Za poduk in kratek čas. Bosna. IV. Veliko ti8o5 našib slo^enskih rojako7 gre na besedo s^itlega cesarja 7 Bosno in Hercego^ino. Marsikaterega sloveuskega očeta je srce zabolelo, ponekoja mati je 86 razjokala, žena solznata pogledala za možem, otroci zaplakali za očetom, ki je moral svoje nagloma zapustiti iu 7 ptuje kraje oditi. Ali ne žalujte pre\'e5! Celo 7 ptuje kraje 7eudar niao odišli. V krajib, kamor jih kliče cesarjeva beaeda, se glasijo tudi slovanski glasi aorodnib nam slo^anskih brato7. Učenim Slo^encem bilo je to že davno zaauo; sedaj pa tudi že naai kmetje iz slo^enskih Iisto7 čedalje bolj raz^idajo, da Slo76Bci nismo popolnem zapuščena in pozabljeaa pežčica ljudi na svetu, ampak, da imamo mnogo brato? po krvi in go^oiici, da smo zelena 7eja ^elikanske slo^anake lipe, sino^i 7eli5astne matere Sia^e. jVojaki 7rni7ši se iz Bo8ne in Hercego^ine domo7 jim bodo to 7saj deloma 7edeli izpri6e7ati. Pr7i sosedi Slo^eacein proti juga in izboda so nam Hr^ati in Sibi, za obema pa še Bolgari prebi^ajo, 7si 8ami Slo^ani, 7si go7orijo podoben jezik. Poaebno Hr7ati in Srbi uam go^orijo jezik, ki sam po sebi ne kaže nobene razlike. Obadva naroda poslužujeta se eaega iu istega jezika: brvatskosrbskega. Hr7ati se Io5ijo od Srbo7 le po 7eroizspozaavanji, pismenkab in političnih rečeb, kakor jib je večstoletua zgodoviuska razmera nauesla. Kakor pa S7ojo slo^enačiao mi Slo^enci na Štajeraketn nekoliko druga5e zavijaiuo, kakor naši bratje na Prekmurskem, ali Korošketn in Kranjskem, jednako se deli tudi hr^atsko - srbš5ina na 3 narečja. Ta nare5ja razlikujejo po tem, kako Srbo-Hrrati koga po čem 7piaaajo. Nekateri 7praša^ajo kakor Slo^enci z besedico: kaj? Tem pra7ijo, da 80 k a j k a 7 c i. Drugi 7prasa7ajo z besedico: 5a ia se jim zarad tega pravi: čakavci. Tretji parabijo: štoinse imenujejo: atoka^ci. Kajkavci so nam Sloveucem najbližnji in najleži razumljiTi ter niso druga nego pohi7atjeni Slo^enci. V kajkavskem naie5ju se go^ori poSenši od kranjsko-štajerske meje tje dol po Hr^atskem in Sia7onskem do Karlo^acado Kolpe, Siseka, Jeaeno^aca ob Sa7i, Viro^itice in Pitomače ob Dra^i. NajSistejae se go^ori 070 narecje med Varaždinom, Križe7cem in Zagrebom. V Zagorjn za Sotloj in Krapiaoj je bolj spačeno. Tu radi izgo^arjajo a kot a in 0 kot 0; tudi besede pogosto krčijo. Čaka^ci prebi^ajo med Slo^ani 7 Železni, Šopronski, Mošonjski iu Rabaki županiji na Ogerskem, potem 7 Iatriji, po hr^atskem Primorji, po otokib Jadranskega morja in po se^ernem delu Dalmacije. Ti ljudje tedaj rabijo nameato kaj besedico 5a? Dalje izgo^arjajo sndoc naraesto sudec, pln ali poa namesto poln, jubiti nameato ljubiti, rekol namesto rekel, 7 namesto in. Najbolj razšiijeni so pa štoka^ci. To uarečje 7elja 78em ostalim Hr7atom in Srbom 7 Dalmaciji, Hercego^ini, čmigori, Bosni, Srbski kueže^ini, 7 Slo^oniji in 7 Banatu na Ogerskem. Razlike niso znatne. Nekateri iz med njih izgovarjajo na primei': dijete, drugi: dite, naJ7e5 pa: dete. Tudi so nekateri, ki samoglasnika h ne trpijo in izgovarjajo: ora namesto orab (oreb). Sploh pa smemo ponosno re5i, da je srbskohrvatski jezik lep, blagoglasen, bogat in krepak, eden izmed najkiasnejših jeziko7 na celem S7etu. Poslužuje se ga 5,800.000 ljudi. Prebi^ajo na zenaljiščnem prostoru, ki obsega nad 3400 ?milj. Naj7e5 jih pa prebiva 7 Bosni in Hercego^ini kakih 1,200.000 dua, Čeravno pa je ta krasni jezik za Hr7ate in Srbe eden ia tisti, ga 7endar 7si ne pišejo z enakimi pismenkami. Hrvati pišejo z latinico, kakor Slo^enci. Srbi pa z cirilico, kakor Bolgari ia Rusi. Tema so pa verske razmere kri^e. Hrvati so namreč katoličani, Srbi pa pravoslavni ali: ,,staroverci" prav za prav greški razkolniki, ker 80 za greškim patrijarbom v Carigradu bili potegneni v razkolništvo in odpad od naslednikov sv. Petra, rimskib papežev. Velik del Srbov se je tudi pomobanaedanil. Od teh vaakemu Slovanu nepovoljnih verskih razmerah bodemo pa prihodnjič poro6ali. Smešničar 31. Učitelj: Zakaj se po Slovenskeni skoro povsod ob sedinib zjutraj zvoni ? U 6 enec: Saj je to že znano. Učitelj: V spomin na Turke, ki 80 po našili deželah divjali in biii o tej uri pregnani — ne?U6enec: One! Zato, ker mariborski župan, dr. Reiser, tega zvonenja ne more prepovedati. -Brencelj".