It J Svoje stališče sporoči zvezni komisiji, ena-^naročilo pa velja tudi našim delegatom v kcatnern zboru. Sedanji rok za razpravo je pre-*k in ga je treba podaljšati (po sodbi naše ustavne komisije naimanj do konca junija), da bodo republiške in pokrajinske skupščine lahko oblikovale zaključke razprave in jih predložile v razpravo javnosti, ki naj se o njih izreče. Takšen predlog gre zvezni skuščini in zvezni konferenci SZDL. Referendumsko sprejemanje ustavnih dopolnil je možno. O tem bo odločeno po končani javni razpravi. Referendum bi bilo smotrno izpeljati po razpravi v republiški skupščini, še posebej, če stališča v skupščini ne bi bila enotna. Tak referendum bi bil tudi politična verifikacija stališča slovenske skupščine in potrditev zaupanja v njena stališča. Predsedstvo zavezuje slovensko ustavno komisijo, da pospeši priprave na oblikovanje dopolnjene slovenske ustave, začno pa naj se tudi priprave za oblikovanje nove, sodobne, kratke jugoslovanske ustave, ki bo vzdržala vsaj nekaj let. J. Košnjek Danes in jutri V šole na informativni dan Kranj, 11. marca — Izbira za poklic je ena najbolj odgovornih odločitev v življenju mladega človeka. Za vse tiste, ki so se že odločili, kam po osnovni ali srednji šoli, predvsem pa za tiste, ki še oklevajo, prirejajo vse srednje in visoke šole danes ob 9. in 15. uri informativni dan, jutri ob 9. uri pa prvenstveno za tiste, ki se bodo šolali ob delu ali iz dela. Na informativnem dnevu bodo osmošolci oziroma zaključki v srednjih šolah zvedeli vse podrobnosti o vpisu, pogojih izobraževanja po programih in smereh, o možnostih za pridobitev kadrovske štipendije in kar jih bo še zanimalo. V srednjih šolah posebej vabijo na informativni dan tudi starše učencev. Srednje in visoke šole bodo sprejemale prijave za vpis v prvi letnik do vključno 2. aprila, do 4. maja se bodo kandidati še lahko premislili in prijavo prenesli drugam, kasneje pa samo v tiste programe, kjer bo še prostor. Med 15. in 30. junijem bodo srednje šole ugotavljale, če prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis ter opravile izbiro, kjer bo kandidatov preveč. Visoke šole bodo vpisovale bruce od 5. julija do 5. avgusta in od 25. do 31. avgusta oziroma 15. septembra. H. J. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL: 22-347 :GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 11. marca JOŽEKOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Pregrešna vprašanja Tako prepričanje se mi vsiljuje ob zadnjih, povsem konkretnih in prav nič čustvenih vprašanjih, ki jih slovenski politični in oblastveni organi zastavljajo zveznim organom in posameznikom. Poudarjam stvarna vprašanja, ker nam že tako v takih primerih očitajo, čistvenost, v katero nas je včasih tudi zavedlo. Primeri. Zvezni skupščini in organom, ki so na tej ravni odgovorni za vodenje ustavne razprave, smo napisali razna pisma z jasnimi stališči in pogledi naše republike na to preoblematiko. Predsedniku zvezne vlade smo zastavili dvoje vprašanj: kaj zavira učinkovitejše delo njegove vlade, kateri člani po delovnih sposobnostih in znanju sodijo vanjo in kateri ne in kaj namerava naša izvršilna državna oblast ukreniti, da slabosti, ki jih sama ugotavlja, ne bo, in drugič, zakaj on in vlada nista ukrepala in obvestila javnost, ko sta bila že seznanjena z velikokladuškim gospodarskim in političnim kriminalom, ki ni prav nič nedolžen tudi za Slovenijo. Po reakciji vprašanjih sklepam, da so takšna vprašanja še vedno pregrešna, škodljiva, ki menda vnašajo nemir in zaostrujejo krizo, ali celo, da nanje sploh ni treba odgovarjati. Tako na nekatere slovenske poglede v ustavni razpravi ustrezna zvezna komisija s svojimi organi sploh ni odgovorila. Predsednik vlade je sicer obakrat odgovoril, vendar medlo, nekonkretno, brezosebno. Takšni odgovori nikomur ne koristijo, še najmanj pa cilju da bi končno le kaj premaknili. Žal praksa takšnih, na hitro odpravljivih odgovorov ni lastna samo zveznemu vrhu, ampak je tega mnogo preveč v naši politiki nasploh. Medli odgovori avtomatično rojevajo nova vprašanja in poglabljajo nejasnosti, nezaupanje. Predvsem pa medli odgovori na jasna vprašanja povečujejo vtis, da so nepotrebna, škodljiva, dodatno pa sejejo nove kali nezaupanja, ki ga je v naši družbi čez glavo. Drži ugotovitev, izrečena na zadnji seji predsedstva republiške konference Socialistične zveze: oblast ne zaupa ljudstvu, ljudstvo pa ne verjame oblasti, ki bi morala biti njegov resnični predstavnik. Vendar pa vprašanja takšne sorte morajo biti, saj razbijajo politično monotonost in voluntarizem ter zaverovanost vase, poglabljajo pa demokracijo in obojestransko odgovornost, ki jo imamo sicer polna usta. Ali je urbanistični inšpektor lahko po izobrazbi pravnik Poduk je zalegel Radovljica, 8. marca — Radovljiški izvršni svet je v torek brez pripomb soglašal z imenovanjem 28-letne pravnice iz Radovljice, zaposlene v upravnih organih občinske skupščine, za urbanistično inšpektorico. Na seji 22. decembra lani namreč ni dal soglasja, ker je menil, da izobrazba pravnika ne zagotavlja, da bi se delo inšpekcije strokovno izboljšalo. V obrazložitev je med drugim zapisal, da je občina, ki je sicer urbanistično zelo zahtevna, slabo »pokrita« z urbanistično inšpekcijo in da je le-ta tudi premalo prisotna na terenu. Ker so v vseh drugih gorenjskih občinah soglašali z imenovanjem pravnice za urbanističnega inšpektorja, je Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko zaprosila za strokovno mnenje republiški komite za urejanje prostora in varstvo okolja. V dopisu, ki ga je podpisal predsednik komiteja Tomaž Vuga, razumljivo piše, da je lahko za občinskega inšpektorja imenovana tudi oseba z visokošolsko izobrazbo pravne smeri. Poduk z republike je, kot kaže, zalegel; v upravi gorenjskih inšpekcijskih služb pa so povedali, da bo imenovanje inšpektorice s pravno izobrazbo po strokovnosti dela in možnostih medsebojnega sodelovanja zaokrožilo sestav urbanistične inšpekcije in da je tudi sicer največ problemov na področju normativnega urejanja prostora. To potrjujeta med drugim tudi poročilo o ogroženosti Bohinjskega jezera in o nedovoljenih posegih v Triglavski narodni park, v katerih sta občinski in republiški urbanistični inšpektor opozorila med drugim tudi na pomanjkljivo delo upravnega organa, komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Ali izvira iz tega tudi pomislek pri imenovanju pravnice za urbanistično inšpektorico? C. Zaplotnik Dražje zastave Kragujevac, 9. marca — Vozila iz dopolnilnega programa bodo od jutri dalje dražja za 41 do 48 odstotkov, je sklenil delavski svet Crvene zastave. Lada riva 1300 kubikov po novem stane 8.762.339 dinarjev, lada riva 1500 9,285.192 dinarjev, samara 10,347.016 dinarjev in 126 P 4,380.468 dinarjev. Zastava bo dala že pojutrišnjem na trg od sedem do osem tisoč vozil. Kupcem, ki so vozila že plačali, je zajamčena stara cena. Razen tega ima Crvena zastava pravico podražiti tudi vozila iz osnovnega programa za 20 odstotkov, vendar tega za zdaj ne bo storila. Aprila bodo začeli izdelovati nove modele skala in koral. Veljale naj bi cene, objavljene 29. januarja. J. K. $©IEHGLAS Ob 35 — letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sede j (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl -Žlebir (socialna politika), Vine BeŠter (mladina, kultura), Igor Pokom (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Slovenski frontni vrh zavrnil pritiske in časovno omejevanje ustavne razprave__| Ljudje sami najbolje vedo. kaj je dobro zanje Ljubljana, 8. marca — Tako gre razumeti stališča predsedstva republiške konference Socialistične zveze o ustavni razpravi. Slovenija bo sprejela samo tisto, kar je napredno, dobro, demokratično in svobodno in v tem bo vztrajala do konca. O spornih stvareh se je pripravljena pogovarjati. V bistvenih vprašanjih iz ustavne razprave smo si enotni in se ne kaže deliti na leve in desne, ampak na tiste, ki predlagajo dobro in one, ki govoričijo brez argumentov. Dosedanjo razpravo v Sloveniji, ki se je v bistvu šele začela, iz drugih krajev države pa imamo večinoma malo sporočil, kar je hiba jugoslovanske ustavne razprave, je ocenil na torkovi, izredno dobro obiskani in odmevni seji predsedstva republiške konference SZDL njen podpredsednik Geza Bačič. Nekaj glavnih ugotovitev: razprava potrjuje napovedi, da bo težka, trda, kritična in pluralistična; ljudje pričakujejo dejanja, ne prazno besedičenje, razvoj, ne nazadovanje in revščino, samostojno gospodarsko rast, ne pa grabežljivo komandiranje z vrha; osnutek dopolnil ne vodi k zanesljivemu izhodu iz krize, ne daje odgovorov na vprašanja, ki smo jih zastavljali tudi najvišjim organom federacije; premalo je zagotovil, kljub novostim pri gospodarjenju, da država ne bo posegala v gospodarstvo in dušila človeško ustvarjalnost; ustava naj bo krajša, jasna, razumljivejša, kaže jo sprejeti, ob tem pa pripravljati na snovanje nove, sodobne ustave, sedanje besedilo pa temu ne ustreza; vse predloge mora Slovenija posredovati naprej in terjati razpravo o njih. Razpravi je bilo vredno prisluhniti in zato navajamo misli govornikov. Vojan Rus je dejal, da predsedstvo republiške konference SZDL ne sme biti pošta, kjer se bodo zbirale pripombe, ampak se mora tudi samo opredeliti. Težnje po centralizaciji moramo razbijati, sicer se bodo še bolj povezovale z manj produktivnimi silami v državi in birokracijo. Za Mojco Drčar-Murko je temeljni korak k napredku in izhodu iz krize demokra- tizacija v politiki, tudi razveza partije in države. Obrambnim stališčem Slovenije je treba dati dodatna pojasnila in argumente, ki pa bi bila za Jugoslavijo povezovalna, sprejemljiva. Pri stvareh, kjer bi bila kršena slovenska samostojnost, ne smemo popuščati. Tisto, kar bo sprejela republiška skupščina v ustavni razpravi, je treba dati na ljudski referendum. Ve-koslav Grmič je bil jasen in kratek: razprava po njegovem kaže samo smeri potrebnih sprememb, o besedilih, kakršni so sedaj, pa ljudje ne morejo odločati, ker jih ne razumejo. Za 90 odstotkov so predolga. Referendum o ustavnih spremembah je mogoče šele, če bodo ljudje resnično vedeli, o čem odločajo. Človek dobiva vtis, da najraje razpravljamo o nepomembnih stvareh, ne pa o tistih, o katerih bi morali. Polde Bibič se je vprašal, če bomo tokrat spet nečemu ploskali, sprejeli pa bomo vse kaj drugega. Takšna ustava bo spet inflacija zakonov. Ustava naj da temelje, kvalitetne, jedrnate. Vsem razumljiva naj bo kot Mojzesovih 10 zapovedi ali Komunistični manifest. Peter Novak je predlagal, da je treba jasno povedati, zakaj mislimo drugače, da se je treba začeti pripravljati na izdelavo nove, jasne in sodobne ustave, da je treba preveriti sestavo zvezne in republiške ustavne komisije, da se razprava podaljša in se sprejema vsako dopolnilo posebej. Amandmaji imajo toliko nelogičnosti, ki ena drugo izključujejo. Marko Bule v imenu gospodarstva: kar je nujno in dobro, naj se sprejme za dobro gospodarstva. Bodimo sužnji vsebine, na rokov. Zaostri naj se odgovornost predlagatelja zakonov in možnost glasovanja zaupnici. Zoran Polič se je vprašal, kako ip^ predsednik zvezne ustavne komisije re®' . bo razprava skladna z roki, če smo jo v i>l0.0. niji šele začeli. Kriza je posledica slabih za*, nov, komisija zvezne vlade za gospodarsKi stem pa je neustrezna. Kje so uveljavlja imena. Kdo jih je predlagal? (Jože Sino!« J, odgovoril, da SZDL ne, da pa verjetno MlKj£, sam). Izhod naj iščejo sposobni, priznani U dje. Ciril Zlobec je menil: nismo si na JaS"Lj kaj je primarno, ali narod ali država. TaKS dopolnila imamo in v krizi smo, ker P1"^13^. telj ne zaupa ljudstvu, ljudstvo pa ne več pj* g lagatelju, ki ni več vest ljudske volje. Ali bo» ob ustavi cepili še svoj narod. Te bojazni ■ saj smo si v bistvenem enotni, je odgovafJ Jože Smole. Po Zlobčevem mnenju so roW, razpravo nemogoči, sprejemanje dopolnil celote pa je nedemokratično. V ustavi mora ti več besed o človekovih pravicah, vsaj tis kar je bilo SDreieto v Helsinkih. ^ Da bi kazalo v ustavo zapisati PrsVlC?a je stavke, kar smo mednarodno priznali, d slovenska ustavna komisija, kot je dejal tu predsednik Miran Potrč, na nujnost poda j nja razprave in sprejemanja dopolnil poss' zno, že opozorila zvezni vrh in da bo tudi r v bliska ustavna komisija kadrovsko izpop0* m na, smo še slišali v razpravi. Tudi referen^ j| o pravilnosti odločitve slovenske skupščin^ izključen. Očitki Danijela Božiča, da so u ^ vne spremembe ideoloških konstrukt in ^ nas nenehno pocenjevanje krize ne bo i . klo, sploh pa s temi ljudmi ne, so bili del zavrnjeni. _ ^ Stališča SZDL so jasna in nedvoumna. J*e jal Smole. Ne bomo klonili, če pa bomo, J* jal, sem prvi, da me »daste na gavge«.^ ^ Spremembe v radovljiški organizaciji zveze komunistov Janko Stušek kandidat za sekretarja Radovljica, 7. marca — Člani občinskega komiteja ZKS Radovljica so na seji v ponedeljek predlagali za novega sekretarja predsedstva občinskega komiteja 41-letnega Janka Stuška iz Lesc. in iz drugih razlogov razreši šest članov komiteja in da se na nadomestnih volitvah na programski seji, ki bo 24. marca v centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, izvoli nove. Evidentiranje ni bilo najuspešnejše — os- V radovljiški občini, kjer so v zadnjih dveh letih zaradi organizacijskih sprememb in formalnih razlogov ukinili šest osnovnih organizacij ZK, tri pa ustanovili, je še več organizacij, ki imajo le po nekaj članov — Živila, Kompas, Nomenj, El-mont, Stara Fužina, Srednja vas... Člani komiteja so na seji v ponedeljek soglašali, da se ukine osnovna organizacija ZK v Verigini orodjarni, vendar pa bodo sklep spremenili, če bo član komiteja, ki spremlja delo te organizacije, uspel okrepiti maloštevilčno jedro in vsebinsko poživiti delo. Razpravljali so tudi v osnovnih organizacijah ZK v Srednji vasi in Stari Fužini, vendar so menili, naj ostaneta, čeprav sta kadrovsko izjemno šibki. Predlog bodo do 22. marca obravnavale osnovna organizacija, ki se bodo opredelile do možnega kandidata oz. evidentirale dodatne kandidate. Stušek je diplomiral na filozofski fakulteti in s specializacijo o mednarodnih odnosih končal tretjo stopnjo na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Med drugim je bil načelnik republiškega centra za obrambno usposabljanje v Poljčah, poldrugo leto pomočnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo in načelnik republiškega štaba za civilno zaščito, zdaj pa je namestnik upravnika protokolarnega objekta Brdo. Člani komiteja so sprejeli tudi predlog predsedstva občinskega komiteja ZKS in kadrovske komisije, da zaradi premajhne aktivnosti, preobremenjenosti novne organizacije so predlagale petnajst kandidatov, kadrovska komisija pa še dodatno tri. Predsedstvo in kadrovska komisija sta izmed osemnajstih evidentiranih oblikovala osnutek kandidatne liste, na kateri so Stane Košnik (Ljubljanska banka — Radovljica), Liljana Leš (SO Radovljica), Pavel M alej (Žičnica Vogel), Matevž Papler (Gorenje), Alojz Pintar (Elan), Franc Polajnar (Kemična tovarna Podnart), Jože Skalar (Plamen) in Eva Štravs (HTP). Na listo sta uvrstila še enega od evidentiranih, vendar ni soglašal s kandidaturo. Predlog bodo obravnavale osnovne organizacije ZK, ki pa imajo še vedno možnost, da evidentirajo nove kandidate, če menijo, da predlagani ne ustrezajo vsem zahtevam. C. Zaplotnik Zožene zaposlitvene možnosti udarile tudi po štipendijski ponudbi___^ Manj štipendij v seštevku, več za zahtevnejše izobraževanje Kranj, 10. marcu — V obsežnem razpisu kadrovskih štipendij' ki jih za naslednje šolsko leto daje slovensko združeno delo, objavljenem v Delu v torek in sredo, najdemo tudi gorenjsko ponudbo. Podobno kot v Sloveniji, kjer je letos kar 23 odstotkov manj kadrovskih Štipendij v skupnem seštevku, vendar pa jih je več razpisanih za poklice * višjo izobrazbeno stop" njo, velja tudi za Gorenjsko. Bojazen, da bodo zožene zapo" slitvene možnosti udarile po štipendijski ponudbi, se je demo uresničila; razpis je od lanskoletnega skromnejši za 802 šu' pendijl. Gorenjska podjetja so razpisala skupaj 3102 kadrovskih *£ pendlj, torej ca petino manj kot lani, ko je bila bera rekordna.»j* vedno za trinajst odstotkov več od sedemletnega povprečja. Bo9 zaskrbljujoče je, kako bo s štipendijami v naslednjih letih. Svojstvena sreča v nesreči je, da krčenje ni udarilo linearno« na počez, ampak je razredčilo predvsem nižje zahtevnostne sUf nje izobraževanja, najbolj do vključno triletnega srednjega šo*}" nja. Resnici na ljubo je sanj se vedno na voljo več kot dovolj *>* pendlj, skupaj 142t. Medtem ko je bilo na Gorenjakem lani dobrih 52 odstotke* vseh kadrovskih štipendij namenjenih učencem do pete, to je to*' niske stopnje, jih letos ni niti 59 odstotkov. Računi kažejo, da «• Gorenjskem rabimo delavce, U se bodo šolali povprečno štiri le** in pol, po osnovni šoli, seveda. Struktura kadrovskih štipendij se torej izboljšuje v korist *»' dlja na višjih in visokih šolah, kjer se je delež štipendij v osmih J*", tih več kot podvojil. Struktura se dviguje v vseh občinah, posebej razveseljiv napredek pa so naredili v tržlški, kjer so se z dolgolej* nega začelja izravnali z jeseniško in škofjeloško občino, najmaoPj napredek pa se kaže v radovljiški občini. Kranjska po tradiciji »P* prednjači, čeprav razlike letos nI bistveno povečala. Za kadrovske štipendije bodo morali učenci In študenti zaprositi do 15. julija. Zanje se lahko potegujejo vsi, pri katerih dohode« na družinskega člana ne presega lanskega povprečnega mesečne* ga osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji, to je 271.063 o»' narjev. Ta dohodek ni merodajen pri podelitvi Štipendij za izjernoo nadarjene in tiste, ki se šolajo v občinsko opredeljenih deficitarnu1 poklicih. „ jeiovča* USTAVNE SPREMEMBE 1 Doc. dr. Rado Bo Ustavna dopolnila in gospodarska ureditev Sredstva občanov (amandma IX., tč. 13.) Koristno je, da ustavna dopolnila odpirajo možnost, da OZD zbira tudi denarna ali druga sredstva občanov. Vprašljiva pa je vnaprej določena omejitev oz. prepoved trajnosti razmerja, saj je sredstva potrebno vrniti, kot tudi dovolj nadrobna ureditev teh razmerij že v Ustavi. Ustavno besedilo bi se moralo zadovoljiti z generalno normo, ki bi dovoljeval zakonsko ureditev kakršnekoli že, od številnih znanih možnosti gospodarskega angažiranja sredstev občanov preko vredostnih>papirjev ali drugače, ne pa da se na drobno ter s pomembnimi omejitvami predvidi zgolj ena od možnih oblik že v Ustavi. Kar je predvideno v osnutku odpolnila, kaže na kreditno, obligacijsko razmerje (obveznica) in hkrati preprečuje številne možne oblike sovlagateljskih razmerij občana in OZD ali celo solastništva. Menimo, da bi zadostovalo, če bi Ustava preprečila takšne zakonske rešitve, ki bo omogočile, da občani na podlagi vloženih sredstev v OZD pridobijo upravljalske pravice, v obsegu, da bi to izpodrinilo samoupravljanje v tej OZD. S kakšnimi mehanizmi takšen položaj preprečiti, pa je stvar zakonske in ne ustavne ureditve. Zasebne gospodarske enote (amandmaji: IX. tč. 15., XV., XVI., XVII., XVIII.)_ Ustavna dopolnila vsekakor odpirajona novo oz. širijo možnosti zasebni gospodarski pobudi. Sem uvrščamo predlagano možnost, da občani lahko ustanovijo začasne ali trajne delovne skupnosti za opravljanje gospodarske ali druge dejavnosti, kot posebne gospodarske enote, na katerih obstaja lastninska pravica. Tudi predlagane novosti v zvezi s pogodbeno organizacijo združenega dela sodijo v ta okvir. Dopolnilno delo drugih oseb v zasebnih gospodarskih enotah poslej ni več zgolj izjema, pač pa zakon še vedno lahko določa omejitev števila zaposlenih. Zakon bo poslej edino določal tudi pogoje in načine lastninske pravice na poslovnih prostorih in delovnih lil*1 sredstvin, kot tudi na kmetijskem obdelovalnem zemljišču, pri c vn» glede slednjega omejena površina ne sme biti manjša od 15 hektarj kmečko gospodarstvo. s^'K Sredstva združena v zadrugi, kot tudi sredstva, ki jih zadruga u ri s svojim poslovanjem, so po predlaganih spremembah lah^0,.^1 skupna lastnina zadružnikov ali zadružna lastnina in ne zgolj druz^ lastnina tako kot doslej. Pri kmetijskih zadrugah pa kmetje P°. J^gj-e^j ustavni normi obdržijo lastninsko pravico na zemljišču, delovnih stvih oz. drugem, kar so vložili v kmetijsko zadrugo, razen če teh ^ stev prostovoljno, torej s pogodbo ne prenesejo v zadružno ali dru lastnino. Vključevanje različnega porekla lastnine v gospodarsko fufj. označujemo kot tako imenovani pluralizem lastninskih oblik. Pre ev>' na dopolnila ustave ta proces vsekakor odpirajo, vendar pa dovolj P ev no, 7. omejitvami ter z bojaznijo, da bi morebitna enakopravnost za ^ < nih in družbenolastninskih gospodarskih enot zaradi prevelike ud ^ \ vitosti prvih zamajala temelje socialistine ureditve. Tisti, ki zagova^ ^% enakopravnost lastninskih oblik, pri tem pozabljajo, da socializ1111 h sedanjih predstavah ni mogoče graditi na zasebnolastninski osnov1' ^ Vendar pa so predlagane ustavne spremembe na področju zaLjiif ij line še daleč od tega, da. bi ogrozile dominacijo družbene laS .„jjA1 V lastnine Še več osebami , kaže razmišljati v smeri, da bi Ustava med zasebnimi Pv&^ ni predvidela tudi tiste, ki opravljajo gospodarsko dejavno* sedanji in predlagani zasnovi namreč še vedno gospodarsko dejavfl^i"^ osebnim delom opravlja lahko zgolj posameznik oz. skupina P°sa^e$},\ kov ali zadruga, ne pa organizacija, kot posebna pravna oseba (p°.^f. j v kateri so naložena zasebna sredstva. Ne smemo namreč pozabiti' I iznajdba korporacije (ločitev fizične osebe, lastnika od premoženj ^ pravne osebe) postala ena od glavnih gibal modernega kapitaliz^j $. benega razloga ni, da se za razcvet zasebne gospodarske pobude P j $ v vnaprej predvidenem dopustnem obsegu, predvidejo enaki, to | preizkušeni mehanizmi iz sveta. ?jyija so pripravljena vrniti tržiški hotel, petienemu gospodarju tudi Jezersko V Živilih pravijo, da je bodeča neža krivična vor, 7. marca — »Bodeče neže seveda ne moremo zbrisati, zajemo se tudi, da je njen namen spodbuda, vendar pa nas izredno ^ saj je bila Živilom prisojena po krivici, za stvari, ki jih nismo ^Sresili mi,« je direktor kranjskih Živil Franc Pegam pojasnil na-teža P°nec*elJkove časnikarske konference, na kateri so razgrnili _Ve ln probleme njihove gostinsko turistične dejavnosti. wa?;'ska Živila so predvsem 4oh 0rSanizaciJa. lahko re-% v ■ ra tr§ovska organiza-gosy ,nJen okvir pa sodi tudi n0st s*.e in turistična dejav-^ank^ so uspešnejši pri so j-ilh gostinskih lokalih, saj Uredil V ,zadnJem času lepo preći^ " kar nekaj, njen šibek dvoril? S0 noteli- z izjemo pred-in vsi Hga' zastareli in betežni tik p tega nenehna tarča kri-^n-av njim je bila pred kratko ^^na bodeča neža, že njeg* Po. vrsti. Slabo luč seveda je ^a inie delovne organizaciji gadelJ Je reakcija Živil tanj ' toliko bolJ« kakor s0 kojvf« P°Vedali na časnikarski starj nc}> ker so betežni hoteli Po^e?reni. ki so jih po združitvi Rovali od kranjskega Cen- l?{Jti hotel Pošta so ^ig^ieni vrniti_ Djj^^inio lepo po vrsti in se Aotpf6^ nstavimo pri tržiškem Pošta, ki že nekaj časa ^KjUhove, žogico, kdo je kriv jfo*-k.aJ ni naredil, pa si podaji živila in tržiški izvršni svet. Ijj?reden je prišel v sklop irskega Centrala, je sodil k CJetJu Zelenica Tržič in že Jo^^i je podedoval star hotel, šLet>en temeljite obnove. Dedi-5w ' ki so jo leta 1982 prevzela KŽ' pa Je bila se toliko bolj Soljj,11^ saj so bili v hotelskih Pm; ^ že naseljeni stanovalci, Pred leti so za tržiški hotel že naredili idejni projekt prenove. Ker je poslopje v starem mestnem jedru, nadgradnja poslopja seveda ne pride v poštev, projekt je pokazal, da bi lahko uredili le 70 sob. Poslopje v starem mestu ni dostopno z avtom, kar je seveda za hotel pomembna stvar, saj gostje nič kaj radi ne bodo po Tržiču prenašali prtljage. Sploh pa je računica pokazala, da v družbenem sektorju tako majhen hotel ni rentabilen (vsled tega so pred leti tudi kranjski hotel Evropa spremenili v pisarne), Živila so predlagala preureditev poslopja v gostišče s prenočišči. V Tržiču pa nad tem niso bili navdušeni, trdijo, da potrebujejo hotel. Prepir se bo, kot vse kaže, zdaj končal z vrnitvijo hotela Tr-žičanom, saj je delavski svet Živil 1. marca sklenil, da objekt brezplačno odstopi Tržiču, kjer ima bojda tržiški izvršni svet zanj že rešitev v žepu. V Živilih razmišljajo, da bi odstopili tudi Jezersko, kakor so se že odločili za tržiški hotel Pošta. ta^r* smo doslej že rešili stano *lsk" ovanjem drugih delovnih iski problem, trem sami, dve rs1 "izacij, je povedal Franc ^ 'tajski občini se z gostin-v«r0ni *n turizmom ukvarja 0rganizacij, ki med seboj ^J?°delujejo, mnogi prav v ^robljenosti in nepoveza-kT?b vidijo poglavitni razlog > marec — Po podatkih Zavoda za statistiko je bila janu-I V .j Austrijska proizvodnja na Gorenjskem za 13,1 odstotek manjine >lftlerjavi z lanskim januarjem, glede na predhodni mesec pa ^V^anjšala za 13,4 odstotke. Se naprej torej upada, kar se je iz L £a v mesec dogajalo že lani. J?Qbs Sm° lani še lahko izluščili nekatere industrijske panoge, ki 3hri6g Proizvodnje povečevale, pa januarja letos ni nobene več, v ^jsj^etih panogah, ki predstavljajo 90 odstotkov vrednosti indu-J ^Ji Proizvodnje na Gorenjskem, je bila manjša kot januarja la-to^Jev^0 ^e največji, kar 37,5 odstoten, v proizvodnji električnih iNvfc !n aparatov, v črni metalurgiji je 12,4 odstoten, v proizvodnji Jt^ U,5 odstoten, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin 9,1 od-|?k[ -v Proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov je 8,4 odstoten, v ži-j'l0fls£dustriji 6,5 odstoten, v proizvodnji končnih lesnih izdelkov Vj J*3 ten, v kovinsko predelovalni dejavnosti 3 odstoten in v pre-Kavčuka 2,8 odstoten. Stališče izvršnega sveta do LIP-ove pobude Probleme v sozdu naj rešujejo članice Radovljica, 8. marca — Stališče radovljiškega izvršnega sveta do LIP-ove pobude o izstopu iz sozda GLG (delavci LI-P-a bodo o tem odločali danes na referendumu) je bilo pričakovano in izhaja iz njegove usmeritve, da bo gospodarstvu puščal samostojnost. Izvršni svet je na torkovi seji sicer ugotovil, da sozd GLG ni zaživel tako, kot so se dogovorile članice, in da za to ni kriva samo delovna skupnost sozda; vztrajal pa je na stališču, naj probleme v sozdu rešujejo njegove članice. Dal jim je le pobudo, naj pri odločanju o organiziranosti izdatki za delovanje skupnih služb in dejavnosti sozda ne prevladajo nad dolgoročnimi interesi gozdarstva in lesarstva. V razpravi se je pokazalo, da člani izvršnega sveta ne podpirajo izstopa LIP-a iz sozda. C. Z. Recimo bobu bob in kmetu kmet Gorenjski kmetje se še spominjajo časov, ko so jim pretili z zaporom ali so jih celo strpali v ječo, ker niso hoteli vstopiti v obdelovalne zadruge. Še vedno živijo v njihovi podzavesti tudi razne povojne nacionalizacije, arondacije, odvzemi zemlje nad zemljiškim maksimumom, vsiljevanje raznih oblik organiziranosti in zadružnih pravil, zmote kmetijske politike... Prav slabe izkušnje iz polpretekle zgodovine so glavni razlog, da kmetje iz cerkljanske zadruge (po besedah Lea Freliha, predsednika Zadružne zveze v Sloveniji) edini v Sloveniji z nezaupanjem gledajo na geslo »združevanje dela, sredtev in zemlje« in da ne verjamejo niti predsedniku (na zboru kmetov v sredo v Voklem), ko pravi, da to ni nič drugega kot izraz na naročeno, organizirano pridelavo hrane in da ni prav nobene bojazni, da bi komu podružbili ali podržavili zemljo, stroje, gospodarska poslopja... In zakaj postajajo besede »združevanje dela, sredstev in zemlje«, ki sicer obvladujejo slovensko govorništvo o razvoju socialističnega kmetijstva že od 1972. leta dalje, zlasti pa po sprejemu ustave 1974. leta, spet aktualne? Zadruge morajo uskladiti samoupravne akte s spremembami zakona o združevanju kmetov, ki ne govori več o dveh vrstah kmetov — o članih in kooperantih zadruge, temveč samo še o članih. Kmetje, ki so bili doslej kooperantje (in teh je na Cerkljanskem koncu veliko), se morajo izjasniti, ali so za članstvo v zadrugi ali bodo delali kot kmetje-podjetniki, za katere pa ne veljajo nekatere ugodnosti in pravice pri pokojninsko-invalidskem zavarovanju, koriščenju premij in regresov, plačila davkov... Čeprav je po zagotovilu predstavnika Zadružne zveze Slovenije glavni namen sprememb poenostavitev (in ne odpiranje nekih vsebinskih vprašanj), se zdi, da s skovankami ( »združevanje dela, sredstev in zemlje« in njim podobnimi), ki jih dobro ne razumejo strokovnjaki, kaj šele kmetje, sejemo nezaupanje zlasti v okoljih, kjer so najbolj občutili zablode povojne kmetijske politike. Kmetje opravičeno zahtevajo — nalijte nam čistega vina, povejte nam v preprostih in razumljivih besedah, recite bobu — bob in kmetu (združenemu kmetu, kooperantu, članu zadruge, zadružniku...) — kmet! C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Velike turistične možnosti Kosova Letošnji program turističnega razvoja Srbije posveča posebno pozornost turizmu na Kosovu. Turistična zveza Srbije je že sprejela svoje naloge za uveljavitev tega naravno in zgodovinsko bogatega predela naše države, ki pa je turistično precej premalo razvit in premalo izkoriščen. Sprejeli so tudi program za propagiranje kosovske turistične ponudbe doma in v tujini. Precejšnje zanimanje za drag avtomobil Ljubljanski Tehnounion, ki pri nas prodaja in zastopa zahod-nonemško tovarno BMW, je v Splitu predstavil nove avtomobile serije 5. Prve »petice« so domači kupci že pokupili, pri Tehnounio-nu pa načrtujejo, da bodo do konca leta prodali vsaj 150 teh vozil. Načrt pa je precej ambiciozne, saj je za nov avtomobil treba odšteti od 27.700 do 47.500 zahodnonemških mark, potem pa seveda še ustrezno carino in davek. Japonska prehitala ZR Nemčijo Iz mednarodnega denarnega sklada so te dni sporočili, a je Japonska lani prehitela ZRN in da je po višini deviznih sredstev na prvem mestu na svetu. Konec leta 1987 je imela Japonska za 81,1 milijarde dolarjev deviznih rezerv, kar je za 32 milijard dolarjev več kot leto poprej. V istem času je imela ZRN za 78,8 milijarde dolarjev deviznih rezerv. V. S. Poraba elektrike 2 odstotka manjša Kranj, marec — V prvih dveh letošnjih mesecih je bila poraba električne energije v Sloveniji 2 odstotka manjša kot lani v tem času, februarja pa je bila 1,4 odstotka manjša kot februarja lani, čeprav je bil letošnji daljši. Zaradi mile zime so vodne elektrarne pridobile kar 57,5 odstotka elektrike več kot v prvih dveh mesecih lanskega leta, toplotne elektrarne pa so v omrežje poslale 13 odstotkov električne energije manj, kar na drugi strani pomeni, da letošnjo zimo manj onesnažujejo okolje kot lansko. V DELOVNI HALJI Andrej Dolinar Šofer in elektroinštalater Sovodnja do Škofje Loke in naprej do Ljubljane. Na enajstih zbiralnicah poberem mleko, ga pripeljem do Loke, v Loki nalijem še smetano in odpeljem proti Ljubljanskim mlekarnam. Včasih peljem tudi dvakrat na dan, vozim pa tudi ob sobotah, nedeljah, ob praznikih — saj je mleko vsak dan.« Torej si na poklic instalaterja že malo pozabil? »Sploh ne. Pogosto je v zadružnih trgovinah in tudi drugje treba zamenjati vtičnice, kaj popraviti. Tudi pri tem pomagam, pač povsod, kjer me rabijo. Imam pa sedaj precej lažje delo kot takrat, ko sem bil ves čas »na terenu«, v novogradnjah, kot elektroinštalater. Čeprav je bilo v začetku tudi delo pri vožnji mleka, ko sem moral preložiti okrog 150 vrčev mleka na dan, precej naporno, mi je bilo všeč. Sedaj pa vozim mleko v cisternah, kar je precej laže, saj ga dnevno prepeljem okrog 5 tisoč litrov,« pravi Andrej Dolinar. V. Stanovnik Lučine, 9. marca — Andrej Dolinar iz Lučin se je izučil za elektroinštalaterja in se zaposlil v Inštalacijah v Škofji Loki. Ves čas pa si je želel tudi drugačnega dela, da bi bil šofer. »Ko sem služil vojaščino v Jastrebarskem, se mi je ponudila priložnost, da naredim izpit za šoferja kamiona. Zato sem se, po pol leta, ko sem prišel domov odločil, da začnem vozit kamion pri Kmetijski zadrugi. Sedaj že dve leti in pol vsak dan prevažam mleko od GLAS 4. STRAN Petek, 11. marca Predavanje, proslava in še razstava - Društvo upokojencev iz Zasipa pri Bledu, ki je bilo ustanovljeno konec minulega leta in ima okrog 150 članov, predsednik društva pa je inž. Vinko Gole, je v minulih dneh pripravilo za svoje člane in prebivalce krajevne skupnosti Zasip nasploh več prireditev. Tako je bilo sredi minulega tedna najprej zanimivo predavanje o gojitvi sadja na Gorenjskem.Zanimivo predavanje je imel inž. Tine Benedičič. Skupaj z društvom je potem mladina za dan žena pripravila proslavo. V programu pa so nastopili folklorna skupina, pevci, recitator ji in ci-traši. Posebej pa je upokojene članice društva ob tej priložnosti pozdravil podpredsednik društva inž. Tine Črv. Osrednji dogodek v Zasipu pa je bila v ponedeljek in torek razstava ročnih del, ki sta jo v sodelovanju z ženami pripravljali Marinka Maroltova in Olga Mlakarjeva. Prvič so žene iz Zasipa pripravile takšno razstavo in z njo sbudile veliko zanimanje (na sliki zgoraj). Zdaj pa v društvu upokojencev pripravljajo še dve prireditvi. Še ta mesec bo zanimivo turistično predavanje o Grčiji, potem pa bo v Zasipu nastopil tudi pevski zbor Lipa iz Radovljice. Zanimivo razstavo ob dnevu žena pa so pripravil tudi v kranjskem Tekstilindusu (slika spodaj). Med razstavo v Tekstilindusu sta klekljali Vida Likar in Marija Smid. A. 2. Foto: F. Perdan Danes izredni in okrepljeni vlaki Za današnji in jutrišnji informativni dan na srednjih in visokih šolah so se še posebej pripravili tudi v Železniškem fospodarstvu Ljubljana. Na podlagi zbranih podatkov v vezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in na podlagi izkušenj iz preteklih let so se odločili, da organizirajo izredne in ojačane vlake povsod v Sloveniji. Sicer pa bodo svoj informativni dan imeli tudi železničarji na njihovih šolah v Ljubljani in v Mariboru. Izredni vlaki bodo vozili v Ljubljano iz Maribora, l>obove in z Jesenic Izredni vlak bo tako tudi danes odpeljal z Jesenic in Imel postanke na vseh večjih gorenjskih postajah. Povratna karta z Jesenic v Ljubljano velja 1576 dinar« jev. Za jutrišnji (sobota) informativni dan pa železničarji niso načrtovali izrednih oziroma okrepljenih vlakov, ker po dosedanjih izkušnjah ocenjujejo, da je na rednih vlakih ob sobotah dovolj prostora. A. Z. Drevi Gregorjevo v Tržiču Tržič - 12. marec, Gregorjev dan, podobno kot še kje na Gorenjskem, vsako leto praznujejo tudi v Tržiču. Gre namreč za običaj, ko so spuščali lučke po vodi. Gregorjevo so včasih praznovali kot prvi spomladanski dan, saj od tega dne naprej niso več delali pri lučeh. V Tržiču je bil ta običaj včasih še posebno poznan med Čevljarji. Zdaj pa to etnografsko prireditev vsako leto ponavlja tr-žiško turistično društvo skupaj s Tržiškim muzejem in osnovnimi šolami. Otroci v šolah delajo makete starih tržiških hiš na splavč-kih, v sredino hiše pa postavijo svečko oziroma lučko. Tudi letos so material za tovrstne izdelke prispevale tržiške delovne organizacije. Gregorčki, kot jim pravijo, bodo najprej razstavljeni v Kurniko-vi hiši, nakar bo drevi (petek) ob 18. uri sprevod krenil po Cankarjevi cesti, mimo avtobusne postaje, po Trgu svobode, na Partizansko cesto do obrežja Tržiške Bistrice, kjer bodo otroci pričeli spuščati Gregorčke po vodi. D. P. DOPISNIKI SPOROČAJO Telefonski vodi že napeljani Drago Papler piše, da v krajevni skupnosti Senično že nekaj časa poteka gradnja sekundarnega telefonskega omrežja. V vaseh Senično, Zgornje in Spodnje Veterno bo namreč telefon dobilo 50 novih naročnikov. Spodnje Veterno na primer zdaj nima še nobenega telefonskega priključka, zato je milijon dinarjev za ta telefon namenila tudi Zavarovalna skupnost Triglav - Gorenjska območna skupnost Kranj. Dela na tem območju kot pooblaščeni zastopnik delovne organizacije PAP iz Ljubljane zdaj izvaja Rajko Benedik iz Kranja, ki je že postavil 28 drogov do Spodnjega Veter-na, v južni del Seničnega in po vasi. Pri nekaterih zemeljskih delih pa so pomagali tudi krajani. Telefonski kabel je ponekod že spojen, opravljajo pa tudi že preusmeritve obstoječih naročnikov. Nov tir na Bohinjski Beli Minuli mesec je na četrtem tiru železniške postaje na Bohinjski Beli iztirilo nekaj 80 - tonskih železniških vagonov. Domnevali so, da je do iztirjenja prišlo, ker ta tir še ni bil prilagojen oziroma utrjen za 20 - tonski osni pritisk. Zdaj progovni delavci vzdrževanja proge iz Nove Gorice in nadzorništva proge Bohinjska Bela grade nov tir, na katerem bodo lahko stali in vozili vagoni z 20-tonskim osnim pritiskom. Ta tir pa je sicer v glavnem namenjen za izogibanje vlakov ob križanjih na postaji, piše Branko Blenkuš. ureja ANDREJ ŽALAH Gorenjski glas z Ljubljansko banko, pokroviteljem in sopokroviteljem Drevi v Cerkljah zares veliko več kot časopis Kranj, 11. marca - Priznamo, da smo bili glede nocojšnje prireditve, ki se bo v dvorani kulturnega doma v Cerkljah začela točno ob 19. uri, do tega trenutka kar malce skrivnostni. Vendar pa je bil po eni strani to tudi naš namen, po drugi pa, verjemite, da nismo želeli prav nobene podrobnosti prekmalu napovedovati in na široko razlagati. Saj takšnale prireditev, kot smo si jo zamislili in kot smo že povedali, da bo potekala pod naslovom Gorenjski glas več kot časopis, ne bi smela izzveneti le kot nekakšen mimogrede dogodek. In taksne smo se je zato tudi v pripravah lotili in nam tudi pomeni več kot bežen mačji kašelj Najprej in predvsem povejmo, da bo to prireditev z naslovom Novinarski večer. Na Gorenjskem smo jih Glasovci včasih že prirejali. Morda se jih kdo še spomni. Enega, pred dokaj dolgimi leti, smo imeli na primer tudi na Šenturški gori. No, takrat smo se novinarji po cel dan potikali po kraju, spraševali, se pogovarjali in potem zvečer na prireditvi v živo povedali vse tisto, kar običajno napišemo in objavimo. Srečanja so bila prijetna in za marskikoga nepozabna. Še velikokrat smo potem v uredništvo dobivali pisma z željami po takšnih večerih in vprašanja, kdaj bomo z njimi nadaljevali. Odgovarjali in razlagali smo, da bomo. Drugače in osvežitev za vse Pred letom, dvema smo si v Gorenjskem glasu tako po vsebini kot obliki časopisa, ki ga danes pozna že domala vsaka gorenjska domačija, zadali nalogo, da mora Gorenjski glas postati čimbolj tisto, kar Gorenjci od takšnega časopisa pričakujejo. Naloga ni bila ne enostavna, ne ravno lahka. Okrepili smo uredništvo, se lotili novih prijemov pri oblikovanju, pri vsebini pa še bolj. Naš cilj in želja sta bila in sta še, da mora biti Gorenjski glas vsebinsko bogat, zanimiv, objektivno kritičen in predvsem odprt in vaš časopis. Tako se je ob nekaterih spremljajočih dogodkih poleg rednega izhajanja časopisa pri oblikovanju in urejanju strani Gorenjski kraji in ljudje porodila misel, da bi ob različnih priznanjih tudi Gorenjski glas vsako leto nagradil nekaj krajev, ljudi oziroma krajevnih skupnosti s posebnim, našim priznanjem. Od tu naprej, do Novinarskega večera, kakršnega smo si zamislili in kakršen bo drevi v Cerkljah, pa je bil potem le še korak. Priznanja ljudem in krajem na Cerkljanskem Ko smo po številnih lanskih obiskih v .gorenjskih krajevnih skupnostih, ki smo jih predstavljali, pisali o njih, o delu in nalo- gah, o težavah in nenazadnje tudi o uspešnih akcijah, ocenjevali, kje začeti in- komu najprej podeliti priznanje, odločitev ni bila lahka. Redke so namreč krajevne skupnosti na Gorenjskem, kjer se glede minulega leta ne morejo prav z ničimer pohvaliti. In tudi, ko smo se odločili, da začnemo (nekje je pač treba) v kranjski občini, odločitev ni bila lahka. Dokler nismo nazadnje ocenili in se Novi« Večer, vreden najmanj sto starih Odločili smo se, da mora biti to Prli tev, ki je ne bomo že jutri pozabili- Ko_ o tem seznanili predstavnike kraj skupnosti Cerklje, je bilo zadovoljstvo presenečenje razumljivo. Še bolj Vre*QXi& ni pa smo bili potem mi, saj PriPra za sodelovanje in pripravo prireditve manjkalo. . Vlogo glavnega pokrovitelja na vece kjer se bomo novinarji predstavljali voru z ljudmi o najrazličnejših doga;|»w in področjih na Cerkljanskem v živo (v | rani) je prevzela Ljubljanska banka _ meljna banka Gorenjske Kranj. Se boi]IF senečeni pa smo bili nad številnimi, ki s podpisali med pokrovitelje, sopokrovu*': in takšen, ki tako ali drugače želijo pn^J tev podprti. Iz osnovne zamisli, da bomo j prireditvi med programom podelili tupu jj kaj nagrad, je potem seznam nagrad m^ dočih (nocojšnjih) nagrajencev Vvese&el(A pričakovanja. Nagrade, ki jih bomo izžrebali, bodo vredne najmanj sto sv^ milijonov dinarjev. Zanimivo in veselo bo Seveda pa se na nocojšnjem yeC bomo samo pogovarjali in žrebali nag ter podeljevali priznanja. Da bo ve?ol0i poskočno, bo še posebej poskrbel o ansambel Lipa, katerega nastop 0°^, 0 (mmimmMGLAs VEČ KOT ČASOPIS tudi odločili, da za začetek ne le ena marveč več krajevnih skupnosti skupaj za uspehe, delo in življenje v letu 1987 dobi priznanje Gorenjskega glasa. Ocena je bila, da so to prav gotovo krajevne skupnosti na Cerkljanskem. In takšna priznanja sedmim krajevnim skupnostim bomo podelili na nocojšnjem novinarskem večeru. Ob koncu leta pa na podobni prireditvi še dvema gorenjskima krajevnima skupnostima. ko svojevrsten prispevek in nagi skovalcem in prireditvi. Predstavili se prav tako tudi pevci in tudi na domač moniko nismo pozabili. , Vseh podrobnosti vam seveda preo r| prireditvijo ne mislimo razkriti. Napo da zacno od zatajeva-'ruk1, smena navihanih otrok na iSl[i letati še mrzle stene ,s^a.hodnikov in visokih sojin* ^er so °hičajno postavi j e-sjvj razstave. Morda od živih t£v in živahnih oblik, v katerih paPir3u prekucujejo, koba-jtta' ^J0' skačejo ali pa eno-^jT^o mirujejo otroci ali živali narasli ali predmeti, še zrak ^ sobanah postaja toplejši. Ni jgma, z risbic akad. slikarke *^enn ance Jemec-Božičeve prši p° samo veselje do življenja, ^rJM ho to ali radostno ali tudi , žalostno. Ob srečanju z ori-•<»^V poskoci srce otrokom, ki 3 i^znavajo svoje ilustrirane nC e; te vedra Plat življenja v V« Z nJenih risb opljusniti tudi 0C' Resnobne odrasle. Pri teh 3o%|ah ima namreč tudi odrasli hOu" da niso namenjene le iom m in morda še mladostni-.gjj*' pač pa njihova živa liko-ielSjd govorica enako zgovorno ae^Q.1 v nas spomin na obdobje, * bil lahko vsak dan en sam od jutra do večera, spo- f&a srečno ali manj srečno ?tvo, ki ga še vedno nosimo *f>d ali manj zasuto pod d £naših odraslih let. ^lAav*----- ■ - Leopold Suhodolčan in še nekateri. Prav ob teh avtorjih, ob njihovem besedilu se zdi, da se sli-karkina kreativnost še posebej stopnjuje in razživi. Marjanca Jemec-Božičeva je prav gotovo umetnica in človek, ki lahko brez vsakih ovir išče v svojem neusahljivem lastnem otroškem spominu vedno nove in nove spodbude za izvirne podobe otrok v vseh mogočih stanjih. Ta široka vedno nova in nikoli nedokončana paleta otroških in tudi odraslih likov, ki jim v poda- av ta ustvarjalna sila slikar-o r\ llustracije, da z enako od-tafc od^0 zna govoriti otrokom -slim' je tudi vzrok, da so di^ov i uustracije na Unicefovih ' r 01etnih voščilnicah obkrožile • Toda tisto, čemur se Mar-^ Jemec-Božičeva povsem pt^ča zadnjih sedemindvajset 2%b križna ilustracija. Včasih Jo r opremi tudi kakšno vzgojni izobraževalno knjigo, si-' Pa se zdi, da z uresničljivo J^ijo, pravcato radovednost-.^sega po knjigah za otroke *°maj čaka, da jih poslika. *rka pač sodi med tiste ilu-^je, pa takih ni ravno na katerih delo — ilustracija Pomeni le sozvočja z bese-lj}v knjigi, pač pa samostoj-u*ovno sporočilo. Slikarka *eč pravi: »Slika se izpove- duje z lastno močjo, pa če je še tako vezana na določeno vsebino. Zame ni razlik med likovnimi zvrstmi, gre le za večjo ali manjšo kakovost umetniškega dela. Le takšno pojmovanje ilustracije je po mojem mnenju pravo.« Prav zaradi takšnega odnosa do ilustracije, prav gotovo povsem enakovredne likovne zvrsti, marsikatera iz dosedanjega okoli sto knjig obsegajočega ilustrativnega opusa, ne pomeni le profesionalno skrbno, likovno dovršeno delo, pač pa mnogokdaj pravo likovno prepesnitev vsebine knjige namenjene otroku. Ko se obiskovalec sprehodi mimo izbora njenih knjižnih ilustracij, v razstavnih prostorih Gorenjskega muzeja, se mu pač zazdi, da se zna slikarka ob svojem prav gotovo tudi trdnem delu po vrhu še imenitno zabavati. To se pač dogaja le takrat, kadar se srečno združijo hotenja in ustvarjalnost, ko umetnik začuti, da je našel svojo izrazno pot. Pa čeprav ta pot ni nikoli povsem enaka, kot je bila včeraj, kot je bila pred skoraj tride- Razstava v Šivčevi hiši KAMNITI PORTRETI Radovljica — V galeriji Šivčeve hiše se akad. kipar i n.ez P»rnat predstavlja predvsem s plastikami, ki ?*ej še niso bile razstavljene in s ciklom sitolitografij •z leta 1986, ki učinkujejo kot mehka risba v rdeči i* kredi. jw Janez Pirnat je predvsem lirični izpovedovalec in estetski i^arjalec oblikovno dognanih dekliških, ženskih, otroških gj^oških portretov oziroma glav in obrazov pa tudi celih fi-^r- Realistično izdelan detajl v gladko poliranem kamnu se-vlja z grobo strukturo neobdelanega kamna v umetniško a ti* le bo1 h .vv *°. u£" kbrušenost drobnega detajla, ki služi kot pars pro to-v, tj p,, .kuje v kontrastu s surovim kamnom še močneje, hkra-»UjvT Je v dvojni igri čutiti kiparjevo spoštovanje do naravne ^etnine« — kamna. jfr^j.VOleg plastike je za Janeza Pirnata zelo značilna risba in ^bvi?" ^ °beh medijih gre za figuralne kompozicije od por-j>aro b glav ali dvojic do fragmentov celopostavnih figur ali Hj0 Risba je lahko izrazito portretna, v katero ujame zuna-8* v°d°bnost in notranjost portretiranca, še bolj pa se zdi, da rjsbi in grafiki privlači relativna neodvisnost od motiva.
  • finese« načrta o (ne)sprejemljivosti, kajti, dokler bomo tukaj »staroselci« — domačini Bleda, bomo čuvali naš zeleni Bled in zeleni Triglavski narodni park, kajti s črnimi gradnjami, razmetavanjem zelenih površin in v organizaciji celoletnega turizma, je marsikdo že zamudil vlak.« Na ta vlak pa bo marsikateri gost (in arhitekt!), moral vstopiti pred »čuvajnico« — obnovljeno hišo za kmečki turizem... Alojzij Vovk, Bled Gorenjski glas, 1.3.1988 Z AVTOMOBILOM V JEZERO V časopisu Glas z dne 1. marca 1988 sem na 9 strani v prispevku Z avtomobilom v jezero — dva mrtva prebral tudi to informacijo...... Danes pa smo izvedeli, da so miličniki postaje milice Kranj v soboto ponoči ustavili v Kranju voznika Romana Stipiča, dobri dve uri pred tragedijo. Prepovedali so mu vožnjo zaradi utemeljenega suma, da vozi pijan, vendar je odklonil pihanje in je kasneje odpeljal proti Bledu. (Voznik in sopotnik sta v avtomobilu kasneje utonila, ko je zapeljal v jezero —op.p.) Skoraj neverjetno se sliši (upam, da je informacija V časopisu točna), da dovoli prometna milica nadaljevati nekomu vožnjo, ko ugotovi, da je vinjen. V kolikor voznik noče na preizkus z alkotestom lahko zahteva miličnik pregled oziroma odvzem krvi zaradi ugotovitve vinjenosti. Še bolj neverjet- na pa se mi zdi informacija v začetku sestavka, da so miličniki po nesreči ugotovili, da voznik ni imel vozniškega dovoljenja. Kolikor so mi poznani primeri (iz osebne prakse, ko me je ustavila prometna milica zaradi kontrole) miličnik vedno (?) zahteva prometno in vozniško dovoljenje. Dvomim, da miličnik pri ugotovitvi, da je voznik Sti-pič vinjen, ni zahteval tudi vozniškega dovoljenja. Vendar mu je kljub vinjenosti in brez vozniškega dovoljenja dovolil nadaljevati vožnjo. Mislim, da je pri tem miličnik slabo opravil svoje delo in nosi soodgovornost za nesrečo. Primer: miličnik zasledi vlomilca in mu vlomilec reče, da ne bo šel z njim v zapor, ga miličnik izpusti in tat nemoteno lahko krade naprej. To se verjetno še ni zgodilo, zato je ravnanje prometne milice v primeru Stipič še toliko težje razumljivo. To je skregano s človeško logiko. Iz tega sledijo naslednji moji zaključki oziroma vprašanja, na katere bi rad od odgovornih služb odgovor: 1. Po katerem zakonu je opravljal svoje delo prometni miličnik, da je dovolil nadaljevati vožnjo vinjenemu vozniku? Če je delal v skladu z zakonom, je potrebno ta zakon takoj spremeniti. 2. Ali miličnik pri vinjenem vozniku ne zahteva prometnega in vozniškega dovoljenja? 3. V primeru, da miličnik dovoli nadaljevati vožnjo vinjenemu vozniku (tudi brez vozniškega dovoljenja)— v poročilu o nesreči ni podana informacija, da se prometna milica ukine in se na cesti uvede zakon močnejšega in srečnejšega. Z ukinitvijo prometne milice, ki dopušča, da se vinjeni vozniki nemoteno vozijo dalje, bi družba prihranila ogromno denarja. 4. V primeru, da prometna patrulja v sobotni noči, ko je ustavila vinjenega voznika Stipiča in mu dovolila nadaljevati vožnjo, ni opravila svojega dela zadovoljivo, lahko pričakuje kazensko odgovornost, ker je moje prepričanje, da je sokriva smrti dveh mladih ljudi? Matevž Kleč Spodnja Besnica 90 64201 Zg. Besnica Gorenjski glas, 15. 2. 1988 SO POSTRVI STORILE SAMOMOR? Mnenje o poginu rib v Sori, januarja 1988 Dne 22.1.1988 smo dobili v pregled 2 kosa potočnih postrvi (Salmo trutta m.fario) iz reke Sore. Zapisnik in naročilnica nista bila priložena, zato ne vemo, ali so bile ribe vzete iz vode še žive ali poginjene. Ribe smo do pregleda shranili v zamrzovalniku. Pregledali smo jih 11.2.1988. 1. SEKCIJA RIB 1. Zunanje spremembe in poškodbe: Pregledani sta bili dve potočni postrvi velikosti 23 cm (samica) in 25 cm (samec). Obe ribi sta bili zdrščeni. Sta močno zau-darjali, ker sta že razpadali. Celotna telesna površina je bila neopredeljive sivorjave barve 80 - 90 % telesne površine je prekrivala plesen. Predeli brez plesni so bili lokalizirani po bokih na sredini telesa, sprednji in zadnji konec telesa pa sta bila popolnoma plesniva. Koža ni nikjer razjedena, tudi na plesnivih delih ne razpada. 2. Škrge: Škržne resice so skoraj brez tkiva, pri eni ribi so zelo blede, pri drugi so umazano roža barve, nezaslužene. 3. Notranji organi: So v razpadanju, ribi sta zdrščeni. Material ni primeren za nadaljnjo preiskavo. II. MNENJE O POGINU Sumimo, da so ribe poginile zaradi bolezni. Vzrok obolenja lahko ugotavljamo le na vzorcu živih rib z ustreznimi diagnostičnimi metodami. V omenjenem primeru pa se moramo omejiti le na domnevo na osnovi podatkov iz sekcije mrtvih rib. V vzorcu smo ugotovili hife plesni Saprolegnia sp. To je plesen, ki jo običajno najdemo pri sladkovodnih ribah pri nas. V zimskem času, zlasti pa v času drsti jo ugotavljamo tudi pri po-strveh, kjer prihaja zaradi le-te do posameznih poginov. V odprtih vodah masovnih poginov epizootij ne povzroča. Strokovna sodelavca: mag. Meta Povž, prof. biol. mag. Jože Ocvirk, dipl. vet. Direktor mag. Jože Ocvirk, dipl. vet. Gorenjski glas, 1.3.1988 SKLADIŠČE ALI KULTURA Nimate prav, tovarišica Polaj-narjeva! Čeprav večji del svojega pisanja v Odmevih, dne 1.3.1988, namenjate problemu t.z. »sejne dvorane« v Zadružnem domu v Križah, se mladi iz Križev potegujejo za obnovitev večje »dvorane«, ki v sedanjem stanju in funkciji (skladišče KZ), zagotovo ne služi namenu, za kar je bila zgrajena in za kar naj bi kraju in krajanom služila. Dejstvo je, da celotna KZ Tržič, s svojim sedežem in skladišči, razen maloprodajne trgovine, ne sodi na sedanjo lokacijo v središču Kri- žev. Namesto traktorjev, zloženega gradbenega materiala itd., bi si Križani tukaj želeli urejen prostor, ki bi bil v ponos kraju. V Zadružnem domu, pa prostornejšo in dobro založeno trgovino, večnamensko dvorano, pa še kaj, poleg pošte, pisarne KS, ki sta že v neposredni bližini. Tako bi funkcija središča kraja tudi resnično zaživela. Kot v članku vprašujete Križane, od kod dobiti sredstva za obnovo dvorane, bi morda vprašali v svoji delovni sredini, zakaj se že v preteklosti niso našla sredstva za ureditev poslovnih prostorov KZ na primernejši lokaciji. V opuščenih vojaških objektih, na obrobju kraja, se ta kar sama ponuja! In še nekaj me moti v vašem pisanju. Vesel sem, kot občan, da so se mladi lotili neke družbeno koristne akcije. Po letih mrtvila mladinske organizacije v Križah, je mlade spet vse bolj čutiti. Prepričan sem, da tudi zato, ker se ukvarjajo z neko zelo konkretno aktivnostjo — želijo prostor, tudi zase. Zdaj pa jih je treba dotolči, namesto da bi jim pomagali. Nimate prav, tovarišica Polajnarjeva! Pred nekako dvajsetimi leti, smo tedanji kriški taborniki bili podoben neenak boj, s tedanjim vodstvom KZ Tržič, za enega izmed prostorov v opuščenih vojaških objektih, v katerih smo namesto skladišča razsute koruze, želeli urediti svoj prostor, imenovali smo ga »kotiček«. Po podobnih prerekanjih, kot smo jim priča sedaj, smo uspeli. Prostor še danes služi tabornikom. Kriški taborniški odred pa prav letos slavi že 20-letnico uspešnega dela. Od srca želim, da bi tudi kriškim mladincem uspelo. Pa najbrž v Križah nisem edini. Janez Kavar Križe 117 Gorenjski glas, 1.3.1988 SILOSE BODO V SAVI POLNILI LE PODNEVI V zvezi s člankom Silose bodo v Savi polnili le podnevi v vašem časopisu z dne 1. marca 1988 smo zelo presenečeni nad pisanjem avtorja članka, »da je predvsem stanovalce Nartniko-ve 8 in 9 zajel oblak saj.« Resnica je, da je tovarna Sava s sajami močno onesnažila celo naselje hiš ob svoji okolici. Večina stanovalcev je imela s čiščenjem celih hiš veliko več dela kot pa tov. Jelka Borišek, ki ima manjše stanovanje. V bodoče vas prosimo, da javnost bolj objektivno obveščate o takih primerih! Krajani Labor OBVEŠČA ALPETOUR tozd potniški PROMET KRANJ cenjene potnike in ostale uporabnike uslug AVTOBUSNE POSTAJE v Kranju, da bodo v času, od 14. marca 1988 do predvidoma sredine maja 1988, določene službe na AP zaradi adaptacije postajnega poslopja okrnjene.Hyala za razumevanje m TEKSTILINDUS DO TEKSTILINDUS KRANJ Kranj, Gorenjesavska c. 12 p.p. 75 Po sklepu odbora za delovna razmerja DO TEKSTILlND1 KRANJ objavljamo prosta dela oziroma naloge v: TEHNIČNEM SEKTORJU 1. VODENJE TEHNOLOGIJE ZA PREDENJE 2. VODENJE TEHNOLOGIJE ZA TKANJE 3. VODENJE TEHNOLOGIJE ZA PLEMENITENJE 4. VODENJE PRIPRAVE DELA V PROIZVODNJI 5. VODENJE INVESTICIJSKE DEJAVNOSTI Ad. 1) — diplomirani tekstilni inženir ali diplomirani organiz dela — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih naloga"1 področja predenja — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika — trimesečno poskusno delo AD. 2) — diplomirani tekstilni inženir ali diplomirani organizav dela — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih naloge področja tkanja — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika — trimesečno poskusno delo Ad. 3) I — diplomirani tekstilni ali diplomirani organizator delt I — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalofe področja plemenite nja — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika — trimesečno poskusno delo Ad. 4) — diplomirani inženir tekstilne tehnologije ali diplomirani ganizator dela — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalog1 tekstilne proizvodnje — pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika — trimesečno poskusno delo Ad. 5) — diplomirani tekstilni inženir, diplomirani strojni inženir' drug ustrezen tehnični poklic — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalog1 tekstilnega področja — pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika — trimesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pw prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sekf delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni ti ri. ŠAHOVSKA ZVEZA GORENJSKE RADOVLJICA, Prešernova 16 I. PRVENSTVO GORENJSKE V AKTIVNEM ŠAHU ZA L TO 1988 Prvenstvo bo 12. in 13. marca, s pričetkom ob 15. uri v ga; skem domu v Tržiču. Organizator prvenstva je Šahovsko d štvo Tržič. Pravico nastopa imajo vsi igralci registriranih TŠO na C renjskem. Igralo se bo po švicarskem sistemu, 9 kol, po pravilniku FIl za aktivni šah. Vsak igralec ima 30 minut časa za razmišl nje. V soboto, 12. marca se bodo igrala 4 kola, od 15 do 20 u v nedeljo, 13. marca pa 5 kol, od 9 do 15 ure. Prijave sprejema organizator do 15 ure pred pričetkom M movanja. Ob prijavi mora vsak igralec vplačati prijavninO znesku din 2.000 din. Sodnika bo zagotovil organizator. Zmagovalec bo postal prvak v aktivnem šahu za leto 1988. vi trije plasirani bodo prejeli pokale. Vsak igralec mora prinesti s sabo brezhibno šahovsko ur Ivan Jan STRDENOVI 12 Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi, ki opisuje življenje partizanske družine iz Selške doline na začetku druge svetovne vojne. Knjiga bo izšla v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objavili bomo nekaj odlomkov. Padali so in padali. Le tisti spredaj, ki so bili že v mrtvem kotu so potem začeli streljati nazaj! Po nekaj minutah so se partizani skozi sneg pognali proti poti in v preostale policiste streljali čisto od blizu. "Našteli smo petinštirideset trupel," je pojasnil Milan. "Tudi psa smo pokončali. Ležal pa je na svojem gospodarju, ki se je naredil mrtvega! Morda sta nam pobegnila le dva ali trije, štiri pa smo našli ranjene. A teh nismo potolkli. Ne, obvezali smo jih in izpustili. Njihove oči so govorile, da nam komaj morejo pripisati kaj takega. Oni bi naše ranjence zanesljivo pobili!" Rafko, ki je doslej vseskozi molče in malce odprtih ust poslušal bratovo pripovedovanje, je zdaj vprašal: "Kaj pa orožje? Ste ga kaj dobili?" "Pa še koliko! Še nikdar toliko in takega. Blizu štirideset novih pušk, tri ali štiri strojnice in še tri brzostrelke! Prvič smo v rokah držali to čudovito orožje, ki iz sebe tako na gosto brizga smrt!" Milan je bil očitno še vedno pod vtisom tega dogodka, kajti rekel je še: "Če ne bi bil prisoten, ne bi mogel verjeti in doumeti, da je kaj takega mogoče! In to v slabih desetih, morda petnajstih minutah! Pa Nemce! "Eh!" In spet vprašanje. Tokrat očetovo: "O svojih izgubah nisi nič povedal? Ste jih imeli kaj?" Tedaj se je Milanovo čelo zmračilo in s temnim glasom je povedal: "Imeli! Dva sta padla takoj, tretji je podlegel kmalu nato. To je bil Jerič, tisti, ki se je zdravil pri nas! Bili pa so tudi trije ranjeni, a smo jih že oddali po hišah!" Strdenove so spreletavali občutki žalosti, pa tudi zadovoljstva in ponosa. A Rafko je z bolečino razmišljal: "Jeriča, prijaznega Jeriča ni več! In toliko smo storili, da bi ga pred mesecem dni rešili! Maščevan je res že, toda ali je vredno petinštirideset mrtvih okupatorjev za naše tri padle?!" Partizanski uspeh pod Blegošem je z električno naglico obletel Gorenjsko in segel tudi v Ljubljano! Kaj ne bi? O čem takem na Slovenskem še ni bilo slišati! In tudi daleč po Evropi ne! Toda — spet so mrzlično čakali, kaj bodo zaradi takega udarca storili Nemci? Že za enega samega ubitega so streljali na desetine domačinov in grozili, da jih bodo v prihodnje, če tega ne bo konec, še več. Sto za enega! Zato so ljudje v okolici po eni strani uživali nad partizanskim uspehom, po drugi pa trepetali za svoja življenja! Tudi Strdenovi so bili zaskrbljeni! Tako in še bolj kot zadnjič! In so računali: če bodo Nemci uresničili svoje grožnje, bo padlo veliko ljudi! Če jih bodo za vsakega ubili deset, to znese že štiristopetdeset! Grozljivo! A če bi jih za vsakega sto? Ne, o tem ne smejo niti pomisliti. Čakali so in čakali — a Nemci svojih groženj tokrat niso izpolnili? Verjetno tudi njim ni šlo v račun, da bi morali potolči toliko moških prebivalcev Gorenjske! Le v Begunjah so jih spet pobili trideset! Pokončani okupatorji pod Blegošem so dokazovali, da so tudi doslej nepremagljivi Nemci vendarle premagljivi! Rafko je ugotavlja: "Ni jih junakov čez partizane! Kar k njim bi šeir • •:'; • In resnično so bili streli pod Blegošem kot veličasten ooziv novim in novim borcem, naj se pri- družijo upornikom. Pa se tudi so. Iz dolin nad Škofjo Loko, v okolici Bleda in Bohinja, v Zgornji savski dolini in okoli Jesenic je odhajalo v hribe na desetine ljudi! Vse je vrelo. Predvsem v vaseh! Odročnejših seveda! Strdenovi so pričakovali, da se bodo različni ljudje zdaj še pogosteje oglašali pri njih, da bi prek njih dobili zveze s partizani. Toda, godilo se je prav nasprotno. Gornik, Španec in Jakob so vedeli, kaj jim pomeni Strdenova hiša! Zato so jo varovali na poseben način. Uredili so tako, da razen dveh novih ranjencev k Strdenu ni prišel nihče drug. Pred ljudmi so se Strdenovi obnašali, kot da jim dogodek pod Blegošem ni dosti mar! A čez nekaj dni jih je zato spet obiskal Viktor! Na vse načine je hotel kaj zvedeti o partizanih, o ' mnenju Strdenovih, a so mu vsi dajali mlačne odgovore. Njegove oči pa so v resnici izdajale nekakšen strah, zaskrbljenost. Zato se Rafko ni mogel zadržati: "Nemci so res močni, a pravijo, da jih je pod Blegošem veliko padlo? Ti gotovo kaj več veš o tem!?" Viktor ni mogel prikriti, kako ga je vprašanje prizadelo. A skušal je prepričljivo govoriti, ko je dejal: "Beži, beži! To je samo gošarska propaganda! Ne nasedajte ji! Jaz sem namreč slišal nasprotno! Da so pobiti skoraj vsi gošarji!" V resnici pa sam sebi ni verjel. Oba - Rafko in Viktor sta po svoje odigravala vlOgi, vendar je Rafko vedel več. A prav to je Viktor hotel izvleči iz njega. Podcenjeval je njegovo mladost, ko je spet vprašal: "Milana bi pa res rad spet videl? Ali kaj pride i/. Ljubljane? Saj je tam, ali ne?" 'Tam, tam! A kaj bo zdaj hodil, ko je vmes me- ja!" Viktor je nezadovoljen odšel, čeprav tega na zunaj ni hotel kazati. Okoli božiča je Rafko spet moral v Škofjo Loko. Prazniki so potekali v nekakšnem posebnem vzdušju. Tam je zvedel in videl veliko. Domov in potem partizanom je prinesel vesti: "Loka je polna nove policije in oklepnih avtov! Veliko jo je tudi v Kranju in na Bledu V Poljanski dolini se partizani že o padajočimi Nemci!" To so potrjevale dolge nemške kolom ^ pokazale tudi v njihovi dolini. Še bolj p?* njenci, ki jih je spet potiho sprejemala mama. Tudi nekaj ozebljenih je prišlo^* lo v oskrbi Strdenovih že deset prizade A ranjeni partizani Strdenovim niso t"~^ velikih skrbi. Zaenkrat še ne, kajti to skri varovali tako, da prav nič ni bilo čutiti kak živahnosti okoli njih. Zato je oče Tomaž mamo Rezko celo p< pohvalil: "Saj imaš cel lazaret," se je izrazil z in ki ga je prinesel še iz avstro — ogrske vojs skrit, da ga še jaz komaj najdem!" Pri tem prek obraza hušknil zvit nasmeh. "Še norčeval se boš iz mene," se je del« ljeno mama. "Raje k živini poglej!" je dodal mogla skriti, da ji je godila pohvala. "Saj že grem! Pa vendar: namesto, da bi kljo" prinašala nove otročičke, raje "krpaš sle, še ni mogel molčati oče, ki je bil ta dan zakaj, zidane volje. V Dražgoše Ni še minilo tri tedne od dneva, ko so b nik Španec in komandir Jakob pri StrdenO so prišli spet. Z Milanom seveda. Pozdrav se, kot se ne bi videli že leta. A tudi ni bilo čudno. V preteklih decert tednih so preživeli veliko naporov, hoje, nja, mrtvih in ranjenih, mobilizacij in areU liko prelomnega. Gornik je s širokim nasmehom povedan "Zdaj nas je* najmanj trikrat, štirikrat kor pred tedni!" , Mamo pa je vendarle najbolj skrbelo pi vanje in nemška moč. Pa je rekla: "Kako paboste prezimovali? Kako se ht Gornik je imel pripravljen odgovor tud "Zdaj smo močni in zasedli bomo kako se nudi __* J^ekjll - marca 1988 7. STRAN C^MSSBSOTEHOLAS TV SPORED PETEK 11. marec 10.00 Tednik 11.00 Fanny in Alexander, ponovitev 1. dela švedske nadaljevanke 16.16 Video strani 16.30 Mozaik, ponovitev Tednika 17.30 V znamenju dvojčkov: O dveh jezikih 17.50 Grizli Adams, 6. del ameriške nadaljevanke 18.15 Stara kolonija, dokumentarna oddaja TV Novi Sad 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 1901 Obzornik 19.13 TVokno 1922 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Sever in jug, 24-zadnji del ameriške nadaljevanke 21.05 Propagandna oddaja ■£ 21.10 Zmagoslavje zahodne civilizacije, 8. oddaja I 22.00 TV dnevnik ' 22.15 Druga dežela 145 Video strani K_Oddajniki II. TV mreže BhO TV dnevnik (7.30 Otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 številke in črke, kviz 19.00 Video meh 19.30 TV dnevnik 19.55 Tekmovanje mladih glasbenih umetnikov, posnetek iz dvorane Lisinski v Zagrebu 22.00 Video noč _TV Zagreb I. program 8.25 8.30 9.00 10.20 10.25 15.00 16.00 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.55 22.00 22.20 23.50 01.55 Poročila Otroška oddaja TV v šoli: Varnost v prometu, Volumen in prostor. Francoščina, Nikola Pavić Poročila Oberstdorf: SP v smučarskih poletih TV v šoli: Francoščina, Nikola Pavić Dober dan Kronika Reke Otroška oddaja Znanost Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Šefi, serijski film Kvizkoteka TV dnevnik Kulturna srca BIS, nočni program, Magnum, serijski film Poročila SOBOTA 12. marec 8.10 Video strani 8.20 Radovedni Taček: Maska 8.35 Pamet je boljša kot žamet: Olimpiada balončkov 8.40 V znamenju dvojčkov: 0 dveh jezikih 9.10 Zbis: srečni metulj, ponovitev 2 oddaje g| 9.25 Cvrano de Bergerac, 3. del mladinske predstave 9.55 Zvezdica Zaspanka, 3. del lutkovne igrice 10.20 Propagandna oddaja 10.25 Oberstdorf: SP v smučarskih poletih 13 00 Periskop 14.00 Makedonske ljudske pesmi v priredbah, 1. oddaja Dinar 15.10 Video strani 15.20 Pokonci, Delfina, jugoslovanski film 17.00 DP v košarki - Jugoplastika . Zadar 18.25 Kratek film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Dokumentarna oddaja 21.00 Izbor pesmi za Pesem evrovizije 23.00 TV dnevnik 23.15 Vrnitev v Paradiž, 20. del avstralske nadaljevanke 00.00 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 14.40 Jugoslavija, dober dan 15.10 Moj pajdaš, bolivijski film 16.40 Kapelski kresovi, ponovitev nadaljevanke 17.30 Meda rim čim či, otroška predstava 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Feljton 21.00 Poročila 21.05 Srebrni sen, ameriški film 22.35 športna sobota in biatlon, reportaža _TV Zagreb I. program 8.50 TV v šoli 10.20 Poročila 10.25 Oberstdorf: SPv smučarskih poletih 14.30 Narodna glasba 15.00 Sedem TV dni 15.45 Poročila 15.50 TV koledar 16.00 DP v vaterpolu — Jadran Mladost, prenos 17.00 DO v košarki Jugoplastika :Zadar 18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Concertino 20.15 Boljše življenje, humoristična serija 21.00 Izbor pesmi za Pesem evrovizije 23.00 TV dnevnik 23.15 Ona kot moški, ameriški film 00.50 Poročila NEDELJA 13. marec 8.00 Video strani 8.10 Živ žav 9 05 Grizli Adams, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke 9.30 Vrnitev v Paradiž, ponovitev 20. dela ameriške nadaljevanke 10.20 Propagandna oddaja 10.25 Oberstdorf: SPv smučarskih poletih 13.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 14 00 Domači ansambli: ansambel Braneta Klavžarja 14.30 Kako zelena je bila moja dolina, 5. del ameriške nadaljevanke 15.25 Rapsodija v modrem, ameriški film 17.45 TV kavarna 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik tJLIL X &IUU Zlati fant je ameriški pustolovski film, v katerem bomo videli odličnega igralca Eddieja Murphvja Zlati fant živi v Tibetu in po prerokbi je določen, da bo dobrotnik za svet. Težave pa nastanejo, ko ga ugrabijo mračne sile zla in odpeljejo v Los Ange les. Da bi se "zlati fant" spet naiel, je potreben zasebni dete ktiv, ki je dovolj drzen in spreten, da se loti tako nevarne naloge. To je lahko samo smešni policaj z Beverfv Hillsa - Eddie Murphy. Sanjavi morilec pa je angleška srhljivka o seksualnem manijaku. Izredno, intelektualno, profinjeno vodeni film z nizom nepričakovanih hitchockovskih obratov, poln napetosti, da zadržujemo dih. Režiser Robin Hardv spada k avtorjem, katerih sleherni film je težko pričakovan. Smrtonosno orožje je ameriški akcijski film o Martinu Rigg-su, nevrotičnem policaju, ki mu vojaško življenje v Vietnamu in smrt žene ne puste normalnega mirnega življenja. Neprestano izziva smrt in naravnost poguben je za svoje poklicne kolege. Živo nasprotje je njegov novi kolega Robert. Dobita nalogi, da preiščeta samomor neke prostitutke, ki je skočila z nebotičnika, a sledi ju pripeljejo do izredno organizirane skupine tihotapcev droge, ki jo vodi bivši vietnamski veteran... Danes, v petek 11. marca, ob 18. uri, bo v kinu Center predavanje Zvoneta Seruge "Pot okoli sveta", ob 22. uri pa premiera filma Vroče noči Joaefine Mutzenbacher - trda erotika. 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Ljubezen nam je vsem v pogubo, 3. del nadaljevanke 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Zdravo 22.30 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 7.55 Poročila 8.00 Danes za jutri in X 25 javlja, jugoslovanski film 13.00 Športno zabavno popoldne, rokomet — Sloga : Medveščak, Lokomotiva : Budućnost 19.30 TV dnevnik 20.00 Čas negotovosti, poljudnoznanstveni film 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.10 DP v biatlonu, reportaža s Kopaonika 21.30 Reportaža z nogometne tekme Sarajevo : Železničar 22.00 Reportaža z nogometne tekme Partizan : Velež 22.30 Športni pregled _TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 13.30 Poklicno usmerjanje 14.00 Srce, italijanska nadaljevanka 14.55 Glasbeni magazin, oddaja resne glasbe 15.40 Dokumentarni mozaik 17.15 Kako uspeti, ameriški film 18.55 Čarovnik iz OZA, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Trst Via Skopje, TV nadaljevanka 21.00 Ciklus oskarjevcev — Kako zelena je bila moja dolina, igrani film 22.30 TV dnevnik 22.50 Noč in dan 00.50 Poročila PONEDELJEK 14. marec 10.00 Naš utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Biti tam, ponovitev ameriškega filma 16.45 Video strani, Mozaik, ponovitev 17.00 Naš utrip 17.15 Zrcalo tedna 17.30 Radovedni Taček: Koza 17.45 Legende sveta, 2. del oddaje TV Sarajevo 18.20 Boj za obstanek: Ob oseki 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Poročilo s seje CK ZKS 20.14 Propagandna oddaja 20.22 Bratranec iz Amerike, 3. del italijanske nadaljevanke 21.25 Propagandna oddaja 21.30 Aktualno: Ustavne spremembe 22.50 Video strani Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Pozabljene bajke 17.45 Najlepše antične pripovedke, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer. Dušan Jovanović — gledališče človekove usode 21.30 Ana, predstava Slovenskega mladinskega gledališča _TV Zagreb I. program 17.30 Pozabljene bajke, otroška oddaja 17.45 Najlepše antične pripovedke, otroška oddaja 18.00 Nekaj več, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Konec tedna, TV drama 21.10 Znanost: svetovni izziv 21.55 TV dnevnik 22.20 Noč in dan, Peter Veliki, serijski film 00.20 Poročila fizika: Nevvtonova kibernetika — od Nevvtonove do Einsteinove mehanike 11.00 Tuji jeziki: angleščina, 33. lekcija 16.25 Video strani 16.40 Mozaik - šolska TV, ponovitev 17.40 Pamet je boljša kot žamet: Koristen lesk 17.45 Periskop 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Nasmehi, TV drama 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Osmi dan, oddaja o kulturi 21.50 TV dnevnik 22.05 Video godba 22.50 Video strani _Oddajniki II. TV mreže TOREK 15. marec 10.00 Mozaik - Šolska TV, kemija: kristalizacija. 17.10 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 20.45 20.50 22.20 TV dnevnik Kaj otroci vedo o rojstnem "kraju, otroška oddaja Tuji jeziki: angleščina, 33. lekcija Mostovi Glasbena parada Radenci 88: Por TV Skopje TV dnevnik Po sledovih Slovencev v svetu: Za kruhom, 2. oddaja Žrebanje lota in premor Poročila Zabavni torek Dediščina za prihodnost: Mića Popović SREDA 16. marec 9.55 10.40 11.20 12.20 15.40 15.55 16.35 17.05 17.30 Govor M. Gorbačova, prenos iz skupščine Jugoslavije Osmi dan, oddaja o kulturi Nasmehi, ponovitev drame Mostovi Video strani, Mozaik, ponovitev Osmi dan, oddaja o kulturi Mostovi Tuji jeziki: angleščina, 33. lekcija Zbis: Srečni metulj 17.45 Cvrano de Bergerac, 4. del mladinske igre 18.15 Pokaži mi, kako, 5. oddaja izobraževalne serije TV Beograd 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Film tedna — ciklus filmov Petra Weira: Leta nevarnega življenja, avstralski,film 22.00 TV dnevnik 22.15 Propagandna oddaja 22.20 Plesni nokturno: Spevi potovanj v notranjost, balet 22.30 Dokumentarec meseca: Jurklošter 23.10 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Legende, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda: nogomet — Real: Bavern, CZ : Vardar 23.00 TV dnevnik _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Legende sveta, otroška oddaja 9.00 TV v šoli: Narava in mi, Makedonščina, Risanka 9.55 Beograd: govor M. Gorbačova, prenos iz skupščine Jugoslavije 10.40 TV v šoli: Kocka, kocka, kockica, Risanka, Stil, Velike počitnice, Risanka, Boj za obstanek 12.40 Poročila 14.55 TV v šoli: Razmnoževanje rastlin, Za učitelje. Kaj je • film 16.00 Dober dan 17.10 Kronika Siska, Karlovca in Gospića 17.30 Legende sveta, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 23.00 TV dnevnik 23.10 Noč in dan, Peter Veliki, serijski film 00.20 Poročila ČETRTEK 17. marec 10.00 Mozaik - šolska TV, glasbena vzgoja: Zapisi za mlade Marjan Lipovšek, kulturna dediščina: Stari Rimljani v naših krajih 11.00 Drugo ime za ljubezen, ameriški film 16.20 Video strani 16.35 Mozaik - šolska TV. ponovitev 17.30 Studio je vaš: Moja živalca in jaz, 1. del 18.15 Naša pesem, 15. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Obisk Mihaila Gorbačova v Sloveniji 20.27 Propagandna oddaja 20.32 Glasbena oddaja 21.00 Razgovor s kandidati za predsednika predsedstva Slovenije 22.30 TV dnevnik 22.45 Fanny in Alexander, 2. del švedske nadaljevanke 00.00 Video strani _ Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Druga izmena, otroška oddaja TV Skopje 18.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 18.30 TV razstava 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Košarka Pep — Partizan Saturn 21.30 Poročila 21.35 Goli z evropskih nogometnih igrišč 21.50 Večer kubanske TV 23.50 Videopis RADIO PETEK. 11. marca: Prvi program 4.30-8 00 Jutranji program -glasba — 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 8.35 Mladina poje — 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... — 11.05 Koncert in poema - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Govorimo angleško - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Minute z Miho Dovžanom - 18.15 Gremo v kino — 19.00 Radijski dnevnik - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19 35 Lahko noč, otroci — 19.45 Pojemo in godemo -2000 Mladi mostovi - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno -00.05-4.30 Nočni program SOBOTA, 12. marca:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.30 Kmetijski nasveti — 14.05 Glasbena panorama - 15.10-15.35 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak - 16 30 S poti po Jugoslaviji -17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 S knjižnega trga - 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val - 20.00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno - 00.05.5-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 13. marca:_ Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra -9.05 Še pomnite, tovariši? -1005 Nedeljska matineja - 11.00-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila - 17.05 Nedeljska repor taža - 17.30 Pojo amaterski zbori — 18.00 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05 — 4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 14. marca: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Glasbena lepljenka — 8.40 Izberite pesmico -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza - 11.05 Izbrali smo — 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križem-kraž - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Pesmi slovenskih skladateljev — 21.05 Zaplešite z nami — 22.30 - 24.00 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba TOREK, 15. marca: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za j srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Nenavadni pogovori — 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Iz naših krajev - 14.05 V korak z mladimi - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik — 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22 30 Slovenski pevci zabavne glasbe — 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Operetna glasba - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 16. marca: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 20.00 Koncert za besedo - 21.05 Iz oper slovenskih skladateljev - 22.25 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno — 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 17. marca: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola -14.45 —15.25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Jezikovni pogovori - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica — 23.05 Literarni večer - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba KRANJ CENTER 11. marca: ang. barv. pust. akcij, film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 15.30. in 20. uri, predavanje z diapozitivi — Zvone Šeruga POTOVANJE K LJUDEM ob 18. uri 12. marca: ang. pust. akcij film JAMES BOND 007 -DIH SMRTI ob 16. in 18.15. uri, nem. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 20.30. in 22.30. uri (Otrokom ne dovolimo ogleda filmal) 13. marca: slov. mlad. film SREČNO. KEKEC ob 10. uri, ang. barv. pust. film ZLATI FANT ob 19.30 uri. nem. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 21 30 uri (Otrokom ne dovolimo ogleda filmal) 14. marca: amer. barv pust film ZLATI FANT ob 16, 18. in 20. uri 15. marca: amer barv pust film ZLATI FANT ob 16. in 18. uri, nem. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 20. uri (Otrokom ne dovolimo ogleda filmal) 16. marca: amer. barv. pust. film ZLATI FANT ob 16. in 18. uri, nem. erot. film VROČE NOČI JOSEFINE MUTZENBACHER ob 20. uri (Otrokom ne dovolimo ogleda filmal) 17. marca: prem. amer barv. akcij, filma SMRTONOSNO OROŽJE ob 16 uri, amer. thrill. STRIPTEASE SMRTI OB 18. in 20. uri KRANJ STORŽIĆ 11. marca: amer. barv. komed HOT DOG ob 16., 18. in 20. uri 12. marca: amer pust. film PIRAMIDA STRAHU ob 16., 18. in 20. uri 13. marca: amer. pust film PIRAMIDA STRAHU ob 14., 16. in 18. uri, prem. angl. thrill. SANJAVI MORILEC ob 20. uri 14. marca: amer. barv pust. film PIRAMIDA STRAHU ob 16. in 20. uri, angl. barv. thrill. SANJAVI MORILEC ob 18. uri 15. mar- ca: angl. barv. thrill. SANJAVI MORILEC ob 16., 18. in 20. uri 16. marca: ang. barv. thrill. SANJAVI MORILEC ob 16., 18. in 20. uri 17. marca: amer. barv. akcij, film RAMBO ob 16., 18. in 20. uri _ŽELEZAR_ 11. marca: prem. amer. akcij, filma SMRTONOSNO OROŽJE ob 16., 18. in 20. uri 12. marca: amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 16 in 18. uri, prem. amer. pust. filma ZLATI FANT ob 20. uri 13. marca: amer. barv. pust. film CONAN II ob 16. uri, amer barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 18. in 20. uri 14. marca: amer. barv. akcij, film OBRAČUN OB 3.15 ob 16., 18. in 20. uri 15. marca: amer. barv. akcij film OBRAČUN OB 3.15 ob 16.. 18. in 20. uri 16. marca: prem. angl. barv. pust. akcij, filma JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 15.30. in 17.45. uri, amer thrill STRIPTEASE SMRTI ob 20. uri 17. marca: ang. barv. akcij, pust film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 15.30., 17.45. in 20. uri _DOM KAMNIK_ 11. marca: Ni kinopredstav! 12. marca: hongkon. karate film MORILEC IZ HRAMA SHAOLIN ob 16. uri, amer. akcij, film KOMANDOS LEOPARD ob 18. in 20. uri, prem. amer. akcij, filma CIVILNA PATRULJA ob 22. uri 13. marca: slov. mlad. film SREČNO. KEKEC ob 15. uri, amer. akcij, film KOMANDOS LEOPARD ob 17. in 19. uri, prem. angl. barv. pust. akcij, filma JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 21. uri 14. marca: amer thrill. STRIPTEASE SMRTI ob 18. in 20. uri 15. marca: amer. barv srhlj. PSYCHO III ob 18. in 20. uri 16. marca: Ni kinopredstavl 17. marca: prem avstral. barv. pust. komed. KROKODIL DUNDEE ob 18 in 20 uri TRŽIČ CERKLJE 11. marca: amer. barv. pust. srhlj. PIRAMIDA STRAHU ob 18. in 20. uri 12. marca: slov. mlad. film SREČNO, KEKEC ob 16. uri, amer. barv. srhlj. PSYCHO III ob 18. in 20. uri, prem. angl. barv. thrill. SANJAVI MORILEC ob 22. uri 13. marca: amer. barv. pust. film SAHARA ob 15. uri, amer. barv. srhlj. PSYCHO III ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. akcij, filma OBRAČUN OB 3.15 ob 21. uri 14. marca: amer. barv. akcij, film RAMBO ob 18 in 20. uri 15. marca: amer barv akcij, film TA PARK JE MOJ ob 18. uri, amer. thrill. STRIPTEASE SMRTI ob 20. uri 16. marca: Ni kinopredstav! 17. marca: amer. barv. akcij, film OBRAČUN OB 3.15 ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 11. marca: amer pust film ZLA TI FANT ob 17. in 19. uri 15. marca: amer. barv. akcij, film SMR- ■ TONOSNO OROŽJE ob 17. in 19 KOMENDA 12. marca: amer. barv. pust. film SAHARA ob 18. uri, amer. akcij, film TA PARK JE MOJ ob 20. uri 15. marca: angl. pust. film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 18. in 20. uri MEDVODE 13. marca: amer. barv. pust. film CONAN I. ob 17. in 19. uri DOVJE 11. marca: amer. akcij, film OBRAČUN OB 3.15 ob 19. uri 12. marca: amer. akcij, film CIVILNA PATRULJA ob 19. uri LAZE 11. marca: amer. akcij, film KOMANDOS LEOPARD ob 19. uri 14. marca: ang. pust. film JAMES BOND 007 - DIH SMRTI ob 19. uri ČEŠNJICA 11. marca: angl. thrill. SANJAVI MORILEC ob 20. uri DUPLICA 12. marca: amer komed. DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 20. uri 13. marca: amer. barv. akcij, film CIVILNA PATRULJA ob 18. in 20. uri 16. marca: amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 20. uri 17. marca: angl. barv. thrill. SANJAVI MORILEC ob 20. 13. marca: amer. komed. DVA VRAGA IZ CHICAGA ob 19. uri _ŠKOFJA LOKA_ iT marca: slov. film ČISTO PRAVI GUSAR ob 18. uri, amer. film PETEK 13. - Videl ob 20. uri 12. marca: amer. avant. film IN-DIANA JONES ob 18. in 20. uri 13. marca: amer. avant. film IN-DIANA JONES ob 18. in 20. uri 15. marca: amer. kom. FERRI-SOV NORI DAN ob 20. uri 16. marca: amer. komed. FERRI-SOV NORI DAN ob 18. in 20. uri 17. marca: amer. drama UPOR V VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri _ŽELEZNIKI_ 11. marca: amer. avant. film IN-DIANA JONES ob 18. in 20. uri 12. marca: amer. film PETEK 13. - VI. del ob 20. uri 13. marca: slov. mlad. film ČISTO PRAVI GUSAR ob 18. uri, avstr. komed. NEVERJETNI MALCOLM ob 20. uri 16. marca: fran. ris. film ASTERIX PROTI CEZARJU ob 18. uri, hongkon. akcij, film MAFIJA PROTI NINJI ob 20. uri POUANE 11. marca: avst. komed. NEVERJETNI MALCOLM ob 19. uri 13. marca: fran. ris. film ASTERIX PROTI CEZARJU ob 15. uri, hongkong. akcij, film MAFIJA PROTI NINJI ob 17. uri 15. marca: amer drama UPOR V VOJNI AKADEMIJI ob 19. uri RADOVLJICA 11. marca: jug. barv. ris. film ČUDEŽNI GOZD ob 18. uri, amer. barv. krim. film POLNOČNI MORILEC ob 20. uri 12. marca: amer. barv. krim. film POLNOČNI MORILEC ob 18. uri, angl. barv akcij, film HOLKROF-TOVA POGODBA ob 20. uri 13. marca: jug. barv. ris. film ČUDEŽNI GOZD ob 16. uri, angl. barv. akcij, film HOLKROFTOVA POGODBA ob 18. uri, jap. nem. barv. film ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri 14. marca: angl. barv. akcij, film HOLKROFTOVA POGODBA ob 20. uri 15. marca: jap. nem. barv. film ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri 16. marca: jug. barv. ris. film ČUDEŽNI GOZD ob 20. uri 17. marca: amer. barv. akcij, film CIVILNA PATRULJA ob 20. uri BLED 11. marca: amer. barv. zab. film MOJA PRIUUBUENA LETA ob 20. uri 12. marca: jug. barv. film ANGEL VARUH ob 18. uri, amer. barv. pust. film KARATE KID II. del ob 20. uri 13. marca: amer. barv. pust. film KARATE KID II. del ob 18. uri, amer. barv. zab. film MOJA PRIUUBUENA LETA ob 20. uri 14. marca: amer. barv. krim. film POLNOČNI MORILEC ob 20. uri 15. marca: angl. barv. akcij, film HOLKROFTOVA POGODBA ob 20. uri 16. marca: jap. nem. barv. film ŽENA Z RDEČIM KLOBUKOM ob 20. uri 17. marca: jug barv. ris. film ČUDEŽNI GOZD ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 12. marca: amer. barv. zab. film MOJA PRIUUBUENA LETA ob 20. uri 13. marca: jug. barv. film ANGEL VARUH ob 18. in 20. uri 17. marca: angl. barv. akcij, film HOLKROFTOVA POGODBA ob 20. uri (^£®S»ISGLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA Kulturni spomenik Medel blišč naših kulturnih spomenikov Kranj — Čeprav ima že večina občin tudi na papirju zavarovane svoje kulturne spomenike z odloki, pa samo papir res ne varuje včasih zelo krhkih (čeprav navadno kamnitih) umetnin pred zobom časa. Ce se k temu prida še pomanjkljivo čiščenje, neustrezno lokacijo, slabo vodovodno napeljavo v fontanah, ni čudno, če so se tako v Kranju kot še kje drugje nekateri spomeniki spremenili ne le z estetiko, pač pa tudi s hicieno sprte spomenike bolj nam v sramoto kot v kulturni ponos. Ogrožena Bernekerjeva umetnina - Če velja, da so nekateri spomeniki na neprimernih krajih, je to prav gotovo Bernekerjev vodnjak ob župni cerkvi. Vodnjak, ki ga je kipar izdelal leta 1906 za Janeza Majdiča je že na tretji lokaciji, razen tega pa je že močno okrnjen; tisto, kar si lahko ogledamo (zdaj je pokrit z zimsko zaščito), je le še polovica. K tej okrnjeni podobi Janeza Nepomuka sodi še neustrezna ureditev kroženja vode — ob večjem izpusti se razliva čez rob, ob manjšem pa zastaja in se spreminja v zeleno mlakužo. Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine imajo pripravljene načrte za obnovo vodovodnega sistema, pa tudi za obnovo podstavka spomenika. Če se ta obnova občutljivega, preveč izpostavljenega spomenika ne bo obnesla, ga bo očitno treba preseliti — tokrat že četrtič. Plečnikov vodnjak — Ker za ta Plečnikov vodnjak na vrhu Mohorjevega klanca ni ohranjena nobena dokumentacija, le skica, je bilo tudi dokaj težko ugotoviti, kje so speljane vodovodne cevi. Ko je v predelu zgornje kaskade cev počila, je bilo konec vodometa. No, zdaj je stvar popravljena in vse kaže, da bodo po dolgem času to pomlad Kranjčani vendarle zagledali tudi vodomet. Spomenik z značilno bronasto plastiko petelina na vrhu obeliska je bil sicer razglašen za kulturni spomenik pred petimi leti. Ljudje so od nekdaj radi postavljali spomenike v svoja okolja, se jih posebej veselili, če so bili tudi delo umetnika. Bolj kot morda zdaj so si prizadevali, da so spomenik postavili na tisto mesto, kjer je bilo sozvočje z ostalim okoljem res največje in najboljše. Kaj pa danes? Lahko bi zvenelo kot nekakšna pravljica: nekoč so bili ljudje bolj bogati, radi so postavljali spomenike, oko jih je ustavljalo na umetninah razstavljenih na javnih mestih, upočasnili so korak in vsaj nekaj hipov uživali v obliki in sporočilu razstavljenega. Potem pa so prišli drugačni časi, ko so ljudje pozabili na to, kar so jim postavili predniki in na to, kar so še sami postavljali v malo boljših časih, rinili so z betonom proti parkom, jih raz- polavljali, prestavljali so zaradi drugačnih zahtev urbaniziranega življenja nekdanje spomenike na kraje, kjer so jih kar najmanj srečevali — in počasi pozabili nanje. Morda ne prav vsi, a vendar dovolj, da se je na večini tega, kar znata ustvariti človeška roka in duh začela nastajati škode: zmrzal je najedala občutljivi kamen, luščila črke, listje in odpadki vsake vrste so mašili fontane, kdaj pa kdaj si je kdo v bližini tudi nalomil vej z okrasnega grmičja, ki je za silo skrivalo tudi to, da so nekateri spomeniki postali tudi mesto za vsake vrste sporočila. Le tega, da bi jih čistili in vzdrževali, se ni spomnil nihče, če pa se je, je bilo tem namenom napoti ogromno ovir. Zadnja leta pa se kaže do te vrste kulturne dediščine vendarle drugačen odnos. V Škofji Loki so se na primer lotili obnove mestih vodnjakov, v radovljiški občini resno razmišljajo o obnovi grajskega parka. Niti v kranjski občini se ne bi mogli kaj bolj pohvaliti s kakšno posebno skrbjo za spomenike, saj končno vse do nedavnega ni bilo razčiščeno niti to, kdo naj te spomenike redno vzdržuje. S to pomladjo bo kot kaže v Kranju vendarle nekoliko drugače. Na Zavodu za varstvo naravne in kulture dediščine so pripravili načrte za obnovo nekaterih spomenikov, da bi jih tako rešili propada, verjetno pa bo mesto zmoglo tudi toliko denarja, da bo s komunalno službo lahko sklenilo dogovor o rednem čiščenju spomenikov. Besedilo: L. M. Fotografije: F. Perdan Letos dokončna obnova — O urejanju Prešernovega gaja, tega malega kranjskega panteona je bilo veliko izgovorjenega, veliko prelitega črnila. Vse, kar je sestavni del tega parka, še ni tako, kot bi moralo biti. Največkrat pa se tudi zgodi, da je tisto, kar je pred časom že bilo obnovljeno, znova podrto, poškodovano. To velja na primer za piramido, spomenik bazoviškim žrtvam. Tudi oba nagrobnika, Prešernov in Jenkov, sta bila pred tremi leti obnovljena. Toda natančni obiskovalec najbrž kmalu ne bo zadovoljen z obnovljenimi zlatimi črkami na nagrobniku, saj jih zob časa naje prej kot v dveh letih. Da je smola z vzdrževanjem občutljivih kamnov še večja, se je primerilo, da je zimska zaščita nagrobnikov tako težka, da jo je izredno težko namestiti celo z mehanizacijo. Očitno bo treba narediti novo v lažji, manj komplicirani izvedbi. Lopa sredi gaja je bila sicer obnovljena pred dvema letoma, ioda mladež je morala stebre popackati s flomastri. Letos naj bi bila tudi zaključena obnovitvena dela na Majdičevi kapeli. Vzidan kvaliteten Zajcev relief iz leta 1908 so lani začeli obnavljati delavci Restavratorskega centra Ljubljana, v delu pa so tudi mreže za okna. Letos naj bi obnovili tudi poslikan strop kapele, zunanjost iz lepega kamna pa bodo impregnirali. Za naslednje leto pa ostaja ureditev zelenic in ostalega — pešpoti po parku, predvsem je treba utrditi vegaste kamne. Ali bodo še naprej v parku ostale tudi klopi ali ne, je zaenkrat še povsem odprto vprašanje. *&** POPULARNI NA GORENJSKEM Franci Košir: »Ko zabavaš, ne smeš žaliti« Jesenice, 10. marca — Franci Košir, trobentač in humorist Avsenikovega ansambla, se vedno bolj navdušuje za »svoj« plesni ansambel, za hokej in za rekreacijske teke. Franci Košir, doma s Koroške Bele, znana Avsenikova trobenta, humorist, zagrizeni navijač hokejskega kluba Jesenice in zadnje čase vedno bolj navdušeni tekaški rekreativec, si je našel še eno zaposlitev: zelo rad namreč vodi plesni ansambel jeseniške godbe na pihala Big band. "Na Jesenicah smo takšen ansambel imeli že pred tridesetimi leti," pravi Franci Košir, "potem so prišle električne kitare in moderna muzika in je zanimanje za tovrstno zabavno glasbo močno splahnelo. Spet smo se zbrali in presenečeni ugotovili, da so na naših koncertih ljudje zadovoljni, da spet radi poslušajo tudi-iako zabavno glasbo. Vsi, ki sodelujejo v Big bandu, so člani pihalnega orkestra* jeseniških železarjev: v veliki zasedbi imamo pet saksofonov, pet trobet, pet pozavn, klavir, tolkala, bas in kitare. Vadimo in nastopamo v svojem prostem času. Priredili smo dokaj odmeven novoletni koncert na Jesenicah, sodelovali na prireditvi ob zaključku hokejske sezone in radi se odzovemo vabilu za koncert: v petek bomo igrali na Primskovem. Vesel sem, da so v plesnem ansamblu sami dobri glasbeniki, ki so poželi že veliko uspeha v pihalnem orkestru jeseniških železarjev. Vadimo enkrat tedensko, kajti večkratni mogoče, saj so dovolj zaposleni že z igranjem v pihalnem orkestru Kot član ansambla Avsenik zdaj manj igram, veliko več pa pojem in "za hece moram biti," nadaljuje Franci Košir."Pri zabavi in pri hecih sem se vedno držal načela, da ljudi ne smeš žaliti, kajti res je najlažje komu kaj zabrusiti v obraz, ne da bi se zavedal, kako je potem lahko človek prizadet. Kjerkoli že sem, vedno pričakujejo, da bom kaj smešnega povedal in vse obrnil na šalo... To me ne moti, kajti življenje sem vedno jemal bolj s smešne, hu-morne plati. Franci Košir s prijateljem Tonetom Poga^' kom na svetovnem prvenstvu veteranov: ne mi je vodja ekipe trener, serviser, m«8 ' psiholog..." Z Avseniki bom aprila gostoval v Nemčtf ob koncu aprila, maja in junija pa bomo )r vsej Sloveniji prirejali jubilejne konce - obstoj"' Avseniki letos praznujejo 35-letnico organizirali bomo približno 25 koncertov "obrali" vse večje slovenske kraje. Apr«a' bo Elan podelil zlato smučko, bomo na "1® Zdaj snemamo novo ploščo in album, na K rem bo 24 novih skladb. . j^. Zakaj tečem na vseh rekreacijskih prire vah? Tedaj, ko smo bili mladi, smo se s sp tom veliko ukvarjali, pote je zame Prl i "muz'ka", zdaj pa spet nadvse rad tečem in udeležujem tekmovanja. Tam srečujem st* prijatelje, žal mi je le, da letos ni bilo dupU skega teka. . jj Pokoja torej še ni, tudi doma ne, sa] im dve živahni vnukinji. Tudi žena Tatjana Je upokojena, še igra v gledališču in tako se s sebi zdim dokaj trpežen: živim s staro mamo upokojenko, a še vedno vzdržim..." Mirina zgodba Že kot otroku ji ni bilo mehko postlano. Mačeha je bila slab nadomestek za mamo in tako je morala zgodaj od tete do tete, varovat otroke. Poročila se je še preden je povsem vzcvetela. Nekaj časa ji je bilo lepo, mož je bil dober, potem ko so začeli drug za drugim prihajati otroci, ko med porodi ni bilo niti celo leto predaha, pa je postajalo vse huje. Na delu je veliko manjkala, doma patriarhalno naravnani mož ni kazal vneme, da bi ji karkoli olajšal. Ko je bilo najmlajšemu Janu dve leti, Marjeti tri in Robiju štiri, je bila z živci na tleh. Ločila se je. Iz udobnega, čeprav starega, stanovanja na Koroški cesti v Kranju se je preselila na Planino, v 25 kvadratnih metrov veliko solidarnostno garsonjero, ki jo je tedaj hvaležno sprejela z obema rokama. Zdaj je Robi star osem let, Marjeta sedem, Jan šest. Prva dva hodita v prvi razred, Jan v vrtcu v malo šolo. SVET BREZ BLEŠČ*C Mirino stanovanje v bloku je čisto, lepo pospravljeno. To pa je tudi vse. Človek se v njem komaj obrne, ne da bi butnil ob mizo, omaro, stol. Kako šele trpijo otroci, ki rabijo veliko prostora! Robi in Jan spita zgoraj na pogradu, Marjeta spodaj, Mira si postelje kar na tleh. V sobi, nabiti s pohištvom, dihajo štirje; poleti odprejo okna, pozimi je premrzlo. V kuhinjo, ki jo je Mira uredila kar na balkonu, zamaka in piha. Sama je že resno zbolela, tudi najmlajšemu se ponavlja bronhitis. Kakor je Mira zadovoljna s samostojnim življenjem, otroki, ki so pridni, tako jih vse skupaj duši malo zraka v pretesnem stanovanju. Ko Robi piše nalogo v sobi, Marjeto posadi naglas brat na školjko v kopalnici... Lani je. bila med prosilci za (večje) soli-darnosto stanovanje na 150. mestu, letos na 53. Spet je izpadla. (V kakšnih razmerah živijo ljudje, ki so pred njo?!) Zadnja tri leta dela na traku v Iskri Ero. Zadovoljna je. Zo* okrog 250 tisočakov. BivrjM ji za vse tri otroke daje 301 čakov. Starejša imata nTa1i^\ šoli zastonj, vrtec za Jana *| 24 tisočakov. Pomagajo jiv tru za socialno delo in v £ niškem sindikatu, pa tudi*^ ne čaka križem rok; zna nt je sram čistiti stopnl ^ enem od blokov. Otroci so j oprani, zlikani, čeprav S^^!L z oblačili, igračami, posla" Mira ne toži zaradi dendv^ | dneva v dan pa je bolj P0^ na in utrujena, ker se ji zdp vsa vrata v večje stanov* Vesela bi bila tudi starega j le otroci imeli svojo sobo, s pa prostorček, kamor bi se I zatekla pomirit misli, po živce. Kajti še tako trdna ženska, pridna, skrbna ■ kdaj pa kdaj klone pod tei° mena, ker se nima časa, I kje in ob nikomer odpočili\ Je za Emiro Mazreku iti ' tri otroke res nemogoče stanovanje po meri? .J • H. Jer IZ ZGODOVINE 1*1 NOB (12) Ivan JaP Izdaje - aretacije - talci Tisto, kar je v NOB povzročalo največje trpljenje, nezaupanje in smrti, je bilo izdajstvo. Po uspešni vstaji in razširitvi organizacije OF, je gestapu prav prek izdajstva-a tudi nepredvidnosti in omahljivosti-uspel vdor v organizacije KP in OF domala po vsej Gorenjski. V januarju, februarju in marcu so gestapovske aretacije po Gorenjski pobralo čez 300 ljudi. Najhuje je bil prizadet Kranj z okolico, kjer so v teh mesecih odkrili 236 sodelavcev OF in KP. Izmed teh so jih v Begunjah in Dragi kmalu postrelili 90, več kot 100 pa so jih odvedli v razna taborišča, kjer jih je veliko umrlo. V Kranju je to znano z imenom »Kumet iajeva provala«. To je po imenu Ivana Urbane i iz Stražišča, ki je bil ujet, oziroma aretiran 16. februarja 1942. Ze po nekaj udarcih je klonil in ker je bil okrožni funkcionar, je veliko vedel. Najprej je izdal okoli 20 aktivistov in aretacije so narasle zlasti po 18. februarju. In to skokovito. Sledila so verižna priznanja in gestapo je kmalu ugotovil, kakšna je organizacija KP in OF na Gorenjskem. Toda ta grozljiva izdajstva, aretacije in streljanja so se sredi decembra 1941 začela na Jesenicah, ko je gestapo izsledil tudi pokrajinsko kurir-ko Darinko Močnik. Zlomil je tudi njo in ona je odkrila tudi Urbanca in nekaj drugih. Za tem je gestapo na Jesenicah aretiral tamkajšnje mladince in mladinke, med njimi pa tudi mladinskega inštruktorja Tuga Vidmarja-Jožeta, ki je pr^ tja iz Kranja. Vse so postrelili že 21. januaj 1942. Še posebno hudo je bilo zato, ker sta bila ^ ko Močnikova kot Urbane iz poštenih, NOB'£ vdanih družin. A strašno nasilje je naredilo svOT. A izdajstvo in aretacije so doletele tudi org^, zacije KP in OF v Tržiču, deloma na JesenicaP' Škofji Loki, na Kamniškem in v Medvodah. I V tem obdobju je okupatorjeva policija odkf' in postrelila kar tri zaporedne sestave komiteji KP, Skoja in odborov OF. Najbolj je bilo priza» to kranjsko okrožje. Največ aretiranih so P°SHJ lili 3. in 21. januarja, 22. februarja, 31. marca*1 pozneje 11. in 19. aprila 1942. Vdor gestapa je bil torej strahoten in je zaj sno ohromil razvoj NOG. Obersturmbannfuljr^ SS Fritz Volkenborn, komandant policije io ' stapa pa je z Bleda poročal: (12. marca 1942) »Po dosedanjih zasliševanjih in poizvedba^ še niso končana, je podana o strukturi OF naslanja slika: Glavni odbor je v Ljubljani... njenU1j podrejeni okrožni... tem rajonski. Na Gorenjsk*, so okrožni odbori obstojali v Kranju, na JeS^ cah, v Tržiču in v Škofji Loki. V Kamniku n8^ bil tudi ustanovljen, ustanovili so tudi PokrajL ski (partijski) komite. Duhovna glava je bil *** Metod...« (Prihodnjič: Metod-sinonim odpora in junaštv"* _>l ^tekJ1-marca 1988 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽA 9. STRAN (OTmi]&JJ©l^GLAS Skupni napori Privlačnejša (revija) Krila Brnik, marca — Čeprav so se vsa dosedanja uredništva revije Krila, namenjena letalcem in ljubiteljem letalstva v Sloveniji, srečevala pri izdajanju z velikimi materialnimi težavami in je zato že kazalo, da bodo revijo po 17 letih izhajanja ukinili, je zdaj vendarle pred nami prva številka revije Krila. Z že kar trmasto zavzetostjo in izredno voljo, kakršen je pravzaprav slovenski letalski šport nasploh, in s skupnimi napori in ob pomoči urednica Naše obrambe so v Zvezi letalskih organizacij Slovenije odločeni, da posodobljena, lepša revija redno izhaja. Izid prve številke revije Kriki ki je izšla prejšnji mesec z oznako letnik XVIII in so ga °a simbolično poudarjen način Pospremili z novinarsko konfe-^nco konec minulega tedna fta brniškem letališču je bil res Prava osvežitev. Pa ne le za le-jglce in ljubitelje letalstva v Sloveniji in tudi v zamejstvu *r v drugih republikah, pač pa 26 vse, ki radi segajo po tovrstnem strokovnem pisanju. Potem, ko je že kazalo, da bodo revijo zaradi nenehnih denarnih težav, ki jih tudi zdaj ni nič manj (ali celo še več) mi "raii ukiniti, je zdaj s skupni-Na£ap?ri uredništva in revije «a obramba prišla med na-bopmt . vin v kioske še veliko šan • in Predvsem polep- ša revija Krila. Mimogrede, £°t so povedali na novinarski *?nferenci, je bila prejšnja tu-r1 Po zunanjem videzu (kako-J°?ti) takšna, da marsikdo ni ec segal po njej. .Vsebinska zasnova nove re-^ie Krila je zdaj precej širša od prejšnje;, sega na več področij v letalstvu, ne le doma, tudi v tujino, in je nasploh, kot so poudarili, odprta. Zelja uredništva je, da s sodelavci na straneh revija v prihodnje predstavlja vse, kar se dogaja na našem nebu in v svetu. Na poljudno strokoven način želijo v prihodnje predstavljati letalstvo kot celovito področje; z vsemi problemi, spoznanji in dosežki. Vsebinski in ostali oblikovalci revije Krila pa bi radi predvsem zadovoljili mlade bralce (in seveda tudi stare letalske mačke). Predstavljati nameravajo tudi letalske ase, njihove mladost in pot do uresničenih ciljev ter želja. V uredništvu, kot so povedali na brniški konferenci, se zavedajo, da naloga, ki so si jo zadali, ni lahka. Prizadevali si bodo med ustvarjalce povabiti čimveč pišočih letalcev, strokovnjakov, graditeljev malih letal, zmajarjev in vseh tistih, ki so danes pri nas kakorkoli povezani z letalstvom in letalskim športom. Čeprav je zelena luč za nadaljevanje izhajanja Kril temeljila nekako na dvomesečniku, so že zdaj uredništvo in najožji sodelavci odločeni, naj bi izhajala redno vsak mesec in s trenutne naklade 6500 izvodov do konca leta dosegla naklado 8000. Ob primerni podpori združenega dela in vseh tistih, ki jim letalstvo ni tuje in bi jim moralo biti skrb tudi v prihodnje ter ob sodelovanju z Našo obrambo takšen cilj res ne bi smel biti prevelik in nedosegljiv. A. Žalar Dragocena in nenavadna zbirka: štiritisoč plošč Glasba naredi življenja bogatejše Kranj, 9. marca — Nikola Ostojič iz Škofje Loke, vojaški starešina, ni glasbenik, vendar je njen svojevrsten oboževalec. Od leta 1964, ko je kupil prvo ploščo, se je nabralo že čez 3000 velikih, 1000 malih in nad 30 trakov. Zbirka, ki je ne zamenja za noben denar. Doma je iz Novega Sada. V mladosti je igral bas kitaro, kar je bila takrat moda, potem pa je igranje opustil in se posvetil šolanju in poklicu. Od glasbe se dejansko ni nikdar ločil. Prijatelji so kupovali plošče, jih posojali drug drugemu, jih poslušali, snemali in tudi ure in ure vlekli na ušesa zvoke iz radia. Leta 1964 je Nikola kupil prvo ploščo. Bil je Jack Hammer. Zbirateljska strast ga potlej ni zapustila. Po letu 1970 je kupil letno tudi po 200 plošč. Poceni so bile za tedanje čase. Velike plošče je večinoma kupoval. Sedaj mesečno kupi dve do tri plošče, izbira, kar mu je všeč, kar je moderno in sedaj je v njegovi zbirki nad 3000 velikih plošč, tisoč malih, kar precej kaset in tudi nad 30 trakov. Otroci mu jih najpogosteje štejejo. Ko bo možnost, bo svojo diskoteko vnesel v računalnik, ki mu odmerja v prostem času razen pisanja in risanja karikatur največ časa. Na račun zbiranja plošč je našel mnoge prijatelje z enakim veseljem. Povprečno namenja za nakup plošč okrog 5 odstotkov plače, največkrat pa honorarje, ki jih dobi za pisanje in risanje, ter dnevnice na račun terenskega dela. "Enostavno, ne morem brez glasbe. Glasba naredi moje življenje bogatejše, popolnejše, predvsem tisti del, ki ni vezan na službo. Ko delam doma, se pripravljam na službo, si vrtim glasbo. Ko me obiščejo prijatelji, si zaželimo glasbe. Lažje se koncentriram, bolj sem zbran. Tudi v avtu me spremlja glasba, klepetanje me moti. Ne maram bučne glasbe, razbijanja, čeprav mi na trenutke prijajo tudi krep- kejši zvoki. Predvsem pa je moj izbor odvisen od razpoloženja. Z dogajanjem v svetu glasbe sem na tekočem. Imam svoj okus, vendar tega nikdar ne vsiljujem drugim. Prebiram Rok, Stop in Studio, od časa do časa se oglasimo v ljublanskih prodajalnah plošč, v škofjeloški Nami. Zame pa ima poznavanje glasve še eno korist. V službi imam opravka z mladimi ljudmi. Mnogim je glasba blizu, ljubijo jo in veliko lažje jih tudi po tej plati spoznavam, razumem," pripoveduje Nikola in dodaja, da v njegovi diskoteki lahko najdete vse vrste glasbe, od klasike, narodnjakov revolucionarne pesmi, pesmi iz orienta, Koreje, izredne madžarske orgelske dosežke, do današnjih hitov. "Sam pa najraje poslušam starejšo glasbo, občuteno, lepo zveneče, pomirjajočo. Tako meni zazveni v svoji polnosti." J. Košnjek Protestni shod pred ljubljansko Pravosodno stavbo Svoboda pisani besedi! ?°jenje Franciju Zavrlu, odgovornemu uredniku Mladine je bilo spremljano z javnim protestom, ki ga je pripravila ZSMS Ljubljana. Odprt mikrofon je spodbudil marsikoga, da je glasno povedal svoje misli o možnostih odkritega pisanja, priprav ustavnih sprememb... Vine Bešter Foto: Tomaž Skale Franci Zavrl s svojim odvetnikom koraka proti stavbi pravice Okrog dvesto udeležencev protesta je z, aplavzi pozdravljalo *>°8amezne govornike bn'eg številnih predstavnikov sredstev javnega obveščanja je 0 moč opaziti tudi transparente Poti in stranpoti letnih prireditev pred Creino Prehrupna bilka rešitve Pretekla tri leta so pred kranjskim hotelom Creina v poletnem času pripravljali glasbene prireditve, ki so se jih udeleževali večinoma mladi. Kot vse kaže bo letos ta praksa prekinjena... Od prvomajskih praznikov pa vse do konca poletja je pretekla tri leta kranjska mladež vedela, kje se bo shajala. Množica, večinoma najstnikov in najstnice, se je vsak konec tedna zbrala pred hotelom Creina in zavzela celoten tamkajšnji prostor. Vrtela se je glasba, tekel je klepet, točila pijača in pekel krompirček... Kaj kmalu pa so nastopile tudi prve težave — preobilica hrupa, težave v prometu, kar se je dve leti uspešno reševalo, zataknilo pa se je pred kratkim, ko so o tej problematiki med drugim v sklopu turizma obravnavali na seji kranjskega izvršnega sveta o njej pa je posebno spregovoril Matjaž Burger, sekretar sekretariata za notranje zadeve, ki je posebno poudaril, da letos hotelu Creina ne bodo izdali dovoljenja za letne prireditve, vsaj ne pod pogoji, kakšrni so vladali dosedaj. Jože Gostinčar, inšpektor za javni red in mir v kranjski občini svojega nadrejenega dopolnjuje: "Na začetku je vsekakor potrebno reči, da seveda proti letnim prireditvam nimamo ničesar in jih v bistvu podpiramo. Vseeno pa smo ob tem dolžni gledati na širši družbeni interes in v tem smislu so tudi v okviru naših pristojnosti vodili vrtne prireditve pred hotelom Creina. Glede na posamezne pripombe o prekoračitvi hrupa smo pred izdajo dovoljenja za preteklo leto predhodno sklicali sestanek s predstavniki Creine, krajevne skupnosti Kranj Center, inšpekcijskih služb, postaje milice, kjer smo se dogovorili, pod kakšnimi pogoji izdajamo dovoljenje, (poudarek na zagotovitvi ustreznih rediteljev, omejitev jakosti izvajanja glasbe, zagotoviti cestne varnosti udeležencev, redno čiščenje prostora...)" Kmalu po prvomajskih praznikih je na SNZ prispela prva pritožba — hišni svet Koroške 10 se je pritoževal zaradi prevelikega hrupa. Pritožba je bila posredovana Creini, kjer so se na to opravičili, čez dobra dva tedna je prišlo do nove pritožbe občanov. Na SNZ so se odločili za meritev hrupa, obakrat se je pokazal večji hrup od dovoljenega (13. junij v povprečju 44 decibelov in 17, julij v povprečju 42 decibelov). Zopet je sledilo opozorilo upravi hotela. Konec septembra je KS Kranj Center v dopisu sporočila, da za leto 1988 ne bo dela pozitivnega soglasja, ker se prireditelj ne drži dogovorjenega. O neposrednih učinkih hrupa govori Vaško Repinc, ki stanuje v neposredni bližini hotela: "Bilo je polno obljub pa veliko manj potem tudi resnično narejenega. Osebno nimam prav nič proti tem prireditvam, navsezadnje sem tudi sam glasbenik, vendar se je nekih pravil igre konec koncev le potrebno držati. Tu imamo predvsem v mislih močno kakšno žrtev. To bi povezal tudi s tujimi gosti, ki jih pri nas ni malo, v smislu popestritve izvenpenzionske ponudbe. Moram reči, da prireditve naših gostov praktično niso motile, imeli smo namreč minimalno število pripomb, pa še to od jugoslovanskih gostov. Te prireditve so bile za nas dve leti rešilna bilka, da smo sploh lahko splavali iz položa- Spodnja neizkoriščena terasa hotela Creina Prireditve so redno spremljali tudi na kranjski postaji milice. Stane Ficko, komandir: "Mi so zainteresirani, da se mladina nekje zbira, da ima možnost zabave, vendar hkrati želimo, da je v prvi vrsti poskrbljeno za varnost obiskovalcev. Tega žal za prireditve pred Creino ne moremo reči. V času trajanja prireditev je prihajalo do množičnih kršitev javnega reda in miru, cestno —I prometnih predpisov ter močnega hrupa. Problem je, ker se obiskovalci, ki jih je bila cela množica, niso zadrževali samo ob hotelu pač pa tudi preko, ob Globusu, kar je potem med drugim povzročalo tudi nenehno sprehajanje preko ceste. Kraj sam, menimo, da ni pravilno izbran za takšne vrste prireditev, čeravno, kot sem rekel na začetku, opažamo, da ima v bistvu kranjska mladina, kar se zabave tiče, zelo pičle možnosti. Omenil bi še pripombe gostov hotela, ki so se nanašale na prevelik hrup. prevelik hrup. Poglejte na primer prireditve med tednom, te niso motile nikogarf O Creinskih prireditvah je bilo govora tudi na predsedstvu OK ZSMS Kranj. "Mi načelno podpiramo stališče izvršnega sveta, pravi Boštjan Še-fic, predsednik OK ZSMS Kranj in dodaja: "da gre za mesto, kjer je ogrožena varnost vseh udeležencev. Hkrati pa predlagamo, da se prouči možnost odvijanja teh prireditev na spodnji terasi hotela. V kolikor to ni možno menimo, da je podobne prireditve potrebno pripraviti nekje drugje, kajti opazno je veliko pomanjkanje teh vrst dejavnosti." In kako gledajo na to v upravi hotela? Benjamin Sokolov, direktor: "Menimo, da so bile prireditve zanesljivo potrebne, in da so prinesle tudi marsikaj dobrega. Opozoril bi, da je bil Kranj po sklepu ZIS uvrščen med turistična naselja, kar verjetno pomeni, da je potrebno prenesti tudi j a, v kakršnem smo bili, tako bi nas tudi sedaj ukinitev tega poslovno zelo prizadela. Tako ocenjujemo, da ob sedanjem stališču izvršnega sveta le — ta prevzema tudi del odgovornosti za morebitno slabše poslovanje naše delovne organizacije. Mi smo se vseskozi po naših močeh trudili za čim kvalitetnejšo izpeljavo prireditev, tako bomo kljub vsemu tudi letos zaprosili za dovoljenje. Razmišljanja, da bi prireditve prenesli na spodnjo teraso, so nerealna, kajti takšne mase ljudi (tudi dva tisoč) tja pač ne moremo spraviti." In naše razmišljanje? Zaenkrat ne bomo zapisali ničesar, besedo najprej prepuščamo še vam, mladim, ki ste množično hodili pred Creino in tistim, ki ste bili nad njo ogorčeni... Vine Bešter Foto: F. Perdan GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 11. marca 1988 Olimpijke Mojca Dežman, Veronika Šareč in Katra Zaje doma Vsak uspeh zadovoljstvo Kranj, 10. marca — Po olimpijskih igrah so imeli alpski smučarji še tekme za svetovni alpski pokal v ZDA. Po mesecu in pol so se v sredo v domovino vrnile Mojca Dežman, Veronika Šareč in Katra Zaje. Mateja Svet pride domov 15. marca s Havajev. Za Mojco Dežman so družbenopolitične organizacije, krajani in športniki, mladina in učenci podružnične OŠ Franceta Prešerna v kulturnem domu na Kokrici pripravili prisrčno slovesnost. Mojca Dežman je doma na Kokrici in je članica SDK Triglav iz Kranja. OPrisrčno in slovesno je bilo v sredo zvečer v kulturnem domu na Kokrici. Dvajsetletna Kokričanka Mojca Dežman se je v domovino vrnila z odlično uvrstitvijo s petnajstih olimpijskih iger v Calgarvju. V veleslalomu je bila osemnajsta, v svoji najboljši disciplini pa je bila na odličnem devetem mestu. To je uspeh, vreden spoštovanja. Veselja je bilo mnogo in tudi prisrčnih čestitk za uspehe Mojce Dežman ni manjkalo. Še posebno, ko jo je ansambel Ski kvintet iz Kokrice, svoje pa so dodali tudi folkloristi TD Kokrice. »Ko smo prišle na prizorišče letošnjih olimpijskih iger, nas je na treningu motil sneg. Je drugačen umetno obdelan, kot smo ga mi vajeni. Že prvi zavoji so pokazali, da ni tako težak. Dobre treninge na tem snegu smo izkoristili. Mateja je bila druga in srebrna medalja je zaslužena. Sama sem progo spoznala v veleslalomu. Uvrstila sem se na osemnajsto mesto in to je moja najboljša veleslalomska uvrstitev doslej na tekmah svetovnega in evropskega pokala. V slalomu sem startala s številko dvaindvajset. Deveto mesto je zame res uspeh, ki ga nisem pričakovala. Računala sem, da bi bila od desetega do petnajstega mesta. Že v prvi vožnji slaloma sem v vrhnjem delu proge naredila nekaj napak. To strmimo sem odpeljala preveč zadržano. Drugo progo je postavil naš trener Jože Drobnič. Sicer je bila tehnično zahtevna, a bolj tekoča kot prva in lahko si jo odpeljal res tako, kot jo znaš. Ni bilo napak in dosegla sem šesti najboljši čas.« Pred finalom letošnjega svetovnega pokala naše alpince čakajo še tekme v evropskem pokalu. V Saalbachu v Avstriji bo od 24. do 26. marca finale svetovnega pokala. D. Humer Foto: F. Perdan Jubilejna 25. lesariada Blejskemu Lipu lesarska lovorika Bled, 8. marca - Begunjski Elan je preteklo soboto na Kobli kljub slabemu vremenu uspešno organiziral 25. jubilejne igre slovenskih gozdarjev in lesarjev, lesariado. Tekmovali so v veleslalomu in tekih, ekipno pa je bil najuspešnejši blejski LIP. Drugi je bil Alples iz Železnikov, tretji pa Elan iz Begunj. V veleslalomskem tekmovanju žensk so bile v kategoriji do 25 let najboljše Anni Untenveger in Anni VViegele (Elan Brnca) in Lidija Zupan (Lip), v kategoriji do 35 let Meta Urh (Alples), Mila Ora-žem (GLG) in Irena Kolar (Lesna), v kategoriji do 45 let Anica Okorn (Stol), Marija Urankar (Lip) in Verona šmid (Alples) in v kategoriji nad 45 let Vida Ažman (GG Bled), Francka Sturm (Alples) in Nuša Penič (LIP Slovenske Konjice). Med moškimi so bili v kategoriji do 25 let najboljši Boštjan Uzar (ZLIT), Miro Štular (Jelovica) in Erwin Mandl (Elan Brnca), v kategoriji do 35 let Marko Kravcar (Elan), Milan Rozman (GG Kranj) in Janez Šemrl (GG Bled), v kategoriji do 45 let Miha Zupan (Elan), Andrej Klinar (GG Bled) in Jani Krivic (Elan), v kategoriji nad 45 let pa Franc Plesec (Lesna), Janče Šmid (Alples) in Janez Bohinc (Elan). V ženskih tekaških kategorijah so bile najboljše: Jelka Rakuš (LIP), Majda Prezelj (Alples) in Milena Česnik (GG Postojna) do 25 let, Alenka Bizilj (GG Bled), Meta Skrt (Alples) in Darinka Žvan (Elan) do 35 let, Ivanka Cerkovnik (LIP), Olga Vavpotič (Elanlin Verona Šmid (Alples) do 45 let in Albina Ristič (LIP), Francka Sturm (Alples) in Majda Lakota (TNP) nad 45 let. Med moškimi so bili v kategoriji do 25 let najhitrejši Valentin Zupan (Elan), Janez Kosmač (Lip) in Tone Nastran (Alples), do 35 let Milan Rozman (GG Kranj), Roman Rodman (Elan) in Vojko Djuričič (LIP), do 45 let Janez Malej (LIP), Pavel Kobilica (GG Bled) in Zvone Andrejčič (Elan), v kategoriji nad 45 let pa Boris Ahac (GG Bled), Franc Lapajne (LIP Bled) in Jože Kalan (Alples). J. Košnjek Del članov ekipe Al plesa z osvojenimi pokali. Foto: F. Perdan Termopol z novim trenerjem Škofja Loka, 9. marca - Gorenjski rokomet ima v republiški rokometni ligi edinega predstavnika, Termopol iz Škofje Loke. Jeseni je zbral 8 točk, kar je zadostovalo za skromno 10. mesto, ki pa v spomladanskem delu ne zagotavlja obstanka. Mlada ekipa je boljšo uvrstitev zapravila jeseni doma, ko je na šestih tekmah zmagala le dvakrat. Trener Laibacher je odšel, ko je prišlo do nesporazumov med njim in igralci, ki so terjali ostrejše in strokov-nejše treninge ter redno trenerjevo prisotnost na treningih, zato je uprava Termopola našla zadnji hip skupni jezik z nekdanjim trenerjem Igorjem Stupniškom. Z vadbo so začeli nekateri izkušeni igralci (Janez Pokom, Jože Bešter, Andrej Završnik, Ahmet Meho-nič, Tone Juričan in Robert Bradeško), od sedanjih igralcev pa je nehal igrati le Sergej Sokolov. Škoda za igralca, ki je veliko obetal. V soboto, 12. marca, ob 19. uri bo Termopol igral v Šoštanju, ki je jeseni doma premagal Ločane. Šoštanj je lani vodil prav Igor Stup-nišek. Termopol čaka torej trd boj za obstanek. D. Čater ureja JOŽE KOŠNJEK Polfinale za ženski rokometni pokal mladosti Drugoligaš na kolenih Kranj, 9. marca — Rokometašice Kranja Dupelj so v polfinalni ■ppr tekmi za slovenski pokal mladosti v dvorani na Planini prema- H gale drugoligaše Titovo Velenje. V finalu se bosta pomerila ■ Kranj Duplje in Belinka Olimpija, ki je premagala Olimpijo. S to zmago je Kranj potrdil, da je dobro pripravljen za pomiadinski del republiške ženske rokometne lige. V prvem kolu Kranj Duplje v nedeljo, ob 20. uri na Planini v Kranju gosti Olimpijo. Dvorana na Planini, polfinale slovenskega področnega pokala mladosti Kranj Duplje : Velenje 2928 (16:12), gledalcev 200, sodnika Strel in Kern (oba Koper). Kranj Duplje : Jakupovič, Čeferin 7, Orehar 3, Planinšek 1, Ovsenek, Bajrovič 1, Kaste-lic 8, Jeruc 3, Mežek, Gradišar 6, Valant, Lenič; Velenje : La-kič. Zidar 8, Golič 3. Felle 1, Olič 3, Topič, Časi, Delič, Cefa-rin 11, Budinski 2, Kmetic. V tem srečanju sta se za finaliste pomerili republiški ligaš Kranj Duplje in drugoligaš iz Titovega Velenja, Velenje. Kranj Duplje je jesenski republiški prvak, Velenje pa se bo borilo za obstanek v drugoliga-ški druščini. Srečanje je bilo polno preobratov. Povedle so Dupljanke, Velenjčanke pa so v prvem delu prvič prišle v vodstvo 5:4. Nato so igro v svoje roke prevzele Kraj čanke in z dobro igro so šle na odmor s štirimi zadetki prednosti. Do večjega preobrata je prišlo v prvih sedmih minutah drugega dela igre. Velenjčanke so prevzele pobudo in po sedmih minutah igre so dale kar sedem golov, gostiteljice pa le dva. Kranjčanke so se le zbrale, spet vzele igro v svoje roke in zmanjšale razliko. Čeprav je bilo nekaj napak, so Dupljanke zbrale le toliko moči, da so za gol premagale drugoli-gaša iz Velenja. D. Humer Foto: F. Perdan Prvenstvo karateistov Kranj, 3. marca - Karate klub Kranj je priredil gorenjsko člansko prvenstvo, na ka^reK^ nastopili še karateisti iz Jvj* Škofja Loka, KK Radovljica, KK Domžale, KS Kokra Kranj in KS Stranje pri Kamniku, v katah je med člani Stane Naoi-žar (Kranj) ubranil naslov prvaka, Alenka Šmid iz Škofje Lo*e pa je bila prva med članicami- v športnih bojih so v težnostma kategorijah zmagali Janez Bele; har (Kranj), Mitja Dujovic (Kranj), Stane Strnad (Skotja Loka), Ivan Čadež (Škofja Loka) in Igor Svečak (Kranj) v tezKi kategoriji. V absolutni kategoriji so Kranjčani slavili trojno zmago: prvi je bil Dujovič, drugi Igor Svečak, tretje mesto pa » delita Bojan Petrovski (Kranjl in Angelov (Radovljica). Kranj je osvojil 12 kolajn, Skotja Loka 8, Radovljica 7, Domžale 2 in Kokra eno. I. Prašnikar Marjanu Kroparju mladinski alpski pokal Kranj, 9. marca — Pred finalom za mladinski alpski pokal v smučarskih skokih so izreden uspeh dosegli mladi smučarski skakalci na petem letošnjem tekmovanju v Ruhpoldingu. Finale bo prihodnjo soboto in nedeljo v Planici, organizator pa je smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja. Odmevno zmago je dosegel član Iskre Delte Triglav Marjan Kropar, ki je z 92 metri postavil nov rekord skakalnice. Dobro so se uvrstili tudi Janus (Elektrotehna Ilirija), član Al-pine iz Zirov Primož Kopač in člane Iskre Delte Triglav Kranj Triplat in Petek iz Partizana Žirovnica. Rezultati — 1. Kropar (Jugoslavija) 213,9 (92,84,5), 2. Ruschmaier 206,8 (88,5, 84,5), 3. Schiendorfer (oba Avstrija) 203,0 (85,87,5 m) 6. Janus 185,1 (80,83), 7. Kopač 182,8 (80,5,82,5), 9. Petek 178,7 (81,78,5), 14. Triplat 169,2 (83,5,73,5), 21. Globo-čnik (vsi Jugoslavija) 160,0 (75,5,74,5)._p. h. Pet naših skakalcev na poletih Kranj, 9. marca - Naša reprezentanca je odšla na deseto jubilejno svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Oberstdorfu. "Srebrni" fantje iz Calgarvja so trenirali na 120-metrski skakalnici v Planici. Na pot so odšli Matjaž Zupan, Matjaž Debelak, Miran Tepeš, Primož Ulaga in Robert Kopač iz Zirov. Pridružila pa se jim bosta še Iztok Melin in Matjaž Žagar. rj> h. Sankači uspešni v srednjeevropskem pokalu Jesenice, 8. marca — Letos je bilo prvič organizirano tekmovanje sankačev iz Italije, Avstrije in Zvezne republike Nemčije za srednjeevropski pokal. Na sporedu so bile štiri tekme, v vsaki državi udeleženki po ena. Italijani in Avstrijci so bili najmočnejši, treba pa je pohvaliti tudi naše, ki se tudi prebijajo v evropski vrh. Jugoslavijo so predstavljali sankači z Železnikov, Tržiča, Jesenic in iz Trbovelj. Najboljši je bil jeseniški dvosed Janko in Marjan Meglic, ki je bil po štirih tekmah z 42 točkami tretji. Železnikarski dvosed Janez Lu-znar — Janez Potočnik je bil deseti, Tinka Tolar je bila med članicami četrta z 32 točkami, Simon Bernik iz Železnikov pa je bil med člani dvanajsti. Ekipno četrto mesto je za Jugoslavijo uspeh. Sankanje napreduje, na kar kažejo tudi uspehi mlajših na zadnji tekmi pokala, ko so sicer nastopili izven konkurence: Grega Špendova, Mateja Šebjaniča in Florijana Šturma ter starejšega člana Vinka Lavtižar- J. Rabič Leščani odlični na para skiju Lesce, 7. marca — Med 26. februarjem in 6. marcem je bila na Koroškem prva turneja za evropski pokal Para ski 1988-Med 21 moštvi iz 11 držav so bil tudi padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc Jug, Frank, Poga-čar in Božič. Na treh tekmah so bili po štirje skoki v cilj in po en veleslalom po pravilih FIS. ^ Reichenfeldsu je bila ekipa šesta, Roman Pogačar pa tretji. V Nassfeldu so bili Leščani tretji v skupinskih skokih na cilj, šesti v generalni razvrstitvi, Roman Pogačar pa je bil kot najboljs) posameznik spet tretji. Na tretji tekmi pa so bili Leščani izredni-V skokih na cilj so z veliko prednostjo zmagali pred Švico in Avstrijo, Bogdan Jug je v teh skokih zmagal in bil, upoštevajoč še smučanje, 11. kar je ob Pogačar-jevem petem in Božičevem H-mestu zadostovalo za 3. mesto v generalni uvrstitvi. Po treh tekmah je bila ekipa četrta, Pogačar pa tretji, kar kaže, da so Leščani tudi v para skiju v vrhu. J. K. Triglav zimski vaterpolski prvak Kranj, 9. marca - V zimskem kopališču v Celju je bilo letošnje člansko zimsko republiško vaterpolsko prvenstvo. Za zimskega prvaka se je borilo devet ekip. Zmagal je Triglav iz Kranja, ki je v tekmi za prvo mesto prepričljivo z 21:3 premagal dru-goligaša Koper. V boju za tretje mesto je kranjski Vodovodni stolp ugnal Kamnik z 16:9, v boju od petega do sedmega mesta pa so največ uspeha imeli mladi vaterpolisti Triglava, ki so premagali z 12:7 Delfin iz Rovinja in celjski Neptun s 17:8. D. H. Vabila, obvestila Dom na Kališču redno odprt - Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo Dom Kokrškega odreda na Kališču od jutri dalje spet redno odprt vsako soboto in nedeljo. Invalidsko prvenstvo v smučanju — Jutri, 12. marca, ob pol desetih se bo na Zelenici začelo republiško prvenstvo invalidov v smučanju. Izvedbo je prevzelo tržiško športno združenje 5. avgust. Sodelovalo bo okrog 100 tekmovalcev. Pokrovitelj bo tržiška telesnokulturna skupnost, podelitev priznanj najboljšim pa bo okrog poldneva na Ljubelju. Gorenjsko prvenstvo v aktivnem šahu - Šahovsko društvo Tržič vabi čimveč gorenjskih šahistov na prvo gorenjsko prvenstvo v aktivnem šahu, ki bo v gasilskem domu,Bračičeva 6. Igrali bodo jutri od 15. ure dalje in v nedeljo od 9. ure dalje. Prijavnina je 2000 dinarjev in jo je treba plačati ob prijavi pred začetkom prvenstva. Vsak mora prinesti s seboj brezhibno šahovsko uro. V nedeljo Partizanske smučine - V Cerknem spet prirejajo v spomin na prve smučarske tekme med NOB Partizanske smučine Cerkno 45. To tekmovanje bo že štirinajstič. Danes ob devetih bo tekmovanje teritorialne obrambe v biatlonu in veleslalomu, v nedeljo pa bodo najprej teki, ob 11. uri pa veleslalom za borce, cicibane in starešine TO. Ob 14. uri bo v hotelu Eta srečanje borcev, ob 18. uri pa zaključna slovesnost. Zaključna tekma in srečanje ob zaključku tržiških sindikalnih iger - V soboto, 12. marca, ob 10. uri bo na Zelenici tržiško sindikalno tekmovanje v veleslalomu. Prijave sprejemajo še danes, do 14. ure, v pisarni TKS ali po telefonu 50-342. Kasnejših prijav ne bodo upoštevali, saj bo ob 18. uri že žrebanje startnih številk. To bo zadnja tekma letošnjih iger. Ob 17. uri pa bo v Podljubelju slovesen zaključek iger z družabnim srečanjem. Vabljeni udeleženci iger in ostali. J. K. Obetavni rezultati gorenjskih strelk — Republiška dopisna strelska liga je konec februarja dosegla vrhunec. V tekmovanju je bilo vključenih kar 170 ekip iz 55 strelskih družin. Posebej razveseljuje, da so tudi gorenjske strelke nastopile na zaključnem delu tekmovanja. Med članicami so zmagale Mariborčanke, Bratstvo in enotnost iz Kranja pa je bila druga. Med posameznicami je bila najboljša Ruedlova iz Maribora. Vo-dopivčeva in Hafnerjeva iz Kranja pa sta bili druga in peta. Izkazale so se tudi pionirke. Članice SD Stane Žagar iz Podnarta Romana, Darja in Petra Bešter so bile druge. Zmagala je Andreja Malovrh iz Kranja, tretja in peta pa sta bili Romana in Darja Bešter s Podnarta. — B. Malovrh Jesenicam največ možnosti - Začel se je drugi del tekmovanja v gorenjski namiznoteniški ligi. Po p^em delu zanesljivo vodijo Jesenice, ki imajo največ možnosti za prvo mesto. Jeseničani so bili v tem kolu prosti, v ostalih parih pa je Murova premagala Križe z 8:2, Gumar Iskro z 10:0 in Sava LTH z 8:2. J. Starman Sankaško tekmovanje v Lomu - Športno društvo Lom je priredilo na sankaški progi v Medendolu sankaško tekmovanje za krajane. Tekmovalo je nad 30 Lomljanov vseh starosti. Med pionriji so bili najboljši Matevž Lukanc, Grega Roblek in Jože Meglic, med članicami Slavi Ro-blek, Ksenja Kaštrun in Cvetak Zupan, med starejšimi člani Mirko Meglic, Janez Meglic in Miha Meglic, med člani pa Izidor Primožič, Drago Meglic in Franci Meglic. J. Kikel Peteroboj.Na Zelenici je sindikat tržiškega Tika priredil tradicionalni veleslalomski peteroboj Tika, Tokosa, Roga, Metalke in Obrtnega podjetja. Tekmovalo je 75 smučarjev. Najhitrejši med vsemi je bil Vidic (Obrtno podjetje), ekipno pa je zmagalo Obrtno podjetje v postavi Kle-menčič, Dobrin, Vidic in Marin. Med moškimi nad 35 let so bili najhitrejši Branko Klemenčič (Obrtno podjetje), Karel Štucin (Tiko) in Franc Zupančič (Tokos), med ženskami Vika Jane (Tiko) in med moškimi do 35 let Robert Vidic (Obrtno podjetje), Janez Godnov (Tokos) in Marko Marin (Obrtno podjetje). Ekipno je zmagalo Obrtno podjetje pred Tikom. Tokosom, Rogom in Metalko. J. Kikel Kranjski pionirski občinski strelski prvaki - Začela so se občinska prvenstva v streljanju z zračnim orožjem. Najprej so tekmovali pionirji-72 pionirjev in 15 pionirk iz petih strelskih družin in sekcij je tekmovalo-Normo za regijsko prvenstvo je izpolnilo 29 pionirjev in 15 pionirk. Najboljša sta bila Marko in Andreja Malovrh iz strelske sekcije Tone Nadi-žar Čirče- Planina. Med pionirji ekipno je zmagalo moštvo SD Franc Mrak iz Predoselj pred dvema ekipama strelske sekcije Tone Nadižar. med pionirkami ekipno pa Tone Nadižar pred SD Franc Mrak in dvema ekipama SD Bratstvo in enotnost Kranj. V tekmovanju posameznikov so bile med pionirkami najboljše članice SS Tone Nadižar Andreja Malovrh, Darinka Žarn in Ema Turnšek, med pionirji pa član Toneta Nadi' zarja Marko Malovrh pred Marjanom Nograškom in Simonom Basajefl1 iz Predoselj. b. Malovrh Prva tekma trim pokala - Na Zelenici je bila prva tekma tržiškega Trim pokala. Tekmovalo je okrog 70 smučark in smučarjev iz Tržiča & okolice. Med moškimi je bil najhitrejši Milan Rozman, med ženskami Pf Andreja Soklič. Med moškimi do 25 let so bili najhitrejši Boštjan Uzar-Marko Primožič in Emil Pintarič, od 25 do 35 let Milan Rozman, MarK" Kravcar in Vinko Švab, med 35 in 45 let Tone Primožič, Franc Komac »n Jernej Meglic, nad 45 let Franc Špendal in Franc Teran in med upoko jenci Janko Krmelj. Med ženskami pa so bile najboljše: do 25 let Andreja Soklič, Suzana Ruparčič in Mojca Meglic, od 25 do 35 let Blanka Ru parčič, Metka Sova in Ljuba Nadišar, nad 35 let pa Olga Bencina >» Marija Eigner. J. Kike1 Zmagal je Srečo Mrvar - Tržiški šahisti so se zbrali na rednertj marčnem hitropoteznem turnirju. Zmagal je Srečo Mrvar, drug je bj Boris Kogoj, tretji Oto Keršič, četrti Pavel Loc, peti Stane Valjavec itd- J. Kike' • Marjan Metelko in skupina Melos Poletja ni več je skladba, ki je vse bolj popularna, pa ne sa-tno ta letni čas... Lani je bila uspešno predstavljena v zaključni oddaji Pop delavnice, letos je izšla kaseta, ki nosi enak naslov in ob tej še devet drugih skladb: Tvojih 17 let, Lady black, Zapleši z toano, Pošlji vsaj pozdrav... vse bolj iskane super skupne Melos. Gost Glasovega telefona bo vodja skupine Melos Marjan Metelko, s seboj pa bo pripeljal tudi katerega od članov... •V sredo, 16. marca, od 17. do 18. ure Pokličite nas na telefonski številki 21 - 835 ali 21 - 860 in dobili boste odgovore na vaša vprašanja. Vsi, ki boste poklicali, boste prejeli tudi sliko s podpisi skupine, tri najbolj zanimiva vpr-šanja pa bo Gorenjski glas nagradil s kaseto. Dahnili so da: ^škofji Loki: ftelena Žumer in Dušan Sever iz Škofje Loke, Sabina Mazzini in ^arko Dolinar iz Sv. Duha. Na Jesenicah: lasta Kajdiž in Robert Prešeren iz Žirovnice Nagradna križanka: Rešitev prejšnje nagradne križanke: slama, Tamara, aparat, narita, sarec, Verona, GB, Eanes, SA, strela, spartak, Peklenik, karo, sopa-Gera, arena, posel, Adi, makiji, piva, iča, otok, travar, okno, tuva, nils, or, era, genet, celost, raj, aneks, aminta. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Saša Stana, Kolarjeva 24, Ljubljana; 2. nagrada: Špela Rakuš, Ljubljanska 17, Bled in tri tretje nagrade: Helena Knaflič, Prečna 6, Bled, Nika VVeiffenbach, Na plavžu 11, Železniki; Angelca Trebar, Benedikova 40, Kranj. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 16. marca, na na- ^'Ov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, Kranj (za navadno križanko) /O ljubljanska banka —-------;-1--.- Temeljna banka Gorenjske KOVANCI SO ŠE VEDNO V VELJAVI v* sredstvih javnega obveščanja je bilo objavljeno, da bodo kovanci, manjše vrednosti od 10 din, odvzeti iz obtoka. Časovno še ni določeno, kdaj bodo omenjeni kovanci vzeti iz obtoka in s tem prenehali veljati kot plačilno sredstvo. Takoj, ko bo znana zapadlost veljavnosti kovancev, vas bomo na primeren način obvestili. Hkrati bi radi opozorili, da lahko polagate sredstva na svoje račune pri banki (tudi kovance), da pa menjavo kovancev v bankovce opravlja tudi SDK. od 1. marca nove obrestne Mere za dinarska sredstva OBČANOV vloge na vpogled vloge, vezane vloge, vezane v,oge, vezane vloge, vezane Vloge, vezane Woge, vezane letna konformna obrestna obrestna mera mera 20 % nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev 99 % 101 % 102 % 104 % 106 % 108 % 70,82 % 77,07 % 85,11 % Branko Jovanovič Vunjak, vodja Don Juana: "Postal bom Kranjčan" Gost našega Glasovega telefona je bil Branko Jovanovič Vunjak, ki je odgovarjal na vaša vprašanja. Zakaj ne sodeluje na izboru Evrovizije? Telefoni so v sredo, 2. marca, zvonili že pred 17. uro. Gost Glasovega telefona je bil Branko Jovanovič-Vunjak. Peti je začel s šestimi leti, ob poslušanju čestitk, nekaj skupin se je zamenjalo in sedaj dobro uspevajo s skupino Don Juan, katero vodi, igra kitaro, poje in komponira. Sicer je Sentvidčan, čeprav ga imajo vsi za Štajerca ali Primorca. Seveda pesmi pojejo o njih, ker se tam največ dogaja... Sedaj kupuje stanovanje na Planini in kot kaže, bo maja postal pravi Kranjčan. Dekleta so ga spraševala, če je res, da je že oddan. Brendv je komaj uspel odgovoriti vsem, da je še "frej..." V Skupini so še člani bobnar Damir Jurak, ki je pri skupini zadolžen za odpisovanje pisem (lani okoli tisoč), basist Vili Bertok, edini, ki ni Ljubljančan, ampak Primorec z napako in klaviaturist Vojko Sfiligoj, zadolžen za simpatije otrok, saj je za njih izdal tudi kaseto otroških pesmi... "Ja, za našo kaseto smo na ovitek natisnili zanimiv motiv — tri otroke — priljubljenost se vidi na koncertih, ko plakate z istim motivom popolnoma razgrabijo. Nastopov je veliko, gredo povsod, kamor nas povabijo. Do avgusta smo vsak konec tedna že skoraj razprodani, kakšen termin se še najde, med tednom radi sprejemamo "spile", takrat smo tudi cenejši. Na nastopih je počutje enkratno, temperatura enakomerno raste z obeh strani, mi igramo in pojemo, publika se odziva... Prav zdaj odhajamo na slovensko turnejo, kjer bomo predstavili skladbe s kaset Naj in Don Juan, ki sta že zlati... Pa tudi iz platinasta kaseta Mandarina. Od avgusta do decembra bomo prosti, da si oddahnemo. Čas bo namenjen komponiranju novih skladb za kasete Naj in Don Juan 2," je pripovedoval Branko, ki se je med drugim pogovarjal tudi z Anico Zlegar iz Metlike. Še marsikaj ste vprašali Branka Jovanoviča — Vunjaka, vsi, ki pa ste ga tokrat zamudili, imate priložnost, da njega in skupino Don Juan slišite v živo v Kranju, 21. marca, ko bodo nastopili na koncertu v okviru slovenske turneje. D. Papler PREDLAGAMO: Obiščite dobre gostilne TOKRAT: VIDEM V POLJANAH Tisti, ki ste kdaj hodili po Poljanski dolini, ste gotovo bili tudi na Vidmu, gostilni v središču Poljan. Za tiste, ki pa okolice Škofje Loke ne poznate, pa naj zapišemo, da so Poljane približno dvanajst kilometrov daleč ob cesti iz Škofje Loke proti Gorenji vasi. Gostilno, ki ima v kraju že dolgoletno tradicijo, ima sedaj v najemu Tomaž Poljanšek, ki pravi: "Pri nas so vedno na zalogi domače klobase, dnevno kuhamo golaž in vampe, pripravljamo jetrca in kosilo s pečenko. Po naročilu pa seveda pripravimo tudi druge domače jedi." Prav po dobrih kosilih okusnem golažu, vampih in jetrcih je gostilna znana tudi daleč naokoli. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, tudi ob sobotah in nedeljah, kar je za planince in obiskovalce poljanskih hribov še posebno razveseljivo. V njej pa se lahko okrepčate od 7. do 22. ure. v. Stanovnik KJE SO, KAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI BORUT CHVATAL Pri enajstih letih je preživel težko operacijo in oče mu je po uspešni ozdravitvi kupil pravo nogometno žogo. S starejšimi, znanimi kranjskimi nogometaši se je na Hujah podil za njo, dokler ga ni pri 13, 14 letih Dušan Rebolj, takratni kranjski plavalec, vaterpolist in košarkar, pa tudi trener, spravil med plavalce in vaterpoliste. Igral je tudi košarko in rokomet, v letih 1953 in 1954 pa se je povsem posvetil plavanju, še posebej pa vaterpolu. Kot vaterpolista ga je vzgajal Ivkovič, nato pa Peter Didič, ki je fante naučil resnega, trdega dela. "Sodeloval sem pri vzponih in padcih kranjskega vaterpola," pripoveduje Borut Chvatal, ki je leta 1973 zadnjič zaigral v prvem moštvu kranjskega Triglava. "Kranjski vaterpolo je bil na ničli. Ko smo ugnali Ljubljano, smo se vzpenjali vedno višje. V drugi zvezni vaterpolski ligi smo bili stalno na vrhu ali pod vrhom, se uvrščali v prvo zvezno ligo, vendar smo bili vedno korak prekratki, da bi v ligi ostali. Predvsem finančno. Kot amaterski klub med tekmeci, katerih igralci so bili že takrat v bistvu profesionalci z zavidljivimi štipendijami, se nismo uspeli obdržati, čeprav so nam vsi pravili: vi Slovenci, vi imate denarja na pretek. Dobre mladince smo vedno imeli, državne reprezentante, za popoln uspeh pa sta nam zmanjkovala vsaj dva dobra igralca. Takrat je bilo za vaterpolo in plavanje v Kranju več zanimanja. Ko smo se uvrstili v prvo ligo, smo imeli na tekmi tudi do 2000 gledalcev, pa tudi sistem tekmovanja je bil takrat privlačnejši. Edini klub smo bili, ki smo se izključno s svojimi igralci uvrščali v prvo ligo. Prijatelji smo bili, klapa." Borut je smučarski učitelj in vaditelj, igralec kranjske veteranske rokometne ekipe in član vaterpolskega moštva Vodovodnega stolpa, ekipe veteranov z Veličkovičem na čelu, ki je slovenski članski vaterpolski prvak. V vaterpolu je kontrolor sojenja, pred tem pa je bil sodnik. Ravnateljstvo na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju mu vzame veliko časa, vendar se ima kljub temu za aktivnega športnika. 'Triglav ima, če bo imel še svoj zimski bazen, izjemne možnosti za prvo ligo in za obstanek v njej. Ce se bomo tako odločili, potem je treba več vložiti. Sodim, da je vaterpolo tisti kolektivni šport, ki ima največ možnosti, da bo edini iz Kranja v prvi ligi. Imamo zaledje, zanimanje za vaterpolo, dobre pionirje in mladince. Napornost igre ne odbija. Razen hokeja, se mi zdi, je vaterpolo po napornosti pri vrhu. Veliko je stikov med igralci, ki so lahko tudi grobi, vendar so grobosti pri drugih igrah še večje." j Košnjek Anekdota • Najine kravate Francoski igralec Lucien Guitrv je opazil, da služabnik nosi njegove kravate, vendar je molčal, da ne bi užalil človeka, s katerim je bil zelo zadovoljen. Nekega dne pa je lahko povedal, da se ne da kar tako vleči za nos. Kupil je novo omaro in začel kazati služabniku, kje bodo posamezna oblačila. "Sem bova dala moje nogavice, sem moje srajce in tjale najine kravate!" NAGRADNA KRIŽANKA MIT 01 SLAVNI LOVEC SLOV TV ŠPORTNI NOVINAR IMARK0! PEVKA POPEVK REDŽE-POVIČ OSEBA KI 0P3AVUA STAŽ PRIPRAVNIK GLAS. ZVOK EDO MRAUSKY PODKOŽNA HMŠĆ0BA SIN AGA-MEMNONA INKLlTEM-NESTRE V GR Mira BERILO PRVI SLOV -EKSPERIM PSIHOLOG I MIHAJLO i ZAKAJ KDOR DA ZNAK ZA ZAĆ TEKME RAZCVETJA AVTOR KRIŽANKE R NOČ OKRASNI OBROČEK NA PRSTU SPRETNOST. S PRAKSO PRIDOBU ZMOŽNOST VULKANI-ZIRAN KAVČUK EISEN H0WER HRVAŠKI PETROL ŽIVOT. POSTAVA NOČNA PTICA AM FILM IGRALEC (FREOl FR ALPSKI SMUČAR IMICHELI NIKO J.?MNf OZEK VOD NI PAS. KI VEŽE DVE MORJI GLASB ZNAMENJE POSODA /* SADJE ALI ANT MEJNA REKA MED ITALIJO IN GALIJO STAR PREDMET ANTIKVA ANG EKONOMIST EK0-N0METRIK (JOHN R1 SMREKOV ROD ZALIV NA S JADRANU GR, FILOZOF SKAŠOLA PEVKA TURNER HITRO OPEČEN KOS MESA REKA IN FJORD NA NORVEŠKEM JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA JEZIKOSLOVEC AASEN ST ČEŠKI IGRAČ NAM TENISA PERJE PRI REPI LARS ONSMEfl AM FILM IGRALEC |WARREN; ST PLOŠČ MERA RIBJA K0ŠĆICA ANG PEVEC JONES REKA V ANGLUI NAP0VEDOV DOLENČEVA PISATELJ SVETINA GALVANI LLMGI i RIMSKI KRALJ VEČNO LEPA MEL0DUA VISLENA P0U8KEM OPERA LEA-DELIBESA ureja DARINKA SEDE] mmss&m^cktAS 12. stran OBVESTILA, OGLASI Petek, 11. marca 1! TEKSTILINDUS ISBAMJ DO TEKSTILINDUS KRANJ Kranj, Gorenjesavska c. 12 p.p. 75 Po sklepu odbora za delovna razmerja DO TEKSTILINDUS KRANJ objavljamo prosta dela oziroma naloge: V DE TKALNICA 1 1. VODENJE IN VZDRŽEVANJE NAVIJALNICE Pogoji: V. st. zahtevnosti (tekstilno mehanski ali strojni tehnik), tri leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojev v tkalnici, trimesečno poskusno delo. 2. VODENJE IN VZDRŽEVANJE COLNIČNIH STATEV 80 PL - U Pogoji: V st. zahtevnosti (tekstilno mehanski ali strojni tehnik), dve leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja tkalskih strojev, trimesečno poskusno delo. 3. VODENJE IN VZDRŽEVANJE COLNIČNIH STATEV T -176, P, PL - 2 delavca Pogoji: V. st. zahtevnosti (tekstilno mehanski ali strojni tehnik), dve leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja tkalskih strojev, trimesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. KOKRA trgovska DO, n.sol.o., KRANJ, Poštna ulica 1 objavlja za potrebe Delovne skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge: I. IZDELAVA PROGRAMOV IN OPERATIVNO IZVAJANJE AOP OBDELAV Posebni pogoji: izobrazba V. stopnje - računalniške, ekonomske ali tehnične usmeritve štiri leta delovnih izkušenj pri sorodnih delih poskusno delo dva meseca II. OPRAVLJANJE KADROVSKO - SOCIALNIH DEL Posebni pogoji: izobrazba VI. stopnje — kadrovske, pravne, druge družboslovne usmeritve dve leti delovnih izkušenj pri sorodnih delih poskusno delo tri mesece Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Vloge oddajte v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Obveščeni boste v 15 dneh po izbiri. LONČARSKO PODJETJE KOMENDA na podlagi sklepa IO objavlja prosta dela in naloge: 1. RAČUNOVODJE Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri delih s področja računovodstva, poskusno delo 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Lončarsko podjetje Komenda, Mlaka 4. Informacije po telefonu 061 841-015. Lfch DO LTH ŠKOFJA LOKA Po sklepu kadrovske komisije objavljamo prosta dela in naloge V TOZD HLADILSTVO KV LIČARJA Za opravljanje objavljenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — zaključena IV. stopnja zahtevnosti — do 6 mesecev delovnih izkušenj na delih ličarja HLADILCA - MONTERJA II (2 delavca) Pogoji za opravljanje prostih del in nalog so: — zaključena IV. stopnja zahtevnosti strojne stroke — do 1 leta delovnih izkušenj na podobnih delih Zaželeno je znanje avtogenega varjenja - lotanje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. V DSSS - KOMERCIALI PRODAJNEGA REFERENTA II Za opravljanje objavljenih del se zahteva: — končana VI. stopnja zahtevnosti tehnične smeri — 2 leti delovnih izkušenj s področja komercialnega poslovanja — aktivno znanje srbohrvaškega jezika — opravljen vozniški izpit B kategorije SKLADIŠČNEGA MANIPULANTA I za opravljanje del se zahteva: — končano IV. stopnjo zahtevnosti trgovske smeri — do 1 leta delovnih izkušenj na podobnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. V DSSS - SPLOŠNI SEKTOR KORESPONDENTA I. Za opravljanje objavljenih del se zahteva: — končano V. stopnjo zahtevnosti administrativne ali njej ustrezne smeri — do 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, in sicer za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov DO LTH škofja Loka, Kidričeva 66 - kadrovsko socialna služba v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejetem sklepu. OBRTNA ZADRUGA PREVOZNIK GORENJSKE Naklo, Cvetlična 10 na podlagi sklepa zadružnega sveta Obrtne zadruge Prevoznik Gorenjske, Naklo, Cvetlična 10 se razpisujejo sledeča dela in naloge: 1. TAJNICA SAMOUPRAVNIH ORGANOV — zahteva se štiriletna administrativna šola 2. DELAVKA V RAČUNOVODSTVU — zahteva se višja šola ekonomske smeri — dve leti delovnih izkušenj ali — srednja šola ekonomske smeri — pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Kandidati morajo prošnjo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Za razpisno komisijo Obrtne zadruge, Prevoznik Gorenjske, Naklo, Cvetlična 10. _ TOZD Maloprodaja CELJSKE MESNINE v prodajalnah ŽIVILA TOZD Maloprodaja: Mini-maxi Kranj, Storžič Kokrica, Globus Kranj, Naklo Naklo, Delikatesa Tržič, Jesenice Jesenice. Prodaja šunk od 15. do 23. marca po nižjih cenah ODKRIJTE POZABLJENI DOMAČI OKUS ALPETOUR OTOK VIS Z OGLEDOM SPLITA IN TROGIRA, ODHOD 14.4. ZVEČER UPOKOJENCEM NUDIMO POCENI POČITNICE V RABCU (TEDENSKO BIVANJE V MARCU ZA DIN 54.000, V APRILU PA ZA DIN 75.000) OHRID, LETALO AA, ODHOD 26. IN 28.5. GRČIJA, KLASIČNA TURA, ODHOD 16.3. (UGODNO) ČEŠKOSLOVAŠKA ZA SKUPINE (PRAGA, BRATISLAVA, BRNO) VEČ ODHODOV V APRILU IN MAJU ČEŠKI GRADOVI, 6 DNI, ODHOD 27.4. (UGODNO) BRATISLAVA (ZA POSAMEZNIKE IN MANJŠE SKUPINE), 3 DNI, ODHOD 15.4. KRETA - GRČIJA STARE CIVILIZACIJE, 6 DNI, ODHOD 26.4. ŠPANIJA (BARCELONA, MADRID, ANDALUZIJA), VEČ ODHODOV OD 20.4. NAPREJ COSMOPROF.FRIZERSKI SEJEM V BOLOGNI, ODHOD 24.4. INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH GRČIJA - 6 DNI, ODH. 16. 3. POHITITE S PRIJAVAMI, ŠE NEKAJ PROSTIH MEST. S prvimi pomladnimi dnevi se budi želja po potovanjih V Pulju se je pomlad že začela. Zato napovedujemo začetek sezone obiskov Nacionalnega parka Brioni. Za bivanje skupin v Pulju in Medulinu smo vam zagotovili v marcu in aprilu - do 1. maja 1988 - popolne dnevne penzione od 10.600din v paviljonih, 13.600din v hotelih »B« kategorije in do 22.100din v hotelu »A« kategorije Histria. Turistična taksa ni vključena. Rezervacije in prijave sprejema sektor prodaje RO Arenaturist, tel.: 052/ 34-588 in 23-811, teleks 25-228 in 25-323. Za organizacijo obiska Nacionalnega parka Brioni - Turist biro, tel.: 052/ 34-665 in 34-355. & OfremiolrUfri/ir ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in fostinsko podjetje, n.sol.o., KOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge v 1. TOZD PRODAJA NA DEBELO a) SKLADIŠČNIKA za delo v skladišču živil na Kidričevi 54, Škofja Loka. Delo je samo dopoldansko. 2. TOZD JELEN - GOSTINSTVO b) TOČAJKE za delo v restavraciji — bifeju v Frankovem naselju v Škofji Loki. Delo je izmensko. c) SNAŽILKE za delo v gostilni Stari Mayr v Kranju. Delovno razmerje sklenemo za določen čas, za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Delo je pretežno dopoldansko, vendar 7 dni v tednu. 3. TOZD PEKS - PROIZVODNJA d) PEKOV za delo v pekarni na Kidričevi 54, v Škofji Loki. 4. DS SKUPNIH SLUŽB, KIDRIČEVA 54, ŠKOFJA LOKA e) TAJNICE DIREKTORJA DO O SNAŽILKE Delo je samo popoldansko. g) DELAVKE ZA POMOČ V KUHINJI Delo je samo dopoldansko. 5. TOZD PRODAJA NA DROBNO h) PRODAJALCEV za delo v živilskih prodajalnah na območju Ljubljane — Šiške (SP Goričane, Trg komandanta Staneta 5, SP Celovška 147 in*SP Gorazdova 10). Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod a) končana šola za prodajalce in eno leto prakse na podobnih delih. pod b) končana gostinska šola oz. tečaj za PKV natakarja in eno leto prakse na podobnih delih. pod d) končana šola za peke ali tečaj za PKV peka in 1 leto prakse na podobnih delih. pod e) upravna administrativna srednja šola in dve leti prakse na podobnih delih. Pod g) tečaj za PKV kuharico in eno leto prakse na podobnih delih. Pod h) Šola za prodajalce, opravljen pripravniški izpit. Poskusno delo za dela skladiščnika, točajke, peka, snažilke v TOZD JELEN in tajnice direktorja traja 60 koledarskih dni. Za dela snažilke v DSSS in delavke v kuhinji traja 30 koledarskih dni, za dela prodajalcev pa 90 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka V 8 dneh po objavi oglasa. _ j GASILSKA REŠEVALNA SLUŽBA, p.o. Oldhamska 4 KRANJ V skladu z določbami statuta DO razpisuje naslednja dela in naloge RAČUNOVODJE za 4 letni mandat Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let prakse, od tega 2 leti na odgovarjajočih delih in nalogah, — da izpolnjuje pogoje po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike. Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju STROJNEGA INŽENIRJA ali GRADBENEGA INŽENIRJA (VI ali VII), ki ima veselje za dinamično strokovno delo, da ima Organizacijs k e sposobnosti in sposobnosti dela /. ljudmi-Ostale zahteve se urejujejo glede na dosedanje delovne izku-šenje, poznavanje gasilske stroke in tehnike. Možnost nuđenja družinskega stanovanja, ki je vezano na opravljanje del in nalog. Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazbi na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izidu bodo kundiduti obveščeni v 15 dneh po sprejetju sklepa. MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JIA 2 oglaša prosta dela in naloge ZA TO/I) KOMERCIALNI SERVIS KRANJ VODENJE KOMERCIALE TOZD Posebni pogoji: ekonomist, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj RAČUNOVODSKO LIKVIDATURSKA DEIA I'osebni pogoji: ekonomski ali komerciulni tehnik, 1 leto delovnih izkušenj PRODAJA ŽIVIL Posebni pogoji: produjalku živilske stroke, H mesecev delov nih izkušenj, lahko pu tudi pripravnik ZA TOZD MESOIZDKLKI IKOFJ I LOKA obrat Hladilnica Trata VZDRŽEVALCA IIIADILN1ČARJA Posebni pogoji: poklicna šolu strojne ali elektro smeri, 2 1« ustreznih delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge je določeno 1 do 3 mesečno P° skusno delo. M Pisne prijave / doka/ih o izpolnjevanju pogojev sprejema KŽK Gorenjske Kranj, Splošni kadrovski sektor, Kranj. JIA 2, v 8 dneh po objavi. TOK RADOVI JICA, LmM, Rožna dolina 50, pa vabi k sodelovanju dvu delavca NOČNA ČUVAJA na delovis« u Bled, /a delo po pogmlhi. JI. marca 1988 OGLASI 13. STRAN GLAS ZELO UGODNO — ZELO UGODNO — ZELO UGODNO - ZELO UGODNO — ZELO UGODNO PEPELKA, Vodopivčeva 7 (Mohorjev klanec) TRENERKE JEANS OTR. HLAČE DIOLEN OTR. HLAČE DEKLIŠKE KARO HLAČE DEKLIŠKE OBLEKE (kratek rokav) od 4 — 16 let, od 5— 16 let, od 6 - 16 let od 4— 16 let, od 6 — 16 let, 12.000 — 18.000 din 21.000 — 25.000 din 10.800 — 13.000 din 7.740 — 11.340 din 9.680 — 22.300 din kovinotehna Blagovnica FUŽIN AR Jesenice Saj ni mogoče, pa vendar, v Kovinotehni -blagovnica FUŽINAR Jesenice, lahko kupite belo tehniko, vodovodne armature, kopalne kadi, kotle za centralno kurjavo in radiatorje JUGOTERM, posodo, steklo in porcelan, pa tudi motorne žage in betonske mešalce na obročno odplačevanje. Prvi obrok plačate takoj, za preostalih pet obrokov pa vam zaračunamo samo 23 % obresti. Ne pozabite — BLAGOVNICA FUŽINAR NA JESENICAH NEMOGOČE JE MOGOČE NOVO V KRANJU Ul. Janka Puclja 3 (Planina III) tel.:34-523 KONSULTACIJE OD 16. URE DALJE ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure Z metodo kitaiske tradicionalne t* medicine in £~JL-Js zelišči ^] V odpravljamo prekomerno telesno težo. nespečnost, nervozo, glavobol, težave v hrbtenici, sklepih, impotenco, odvajanie od kajenja... Izvajamo učinkovito delno in celotno masažo telesa. Akupunktura Moksibustija Akupresura STR E Š NA OKNA I i mira RADOVLJICA Tel.:75-036 KJ_—ir^-» fa-_i——i- Metalka Ljubljana vam iz konsignacije nudi NAJNOVEJŠE OLJNE IN PLINSKE GORILCE priznanega nemškega proizvajalca THYSSEN. Informacije lahko dobite v Metalki,-Ljubljana, 061 320-[73 ter naših blagovnicah v Ljubljani (061 318-750) in Mariboru (062 32-151), prodajalni v Ptu|U (062 772-911) ter v Elektrotehni v Murski Soboti (069 21-146) © metalka ODPIRAMO NOVO TRGOVINO SADJA IN ZELENJAVE PRI SAMOPOSTREŽNI GRINTAVEC NA PLANINI. VELIKA IZBIRA PO UGODNI CENI. SE PRIPOROČA TRGOVINA MANDARINA. SERVIS CANDY RAJKO KNIFIC Tončka Dežmana 4 KRANJ Tel.: 38-540 ^ TEKSTILINDUS 3£MAMjr Odslej redno V INFORMATIVNO PRODAJNEM CENTRU VELIKA IZBIRA KOLEKCIJSKIH TKANIN UNIKATNI VZORCI Pridite, obiščite nas! "Normativno prodajni center Kranj, Prešernova 1, ---_ tel.: 25-168___._ IZBRALI SOZMflS V MERKURJEVIH prodajalnah v Radovljici, Lescah, Škofji Loki, Ljubljani, Litiji, na Jesenicah in veleblagovnici Globus izkoristite možnost nakupa kakovostnih šivalnih strojev Bagat s plačilom v petih obrokih s samo 11,25% stroški. Na voljo so naslednji tipi: VIŠNJA S, VIŠNJA EXTRA, RUŽA B RUŽA STEP Šivalne stroje je možno dobiti v leseni omarici - kabinetu, v kovčku ali samo glavo. Ponudba velia dokler traja zaloga. ' S PAR ® SMR MALLE MARKET IN RESTAVRACIJA, V BRODEH NA KOROŠKEM 3 KM OD AVSTRIJSKE MEJE POSEBNA MODERNI 13?° i LAK ZA LASE MEHCALEC 23! 90 i PRAŠEK 44. DASH 134, [VŽIGALNIK 1 kom. 7. :90 ANANAS „KOMPOT« 9S, 15 IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA _NAKUPA! RIZ V VEDRU 39! 90 REGIO BRASIL 56?°| KAVA „ MILKA 21? 90! ČOKOLADA 300 g JAFFA 9?° POMARANČE, „ S PAR mmmcS^mGLAS -u. stran MALI OGLASI, OGLASI Petek, 11. marca 1988 mu OGLASI tel.:27 960 certa JlAlfe aparatl.ilioll Prodam TRAKTOR T.V., 21 konjskih sil. Zgoša 41, Begunje, tel.: 73-185 _3430 Naprodaj dva SEKULARJA novo narejena, železna s trofaznimi elektromotorji 6 konj. moči in eden z motorjem 3 konj. moči enofazni. Voklo 67, pri Šenčurju 3154 Prodam dva elektromotorja 6 konj. moči, 1400 obratov/min.. Voklo 67, pri Šenčurju 3225 Prodam nakladalno PRIKOLICO potin-ger 20 in traktorsko ŠKROPILNICO. Suha 15,Kranj_ 3235 Ugodno prodam dobro ohranjen pralni STROJ zopass. Tel: 40-108 3247 Prodam TV TELEFUNKEN, barvni, star 6 let, ekran 67 senzor, za 45 SM. Zad-nikar, C 1. maja 67, Kranj 3259 REVOLVERSKO STRUŽNICO prvomajska pirex Q 63, letnik 1968, pletilni STROJ brother KH 840, KR 830 in z glavo KA 8200, krojilcem in z vsemi pripadajočimi deli in kombiniran otroški VOZIČEK tribuna, skoraj nov, ugodno prodam. Tel.: 27-561 3466 Prodam mizarski STROJ- tri operacije, starejše izdelave. Stara Loka 90 tel ■ 61-929__ 3475 Čmo-bel TV iskra panorama kekec, starejši, rabljen 14 dni, prodam za 10 SM.Tel.: 23-335_ 3476 Prodam novo 5 t traktorsko kiper PRI-KOLICO in dvostopenjski elektro mo-tor 9- 13 KW. Sp. Veterno 3, Tržič 3498 Prodam barvni TV specta color niš. Tel.: 24-666_3500 Računalnik COMMODORE 64 K, ugodno prodam. Tel.: 28-013 3527 VILIČAR 62-672 Prodam 21-842 AMSTRAD CPC 464. Tel.: 3262 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 165. Pivka 3, Naklo_3267 Prodam pralni STROJ, cena 12 SM. Tel.: 42-722 _3270 ORGLJE SEL in ojačevalec, prodam. Tel.: 80-286 3274 Prodam 68-013 tračno ŽAGO za les. Tel.: 3280 Prodam rezervne dele za TRAKTOR univerzal. Vilfan, Sp. Bitnje 4, žabnica _3285 Ugodno prodam vlečni nakladalnik imp za gnoj in pesek. Hribar, Sr. vas 14 pri Kamniku 3291 Ugodno prodam barvni TV gorenje, 950 super, ekran 67. Tel.: 27-653 3295 Prodam molzni STROJ vitrex, tomos AVTOMATIK, starejši tip, namizno kombinirko BLITZ -wolf muler in Z 750, obnovljena, letnik 1977. Tel.: 43-041 _3305 Prodam električne ORGLE solton. Bojan Resnik, Nedeljska vas 4, Mlaka pri Kranju_3309 Prodam TRAKTOR t.v. 730 (280 del. ur). Pintar, Studeno 24, Železniki 3314 TRAKTOR TV 420, prodam ali menjam za TV 730 in kupim motor za ŠKODO 120 L. Mohorič, Davča 44, Železniki _3317 Generalno obnovljeno ekscenter STISKALNICO inles 35 t, prodam. Tel.. 68-310_3318 šivalni STROJ pfaff prodam. Zupan-čič, St. Žagarja 21, Kranj 3329 Prodam tri leta star pralni STROJ obodin. Tel.: 66-398_3336 Prodam novo nerabljeno motorno ŽA-GO, 20 odstotkov ceneje Tel.: 73-248 _3341 Predam pralni STROJ obod, dobro ohranjen. Tel: 37-318, Kranj 3344 Prodam starejši pralni STROJ končar, v manjši okvari. Tel.: 34-692 3357 Prodam nov TRAKTOR t.v. 732, 10 od-stotkov ceneje. Tel.: 65-192, popoldan 3359 Prodam 33-798 nov STOLP tensai. Tel.: 3368 indos 2,5 t, prodam. Tel.: 3531 CIRKULAR z dodatnimi delovnimi operacijami, prodam. Tel.: 27-053 3534 ifan.oprema Prodam lepo ohranjen dnevni REGAL ekonomik-standard. Jerala, Veljka Vlahoviča 9 (Planina), Kranj, tel.: 38-268_3158 Prodam jedilni kot, trajnožarečo peč, pralni stroj cany 3 kg, sedežni kavč-raztegljiv. Sitarska 12, Kranj Stražišče _3183 Prodam TROSED in dva fotelja ter štedilnik (4 plin, 2 elek.). Jovanovič Hrani-slav, Železniška 8, Lesce, tel.: 75-656 _3219 Novo usnjeno sedežno GARNITURO, prodam ali zamenjam za katerikoli gradbeni material, lahko tudi kredit. Tel.: 22-149_3224 Prodam dobro ohranjen plinski "ste: DILNIK. Sp. Upnica 27, tel.: 74-759 _3248 Prodam dve rabljeni OMARI, cena zelo ugodna. Tel.. (061) 611-282, popoldan_3249 Zamrzovalnik 50 litrski rade končar 1985, prodam. Trost, Kranj, C. JLA 6/XI, nebotičnik, tel.: 23-433 3289 Prodam KUHINJO lucija, temno rjave barve, dolgo 2,62 m s kromastim štedilnikom (2 plin, 2 elek.) in hladilno omaro. Marjana Brajič, Benedičičeva 7, Jesenice 3320 Prodam 30 kvad 68-465 m TAPISONA. Tel.: 3324 Prodam ELEKTROMOTOR 7,5 KW. Tel.: 45-117_3372 Prodam barvni TV gorenje, star 4 leta. Tel.: 25-701, popoldan 3386 Ugodno prodam nov TRAKTOR TV 732, v garanciji. Tel.: 88-405, od 9. do 17. ure _ 3396 Prodam TRAKTOR univerzal Goldoni, italijanski, 24 KS. Polajnar, Kokra 45 _3401 Prodam glasbeni STOLP in bokse 2 x 150 W. Tel.: 36-357_3420 Prodam nov kardanski cepilnik za drva fi 250 Vodiška c. 45. Vodice nad Lju-bljano, tel.: 21-161_3431 Prodam 9 mesecev star tosehiba glasbeni CENTER 2 x 60 W in VIDEO COMPJUTER sistem atari 2600 z 6 ka-setami. Tel.: 78-795_3432 Zračni KOMPRESOR z vso opremo, poceni prodam. Tel: 61-135 3445 Prodam MONITOR in RAČUNALNIK sehneider. Tel: 36 054 3452 Ugodno prodam RAČUNALNIK C 64, disketno enoto in monitor. Tel.: 22-514 _3461 Prodam pralni STROJ obodin, star 6 let, cena 20 SM Tel: 23-508 3536 Ceneje prodam dva nova KAVČA. Tel.: 44-630_3345 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. Zg. Bitnje 67 3347 Novo trajnožarečo PEČ za centralno kurjavo feroterm 25 KW, prodam 15 odstotkov ceneje Tel: 50-839 3369 ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elek.) gorenje in dva rjava okrogla pomivalna KORITA, vse novo, prodam Tel: 77-039 3373 Prodam SKRINJO obodin 410 litrov, v garanciji. Tel: 39-982 3375 OMARO za dnevno sobo in KAVČ ter OMARO za predsobo, novo, prodam 30 procentov ceneje. Tel : 39-914 3402 Prodam sedežno garnituro. Tel.: 75-968_3418 Poceni prodam SIEMENSOVO GAR-NITURO, električni štedilnik s pečico in štedilnik na trdo gorivo. Tel.: 75-211 __3446 Poceni prodam ŠTEDI LNIK kuppers-buseh, trajnožarečo peč (nemško) ter štedilnik kolorex (nov v garanciji). Krajnik, Gorenja vas 1, Reteče, Škofja Loka_3448 Ugodno prodam kotno sedežno GARNITURO, samsko spalnico in dve ter-moakumulacijski peči. Ogled v nedeljo dopoldan. Ropret, Preddvor 27/a (pri šoli)_3456 Prodam skoraj novo KUHINJO in kombinirani ŠTEDILNIK. Jurič Dragica, Be-gunje 160_3472 Prodam TROSED in dva fotelja, dobro ohranjeno. Djurič, Trg Prešernove brigade 8_3480 ŠTEDI LNIK plin elektrika in kuppers-buseh, prodam. Janez Rozman, Pre-doslje 85/c, Kranj 3485 Zelo poceni prodam sedežno garnituro za dnevno sobo. Rupa 30/d, Kranj, tel.: 21-551_3488 Prodam nov ŠTEDILNIK (2 elek., 2 plin) za 40 SM. Drago Kondič, Gorenjskega odreda 18, Kranj 3524 Prodam nov vgradni ŠTEDILNIK (2plin, 2 elek.) gorenje. Rebol, C. na Klanec 4, tel.: 24 201 3535 DEŽURNI VETERINARJI OD 11.3. DO 18.3.: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu st. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: ZA OBČINO KRANJ: Dr. CAPUDER dipl. vet. Bogdan, Kranj, Kajuhova 23, tel.: 22-994 ZA OBČINO ŠKOFJA LOKA: KRIŽNAR dipl. vet. Miro, Godešič 134, Škofja Loka, tel.: 62-130 ZA OBČINO RADOVLJICA IN JESENICE: PAVLIC dipl. vet. Franc, Zasip, Stegne 24, tel.: 77-639 ZA OBČINO TRŽIČ: SOKLIČ dipl. vet. Drago, Strahinj 116, Naklo, tel.: 47-192 FOTOGRAF Janez Žumer izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. 23-893 (pri Prešernovem gaju) vozila Prodam Z-101, mediteran, letnik 1981. Ahačič, Srednje Bitnje 57 Prodam Z 750, letnik 1975, registriran do februarja 1979. Cvetka Bukovnik, Žiganja vas 16_3245 Prodam FORD CAPRI 1500, letnik 1970 za 180 SM. Tel.: 74-802_3252 Prodam avto OPEL ASCONO 1600 av-tomatik, letnik 1979 ali menjam za mo-vejši JUGO, fantovsko dirkalno KOLO, žensko KOLO, novo , navadno in HLADILNIK gorenje, nov, 170 litrski. Kuč, Benedikova 12, Stražišče 3255 ALFA ROMEO 33 ORO, 1986, prodam. Tel.: 61-830 letnik julij 3258 Prodam PEUGEOT 504, letnik 1978. Slak Alojz, Zg. Bitnje 168, pri gasilskem domu v Jami 3264 Prodam Z 128, letnik 1983 z vgrajeno plinsko napravo. Tel.: 79-087, Noše 2, Brezje 3266 Prodam APN 6, letnik 1985. Roman Plestenjak, Šutna 69, Žabnica, tel.: 44-581_3269 Prodam Z 750, letnik 1976. Velesovo 27 _3272 Prodam Z 750 S, letnik 1979. Gracar, J. Puharja 1, Planina 3275 Prodam ŠKODO 105, dobro ohranje-no, letnik 1979. Dovžan, Podljubelj 94, Tržič_3279 Po delih prodam FIAT 750, FIAT 125, R 4 in DIANO. Koritenska 31, Bled, tel.: 78-693_3281 Prodam GOLF dieselt letnik 1983. Mi-lan Žontar, Šutna 54, Žabnica 3287 Prodam LADO 1300 S, letnik 1984 ali zamenjam za FIAT 132 2000. Kavtak, Ruparjeva 8, Jesenice 3290 Prodam Z 101 comfort, letnik 1982 ok-tober. Cvetkov Rado, Tomšičeva 19, Kranj_3292 Prodam Z 750 SE, letnik 1980. Tel.: (061)612-248_3293 Prodam Z 101 C, letnik 1979, kleparsko in ličarsko obnovljena, registrirana do oktobra. Pokljukar, Grabče 5, Zg. Gorje_3296 Prodam 10 let star FIAT 750, v dobrem voznem stanju. Košir, Zg. Bitnje 276, tel.: 21-922, popoldan 3297 Prodam Z 750, letnik 1978, zelo dobro ohranjen, prvi lastnik. Slavko Kvas, Ljubljanska 14, Kranj Labore 3299 Prodam 126 P, letnik 1985. Tel. 78-830 3302 mali oglasi tel. 27960 Prodam dobro ohranjen TALBOT HORIZONT 1,3, letnik 1982. Tel.: 26-735 _3303 Prodam OPEL REKORD 20 S, letnik 1978, odlično ohranjen. Blejska Dobra-va 25_3307 JUGO 45, letnik 1985, prevoženih 24.000, prodam za 5 Mio. Beleharjeva 35, Šenčur 3316 Prodam z 101 C, letnik 1980. L. Hrovata 5, stanovanje 41, Planina 2 3322 Prodam Z 101 GTL 65, staro dve leti, garažirano. Tel.: 62-138 3326 Prodam Z 128, letnik 1984. Gubčeva 2, Kranj, tel.: 33-428_3327 R 4, letnik 1983 prodam. Tel.: 35-922, petek dopoldan, soboto popoldan ______3330 Zelo ugodno prodam LADO 1200, v voznem stanju, letnik 1976, lahko tudi po delih. Tel. 51-171 3333 Z 101 GT 55, staro dve leti, prodam. Tel.: 73-831_3334 Prodam TAM 110 T 10 in LADO 1600, oba registrirana do konca leta 1988. Alojz Bogataj, Poljanska 13, Škofja Loka_3335 BMW 316, 90 km, 55000 km, novi model, letnik 1983/VIII, metalno moder, ugodno prodam. Tel.: 24-448 3337 OPEL KADET KARAVAN 1,3 S, 59000 km, letnik 1983, ugodno prodam. Tel.: 24-448 3338 Ugodno prodam VW 1300, starejši letnik. Poldka Potočnik, Perniki 1, Zg. Gorje _3339 Poceni prodam rezervne dele za R 4 in motorno KOLO E-90. Tel.: 61-418, od 18. do 21. ure_3340 Izredno ohranjen AVTOMATIK A 3 ML, letnik 1986, z vso dodatno opre mo, prodam Cena 60 SM. Plačilo lah-ko v dveh obrokih. Tel: 27 207 3342 GOLF JX, model 1988 in motorno kolo BMX R 65, letnik 1983, prodam. Tel.: 74- 979_3350 Prodam GOLF diesel, december 1984 Tel.: 21-964, dopoldan, 75-288, popol-dan_3351 Prodam vrata, streho, masko in bla tnike od Z 101, starejši tip Jože Koci jan, Pševska 18, Stražišče 3352 Prodam GOLFA, letnik 1981. Tel.: 39-862_3353 Prodam AUDI 60, cena po dogovoru Obad, Žiganja vas 13, Duplje 3355 Prodam avto FIAT 850 special. Tel.: 70-492_3356 Prodam PRIKOLICO za osebni avto Dvorje 87, Cerklje_3358 Prodam poltovorni AVTO TAM 2001 in OPEL KADET, starejši letnik. Marjan Slivnik, Sp. Gorje 36 3363 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, rdeč, za-ščiten, registriran do marca 1989 Tel.: 75- 742 3364 Prodam Z 101 meditera, letnik 1980, karambolirano, celo ali po delih. Marko Novak, Podbrezje 86, Duplje 3366 Prodam 126 P. Tel.: 42-761 3367 Prodam MOPED puch, avstrijski. Tel.: 77-378, popoldan 3371 GOLF JGL diesel, letnik 1983 in prikolico za osebni avto prodam. Bukovnik, Trboje 129_3379 5 ton, 3380 Prodam TOVORNJAK Zastava, letnik 1985. Tel.: 24-485 Ugodno prodam dobro ohranjen GOLF diesel, višnjeve barve, letnik november 1983, prevoženih 29.200 km. Tel.: 47-369, popoldan_3381 GOLF, bencinski, letnik 1982, prevoženih 36.000 km, prodam. Tel.: 061 737-190, popoldan_3382 Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980, garažiran, v brezhibnem stanju. Ogled 13. 3. ves dan in naprej. Hafner, Kopa-liška ul. 31, Škofja Loka_3387 Prodam 3 mesece star JUGO 1,1 GX (Z 101), karamboliran. Ogled v petek, od 15. do 19. ure in v nedeljo dopoldan. Kranj, Drolčevo naselje 39 (Ore-hek) . 3389 Prodam karambolirano SIMCO 1005 LS, letnik 1977. Oblak, Vincarje 19 _3390 Prodam osebni avto JUGO 45, letnik 1981. Ogled možen v petek popoldan in v soboto. Mihelič Stane, Breg 133, Žirovnica 3391 Prodam JUGO 55, letnik 1986. Nartni-kova 8, Kranj - Labore_3392 GOLF JGL, diesel, vinskordeče barve, letnik 1985, prevoženih 55.000 km, pro-dam. Tel.: 26-408_ 3394 Prodam BMVV 316/4, letnik junij 1986, prevoženih 17.000 km, pozimi ni vožen, garažiran, ali zamenjam za cenejše vozilo. Tel.: 35-314 3395 Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana vse leto. Tel. 37-774_3397 Prodam TOYOTO corollo, letnik 1987. Tel: 35-780 3404 Prodam GOLF JGL, dešče 17, Bled letnik 1982. Bo-3405 Prodam ohranjeno Z 101, letnik 1979, prevoženih 60.000 km, cena 280 SM. Ogled vsak dan. Vrhovec, Gorenjska 20, Radovljica_3407 Prodam CITROEN GSX, letnik 1977, prevoženih 100.000 km. Tel.: 28-645 _3408 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1975. Šenčur, Velesovska 28 3412 Prodam Z 750, letnik 1984. Frankovo nas. 175, stanovanje 4, Škofja Loka _3413 Prodam MOTOR APN 6, 30 odstotkov cenej. Logar, Zupanova 1, Šenčur 3415 Prodam 37-279 R 4 TLS, letnik 1977. Tel.: 3416 Prodam FORD ESCORT, letnik 1970. Tel: 62-212 3425 Prodam Z 750, letnik 1979. Tel. 42-399 3426 Prodam MOPED APN 6. Jekovec, Sr. Bela 53, Preddvor_3427 R 4 GTL, letnik 1986, 23.000 km, regi-striran do aprila 1989, garažiran, prodam. Dolenc, Hafnarjeva 17, Kranj-Stražišče, tel: 60-249 3428 Prodam BMW, letnik 1978. Tel. 61-212 3429 GOLF JX diesel, 4/86, rdeč, 16500 km, prodam. Tel: 60-840 3433 DIANO, letnik 1980, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 62-232, od 17. do 21. ure 3438 JUGO 45 A, star 16 mesecev, prodam. Krajnik, Godešič 84, Škofja Loka 3440 GOLF, letnik 1979 bencinar, 4 vrata, prodam. Hafner, Godešič 93, Škofja Loka, tel.: 62-866, dopoldan 3441 Prodam BT 50. Tel.: 42-087 3442 Prodam ŠKODO 1 00 za dele, stroj v voznem stanju za 10 SM. Tel.: 28-531 _3443 Prodam CITROEN GA-81-80000 km. Tel: 47-003_3444 Prodam Z 750, letnik 1979 in VIDEORE KORDER. Marko Mareš, Rožna dolina 13, Lesce, popoldan 3447 reginčeva 13 . kranj __f Prodam GOLF JGL diesel, 4 vrata, le tnik 11/84, 45000 km. Tel: 40-084 3449 Prodam GOLF, letnik 1984 november, S paket, zelo ugodno. Tel.: 47-570, od 18. ure dalje_3450 Moped APN 6, prodam tudi na obroke. Andrej Justin, Novi svet 15, Škofja Loka_3453 Prodam JUGO 45, star dve leti, 25000 km. Tel: 61-458_3454 Prodam ŠKODO 105 S, letnik 1977. Tel.: 34-305_3458 Ugodno prodam FORD TAUNUS 12 M, starejši letnik. Staretova 34, Kranj __3460 Prodam VVV 1200, letnik 1974, dobro ohranjen Janez Keržič, Vodiška c 67, Vodice nad Ljubljano 3462 Prodam R 4 GTL, letnik 1976, v voznem stanju, neregistriran, obnovljen po delih. Martina Rožič, Rateče 104, Planica 3470 »k VELIKA IZBIRA PO UGODNIH CENAH PRI NAKUPU: hlač, srajc, bluz, vrhnjih majic, nogavic, dokolenk in ... za prehodno obdobje in poletje VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Prodam Z 101, letnik 1981. Tel. 34-029 3473 GS 1200, letnik 1977, ugodno prodam. Benedik, Ješetova 14/a, Kranj 3474 Ugodno prodam prenovljen R 16, le tnik 1975, registriran vse leto. Tel.: 61 -287, dopoldan ali 61 -642 3478 Prodam FIAT 125 P, letnik 1977. Planina 70, ogled popoldan Maric, 3483 126 P, letnik 1981, Tel.: 24-267 prodam za 1,5 Mio. 3486 Prodam—GOLF 40-247 (I. 78) bencin. Tel.: 3487 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983, registriran do januarja 1989, po zelo ugodni ceni. Tel.: 51 -334 3223 Prodam R 18, letnik 1982, v račun vzamem tudi manjši avto. Krakovo 8, Naklo, tel: 47-545 3490 Prodam VW 1303, zelo dobro ohra-njen. Ropret, Štefetova 3, Šenčur 3495 Prodam tovorni MERCEDES 206 D, le-tnik 1971, za 350 SM in PRIKOLICO adria 320, staro eno leto za 350 SM. Tel: 38-381 3497 Prodam GOLF diesel, letnik paket. Jezerska c. 92, Kranj 1985, S 3501 JUGO 45 AX, avgust 1987, 4200 km, zaščiten, prodam za 7,5 Mio. Tel.: 37-744 3503 Prodam AUDI 80, letnik 1973 in STOLP M D 2600. Tel: 70-506 3505 Prodam GOLF, letnik 1981. Tel. 33-209 3507 GOLF diesel, letnik 1985, prodam. Tel.: 51-280_3508 Prodam dve havbi( sprednjo, zadnjo) za VVARTBURGA, za Z 101 dve zadnji havbi, za LADO 1200 sprednjo havbo in zadnja leva vrata in vrata za FIAT 124 ter PSA čistokrvnega VOLČJAKA. Samardžič, Cesta Železarjev 19, Jesenice_3512 Z 101, letnik 1978, obnovljena, registrirana do novembra 1988, prodam. Tel.: 21-040__3514 Prodam karamboliran NSU 1200. Ko-vačičeva 3, Kranj 3518 Prodam E 90, letnik 1979. Zupane, Leše 3/a. Tržič_3520 Prodam MERCEDES 306 D. kasonar s cerado, letnik 1971, motor 14.000 km, po generalni. Ogled popoldan. Hafner, Huje 23/a, Kranj 3537 živali Prodam JARKICE. Kokrica, Kranj Golniška cesta 1, Prodam KRAVO simentalko, 5 mesecev brejo. Grad 27 Prodam dva PRAŠIČA, težka 45 kg. Luže 14, Šenčur 3173 Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manj še domače reje, prašiča za zakol, dva prašiča po 100 kg in svinjo za dopita-nje. Sp. Brnik 60 3260 Prodam KRAVO v 9 mesecu brejosti Boncelj, Zg Duplje 35 3277 Prodam 10 dni staro TELIČKO črno-belo križano. Resman, Gorica 9 3288 Prodam po 30 kg težke PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol Sv. Duh 41 3313 Prodam TELIČKO staro dva meseca Sp. Besnica 137_3319 Prodam 10 dni starega črno-belega BIKCA Toman, Breg 22, Žirovnica __3323 Prodam TELIČKA simentalca. Lahovče 13 3348 Mlado PSICO in UTO, prodam. 45 285 Tel.: 3354 Prodam KRAVO friziko, po teletu Močnik, Medvode (na klancu) 3362 Prodam 14 dni starega TELIČKA, si mentalca. Koželj Jakob, C. na Klanec 5, Kranj_3400 Prodam 3 tedne starega BIKCA simentalca. Jagodic, Breg 19, Komenda, tel.: 061/841-059_ 3403 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol Habjan, Brode 5, škofja Loka 3410 Prodam 10 dni starega TELETA -ca. Avsenek, Gorica 11, Radovljica bik-341* Prodam BIKCA simentalca, starega ' dni in semenski KROMPIR klfe__3 Zadraga 17 3439 Prodam TELIČKO, staro 7 51-559__ Prodam BIKCA simentalca, 170 kg. Sr. vas 6, Begunje Prodam lepo nemško OVČAm starega BIK«* Prodam teden dni Hraše 30, pri Lescah DOBERMANE, čistokrvne prodamo. Tel.: 42-088 mladi* al Prodam breje TELICE simentalke menjam za mlado jalovo 9ove^-__7 maše 42_— Prodam 6 mesecev staro TELIČKO j* mentalko, cca 300 kg težkega BIKJ^ 3469 simentalca ter 14 dni starega križanca. Zadraga 13 ______ Prodam dve KOBILI, ena breja. Zg°^ 5/a, Begunje J--^ Pod$9 Prodam večje in manjše PRAL. tri mesece starega čistokrvne^ VOLČJAKA. Posavec 123, tel.: 70-379__ Prodam mlado jalovo KRAVO^f^j Žabnica 55, tel: 44-509___Si Prodam 6 mesecev brejo KRAVO. Gj' nje 10, Cerklje_ Prodam TELETA simentalca za £fl Sp. Bitnje 31, Mlinar ] St Pri S; Pe Ml X1 Po P? p7 6a Po Pri ču p; crr 22 P? vo p; pn Pr, h P8 Stanojj* Prodam rjave JARKICE Log 9, Škofja Loka Prodam 20-80 kg težke PRASlčTTSt* novnik. Log 9, Škofja Loka___3_ V maju in juniju bom prodajal rjave'" grahaste JARKICE. Sprejemam naročila. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka3g23 Prodam KOKOŠI za zakol ali nadaljn0 rejo. Oman, Zminec 12, Škofja Loka^^ FAX SOFTVER COMMODORE 64 velik izbor najnovejših in najboljših kasetnih programov za vaš računalnik. Za ta mesec smo pripravili komplet: - PLATON 1 - 3, TETRIS, RASTAN 1-5, ALTER VVORLD G.1 - 4, BMX KIDS, SNOOKER 2, BASKET MASTER, WAR CARS, SAMANTA FOX MIX... Cena kompleta (36 programov) s kaseto in poštnino 5.000 din. Vsakih 10 dni novi programi Tel.: 064/37-662 KR ______I zaposlitve jalcev odličnih priročnikov. SMENA PRIJAVA Šifra 3 20? K sodelovanju vabimo komunikat^ osebe za prodajo zanimivega AjJ.j prodajo KLA. Zaželjen prevoz. Šifra: PLA^jJ i.veg. W i REDNO ZAPOSLIM kvalificiranog* TAKOJ tel polkvalificiranega slikopleskarja. '.jj 39-365, popoldan__*U Premišljujete, sedaj se lahko odlo^ r, takoj. Pogoj: prevoz in vikendi S|T ty 130 SM__JJ >1 Organizatorje na terenu za prodaj0\ *\ zličnih knjižnih zbirk, sprejmemo-' p, fra: ZAPOSLITEV jy *i o l prodajo. Zaslužek 150 SM željen-ni pogoj. Tel.: 38-289, pop od 15. do 16. ure in od 20. ure dalja Honorarno delo sprejmem na Prostor zagotovljen. Naslov v o\ nem oddelku. HS Trg Rivoli 9, išče ČISTILKO za ^ čenje skupnih prostorov, dvakrat (( ^ densko. Tel.: 35 890 ali 36-917, Pf __!____j _ Želite postati organizator P"*^ 1 knjig ali pa samostojni akviziter ^ A d MAKSIMALNO 30____ Zaposlim KV ali PKV slikopleska"^ delavca. Tel.: 39-552____v Iščem ORODJARJA, po možnos^ mostojnega, za vzdrževanje, nas f b tev in izdelavo orodij za interno uPjJ ** bo. Zaposlitev je honorarna, lahkOjj redna. Šifra: DOBER ZASLUŽEK^ V organizirani skupini akviziterjev dimo honorarno zaposlitev. Po0<>','■ sten prevoz in prosti vikendi. šiff*i ŠJI STANDARD__ Prodajo knjig: VVALT DISNEYA, g rice, ročna dela, nudim. Tel.: 26-'°ii £!l|M_iLmarca 1988 15. stran (mMmmmaLAS rtlaS^HT1^?1^ flradbene meha-"Mcije, dobi delo. Tel.: (064) 34-733 ^-p---._3502 «5i?!.ZapS?limo P°moč v kuhinji v go-^čuruaBledu. Tel.: 77-458 3515 udirno vam prijetno, odlično plačano mi nrr£'mate veselje do dela 2 Uud-nam T-! ******in lasten P«vo*. se S^^a: PRUETNOS wešno OKNO pural (še zapakirano), frodam. Tel.: 22-901_ 3250 _"odam okrog 150 kosov IVERKE 3x2. igter Sajovic, Mlaška c. 99, Kranj 3256 ^jodno prodam popolnoma nov KA-M1N, čokoladno rjave barve, dim. 140 * !0X) x 60 z vraticami. Tel.: 73-792, do- H2lgg_in po 20. uri "__ 3282 Vodarn 15 vreč APNA. Tel.: 47-536 _________3286 Vodarn 200 kosov strešne OPEKE špi-_B_ cena ugodna. Franc Potočnik, ^dbrezje2___ 3294 Vodarn rabljena OKNA. Luže 12, Šen-3301 podani jesenove PLOHE, debeline 6 Sijala, Mavčiče 12__3304 ^menjam špere za smrekove deske »m- - 3310 u-^l, 74^078 u9odno *«WoiDA^dam 120 kvad m smreko-^°L^£A_Tel.: 40-230 3325 vo, lol^P1** etažr,o centralno, no-revič c,as"otkov ceneje. Ale Bajrihta- ■ Jankovo nas. 73, Škofja Loka p"~-—.___ 3343 gjgj^O- Ažman, Suha Spri ^tJi1 ,kPzno|no gradbeno DVIGA- P^i!i12____3384 pa«aam HLODOVINO, hrast, jesen, litrska pot 34, Primskovo - Kranj S5žrsK~_^ J60 iT 800 kosov MODULARCA in E 0S°V' POROLITA 12 cm. Slapar, 3437 j^lJZjzvečer 'ftfJfl'V^ekov OPAŽ in DESKE 18 j^njMej.: 89-165_3477 kina,8"1 1?00 kosov strešne OPEKE ki Ca 'nJameln vl^62-065 PARKET III. vrste. 3525 jgjtno prodam Ko^p^.belo dolgo obhajilno OBLE **T<°d9oršek Marta, V.VIahoviča 4 tO-tal.: 39-241 4, 3174 'n rnotiil tri kavče- dva fotelja, žensko H u!, ° dirkalno kolo, 10 prestav, ce-frCggdja/Tel.: 37-958_3175 pr^ani dva železna predpražnika za voB 8aražo in vhodna vrata in obl gla-frggjjera 25. Tel.: 25-088, Kranj 3201 je __jln krompir, drva. kravo, radiator-d,!^ 35 000 ccal za 35 SM in R 12 za ^J^TO^_ 3220 tw°da.rri jadralno PADALO. Bertoncelj, g^jj_5, do 14. ure_3244 PARCELO, električni MLIN ter fr^HjjMdje.Zg. Bitnje61/a 3254 i8Mam čr"o JAKNO št. 46 (perzija-"r»H 9 300 000 din. Tel.: 23-846. od 16. fr^ilje_____3257 £^T^RUZN0 SILAŽO, večjo ko-^-cj^jnrska pot 11, Primskovo 3261 «£.aiV x semenskega KROMPIRJA fr-^!Jgj_44-683,po15.uri 3265 °1rQtt ° prodam malo rabljen globok Ci vOZIČEK tribuna. Potočnik, fcj^gl?. Škofja Loka 3284 T^^J^kTmarela VOZIČEK, prodam. ^*1068_ _331_ ^ SENO. Zapuže 19, tel.: 73-634 3312 r°da^—■--— •9or n semenski in iedi,ni KROMPIR *vtn I mr,ožitev in prikolico za osebn SSL1*!.: 40-391 W1 3321 jjj3f*> PARCELO, električni MLIN ter l^pCLilsadje. Zg. Bitnje 61/a 3331 'VcjlŠ^APN 4 in SMUČI RC 04 ^fco» • nai se na ta naslov zgla-Pf^^iavas 68, Duplje_3346 ^61. 3?OC°BLEKO za prvo obhajilo. ftS-i^56 3360 E^^TJ0- Lahovče 33 3361 '8orirTrf Semer,ski KROMPIR resy in arobni krompir. Podbrezje 107 3422 ^2_^ovi~SMUČI FA.S - 150 cm. Sa^--_3424 WW "dV NAHRBTNIK z ogrodjem. ^054' Prešernova 64, Bled, tel.: ^ ' 3435 Pi^re enoosni 16 tonski VOZ, Karel 3451 l!y»c"pn -*a Prevoz hlodovine Karei P^^I!^8 48, Bled $weČJ° količino SENA in OTA Bij0'' LeSCe' Na Trati-2-6- 3455 sanico, petelinko 1rss 4 x C„nnont'ranim daljnogledom n °0I«m ' SiDranico petelinko 16 x 8*o v« mo">n v nedeljo dopoldan. eiemik. Hudi graben 9, Tržič Kofi^j^.____3465 OrodamNt2,0N da'mese nov št. 50, • 1 »I 51-867, od 14. ure dalje pro^-^________3468 ^iNaJie^EN0 in OTAVO. Bistrica 13. arri/~u---._ SLFrarJ..i onske STEBRE za kozo %^Si^ran^Strahinj123 ^§JU§KO^olril «»„ / n z m™t,.-..,. 3482 ^ko^p6!?0 'eto staro termoakumula- Kw t8r 80 litrski akvarii- **SISi« ^°opremo in ribami J°- Trg svobode 23, Tržič 3491 S5PkQr°,vo PRIKOLICO, nosilnost Pd^-HSl^a 53, Kranj 3492 .Sirr, _t9l°^?k otroški VOZIČEK ter l^iS^' stolček in otro§k' Spor ^^T^I8^8/!6^ 14< Kral) 349« ^^t^T^l kr°mp'ir .g< 3496 OJše^ 3504 IZDELUJEM VREČE ZA KROMPIR PLEVEL, Ul. 4. oKtobra 10, CERKLJE, tel.: 42-366 Prodam OTAVO in SENO. Babni vrt 3 _ 3509 CISTERNO 2200 litrsko in 500 kg semenskega krompirja igor, prodam. Rozman, Sp. Duplje 29_3513 Prodam bukovo oglje za pečenje na žaru in za kovaško obrt. Tel.: 62-904 3516 »tano%anja GARSONJERO ali manjše STANOVANJE — centralno ogrevano, v Kranju ali bližnji okolici vzamem v najem. Kasneje, možnost odkupa. Šifra: Dogovor Nujno kupim enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Tel.: 33- 448_3214 Oddam sobo s souporabo kopalnice in kuhinje poštenemu dekletu, neka-dilki. Tel.: 27-435, od 8. ure dalje 3251 Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje na Jesenicah za trosobno. Tel.: 81-622_3263 DO išče za svojo delavko in njeno 7 letno hčerko, SOBO s souporabo sanitarij. Informacije in ponudbe pošljite na naslov: WO Kranj, C. Staneta Za- garja 19, tel.:24-381_3283 Nujno iščem sobo ali stanovanje v okolici Bleda. Tel.: 75-140, int. 331, od 6. do 14. ure 3349 Prodam starejše, delno zasedeno stanovanje ( 100 kvd.m) v centru Ljublja- ne. Tel.: 34-144 _3376 Prodam eno starejše, prazno stanovanje (40 kvad.m) in eno zasedeno stanovanje (60 kvad. m) v centru Ljubljane, najboljšemu ponudniku. Tel.: 34- 144_._3377 Enosobno družbeno stanovanje, 42 kv. m., zamenjam za dvosobno s kabinetom ali manjše trosobno stanovanje. Tel.: 35-225_3388 Oddam sobo poštenemu dekletu. Naslov v oglasnem oddelku. 3499 Novo lastniško STANOVANJE na Pla-nini III, zamenjam z doplačilom za starejšo hišo, manjšo kmetijo ali stanovanje v Škofji Loki. Šifra: ZAMENJAVA-ŠKOFJA LOKA 3526 poselil V najem vzamem počitniško hišo ali stanovanje, za preživljanje vikendov. Šifra: GORENJSKA_3268 Med Ljubljano in Kranjem kupim gradbeno parcelo v velikosti 1200 kvad. m in več za gotovino. Tel.: 57-121 3276 kupim Kupim zazidljivo parcelo ali začeto gradnjo v Kranju ali okolici. Šifra: GO-TOVI NA TAKOJ_3253 Kupim starejše enosobno STANOVANJE- lahko tudi podstrešno (Zlato polje). Šifra: ENOSOBNO 3315 Kupim BETONSKI MEŠALEC. Galjot, Sr. vas 31, Šenčur 3411 Stare razglednice, pisma in dopisnice do I. 1945, kupim. Miro Slana, Društvena 13, Ljubljana, tel.: (061) 444-870 _3463 Kupim izven krmni motor 40-60 km, dobro ohranjen. Tel: 26-248 3489 Kupim rabljene salonitne PLOŠČE. Tel: 45-488 3530 PBIPEPIfVE Plesni klub organizira v Delavskem domu Kranj: Plesne tečaje s pričetki: ZAČETNI 13.3. ob 19.30, 15.3. ob 19.30, 16.3. ob 21.00 NADALJEVALNI: I3.3. ob 18. uri, 15.3. ob 21.00, 16.3. ob 19.30 IZPOPOLNJEVALNI: 13.3. ob 21. uri AEROBIKA: 14.3. ob 19.30 uri Informacije tel: 37-949! 3517 ROLETE, žaluzije, naročite špilerje-vim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610 _ 1905 KD ŠKOFJA LOKA prireja začetni te-čaj za šolanje psov. Vpisovanje v tečaj bo v petek, 18. marca 1988 ob 18. uri v domu ZB, Kidričeva 1, škofja Loka _3308 VODOINSTALACIJO NA NOVI HIŠI (tudi razna popravila), vam izgotovi OBRTNIK. Tel: 28-427_3328 FIRME, OBRTNIKI: izdelava aplikacij na osebnih računalnikih! šifra: DOGOVOR 3494 OfTALO Iščem klarinetista oziroam saksafoni sta za amaterski ansambel v Avstriji (pasivno znanje nemškega jezikaj.Tel.: 9943-4225-8263_3417 Prodam zidano garažo z ustrezno do kumentacijo. Uzejrovič, Alojza Travna 21, Jesenice 3421 GARAŽO oddam v najem najboljšemu ponudniku v Šorlijevi ulici. Šifra: GA-RAŽA _ 3506 Prodam DRVARNICO. Luže 30, Šenčur 3528 Varstvo za dve deklici, tri in pet let od 6. do 11. ure, nujno iščem. Božnar, Blaževa ul. 10, Škofja Loka_3306 Prodam kvalitetno SENO. Pristava 2 a, Tržič_3383 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in desire. Lahovče 47, Cerklje _3406 Ugodno prodam PIANINO za 100 SM ceneje, star 2 leti. Tel.: 061/557-603 _3409 Iščemo inštruktorja za 7. razred-angle-ščino in matematiko. Tel.: 23-441 3532 Prostor za mirno obrt, na širšem področju Kranja, vzamem v najem. Šifra: PROSTOR-OBRT_3203 V najem vzamem NJIVO- lahko tudi večjo, v okolici Radovljice ali Podvina. Naslov v oglasnem oddelku. 3246 Mlad fant zaposlen želi spoznati poštenega človeka, ki bi bil pripravljen posoditi večjo vsoto denarja s pogojem dolgoročnega vračanja. Naslov v oglasnem oddelku. 3271 Iščem varstvo za eno leto starega otroka. Tel.: 24-363, ali 73-463 3278 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz Gumenotehničnih izdelkov — DE Prevleke valjev DARKO ŽIROVNIK roj. 1966 Od njega smo se poslovili v sredo, 9. marca ob 15.30 uri na pokopališču v Šenčurju SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz skladišča GABRIJEL LUŽAN roj. 1909 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 7. marca 1988 na pokopališču v Bitnjah. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ V SPOMIN Kako močna je ljubezen spoznaš, ko se le ta spremeni v bolečino. Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila MAJA BURJA zahvaljujemo se vsem, ki ste tolikokrat prižgali svečke na njenem grobu in ji položili toliko cvetja. Se posebno pa se zahvaljujemo sošolkam in sošolcem ESŠ v Radovljici. Da je imela toliko prijateljic in prijateljev, ki ste jo imeli radi, nam je v veliko tolažbo. ATI, MAMI, SESTRA IN BRATEC Breznica, 11. marca 1988 ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in dedek JOŽE arfVjI ZAJC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za izrečeno sožalje, pomoč, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za pozornost delovnih organizacij: Jelovica, Srednja mlekarska in kmetijska šola in KZ Škofja Loka. Lepa hvala dr. Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje ter g. župniku za opravljen pogreb in pevcem. Se enkrat vsem skupaj prisrčna hvala. VSI NJEGOVI Gorenja vas, 4. marca 1988 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega in prastarega očeta, strica, tasta in botra GABRIJELA LUŽANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Zahvala dr. Bajžlju ter vsemu zdravstvenemu osebju Gastro in vojne bolnišnice v Ljubljani za zdravljenje. Zahvala sodelavcem Iskre in Save, g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred ter pevcem-upokojencem za zapete žalo-stinke. Vsem še enkrat iskrena zahvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Stražišče, Pesnica, Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, brata, strica in tasta FRANCA PRESTORJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, g. župniku, pevcem in znancem. Posebna zahvala gasilcem in sosedom. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in s toliko cvetja obsuli prerani grob. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sinova Janez in Frenky, hčerki Ani in Marinka z družinami Šenčur, Kranj, Slape, Wurmlingen ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tašče, stare mame in prababice PAVLE NASTRAN iz Rudna 29, p. d. Drčarjeve Pavle se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala za pomoč dr. Habjanu, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenim pevcem ter vsem, ki ste nam na katerikoli način pomagali. Hvala govorniku Filipu Demšarju za lepe poslovilne besede ter prav vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Rudno, 4. marca 1988 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega ata, starega ata, brata, strica in svaka ALFONZA RIBNIKARJA roj. 1919 se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebno pa se zahvaljujemo delovnima organizacijama Gradbinec in Alpetour, ZŠAM Kranj in ASK Triglav Kranj. Najlepša hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke in govornikoma. Vsi, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta iti. brata ^HBBk .k/" 1188 JOŽETA KODRIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik — posebno dr. Prlji in dr. Štularju iz Kranja. Zahvala velja tudi g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, DO SGP Gradbinec Kranj, Iskri-Telematiki in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 7. marca 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE SIRC roj. Sitar, p. d. Florjanove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mihi Sajevcu za lajšanje bolečin in zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik. Zahvaljujemo se tudi Milki Ropret, MPZ Valentin Kokalj Visoko, tov. Olgi Kepic za poslovilne besede, DO Creina-nabava, Alpetour tovorni promet, DO Sava tozd BP in SKK, pevcem bratom Zupan in Društvu upokojencev. Zahvala tudi g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: sin Ivan, Franci in hči Zofka z družinami in ostalo sorodstvo Visoko, dne 1. marca 1988 mali oglasi tel. 27960 Kakovost vode v jezerih in vodotokih Vlaganje v kanalizacije in čistilne naprave se obrestuje Radovljica, 8. marca - Kado vljiški izvršni svet je na seji v torek obravnaval poročilo o kakovosti vode v Blejskem in Bohinjskem jezeru in reki Savi. Kot je ugotovil Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, se kakovost vode v Bohinjskem jezeru poslabšujez. Količina fosfatov v vodi je povečana zlasti v poletnih mesecih, sicer pa so najvišje vrednosti izmerili v zalivu pri kampu Ukane, v Savici, v Rakovem potoku in v pritoku pri lokaciji Na skalci. Velika obremenitev za jezero so hoteli, počitniške hišice in domovi, gostišča, kamp in drugi objekti, ki so bili pretežno zgrajeni v šestdesetih in sedemdesetih letih in imajo le greznice s ponikalnicami. Le nekateri počitniški domovi, na primer Velana, in hotel Zlatorog so zgradili čistilne naprave. Zlato rogova še do zdaj ne zagotavlja predpisane stopnje čiščenja, čeprav v hotelu uporabljajo zadnje čase pralna in čistilna sredstva brez fosfatov. Izgradnja čistilne naprave v Rib-čevem lazu, ureditev kanalizacije do hotela Triglav v Stari Fuži- ni in aktiviranje kraka do Mladinskega doma in hotela Pod Voglom je precej pripomoglo k izboljšanju kakovosti jezerske vode, osrednja problema pa sta izgradnja kraka od Ukanca do obstoječe kanalizacije ter čiščenje odpadnih voda z območja Vogla, kjer je 224 ležišč. Še letos bodo v Bohinju zgradili kanalizacijo med hotelom Bellvue in čistilno napravo, precejšnjo nevarnost za jezero predstavlja tudi večje število cistern z naftnimi derivati. Podobno čistilno napravo kot v Ribčevem lazu bodo letos dokončali tudi v Bohinjski Bistrici. V njej bodo čistili odplake iz osrednjega dela vasi in iz počitniških stanovanj, po izgradnji zbiralnika »S« pa tudi iz ostalega dela naselja. Savo Bohinjko onesnažuje tudi vojašnica na Bohinjski Beli, ki pa bo še letos zgradila svojo čistilno napravo; sicer pa daleč največ nesnage priteče v reko iz blejske kanalizacije in iz natege Blejskega jezera. Kakovost vode v jezeru se je v zadnjih treh letih bistveno izboljšala, za dokončno »stabilizacijo« jezera pa bo treba zgra- Zadnjo marčevsko nedeljo v Komendi Sejem rabljenih kmetijskih strojev Komenda, 8. marca — Domači aktiv mladih zadružnikov pripravlja 27. marca med 9. in 13. uro pred zadružnim domom, v primeru velikega števila prodajalcev pa na bližnjem konjeniškem hipodromu, sejem rabljenih kmetijskih strojev. Kmetje, ki nameravajo kaj prodati, naj se prijavijo na naslov: KZ Domžale, ZE Komenda, Glavarjeva 63, 61238 Komenda, ali po telefonu (061) 841 003. Sejem, na katerem se bo mogoče dogovoriti tudi za nakup novih strojev, bo le v primeru, če bo zadosti prodajalcev. Od uspešnosti prvega poskusa bo veliko odvisno, saj v aktivu razmišljajo, da bi podobne sejme organizirali tudi zadnjo nedeljo v marcu, septembru in oktobru. q 2 diti še kanalizacijo ob Župančičevi cesti, obnoviti črpališče ob Kazini in del kanalizacije ob Ljubljanski cesti, poostriti nadzor nad izvedbo hišnih priključkov in zagotoviti, da bodo vse odpadke iz stavb ob jezeru odtekale v kanalizacijo. V radovljiškem koncu se pripravljajo na gradnjo osrednje čistilne naprave, preverili pa bodo tudi delovanje podobnih naprav v delovnih organizacijah, jih po potrebi obnovili ali zgradili na novo (Sukno Zapuže). Izvršni svet je na torkovi seji sprejel več sklepov, od katerih omenjamo tri. Izgradnja čistilnih naprav in kanalizacije je v radovljiški občini prednostna naloga. Inšpekcijske službe morajo še poostriti nadzor nad kaJ kovostjo naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih vod; Zvezi vodnih skupnosti Slovenije pa se posreduje pobuda, da bi izenačili pogoje financiranja čistilnih in drugih naprav v zgornjem toku Save s tistimi, ki veljajo za Savo od Ljubljane naprej. C. Zaplotnik w Zvone Seruga danes v Kranju Kranj, 11. marca — Svetovni popotnik, novinar in fotograf, Zvone Šeruga v tem mesecu s svojim potopisnim predavanjem in čudovitimi posnetki obiskuje večje slovenske kraje. V ponedeljek so mu z zanimanjem in navdušenjem prisluhnili Škofjeločani danes pa ga, ob 18. uri, pričakujemo v kinu Center v Kranju. Predavanje nosi naslov »Potovanje k ljudem«, tako kot je naslovil svojo prvo knjigo o svojih poteh, v. S. Letna seja občinskega sindikalnega sveta Jesenice Slabši položaj družbenih dejavnosti Jesenice, 10. marca — V ponedeljek, 7. marca, je bila redna letna seja občinskega sindikalnega sveta Jesenice. Železarna Jesenice, Kovin in Izo-lirka so ponovno vložili zahtevke za refundacijo prispevkov za družbene dejavnosti. Na minuli letni seji občinskega sindikalnega sveta Jesenice so temeljito pregledali delo v minulem obdobju in sprejeli smernice za delo v prihodnjem letu. Lani so v jeseniški občini imeli dve prekinitvi dela: v hotelu Kompas v Kranjski gori in v Iskri Telematiki na Blejski Dobravi. Ugotavljajo, da se slabša ekonomski položaj zaposlenih predvsem v jeseniški bolnišnici, v Lesnogalanterijskem obratu, v tovornem prometu Jesenice, Viatorju, Kovinarju. Do poglobljenih sporov prihaja v kolektivu Železarne zaradi prevrednotenja posameznih plačilnih kategorij, pojavljajo se težave v Kovinu, v gostinstvu Gozd Martuljek. Največji problemi so v Iskri na Blejski Dobravi, saj nimajo več dela, med delavci pa je vedno več nezadovoljstva. V posebno težkem položaju je jeseniška bolnišnica, saj v zdravstvu ne morejo več varčevati. Železarna Jesenice, Kovin in Izolirka so ponovno viozih zahtevke za refundacijo prispevkov, kar bo ponovno poslabšalo ne le položaj zdravstva, temveč vseh družbenih dejavnosti. V jeseniški občini se pojavljajo težave v gradbeništvu, saj imajo gradbinci vedno manj dela in slabe osebne dohodke. Stanovanjska gradnja že nekaj let zaostaja, zato na to problematiko opozarjajo sindikalni delavci v jeseniški Železarni, kjer imajo največ prošenj za nova stanovanja. Sindikalna organizacija iz Železarne je posredovala tudi predlog, naj bi več denarja od sindikalne članarine ostalo osnovnim organizacijam sindikata. Na letni seji so med drugim sklenili, da je treba ponovno analizirati razmere v zdravstvu in preveriti, koliko denarja iz občine kot solidarnostna sredstva, saj so zdravstveni delavci v takem položaju, da bi morali doseči, da več denarja ostane v občini. Opozorili so tudi na dejavnost kluba samo-upravljalcev in na večjo aktivnost članstva v osnovnih organizacijah. V prihodnje bo treba spre-metniti metode dela v osnovnih organizacijah sindikata in se bolj zavzemati za razreševanje problemov, ki se pojavljajo v delovnih kolektivih. D. Sedej Jubilejni občni zbor leškega turističnega društva Lesce, 11. marca - Turistično društvo Lesce vabi v soboto, 12. marca, ob 18. uri vse člane in prijatelje turizma na jubilejni 30. redni letni občni zbor pod geslom Ljudje, poznate to pesem življenja?". Občni zbor bo imel običajni dnevni red, pripravljajo pa ga v osnovni šoli F.S. Finžgar v Lescah. V programu bodo so- delovali dramski igralec Jože Logar, sopranistka Zlata Ognja-novič in baritonist Tone Kozlev-čar ob spremljavi citraša Mihe Dolžana in harmonikarja Vitala Ahačiča. Po občnem zboru bo še družabno srečanje ob plesni glasbi ansambla Karavanke. V. S. Zbor blejskih komunistov Bled, 10. marca — Blejski komunisti so na včerajšnjem zboru, na katerega je svet ZKS Bled povabil tudi Vlada Klemen-čiča, predsednika organizacijskega komiteja svetovnega prvenstva in člana predsedstva CK ZKS, Bogomilo Mitič, predsednico republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, Borisa Bavdka, predsednika Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in še številne druge, ocenili uresničevanje sklepov z zadnjega zbora, priprave na svetovno veslaško prvenstvo in uresničevanje nalog iz razvojnih načrtov občine in krajevne skupnosti Bled. Več o seji bomo poročali v torkovi številki. C. Z. Posvet za aktiviste socialistične zveze Spregovoril bo tudi Ciril Zlobec Kranj, marec - V soboto, 12. marca bo konferenca SZDL Kranj pripravila enodnevni posvet za aktiviste in funkcionarje socialistične zveze, saj je bilo na programsko volilnih konferencah izvoljenih veliko novih. Na posvetu bo spregovoril tudi Ciril Zlobec, podpredsednik republiške konference SZDL in sicer o aktualni problematiki in nalogah socialistične zveze v Sloveniji in Jugoslaviji. Dvigam roko za... Časopisni stolpci so te dni poleg novic o razpravah v zvezi z osnutki ustavnih sprememb polnijo še s poročili s kandidacijskih konferenc, kjer je poleg ostalega ena od osrednjih točk izbor kandidatov za novega predsednika predsedstva SR Slovenije. Kaj o tem menijo naši sogovorniki? Očitno res velja, da še nikoli ni bilo toliko razgibanosti, kot jo je čutiti ob pravkar potekajočih kandidacijskih konferencah. Vrvež, ki se je predvsem razvnel ob kandidatih, ki so predlagani za mesto predsednika predsedstva naše republike, ne pojenjuje. Občutek, da je vsaj delno moč vplivati na njegov izbor, glede na pretekla leta, kjer je bilo že vse vnaprej odločeno, je očitno prinesel svoje. Kaj je moč razbrati skupnega iz razmišljanj naših tokratnih sogovornikov? Predvsem si želijo voditelja, ki bi priznaval demokracijo in ustrezno vrednotil gospodarstvo, po drugi strani pa je močno prisotna želja po neposrednih volitvah. Cene Avguštin: "Če mene vprašate, bi _ ^akorD volil . Cir!la Wm\^ Zlobca. Poznan je nje-j^k gov izreden posluh za ■^^^^^^J^fc kulturo, ohranjanje zna- " $Lw čilnosti slovenskega na- roda in predvsem domo-kracije. Sicer ocenjujem potek tokratnih volitev pozitivno, predvsem v cilju odpiranja postopkov. Ljudem je nujno potrebno dati resnično možnost izbire tudi svojih najvišjih voditeljev. V tem smislu pa je potrebno težiti k neposrednim volitvamT' Milivoje Erović: "Za p0" lanca. Veste sem bil v takšni službi, da sem lahko ocenjeval njegovo delo dosti neposredno. Mislim, da bi lahko ponudil program, ki bi D« sprejemljiv tako za Slovence kot ostale Jug°" Slovane. Dolanc je demokratičen, skromen i» predvsem realen. Sipe sem nekje prebral, da menda odhaja v pokoj jj) se seli v Kranjsko goro, a vseeno. Pa Šetinc W bil tudi v redu, dobro piše knjige." Rudi Obrulek: "Zadnji čas, da se preneha vrtenje s stolčka na stolčeK, kar se je dogajalo v preteklosti. Če govorim o imenih za novega Pre?' sednika velja omeniO Stanovnika, ki ima vel* ugled kot ekonomist, ve; liko demokracijo pa j" verjetno lahko ponudu* tudi Mojca Drčar-Mur ko. Ob tem je potrebno posebno omeniti, da b1 morali imeti neposredne volitve, od krajevnm skupnosti do federacije, pa več kandidatov." Milena Egart: "Stanovnik, Zlobec, Mojca D*/ čar-Murko. Ob kandidatih se mi zdi Pre°' vsem pomembno, °a priznavajo demokracij0 in se spoznajo na gospodarstvo. Gre za dve P°~. dročji, ki bi morali P1".1*1 v našem javnem življe-j nju do prave veljave, oo mesta, ki zasluži največjo pozornost. Zavzemam se za javne volitve II javno predstavljene programe posamezni*1 kandidatov. Vsekakor je potrebna prilagoditev času" Vine Bešter Foto: F. Perdafl Aplavz na sindikalnem sestanku Proti sindikatu kot stranskemu policaju v socialnih nemirih Škofja Loka, 10. marca — Iskreni aplavzi na politični sceni niso ravno pogosti. Tudi na včerajšnji letni seji škofjeloškega sindikata ga najbrž ne bi bilo, če ga ne bi s stilom preživetih govorcev, ki nič ne povedo, izzval Jože Stegne iz predsedstva republiškega sindikata; stvarnost, ki jo občutijo škofjeloški delavci, je namreč precej bolj konkretna. »Naveličali smo se nenehnih vabil v bitke. Hočemo le pravico, da bomo izvolili ljudi, ki jih želimo in bodo sposobni za nas voditi in dobiti bitke,« je kratko in jedrnato dejal Miha Bogataj iz ži-rovskega Kladivarja. Tudi sicer je bila razprava, razpeta med zvezne interventne ukrepe, ki spodtikajo zdravo gospodarstvo, in vlogo sindikata v tem času, dokaj kritična. Predsednik Sandi Bartol je v temeljito poročilo o delu loškega sindikata med drugim prenesel "začudenje" delavcev iz nekaterih uspešnih kolektivov ob obravnavi zaključnih računov; vselej je bil poslovni sklad pojem kvalitetnega razvoja zdaj pa je kar po nekajkrat bolj obremenjen za pomoč nerazvitim kot prej. Delavci hočejo vedeti, ali je napaka v zakonu oziroma kdo je za tak zakon odgovoren. Družbena pravobranilka samoupravljanja Anica Greblo je spregovorila o dilemi, s katero se srečuje v nekaterih delovnih kolektivih, ki ne spoštujejo zakonodaje, ker le —ta ne spodbuja boljših rezultatov. Tudi sindikat mora opozarjati na te konflikte in zahtevati spremembo interventnih ukrepov. Albin Košir iz LTH se je dotaknil novega obračunskega zakona, ki je v skladu skupne porabe znižal denar za prej živahno sindikalno dejavnost na komaj tretjino. Če bo zaradi tega trpelo ustaljeno delo sindikata, bodo prisiljeni razmišljati, kako bi več članarine ostalo doma. Janez Fic iz Gorenj- ske predilnice je izpostavil potrebo po zaščiti sindikalnih delavcev v konfliktnih situacijah ter predlagal, naj bi se podjetja, ki imajo več invalidov, povezala in izdelala skupen predlog, kako bi invalidi dobili plačane razlike glede na prejšnje delo, ki jim dejansko pripadajo. narja za gradnje znašlo v teža^ je opozoril Ivan Kepic iz Tehm ve Komunale. Preden pride vrelišča, je treba razmislit zmanjšanju zaposlenih, Pre^|M fikacijah in preusmeritvah. W Kofler iz srednje lesarske šole dejala, da se družbi, ki ne bo i*J la za zdravje in znanje, slabo P1! Zgrešeno je jemati "drobtin^ učiteljem, krčiti programe, k° je več rezerv v sami orgaiziraO^l izobraževanja in tudi v šolski w\ Aleš Dolenc iz Alpine je sindikat označil kot stranskega policaja, ki gasi socialne nemire, da bi se obdržal sistem oblasti. Sindikat se mora organizirati in postaviti na čelo naprednih ljudi, ki bodo sposobni pripeljati državo iz krize. Sindikat mora reagirati na monopol partije, kolektivno vodenje, vprašanja družbene lastnine. Slavko Kristan, tudi iz Alpine, pa je dejal, da se na splošno preveč naprezamo okrog delitve, premalo pa, kako bi prišli do obilnejšega dohodka v gospodarstvu. Prispevne stopnje rastejo, tečajne razlike se povečujejo, tisti, ki več ustvari, je vedno bolj obremenjen, kar vodi v socializem revščine. Tudi loško gradbeništvo se bo zaradi pomanjkanja lokacij in de- Ida Filipič - Pečelin, Pf sodnica škofjeloškega izvrv?r ga sveta, je rekla, da gospod*V stvo vse bolj slabijo "igre" * Jv prerazporejanjem dohodka, , kar ne more vplivati. Ka,rJl odstotka družbenega proi^v da občine gre za nerazvite« r. noge imajo različne pogoje poslovanje, tolče jih obrac*^ ski sistem, tečajna politika, F, litika odnosov s tujino, ra^L «9>u med uradnimi cenam' inflacijo ter dejanskimi gib* . so vse večji. Loška skupš#.( zahteva od slovenske vlade« sproži postopek za ugota>''", nje odgovornosti zveznega i, vršnega sveta in sooblikOvJ, cev sedanje gospodarske za* nodaje. Naj sklenemo z besedam^, maza Iskre, predsednika g0^ skih sindikatov, ki je dejal, sindikat lahko učinkovit le, C*, naredil selekcijo med preste^' mi nalogami, saj doslej tudi ničesar ne izpelje do konca. H. JeW STAR NOV' ocenjevani« •tarin vozil V% AIti t LESCAH I od 15. do 17. ure VČERAJ STE NAM SPOROČILI.... Studio ODPRTI KROG: MAHADCHARTA!! Zg. Bitnje! Prodajamo.-Prodamo??? Prodam - L - UNIKATNA TAPISERIJE!!' Razprava o ustavnih amandmajih v Tržiča, 0 samostojnem osebnem delu Tržič, 11. marca — Občinska konferenca SZDL Tržič, občinski jjJL ZSS, zavod za kulturo in izobraževanje in združevanje samost^ obrtnikov pripravljajo v ponedeljek, 14. marca, ob 17. uri, razg0' ustavnih spremembah na temo samostojno osebno delo. O membah na tem področju bo govoril Janko Arh, sekretar Gosi ske zbornice SR Slovenije, pogovor pa bo v osnovni šoli heroj* čiča v Bistrici pri Tržiču. V- ' ___a