Političen list za slovenski narod. t Po pošti prejeman velja : Za celo leto predplačan 15 grld., za pol leta 8 grld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: e Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (ld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravništvo in ekspedlcljajv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice fit.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne. Štev. 21&. V Ljubljani, v ponedeljek 24. septembra 1894. Letnik XXIX. Iz delegacij. Iz Budimpešte 22. sept. Ogerske delegacije vojni odsek. V današnji seji je odsek najprej vzel na znanje neko poročilo pododseka glede prestavljenja vojakov in se izrekel, da vzdržuje lansko resolucijo v tem oziru. Na to je vojni minister razložil, da je bil tirolski lovski polk narastel na 16 batalijonov in se je zatorej moral razdeliti v štiri polke. Doslej je bil pri vsakem batalijonu jeden prekoštevilen stotnik. Ker bodo novi polki organizovani kakor drugi peš-polki, so odpali ti stotniki. Število nižjih častnikov se pa pomnoži, ker se pri poljskih lovskih batali-jonih nastavijo pijonerski častniki, ki pa ne bode spadali v stotnije. Vojaške šole. Vojni minister je pojasnil, da se sedaj še ne more kadetna šola osnovati v Szeklerlandu, kajti vrše se pogajanja z Levovom, da se petnajsta kadetna šola ondu osnuje. Tudi se mu Szeklerland ne zdi primeren kraj za to šolo, ker ima premalo zveze s svetom. Hegediis opomni, da minister ni dobro poučen. V Szeklerlandu je dosti civilizacije in tamošnjo prebivalstvo je jako sposobno za vojaško službo. Učiteljem in učencem bi v tem kraju jako ugajalo. Vojni minister je obljubil, da se bode o razmerah v Szeklerlandu še dal poučiti. 14. kadetna šola osnuje se v Eamenicah pri Pardubicah in peta vojaška nižja realka pa v Strassu, ker ste v teh dveh krajih poslopji na razpolago, na kar se mora ozirati. Nastavil se je generalni nadzornik za vojaške šole, kakor imajo civilne šole svoje nadzornike. To je bilo potrebno, ker ima načelnik šestega oddelka že tako dosti opravila. Zastran vojakov, ki postanejo častniki, je minister razložil, da on ne more privoliti, da bi se od njih zahtevala kaj manjša občna izobraženost, kakor sedaj. Pokazalo se je, da so dobra načela, katerih se drži v tem oziru vojna uprava. Naredbe o pomnoženju moštva. Po nalogu vojnega ministra je razložil polkovnik Canisius, da se pri novačenju dobi dosti novincev za določeno število. Le pri 1., 10. in 11. topniški brigadi, ki imajo povečano število moštva, se je moralo poklicati 612 nadomestnih rezervistov v aktivno službovanje, torej niti toliko, kakor je postavno dovoljeno. Brezdimni smodnik. Podpolkovnik Hugetz dal je pojasnila, kako je z brezdimuim smodnikom za poljske in trdnjavske tope. Govoril je o potrebi nakupovanja nitroceluloze in o osnovi tovarne za nitroglicerin. Pokojnine. Sekcijski načelnik vitez Eockenzaun je pojasnil, da za tiste častnike, ki so pred popolno organizacijo ogerske deželne brambe bili prestavljeni k deželni brambi, se plača pokojnino iz proračuna skupae vojne za leta, ki so služili v skupni vojni. Za pozneje pristopivše plača popolno pokojnino Ogerska, ravno tako se pa tudi plača popolno pokojnino iz proračuna skupne vojne tistim, ki so od deželne brambe prestopili v skupno vojno. Vojaško sodBtvo. Vojni minister je pojasnil, da so se prizadeta ministerstva že sporazumela o načelih za reformo vojaškega sodstva. Sedaj se izdelujejo podrobnosti. Nekaj časa bode še minolo, predno se bo to vprašanje moglo temeljito rešiti. Zdravstvo pri vojakih. Vojni minister je pojasnil, da se je trahoma pojavila pri jednem polku. Ze v Oseku zboleli vojaki so se ondu pustili. Na potu zboleli vojaki oddali so se takoj v bolnico. Ko je on izvedel, da se je bolezen precej razširila, je odredil, da se polk ne udeleži vaj, temveč odide takoj v svoji stalni posadki Stolni Belgrad in Tolno, kjer se bode v vojašnicah že posrečilo zmagati bolezen. On je prepričan, da se mej prebivalstvo ne zanese. Minister je obljubil, da bode gledal, da se kako zboljšajo plače živinskim zdravnikom pri vojakih. Železniški polk. Delegat Keglevich je ministra vprašal, ko bi ne hotel dovoliti, da bi vojaki železniškega polka se porabljali za dela pri zasebnih železnicah. Minister se je izjavil, da bode to stvar premislil. Shod slov. katoliškega delavskega društva. Slovensko katoliško delavsko društvo je povabilo za včeraj dne 23. t. m. svoje društvenike in so-brate iz raznih krajev na prvi javni shod na vrt rokodelskega doma. Za vspored shodu je postavilo v prvi vrsti „društveni program". Socijalna demokracija pri nas deluje z najsilnejšimi pripomočki. Zato je bilo treba, da slovensko katoliško delavsko društvo nastopi v javnosti odkrito in jasno poudari načela, ki je vodijo, in namene, ki jih ima. To je tudi včeraj v vseh ozirih temeljito pokazalo. Ob četrt na deset se je v cerkvi Jezusovega Srca, koder se je pričelo društvo, darovala sv. maša za društvenike. Potem pa se je pričel v rokodelskem domu za društvo znameniti shod, katerega se je udeležilo do 700 delavcev; mej njimi so bili zastopani vsi kraji, koder so tvornice na Kranjskem. Predsednik J. Trtnik je prav lepo poudarjal pomen javnega shoda in raztolmačil društveno ime. Za njim je v splošnem pomenu naznačil zapisnikar J. Gostinčar razliko slovenskega katoliškega društva s socijalnimi demokrati. Po tem splošnem uvodu so posamezni govorniki utemeljevali jezgrovite resolucije: splošno volilno pravico je krepko zagovarjal J. Oiler; proti p o n a r e j e v a n j u živil je govoril v odločnih in jasnih besedah Fr. Urban-čič; posvečevanje nedelj inprazni-kov in versko šolo je branil neovrgljivo pobijajoč socijaldemokratično načelo, da je vera privatna stvar, J. Jakopič; narodnostno načelo je naudušeno zagovarjal nasproti socijalne demokracije internacijonalizmu J. Gostinčar; resolucijo, kako bi se dalo priti v okom krivičnim potom kapitalizma, sta z neovržnimi dokazi podpirala Fr. Pele in J. P 1 i b e r š e k ; prvi je obravnaval obresti, kartele in davke, drugi pa truk, zavarovalnice in prometna sredstva, t. j. paroplovbe in železnice. Za tem je govoril izvanredno zanimivo J. Potočnik o delavskem varstvu: o delavski dobi, o stanovanjih za delavce, o plači, o zavarovanju za bolezen, nezgode in starost, predlagajoč primerno resolucijo. J. Gostinčar je potem še nauduševal navzoče, naj se združujejo pod praporom, ki ga je razvilo slovensko katoliško delavsko društvo, in J. Urbančič je raztolmačil, kako bi se moglo ustanoviti za delavce k o n s u m n o društvo. Ob tri četrt na dve je predsednik zaključil prvi javni shod. Vsi so predlagane resolucije jednoglasno in naudušeno vsprejeli. Kdor je bil pri shodu navzoč, vsak je izpre-videl, kolika moč je naše dni delavski stan. Poleg tega je pa tudi moral priti do prepričanja, da d«-lavci glede izobraženja niso zadnji stan. Govorniki, sami delavci, so pokazali vsestransko omiko in tudi poslušalcem se je videlo, da popolnoma pojmujejo, za kaj se gre. Na tem shodu zbrani delavci so se pokazali prave katoličane, ker. so vsakemu govorniku, poudarjajočemu verska načela, vzlasti pa proslavi sv. očeta, izraženi v predsednikovih besedah, živo pritrjevali; pokazali so se zveste Avstrijce: gromovito so namreč klicali slavo, ko sta jim dva govornika omenjala presvitlega cesarja; pokazali so se pa tudi zveste Slovence, ker so naudušeno vsi vsprejeli resolucijo, v kateri se pozivlje delavski stan, naj vstopi za ravnopravnost, naj brani narodne pravice. Reči moramo, da je bil javni shod slovenskega katoliškega delavskega društva v vseh ozirih vele-časten in zato je naša časnikarska dolžnost, da iz vsega srca častitamo društvenemu odboru, ki se je včeraj tako krepko izkazal. Želji, ki jo je izražalo včeraj več govornikov, se pridružimo tudi mi: Bog živi, Bog krepi, Bog ohrani slovensko katoliško delavsko društvo! Politični pregled. V Ljubljani, 24. septembra. Državni zbor se baje skliče na 16. dan oktobra. Končno pa stvar še ni odločena. Odvisno je tudi od toga, kako hitro bode napredovalo delo v delegaciji. Razmere na Češkem so jako zmedene, kakor piše „Hlas Naroda". Vsi žele, da se kaj premeni, ali nobeden pač ne ve, kako naj se premeni. Na Češkem ne manjka sposobnih mož, ki bi si tudi znali pomagati v sedanjem težavnem političnem položaju, ali nikdo zato nima potrebne veljave, ker je v strankarskih bojih vsem izpodkopan vpliv. J— Staročeški listi pač razmere precej dobro slikajo. Kar se pa tiče zgube veljave, moramo reči, da so Sta-ročehi mnogo sami krivi, ker so precej jeli se umikati Mladočehom. Da so odločnejše se postavili v boj, bi jih bil narod bolj čislal. Pomanjkanje na Ogerskem. V mnogih krajih na Ogerskem je letos jako slaba letina. Be-keški komitat je dovolil 200.000 gld. za stradajoče. Mestna zastopa v Szegedinu in Mezo-Vasarhelyju sta se obrnila do finančnega ministra, da odpiše nekaj davkov in ustavi rubežni. Tudi mesto in komitat Csongrad sta se obrnila do vlade, da naj prestrogo C \\ - ^ ne ittirjava davkov. Mnogi drugi konitati pa v kratkem sklenejo podobne prošnje do vlade. Vidi ae torej, da bi ogerska vlada imela pač dosti druzega boljšega dela, kakor tirati proticerkveno politiko. Seveda liberalci nimajo srca za potrebe naroda in zlasti ne za potrebe kmetskega prebivalstva. Njim so v prvi vrsti na srcu le interesi židovstva. Francija in Madagaskar. V Parizu niso nič kaj veseli, da se vlada na Madagaskaru tako malo zmeni za francoski protektorat. Vojsko začenjati v daljnem kraju je težavno. Poslednjih 24 let so te kolonijalne vojske požrle Franciji 500 milijonov frankov denarja in 50.000 ljudij. Vlada misli poslanca La Myre de Vilers poslati kot posebnega poslanca na Madagaskar, da se bode skušal še mirno pogoditi s tamošnjo vlado. Ta mož je v kolonijalnih službah izved«n, kajti dolgo je služboval v Algieru, vzhodni Aziji in je tri leta bil tudi francoski zastopnik na Madagaskaru. Vlada mu bode dala daleč se-zajoča pooblastila. Francija neki zahteva, da Mada-gasi prepuste vsa diplomatična občevanja z inozemstvom francoskemu zastopniku, Francozom priznajo pravico kupovati in najemati posestva in odškodujejo tiste, katerim so domačini naredili kaj škode. Italijansko sovraštvo proti Avstriji. Garibaldinski krožek v Milanu je te dni povabil radikalne poslance in druge politike podobnega mišljenja, da se posvetujejo, kako bi naredili konec tridržavni zvezi. Od poslancev je prišel jedino Im-briani. Kako se je zabavljalo proti Avstriji, si lahko mislimo, če povemo, da je celo Imbriani moral jih opominjati, da naj se predaleč ne spozabijo. Od devetih članov se je predlagalo, da se v Italiji organi-zuje oborožena četa in vdere v Avstrijo. Imbriani je temu oporekal. S tem bi škodovali avstrijskim Italijanom in italijanska četa bi bila grozno tepena. Bati se tacih sklepov italijanskih iredentovcev Avstriji ni, ali čudno je pa vsekako, da take stvari trpi italijanska vlada. Vsekako se moramo vprašati, koliko je vredna pri tacih razmerah zveza z Italjo, naj že potem italijanska vlada tako postopanje odobrava ali je pa preslaba, da bi je preprečila. Bismarckov govor je dal povod napadom na nemško vlado in Poljake. Skoro vsi nemški listi, izimši katoliški, grajajo vlado, da prezanesljivo postopa proti Poljakom. Tudi „Občna nemška zveza" je imela shod, kjer je obsodila vladno postopanje proti Poljakom. O tej zvezi se mi ne čudimo, ker vemo, da je nedavno bila izrekla željo, naj bi se zaukazalo, da poljski listi izhajajo v nemščini in poljščini, da bodo tako Poljaki imeli vedno nemško berilo pri rokah in se bodo hitreje ponemčevali. Posebno jezi Nemce v rajhu, da so Poljaki šli na razstavo v Levov in tako nekako pokazali jedinstvo poljskega naroda in še bili tako predrzni, da so nekateri izjavili željo, da bi se Poljakom na Poznanj-skem kdaj tako dobro godilo, kakor se njih sople-menikom v Galiciji. Nemški socijalni demokratje. V nedeljo so imeli braniborski socijalni demokratje v Berolinu shod. Na tem shodu se je tožilo, da z agitacijami na kmetih ni toliko vspeha, kakor stanejo. Temu je pa več uzrokov. Kmetje sploh nimajo smisla za so-cijalnodemokratične nauke, agitatorji pa kmetskih razmer ne poznajo. Večkrat pride tak agitator pijan v vas in tako seveda ne more nikogar pridobiti. Poljski odposlanci so pa tožili, da poljskih poljedelcev ni moč pridobiti, ker jih imajo v rokah pleme-nitniki in duhovniki. To je gotovo veselo. Kakor se vidi, so socijalni demokratje blizu vrhunca svoje slave. Novih privržencev je sedaj jim že težko pridobiti, posebno, ker ljudje vidijo, da je njih delovanje v parlamentu popolno neplodno. Pravila slovenskega katoliškega akade-miškega društva „Danica" na Dunaji. (Konec.) V. Društveni organi. § 11. Društvena organa sta odbor in občni zbor. § 12. Odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in arhivarja. Voli se vsako poluletje v občnem zboru po lastnoročno oddanih glasovnicah z absolutno večino. § 13. Delokrog posamičnim odbornikom je od-kazan v društvenem poslovniku. § 14. Odbor je sklepčen, ako so prisotni štirje odborniki. Odborove seje vodi predsednik oziroma podpredsednik. Da odborovi sklepi veljajo, treba absolutne večine prisotnih odbornikov (izjema § 15, lit. a). Pri jednakem številu glasov odločuje predsednikov glas. § 15. V področje odborovo spada: 1. vsprejemanje novih članov z dvotretjinsko večino; 2. izključevanje članov na podlagi odloka, katerega predloži društveni sod; 3. izvrševanje sklepov občnega zbora; 4. posvetovanje o važnih predlogih: 5. oskrbovanje društvenega imetja; 6. oproščevanje članov rednih doneskov; 7. odboru je skrbeti, da se izpolnjujejo društvena pravila. § 16. Poslovanje odborovo pregledata koncem tečaja dva preglednika, katera se volita ad hoc z dvotretjinsko večino v zadnjem občnem zboru do-tičnega tečaja, ter poročata o reviziji na prvem občnem zboru nastdpnega tečaja. § 17. Občni zbor se skliče vsak mesec jedenkrat, v važnih slučajih tudi večkrat, in sicer na sklep odborov ali pa na zahtevanje vsaj edne tretjine vseh rednih članov. Za slučaj, da je predsednik kakor koli opoviran, namestuje ga podpredsednik. §. 18. Občni zbor je sklepčen, ako je prisotna nadpolovična večina vseh rednih članov (izjemo znači § 32). Da sklep obvelja, treba je absolutne večine oddanih gasov (izjeme § 16, § 19 št. 5 in 8, § 32). Pri ednakosti glasov odloči vselej predsednik. § 19. V področje občnega zbora spada : 1. volitev odbora; 2. volitev revizorjev; 3. posvetovanje in sklepanje o stavljenih predlogih ; 4. posvetovanje in sklepanje o odborovih poročilih in računu; 5. preosnovanje društvenih pravil z dvetret-jinsko večino; 6. občni zbor ima določevati v prispevkih dru-štvenikov; 7. sklicevati društvene shode, ako se to zahteva; 8. voliti častne člane z dvetretjinsko večino. § 20. O vseh drugih društvenih zadevah, ki ne spadajo ni v delokrog odbora ni v področje občnega zbora, posvetuj^ in sklepa se v društvenih večerih, kateri se obdrž^vajo vspk teden jedenkrat. Društvene večere vodi predsednik oziroma podpredsednik ali najstarejši odbornik. Da sklep velja, mora biti prisotna vsaj absolutna večina članov, katera sklepa zopet z absolutno večino. Pri jed-nakosti glasov odloči predsednik. VI. Društvene objave. § 21. Vse društvene listine in objave podpisati mora predsednik oziroma podpredsednik in tajnik. VII. Zastopanje društva na zunaj. § 22. Društvo zastopa na zunaj predsednik, ako je zadržan pa društveni podpredsednik oziroma kakšen drug reden član v to izrecno od predsednika pooblaščen. VIII. Društveno imetje. § 23. Društveno imetje se deli v glavnico, v gotovino v blagajnici, v knjižnico in v inventar. § 24. Glavnici, koja se mora naložiti plodo-nosno s pupilarno sigurnostjo, pripadajo 1. ustanovnina 2. polovica prebitka vsacega poluletja 3. prostovoljni za glavnico darovani doneski 4. oni zneski, katere dovoli v to svrho občni zbor iz društvene blagajnice. § 25. Koliko društvene glavnice se sme uporabiti za zdržavanje in pomnoženje društvene knjižnice in inventarja, določi v vsakem posameznem slučaji občni zbor. § 26. Društvo sme vsprejemati darove in volila, ter imeti dobrotnike, ki niso člani. § 27. Denar in sploh vsakoršne vrednostne predmete vsprejema v društvenem imenu tajnik proti pobotnici podpisani od njega in od predsednika, vknjiži vsprejem, ter ga izroči blagajniku oziroma knjižničarju. IX. Društveni sod. § 28. Vse prepire v društvu sodi ad hoc voljen sod. § 29. Društveni sod sestoji iz treh članov: vsaka stranka voli jednega, občni zbor pa načelnika. § 30. Društveni sod razsodi z absolutno večino. 1. da se odbije tožba, 2. da se obsojenec pokara, 3. da izgubi svoj odbordf^nandat, 4. da se izključi iz društva. § 31. V slučaju, da bi nastal prepir zastran društvenih pravil ali poslovnika, razsodi drufitveni sod definitivno, kako je tolmačiti preporno določilo pravil oziroma poslovnika. X. Razdruženje društva. § 32. O razdružeiyu društva sklepa ad hoc sklican občni zbor v prisotnosti treh četrtin vseh rednih članov z dvetretjinsko večino. § 33. V slučaju, da se društvo razdruži, pripade društveno imetje društvu, ki se v teku'treh let z istim smotrom osnuje na dunajskih velikih šolah. Ako se pa tako društvo v navedenem času ne ustanovi, pripade društveno premoženje: »Katoliškemu tiskovnemu društvu v Ljubljani«- § 34. Da se izvrše določila § 33. skrbeti mora oni, kojega je zadnji občni zbor, ki je sklepal o razdruženju društva, v to pooblastil. Ako bi se pa to ne bilo zgodilo, skrbeti mora za to zadnji odbor. Pravila so potrjena z odtokom visokega ministerstva za notranje zadeve od dne 11. julija 1894, štev. 14.221. Dnevne novice. v Ljubljani, 24. septembra. (Na novomeški gimnaziji) seje vpisalo 206 učencev in 2 privatista. V prvem razredu je 55 učencev, v drugem 37, v tretjem 24, v četrtem 17, v petem 19, v šestem 19, v sedmem 13 in v osmem 21. (V ljubljansko semenišče) je vsprejetih letos v prvo leto 25 novih bogoslovcev, tako da bode letos vseh skupaj 86, ki bodo vsi stanovali v semenišču, katero je v ta namen po neumornem trudu seme-niškega vodje prelata dr. Kulavie-a razširjeno in zdravstvenim zahtevam zares prikladno vravnano. (Občinski svčt ljubljanski.) Dnevni red seji občinskega sv&ta ljubljanskega, v torek, 25. dan sep. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega in personalnega odseka poročilo, a) o Josipine Andretto prošnji radi nekega odpisnega dovoljenja; b) o prošnji uradnega sluge Jakoba Kopača za umirovljenje; e) o stražnikove vdove Marije Strniše prošnji za penzijon; č) o policijskega komisarja Fr. Podgorška potovalnem poročilu. III. Finančnega odseka poročilo a) o ponudbi glede nakupa stavišča št. 1. v I. skupini (pri Latter-mannovem drevoredu); b) o ponudbi glede nakupa nekega občinskega zemljišča na Golovcu ; c) o dovolitvi kredita za predpriprave glede električne naprave za Ljubljano; č) o škontrovanju mestne blagajnice dne 25. maja letos; d) o niirnberškega društva ..Avstrija" prošnji za podporo. 17. Pomnoženega policijskega odseka poročilo o imenovanji nekaterih trgov, cest in ulic. V. Policijskega odseka poročilo o nekem prizivu zoper naročilo vožnje po novi Tržaški cesti. — Tajna seja. (Nova župnija v Krškem mestu). Prevzvišeni g. knezoškof ljubljanski povzdignili so z listino z dne 1. sept. t. 1. krški vikarijat v samostojno župnijo z jednim duhovnim pomočnikom. K tej ustanovitvi pripomogla je, kakor znano, plemenita gospa Josipina Hočevar-jeva z velikodušnim darom 20.000 gold. — Nova župnija oživela bode na rožnivenško nedeljo, to je 7. oktobra t. 1. Kraje obsegala bode iste, kakor sedanji vikarijat krški, namreč: Krško mesto, Trško goro, Čretež, Cesto, Gunte, Gorenje in Spodnje Pi-javsko. — Upravljal bode hovo župnijo sedanji č. g. vikar Janez Knavs; kot kapelan pa je ondi nastavljen č. g. Martin Ker in, bivši kapelan v Črnomlju. (Nameščen je) č. g. Anton Poljšak, bivši provizor v Dolu, kot kapelan na Brezovici pri Ljubljani. (Župniški izpit) so napravili v Trstu ti-le gospodje: Budin S., kapelan pri Jezuvitih v Trstu; Ellmer Anton, administrator v Žminju; Počivalnik Vatroslav, kapelan v Brezovici; Sašelj Milko, kapelan na Vatovljah; Škrbec Matej, župni upravitelj na Dvoru; Škrlj I., kapelan v Štorjah ; Vranjac Ivan, kapelan v Oprtlju. (Iz tržaške škofije.) Novomašniki tržaške škofije so nameščeni: G. Jos. Mac aro l v Žminju, g. Hinko Sonc v Krkovcih in gosp. Fr. Guštin v Bojanu. (Na strokovni šoli za umetno vezenje) se bode s tekočim šolskim letom za poskušnjo napravil nov kurz za učenke, katere so strokovno šolo že izvrš le. Voditeljica temu kurzu bode strokovna učiteljica, Ivana Foderl. Učenke bodo dobivale državno podporo, razun tega se jim bode tudi delo odškodovalo. (Potrjena deželna postara). Presv. cesar je potrdil od kranjskega deželnega zbora sklenjeni postavni načrt glede preložitve okrajne ceste pri Radovljici v dolgosti 380 metrov. (Odlikovan čebelar.) Slovenski čebelar Miha Ambrožič iz Mojstrane bil je na nedavno na Dunaju vršeči se čebelarski razstavi odlikovan v petih odsekih z raznimi odlikami. (Poročil) se bode v sredo v St. Jurju ob j. ž. g. Peter Majdič iz Celja z gospica Ripšelovo is St. Jurja. (Potna predavanja) je imel po nalogu c. kr. deželne vlade živinozdravnik g. Josip Kosirnik v preteklem in tekočem mesecu v Radovljici, na Jesenicah, v Kranjski gori, Gorjah, Bledu, Lescah, v Boh. Bistrici in Srednji vasi. Predavanja so bila dobro obiskovana, vendar so pa vdeleženci izražali željo, naj bi se taka predavanja naredila po zimi, ko ima kmet veliko več prostega časa kakor sedaj. (Slavnostna akademija) na korist »Narodnemu Domu" v soboto večer je privabila precej odličnega občinstva v deželno gledališče. Pri tej priliki sta prvič nastopili novi pevki slovenskega gledališča gospe Inemannova in Aničeva ter združeni ženski in moški tamburaški zbor pod vodstvom g. dr. A. Schwaba. Moški zbor »Glasbene Matice" pod vodstvom g. Hubada je pel krasno Zajčevo skladbo »Večer na Savi". Najbolj pa je občinstvo zanimala telovadba »Sokolov" kot: proste vaje s palicami, skupine na bradlji in marmorni kipi po delih znamenitih kiparjev. Občinstvo je posebno odlikovalo s pohvalo predtelovadce gg. Kau-dareta, Murnika in Vernika. Sicer jako zanimivi program je bil preobširen, ker akademija je trajala od 7,8 do Vali- ure, čemur so vzrok tudi predolgi presledki med posameznimi točkami. (Nesreča.) Iz Cerkljan, 23. septembra. Uže drugi nesrečni dogodek letos pri sv. Ambrožu, fare cerkljanske. Na sv. Petra in Pavla dan ustrelil je nedorasel fant malo hčerko na Viženčah iz lehkomisel-nosti. Danes pa je Vombereka stara mati umrla v groznih bolečinah za opeklino. Cverla je gorenjske bobe, kar se ji vžge mast. Hoteča jo pogasiti, pokrije jo s predpasnikom. Užge so ji obleka in pogori na nji. Previdena je bila s sv. zakramenti še ob popolni zavednosti, potem pa kmalu izdihnila pošteno svojo dušo. Objokujejo jo sinovi, hčere, dosti vnukov in sorodstva. Blag jej spomin dobri ženi! (Požar.) V uoči med soboto in nedeljo upepelil je ogenj na Rečici v Blejski fari, dve hiši z drugimi gospodarskimi poslopji in z vso upravo vred. Pogorela sta: Janez Rahne. po domače Rogač hiš. št. 34 in Anton Pretnar po domače Bajer h. št. 33. Goreti je začelo pri Janezu Rahnetu. Imenovani in njegova žena, sta si komaj golo življenje rešila, vse drugo tudi obleka jima je do čistega zgorelo. Prihiteli so na pomoč ljudje iz domače grajske, kakor tudi iz sosednjih fara, namreč iz Gorij in Zaspega. Prišle so gasit tudi požarne brambe iz Bleda, iz Begunj in Jesenic. Vsa velika vas Rečica bila je v nevarnosti. Vročina je na Matije Tavčar-jevo hišo silno pripekala. Le združenemu prizadevanju na pomoč prihitelih ljudij in požarnih bramb se je zahvaliti, de ta in za to še druge hiše niso pogorele. Oba po-gorelca prišla sta po tej nagli in neprevidni nesreči v veliko stisko. Priporočata se milim dobrotnikom v podporo. Vsak tudi najmanjši dar se bo hvaležno sprejel. Mili dobrotniki naj blagovolijo svoje darove župnemu uradu v Gradu, na Bledu ali županstvu na Bledu poslati Josip Razboršek, župnik in dekan, Jak. Peternel, župan. (Romarski vlaki — živinski voeovi.) L>)tos so vozili štirji romarski po novi dolenjski železnici. Prvi iz Trebnjega vozil je do 900 romarjev na Brezje. Drugi iz Novega Mesta okoli 1300 iz mesta in okolice tudi na Brezje. Tretji, prirejen od gospoda Pavlina, in četrti, prirejen od potovalne pisarne E. Schmarde, vozila sta na sv. Višarje in ustavila se nazaj grede na Otočah. VBi štirji vlaki imeli so več ali manj dežja. Pri zadnjem 7. in 8. sept. na sv. Višarje, se je lahko že naprej pričakovalo slabo ali vsaj mrzlo vreme ali celo sneg na sv. Višarjah. Toliko bolj je bila dolžnost skrbeti za vozove, ki se dado zapreti, a bili so živinski, brez oken po dnevi in brez svetilnic po noči. — Za prvi vlak, iz Trebnjega, ko se je izrecno zahtevalo vozov III. razreda za ljudi, poslalo je vodstvo državnih železnic dvajset dobrih voz, pa tudi pet živinskih. Drugi vlak iz Novega Mesta, imel je že (folovico živinskih voz (seveda s sedeži). Tretji in četrti, prirejena od potovalnih pisarn imela sta že samo živinske vozove, razen enega voza II. razreda, ki pa je prazen bil. Videti je, kakor da bi vodstvo državnih železnic in pa potovalne pisarne smatrale živinske vozove dovolj dobre za — romarje! Ali zabavni vlaki tudi sestoje iz živinskih voz? Mi tega še nismo videli ali slišali. Morda je življenje in zdravje romarjev manj vredno kakor zdravje izletnikov ? Ali je njih denar kaj slabši ? Ali je namen božje poti manj vzvišen ? Mislimo, da ne ! Pač pa tudi iz tega spoznamo, da smo katoličani, kmetje, Slovenci, Dolenjci preveč pohlevni. Nejevol.e je bilo letos že dosti, za drugo leto pa lahko že danes obljubimo potovalnim pisarnam in sl. vodstvu, da se ne bodemo več vozili v živinskih vozovih na božjo pot, ampak, da nam bodete preskrbeli poštene vozove III. razreda če bodete hoteli kaj zaslužiti pri nas. — Predno se bode začela drugo leto sezona, opozarjali bodemo v časopisih in ustno mej romarji, da povsod zahtevajo izrecno vozove III razreda, če pa jih ne bode, pa denar nazaj z lepo ali z grdo. (Dopolnilne volitve na Koroškem.) S Koroškega: Prvotne volitve za deželnozborsko dopolnilno volitev v kmetskem okraju Trbiž-Šmohor so končane. Njih izid je za našo katoliško stranko jako povoljen in precej gotevo je že, da bode izvoljen naš kandidat Huber, nasprotni »bauernbundar" pa bode podlegel. — Pri zadnji državnozborski dopolnilni volitvi odločili so slovenski glasovi za Peitlerja. I zdaj so se slovenske občine krepko ganile, naši rodoljubi so čvrsto delali in dosegli lepo zmago, tudi v občinah, katere so prej vselej volile z liberalci. Slovenska stranka je z nemško-krščansko postopala vzajemno, zato pa upamo, da, odločno i zahtevamo, da bodeta izvoljena poslanca, katerima smo skazali zaupanje, tudi v državnem, oziroma deželnem zboru potegnila se i za naše koristi. Saj velikega, izrednega itak ne zahtevamo, hočemo pa, da se vsaj potegujejo za one pravice naše, ki so nam zajamčene v postavi, ki se nam pa toliko kratijo! — Velikokrat in od raznih stranij se je koroškim Slovencem očitalo in v zlo jemalo, da se toliko vojskujemo za obstoj svoje narodnosti in na visokih mestih so se nam podtikavali slabi nameni, iu Bog sam zha, kaj vse. Upamo, da so se le-ti krogi iz dogodkov letošnjega leta in iz zadnjih volitev prepričali, da se borimo le za dobro, povsem pravično stvar! S tem, da se borimo za na-rodui svoj obstanek, da ljudstvo vzbujamo in ga na-udušujemo za slovensko stvar, gradimo le mogočen jez proti nemčurskemu brezbožnemu lažiliberalizmu. (Same nesreče.) Iz Starega trga pri Poljanah dne 21 sept. Male Maše popoludne se odpelje tukajšnji mesar in posestnik Jurij Strk iz Predgrada s svojo ženo, sedemletnim sinom in tremi drugimi ženskami na Zeželj na božjo pot. A nesreča je hotela, da sta mlada konja s ceste zaokrenila na postransko pot vodečo globoko proti Kolpi. Ženske preplašene zaženo krik, konji seve v dir. Mati sluteča nevarnost vrže sina raz voza, toda tako nesrečno, da zavrt težak voz podrkne čez glavo nadarjenega, pridnega sinka, ki na mestu obleži mrtev. Vozniku se polomi sedež tako, da pade znak po vozi Konja brez vajet dirjata naprej, dokler ne padeta z vozom vred pod pot ob prepadu, kjer bi se bilo vse uničilo, da niso Predgrajci bitro prileteli na pomoč. Vsi, ki so bili na vozu, so se več ali manj potolkli, a nobeden nevarno. — Včeraj zvečer ob desetih je luč prižigala Marija Strk iz Kovače vasi. Po nesreči se prevrne polna steklenica smrd-ljivca (petroleja) ter pade raz mizo na tla, kjer se razbije; za njo goreča trska in naenkrat je vse v ognju. Uboga žena, ki se jej je ogenj prijel, bega po hiši, dokler ne prileti vsa goreča iz hiše. Vsa obleka je na njej zgorela. Revica je vsa opečena, po celem životu tako, da jo je groza pogledati. Ne more ne sedeti ne ležati. Težko, da bi ostala. Opekel se je hudo tudi njen mož na obeh rokah, sedem mesecev stari sinček pa na eni roki. Ogenj so hitro pogasili, še predno je prihitela na pomoč naša požarna bramba. Pogorelo nt ničesar, samo šipe na oknih so popokale. — Istega dne je padel 171etni faut raz streho na strop podružne cerkve sv. Antona. Strop se podere in fant pade v zakristijo, ne da bi se bil kaj poškodoval, dasi je za njim priletela težka bala deščie, s k o j i m i *so pokrivali streho. (Ogenj) vničil je del gozda na Krasuem za Se-njem. Škodo trpi erar. Zgodilo se je t j pred tremi tedni. Čeravno ni še pravi čas burje, »endar oglasila se je tedaj in ogenj zelo pospešila. (Obesil se je) včeraj po noči za Koslerjevim vrtom Anton Avbl, bivši cerkvenik pri božjem grobu. Vzrok samomoru je najbrže ^delirium". (Dva krsta.) Kakor čitamo v reških novinah, kerščen je bil v Reki nek muhamedan — kovaški delavec — dne 18. t. m. Istega dne bila je krščena v župni cerkvi sv. Jurija na Trsatu neka devojka Židinja. (V Senju) se dogotavlja nova tvornica duhana. Otvorjena bo 1. oktobra. Do zdaj je vpisanih samo še le 180 delavk iz mesta, a ko začne delo, nadejajo se jih še več iz bližnjih krajev. — Vlada bo zidala tukaj tudi bolnišnico; stala bo okolo 40.000 gld. Vender tudi za Senj nekaj usmiljenja! — Se ve da Senjani imajo še druge želje. Neki dopisnik pravi o neki govorici po mestu, da se namerava zvezali Senj z železnico Karlovac-Reka, — a da bi &e jim ne zamerila ta želja, hitro dostavlja: »a ne da bi Reka kaj škode trpela". — Se ve da Ogri skrbijo najprej za se. Na račnn Reke propalo je drugo Primorje. Prisiljeni so vendar kaj pomagati, a preveč jim ne bodo dali Hrvatom. Sicer se pa hrvaška vlada nekam začne zanimati za Primorje bolj ko prej. Se ve, ona bi rada da postanejo Primorci vladni, vendar nočejo se še popolnoma udati, čeravno je že precej hudega in nelepega pritiska. V Senju sedaj zraven omenjenega — imajo zopet višjo gimnazijo, za letos 5. razred. — Kraljeviča dobi tudi neke vrste nižjo realko, a bakarska nau-tiška šola začela se je polagoma preustrojevati v nauliško akademijo. (Iz Reke.) Delo za gimnazijo na Sušaku se je že pričelo. Samo zidarsko delo in izkopavanje prevzeto je n» dražbi za 106.300 gld. Pri začetku dela bil je sam Kršnjavi pričujoč. Tedaj nova popustitev Mažarom na Reki v škodo in sramoto Hrvatske — akoravno bode novo poslopje lepo, in akoravno se sedanji predstojnik za bogoštovje in nastavo zelo zavzimlje za po\zdigo šol in poduka v Primorju. — Na Sušaku napravili so Kršnjaviju te dni svečani banket, na katerem je bilo okolo 60 oseb, mej njimi kotarski predstojnik, načelnik, in nek poslanec vladne stranke. — Kaker se vidi ne bode uspelo protestiranje občinarjev susačke občine proti zadnjemu izboru občinskega zastopstva. Bržkone si misli vlada, da čas vse ozdravi, tako tudi opravičeno zlovoljo večine občinarjev. Vender kakor se čuje. so sednice obč. zastopstva suspendirane. — Reške ljudske šole začele so se z »Veni sanete Sp." — a glej jih čudne kristijane! Nekdo toži v novinah, da sicer ni proti temu da se tudi sv. Duha na pomoč pokliče, vendar tega ni treba, da bi otroci tako natrpani bili v cerkvi, da je to nezdravo in ne vem kaj še, treba je najti kaj izgovor, samo da se v cerkev ne gre — tega ne ljubijo neke vrste gospoda, le naravnost ne marajo reči. Kako pa to, da se ne toži nad pomanjkanjem cerkev v Reki, ko je mesto tako naraslo. Telegrami. Volitve v Bolgarije. Sredeo, 23. septembra. Volitve se vršč mirno. Socijalisti so postavili svoje kandidate. Sredeo, 24. septembra. Volitve so mirno minole. Le v Pangjurištu je bil boj s policijo. Voljeni so največ vladni pristaši. Ministri Stojilov, Gešov, Radoslavov in Načevič so v več krajih voljeni. Tončev še ni voljen, kar je napravilo velik vtis. Karavelovci niso nikjer zmagali. Govori se, da je tudi Cankov voljen, ali za gotovo še ni potrjeno. Vojska na Koreji. Tokohama, 23. septembra. Japonska vlada hoče izkoristiti sedanje vspehe in z vso silo nadaljevati vojsko do zime. 80.000 mož je dobilo povelje, takoj odriniti na mejo. Kje jih bodo rabili, se še ne ve, misli se pa, da se nekaj velicega namerava. Naudušenje na Japonskem je veliko. Vojna uprava se je polastila vseh železnic. Veliko prevaževalnih sredstev je pripravljenih. Vojaki imajo veliko upanje, da zmagajo. V poslednji pomorski bitvi so Japonci zgubili 9 častnikov in 30 pomorščakov mrtvih in 160 mož ranjenih. Shanghai, 24. septembra. Dne 16. t. m. je v Ohemulpo prišlo 32 japanskih ladij s 7000 vojaki, 3000 kuli, 2000 konji in jedna ladija s pontoni in gorsko artilerijo. čete gredo v Soul, da se ondu upro sovražniku, ako bi bilo potrebno. Dunaj, 24. septembra. Shod prirodo znancev se je otvoril v prisotnosti nadvojvode Rajnerja, več ministrov in 2000 udeležencev z naudušeno vsprejctim govorom ministra Madejskega. Dunaj, 24. septembra. Prva plenarna seja avstrijske delegacije bode v ponedeljek dne 1. oktobra, ne pa dne 2. oktobra, kakor se je napačno poročalo. Trst, 24. septembra. Nadvojvoda Franc Salvator in nadvojvodinja Marija Valerija sta včeraj semkaj došla z jadernim vlakom in odtod se na ladiji „Aliramar odpeljala na Krf. Budimpešta, 24. septembra. V vojnem odseku ogerske delegacije izjavil je vojni minister, da se je od poslednje majhne potrebščine 6000 pušk naročilo v ogerski tovarni za orožje in le nekaj malega v Steyru. Ministru se zdi obstanek dveh velicih dobro oskrbljenih tovarn za orožje potreben, da se vojna lahko vselej hitro dobro pripravi za vojsko. Bim, 24. septembra. Kralj je pomilostil vse kaznjence, katerim so vojna sodišča na Siciliji in v Carrari prisodila do jednega leta kazni, drugim obsojencem je pa kazen zmanjšal. Bim, 14. septembra. Proti dvema nižjima uradnikoma v vojnem ministerstvu začela se je preiskava zaradi veleizdaje. Nekega Švicarja Caliarija sta naprosila, naj bi posredoval, da prodasta neke važne papirje Franciji. Caliari ju je pa ovadil, in z neko zvijačo so ju potem zaprli. Misli se pa, da bi ta dva uradnika kaj važnega izdati ne bila mogla, šlo je le jima zato, da dobita kaj denarja. Saragossa, 24. septembra. Požar je uničil tukajšnjo vojaško bolnišnico. Buenos Ayres, 24. septembra. Admiral Saldanha da Grama je proti nekemu časnikarju se izjavil, da počaka, kako se razvijo stvari v Braziliji. Nasproten pa on ni kandidaturi dr. Moraesa za brazilijansko pred-sedništvo. Listnica vredništva: G. dopisniku L.: Prejeli obe pismi. — G. D. J.: porabili bomo za »Domoljuba«. — G. dopisniku od nekod-. Dopisov brez podpisanega imena načelno ne objavljamo. Umrli so: 20. septembra. Anton Zabukovic, sodarjev sin, 16 let, Poganska cesta 47, jetika. — Antonija Zanoškar, delavčeva žena, 34 let, TržaSka cesta 34, jetika. — Viktor Rogelj, črkostavčev sin, 3 leta, Poljanska cesta 38, vnetica možganske mrene. 21. septembra. Henrik BraindI, prisiljenec, 16 let, poljanski nasip 50, jetika. — Ivana Cimperman, delavčeva hči, 1 leto, TržaSka cesta 37, davica. 22. septembra. Alojzija Rožič, posestnikova hči, 4 mesece, Črna Vas 13, katar t črevih. — Martin Železnik, delavec, 27 let, Ulice na Grad 12, jetika. — Jakob Kušar, ubožec. 62 let, Karlovska cesta 7, vsled raka. — Franc Polak, trgovčev sin, 5 mesecev, Dunajska cesta 19, davica. 23. septembra. Primož Burjak, gostač, 73 let, ostarelost V bolnišnici: 20. septembra, Janez Cirar, delavec, 44 let, carcinoma. ventriculi. — Leopold Jerič, krojač, 62 let, emphisema pulm. — Jožef Richter, krojač, 64 let, suSica možgan. 21. septembra. Marija Marini, zasebnica, 51 let, vsled raka na jetrih. 22. septembra. Marjeta Želje, gostija, 61 let, naduha. Vremensko »poročilo. J Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja sr&komera r mm toplomer* po Celziju |7. n. zjut. 22i2. a. pop. |9. u. zveč. 7355 732 7 732 2 90 210 14-4 brezv. zm. jzap. sl. jzap. megla del. oblač. del. jasno. 000 | 7. u. zjut. 23; Ž. a. pop. | 9 z več 731-1 7305 732-1 11-0 20-8 13-6 sl. jzap. sl. jvzh. brezv. oblačno n n 1-80 dež 502 1 Karol Polak, trgovec, in Frančiška i-»olak rojena Peterca javljata v imenu svojcev lužno vest, da je Vsemogočni v svoji neumljivi modrosti sklenil poklicati k Sebi njujinega iskreno ljubljenega sinčeka Frančišek-a v nežni starosti šestih let. Zemeljski ostanki mladega pokojnika preneseni bodo iz mrtvašnice pri sv. Krištofu v ponedeljek, ' dne 24. septembra, ob polu 6. uri zvečer in položeni v rodbinsko rakev. Priporočamo tako zgodaj prominolega pokojnika v prijazen spomin. V Ljubljani, dne 23. septembra 1894. Srednja temperatura obeh dni 14 8° in 15-1°, oziroma 1-0° in 13° nad normalom. Glavni Žrebanje že v četrtek. "V« « 60.000,10.000,5.000 v gotovini le z 10% odbitka. Levovske srečke k 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba 3 na Dunaju, Wollzelle 10. 418 21 309 Naznanilo. Dn6 29. septembra t. 1. vršila se bode pri c. kr. okrajnem sodišču v Cirknici od 10-12. ure dopoldne prostovoljna javna dražba v Anton Jeršanovo zapuščino spadajočih gozdnih parcel štev. 2114/99, 2215/3, 2114/101, 2215/1, 2114/100 in 2215/2 katastralue občine Bezuljak. Te gozdne parcele obsegajo 62 oralov 912 G0, obstoje iz jelovine, katera se dS, večinoma porabiti za trgovino ter imajo tudi lep naraščaj. Debla čez 14", ozirom 12" so po zvedencih zaznamovana in v skupinah precenjena. Po dražbenih pogojih, kateri leže na ogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Cirknici pri podpisanem, prodajo se te parcelo tudi posamezno, ter ima vsak ponudnik položiti 20°/o varščino. Dr. Dragotin Treo, 496 3—2 odvetnik v Postojini. Le še malo predstav. Cirkus Henry sloveča umetno jahalna družba v Ljubljani, poleg Lattermannovega drevoreda. Danes v ponedeljek dne 24. septembra 1894 gala- predstava z jako zanimivim in amizantnim programom. Mazeppino izgnanje v ukrajinske stepe. Velika veličastna pantomima, izvaja 80 oseb in 30 konj. Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester. Jutri v torek dne 25. septembra 1894 501 1 "Ve lika predstava. 'M Uro se MM papir za Minam V zlatu obrestljivo in povračljivo. 6°|0no bolgarsko državno hipotekarno posojilo. Hinntotnrnn zagotovljeno s prvorn- III |HF ttltdl liti poteko na že,eznjci Bu_ ščuk-Varna in Kasplčan-Sofija-Klstendll in na pristanišča Burgas in Varno. Se more podražiti, 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolno davka in pristojbin je prosto *yedaj in za vso prihod- DonaŠa se<*aDiem kurzu Okolu 6',, od-s to tka* Po dnevnem kurzu dobi se pri 58 40—35 (leliTišk"družbi ,MerCUrC, t> Wo®!"lea^e 10. u n a j is k a borza. Dn6 23. septembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4% ..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 200 kron , Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. ..... London vista.......... NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 98 gld. 80 kr. . 98 80 . 124 45 . 97 75 . 121 75 . 96 65 . 1030 — . 370 60 80 j. 60 85 . 12 17 9 85', '.n 15 n 88 rt Dn6 22. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gid....... Dunavske vravnavne srečke . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5 % . „ „ dolenjskih železnic 4% 148 gld. 75 kr. 156 „ - „ 196 . — „ 96 144 127 107 67 98 220 167 128 98 40 25 50 25 50 50 25 50 50 Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 40 kr,. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 70 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ — „ Salmove srečke, 40 gld................69 „ EO „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ 50 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......52 „ — „ Ljubljanske srečke.........25 „ — „ Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . 169 „ 95 „ Akcije Ferdinandovesev. železn.,lOOOgl.st.v. 3400 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 493 „ ■— „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 113 B 25 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 75 „ - „ Montanska družba avstr. plan.....85 „ 60 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 176 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................134 „ 25 „ Nakup ln prodaja IS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. K ■ 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „31 E B C U Vfollzaile it 10 Dunaj, KariahilferstrasiB 74 B 66 Pojasnila-g« v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih fcf 1 avn i c.