★ UR A D N I LIST ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA LETO V. I KOPER I. septembra 1951 ŠTEV. 10 VSEBINA: 67. Odredba o spremerne* tarife o plačevanju žignine in drugih pri- stojbin za ¡pregled in žigosanje meril im drugih plemenit h kovin. , 68. Navodilo o Postopku ih ipristojnostii za odločanje o izstopu iz kmečke ¡delavne zadruge iin o vririiltivi zemlje, vložene v kmečko delovno zadrugo. 69. Začasno navodilo za razvrstitev ¡uslužbencev ljudskih odborov, njilh uradov in zavodov v plačilne razrede, 70. Začasno navodilo za razvrstitev ¡delavcev v Skupine in plačilne razrede. j 71. Navoduio o ugotavljanju vrste in stopnje posebnih delovnih ¡pogojev na delovnih mestih. OBJAVE. PREDPISI IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA. 50. Odrediba o razdelitvi deviz, doseženih z izvozom. 61. Odredba o splošni zdravhCSki Sin zolbóztìraivjn'iBKi tarifi. 63. Odrediba o poštni, ¡telegrafaldi in telefonski tarifi. 63. Odrediba o ¡plačah in stroških v gostinskih podjetjih in obrat h. 64. ¡Splošno ¡navodilo za izvajanje odredbe o ¡plačah ¡¡¡n stroških v gostinskih podjetjih in obratih. 65. Odredba o ukinitvi odredbe o ¡medsebojnim plačevanju v gospodarstvu. 66. Odredba o sestavi in ¡predložitvi finančnih planov gospodarskih podjetij. Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora 60. Na podlag'. 1. in 6. člena odloka o organizaciji in poslovanju zunanje trgovine 1er o razdelitvi deviz doseženih z izvozom z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O RAZDELITVI DEVIZ, DOSEŽENIH Z IZVOZOM .... i 1. člen -r Proizvajalnim podjetjem, storitvenim podjetjem, zavodom, zadružnim in družbenim organizacijam pripada del deviz, ki jih dosežejo z izvozom svoj.h proizvodov ali s svojimi storitvami na podlagi izvoznega plana za II. polletje 1951 kakor sledi: 1. a) za boksit in kamen....................10 % b) za sol .................................2 % 2. Za izdelke ribiške industrije: a) za sardine, filete, slana riba ... 30 % b) za druge izdelke ribiške industrije 50 % 3. Za sveže ribe............................50 % 4. Za kmetijske pridelke pripada: a) splošnim kmetijskim zadrugam (za vino, namizno grozdje, paradižnik, fižol v stročju).......................60 % b) kmetijskim delovnim zadrugam (za vse pridelke)..........................80 % Splošne kmetijske zadruge in kmečke delovne zadruge, ki izvažajo svoje kmetijske pridelke preko pooblaščenih izvoznih podjetij, odstopijo lem podjetjem za izvoženo vino in mleko 10 %, za vse ostale kmetijske pridelke pa 5 % svojega dela deviz. Pri izvozu industrijskih izdelkov, ki niso obseženi v prednjih točkah, kakor tudi pri izvozu obrt- niških izdelkov, znaša povprečna udeležba izvoznikov na doseženih devizah 30 %; večji ali manjši odstotek deviz, ki se nanašajo na posamezne vrste takih proizvodov, določi Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora tako, da skupna vsota deviz za izvoznike proizvodov iz lega odstavka ne prekorači določenih 30 %. Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da določi odstotek deviz, ki pripadajo izvoznikom za blago in za storitve, ki zgoraj niso navedene. Z devizami, ki ostanejo po odbitku gornjih odstotkov, razpolaga Centralni devizni fond Istrskega okrožnega ljudskega odbora; ta odstopi 10 % vseh s planskim izvozom doseženih deviz gospodarske- • mu svetu okrajnega ljudskega odbora, v čigar območje spada izvoznik. V primerih po 3. odstavku lega člena lahko .zviša Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora odstotek, ki se odstopi gospodarskemu svetu pristojnega okrajnega ljudskega odbora. 2. člen Od ¡deviz, doseženih z nadplanskim ali izven-planskim izvozom blaga ali s storitvami oddajo izvozniki 20 % Centralnemu deviznemu fondu Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki odstopi polovico teh deviz 110 % deviz, doseženih z izvenplan-skim in nadplanskim izvozom) gospodarskemu svetu okrajnega ljudskega odbora, v čigar območje spada izvoznik. Od deviz, doseženih po prednjem odstavku, oddajo 'kmečke delovne zadruge Centralnemu deviznemu fondu 15%, Centralni devizni fond pa odstopi eno tretjino teh deviz (5 % deviz, doseženih z nadplanskim in izvenplanskim izvozom kmečkih delovnih zadrug) gospodarskemu svetu okrajnega ljudskega odbora, v čigar območje spada izvoznik. 3. člen Istrska banka odpre koristnikom deviz evidenčne račune po navodilih poverjenika za zunanjo trgovino Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 4. člen Obračune po tej odredbi bo kontroliralo Poverjeništvo za zunanjo trgovino Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 5. člen Ta odredba stopi v veljavo z objavo v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. julija dalje. Koper, dne 14. avgusta 1951. V. d. tajnika: Podpredsednik: Alfonz Dolher 1. r. Dr. Stanko Kovačič 1. r. 61. Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora naslednjo ODREDBO O SPLOŠNI ZDRAVNIŠKI IN ZOBOZDRAVNIŠKI TARIFI 1. člen SPLOŠNA ZDRAVNIŠKA TARIFA A. Temeljne nagrade 1. — Pregled v ordinaciji, prvi . . . . 150.- din naslednji pri istem obolenju . . . 90,- „ 2. — Pregled v bolnikovem stanovanju, prvi 200.- „ naslednji pri istem obolenju . . . 150.- „ 3. — Pregled v konsiliju, vsak zdravnik 300.- „ konsilij na zahtevo stranke . . . 600,- „ Za storitve pod točkami 1., 2. in 3. se v nočnem času, to je pozimi od 20. do 7. ure, poleti pa od 22. do 7. ure zaračuna dvojna tarifa. 4. —i Obiski nad 3 km od kraja zdravnikovega stanovanja: a) za pregled nagrada kakor pod 2.; b) kilometrina podnevi 15 din, ponoči 20 din. Kilometrina pripada zdravniku pri peš hoji in pri uporabi kolesa. Če stranka plača vozilo, kilometrina odpade. Pri uporabi lastnega ali najetega vozila se zaračunajo samo dejanski stroški. Za obiske nad 5 km v eno smer sme zdravnik vozilo zahtevati in obisk odkloniti, če ve, da je voziloma razpolago, pa stranka ne poskrbi zanj. c) Odškodnina za izgubo časa do 4 ur podnevi skupno . . . 150,— dm ponoči...................... 200.— „ do 8 ur podnevi skupno . . . 300,— „ 'ponoči..................... 450,— „ nad 8 ur podnevi skupno . . 450.— „ ponoči...................... 750.— „ Nočna kilometrina in nočna odškodnina za izgubo časa se računata, kadar nad polovico kilometrov in nad polovico izgubljenega časa odpade na nočno dobo, to je na čas med 20. oziroma 22. uro in 7. uro. 5. — Tarifa za pregled v ordinaciji oziroma v bol- nikovem stanovanju velja za uporabo časa do pol ure; pri prekoračenju tega časa (nad pol ure) se tarifa podvoji, največ pa potroji (nad 1 uro). 6. — Za pregled več bolnikov v istem stanovanju, ki pripadajo isti rodbini, se zaračuna cela tarifa samo za prvega bolnika, ostali plačajo polovično tarifo. Za pregled več bolnikov v istem kraju in v različnih stanovanjih plača vsak bolnik celo nagrado za pregled. Kilometrino in odškodnino za izgubo časa plača v prvi vrsti tisti, h kateremu je bil zdravnik klican; po dogovoru se znesek lahko razdeli na vse, ki so bili deležni zdravniške pomoči. B. Posebne storitve 1. Razne storitve 1. — Zdravniško spričevalo, izdano na zahtevo stranke v neuradne na- mene ............................150.— din 2. — Zdravniško spričevalo, izdano na zahtevo stranke pri namernih poškodbah in pretepih.................... 300.— „ 3. — Porabljeni material (zdravila, ob- vežita itd.) se zaračuna po nabavni ceni. 4. — Prerez abscesa, poskusna punk- cija, podkožni panaricij, spodra- ščen noht in podobno od 75. do 200.— „ 5. — Prerez flegmlone, tetivni in kost- ni panaricij in pod. od 150,— do 450.— „ 6. — Spraznitev ascitesa, pleuralnega eksudata................... 200.— „ 7. — Lokalna anestezija od 75,— do 150.— „ 8. — Narkoza, inhalacijska od 150. do- 450,- „ 9. — Šivanje, vsak šiv po....... 60,— „ Michelova sponka po.........30.— „ Pri poškodbah in obolenjih, kjer ni potreben poseben kirurški poseg (mcizija, ekscizija, šivanje, podvezovanje itd.), se poleg pregleda zaračuna samo še porabljeni material. 10. — Naravnava izpaha od 150.— do 300,— din 11. — Imobilizacija se zaračuna po izgubi časa (največ s trojno takso za pregled — glej A. 1. in 5.) in s povračilom stroškov za material. 12. — Klizme in klistiri od 75. do 150.— din 13. — Kateleriziranje moških.....150:— „ 14. — Izpiranje mehurja, prvo .... 200,- din naslednje 150.- ii 15. — Punkcija mehurja 300,- 11 16. — Repozicija kile 150,- ii 17. — Lumbalna punkcija 300.- ii 18. — Puščanje krvi 150.- ii 19. — Izpiranje želodca, prvo 150.- ii naslednje 100.- ii 20. — Injekcija, subkufana in intramu-skularna 30.- ii 21. — Injekcija, intravenozna 75,- ii 22. — Pregledi oči, grla, ušes, nosa in odstranitev tujkov iz teh organov se obračunavajo kakor navadni pregled: posebej se zaračuna edino večja poraba časa (glej A. 1. in 5.). 23. — Rentgenska presvefljava (za ne- specialiste) od 150 do 300.— din Priračunati se smejo samo še dejanski stroški za film1, kadar gre za slikanje. 24. — Diatermija ...................150,— din 25. — Solux in podobno..............75,— „ 26. — Obsevanje s kremenčevo lučjo (pri polurni porabi) od 60.— do 150.— „ Za dela (storitve) pod Б 1. se smejo priračunati temeljna nagrada (A.), samo če se je poleg dela (storitve) opravil še poseben, temeljit pregled. 2. Zdravniška pomoč pri porodih 1. — Kiretaža ...................... 450.— din 2. — Vodstvo poroda................. 450.— „ Vodstvo poroda na zahtevo stranke brez posebne zdravniške indikacije se zaračuna po dogovoru. 3. — Šivanje presredka pri rupturi I. stopnje................... 300,— „ Šivanje presredka pri rupturi II. stopnje.................. 600,— „ 4. — Luščenje posteljice.......... 450.— „ 5. — Pomoč pri porodu z zadnjično lego .............................. 450.— „ 6. — Ekstrakcija plodu s kleščami . . 450.— „ 7. — Obrat ............................. 450,— „ 8. — Kraniofomija, dekapitacija, evi- sceraci] a ........................ 750.— „ 9. — Vse storitve pri porodu ne s mie jo presegati.................... 2250.— „ K postavkam pod B II. se pri oddaljenost! nad 3km: prišteje še kilometrina (A 4); odškodnina za izgubo časa pod A 4, brez nočnih dodatkov pripada zdravniku ne glede na oddaljenost. Za dela (storitve) pod B II. se sme priračunati temeljna nagrada (A) samo, če se je poleg dela (storitve) opravil še poseben, temeljit pregled. 3. Zdravniške analize i n preiskave 1. Kri: Krvna slika..............100.— dm Levkociina formula (status) .... 200.— „ Mielogram ........................ 300.— „ Pregled na zaostali dušik . , , . . 100.— „ Pregled na sladkor v krvi .... 100,— din Wassermannova reakcija .'.... 100.— „ Citocholska reakcija............ •. 100,— „ Kahnova reakcija................. 400,— „ Vidalova reakcija...............100.— „ Reakcija na mallsko mrzlico . . . 100,— „ Van den Bergova reakcija . . . . 100.— „ Takataarova reakcija............100.— „ Reakcija Učko................... . 100.— „ Pregled na parazit malarije .... 100.—> „ Sedimentacija krvi................ 50,— „ Hemokultura ......................100,— „ 2. Seč: Popolni pregled................150,— „ Posamezni pregled ....... 80,— „ 3. Izpljunek: Preiskava na Kocha . . . 50.— „ Preiskava na elastična vlakna in morebitne druge preiskave ... 50,— „ 4. Blato: Bakteriološki pregledi na tifus, paratifus, dizenterijo, na ugotovitev jajčec parazitov, mikroskopski pregledi zaradi ocene prebave hranil ..........................100.— „ 5. Likvor: Popolna preiskava......... 200.— „ 6. Bris grla..........................100.— í „ 7. Pregled na gonokoke................ 50.— „ 4. Sodnomedicinska stroka 1. — Lokalni ogled............... 200.— din 2. — Obdukcija — zdravnik........ 600.— „ strokovno usposobljen strežnik . 300.— „ nekvalificiran pomagač.......150.— „ 3. — Obdukcija infekcioznega, nagni- tega ali ekshumiranega trupla: zdravnik.................... 750.— „ strokovno usposobljen strežnik . . 350.— „ nekvalificiran pomagač...... 200.— „ 4. — Izvedensko mnenje, najmanj . . . 300 — „ Za izvedensko mnenje, ki zahteva posebnega študija, preiskave in proučevanja spisov, se odmeri honorar po individualnem dogovoru; kot osnova velja honorar za navadno izvedensko mnenje. 5. — Odškodnina za zamudo časa za prisostvovanje razpravi od vsake začete pol ure................... 75,— „ Kot začetek razprave se računa ura, ki je naznačena na vabilu. 6. — Za toksikološke preiskave: a) na eno vrsto strupov........ 300,— „ b) na dve ali tri vrste strupov . . 450.— „ c) na strupe sploh brez navedbe skupine, v katero spadajo, najmanj ......... 600.— „ Komplicirani primeri se obračunavajo po individualnem dogovoru. 7. — Pot in zamuda časa se obračuna po A 4., kolikor ni drugače določeno (IV. 1. 5). 8. — Pri civilnopravdnem postopku se tarifne po- stavke zvišajo za 50%, ZOBOZDRAVNIKA IN LABORATORIJSKA TARIFA % A. Konzervativno zdravljenje zobovja 1. - Ordinacija ali pregled zobovja . 100.— din 2. - Plombe: a) centralna 150,- „ b) konturna 200.- „ 3. -' Inlay iz kovine (brez materiala) . 800.- „ Inlay iz porcelana (z materialom) 800.- „ 4. - Zdravljenje zoba: a) amputacija - b) ekstirpacija in polnjenje ko- 200,- „ renin 300.- „ c) zdravljenje gangrene — brez plombe 400,- „ 5. - Odstranitev kamna 200,- „ B. Ustna kirurgija 6. - Ekstrakcija brez anestezije . . 100,- „ 7. - Ekstrakcija z anestezijo (lokalno) Ekstrakcija z anestezijo (mandi- 150,- „ bularno) 200.- „ Ekstrakcija vsakega nadaljnjega zoba z isto anestezijo.......... 60,— „ . 8. — Apikotomija....................... 1000.— „ 9. — Operacije ciste (cisteklomiija) . .1500,— „ 10. — Odstranitev retiniranega zoba . 1500.— „ 11. — Ineizija abseesa.................. 200 — „ 12. — Ordinacija po operativn h pose- gih ............................*. 50.— „ 13. —' Gingivektomija .................. 500.— „ C. Protetika: a) Fiksna protetika 14. — Krona (nevlita, brez materiala) . 1200,— „ 15. — Krona [vlita, brez materiala) . . 1200,— „ 16. — Krona jeklena (z materialom) . . 1000.— „ 17. — Tričetrtinska krona [brez mate- riala) .........................1500 — „ 18. — Richmond krona (brez materiala) 1200,— „ 19. — Logan krona (z materialom) . . 800,— „ 20. — Akrilna - palapont krona (z ma- terialom) ...................... 1200.— „ 21. — Vliti, polni člen v mostu (brez materiala) z jeklom................. 1000.— „ 22. — Vliti člen s porcelansko ali akril- no faseto (brez materiala) . . . 1300,— „ 23. — Cementiranje izpadle tásete . . 150,— „ 24. — Cementiranje nove tásete . . . 300.— „ b) Nefiksna protetika 25. — Totalna akrilna proteza (z ma- terialom) ...................... 8000.— „ 26. — Parcialna akrilna proteza do 5 zob po........................... 700.— „ 27. — Parcialna akrilna proteza od 5 * zoba dalje po .................... 500.— „ 28. — Kovinske zaponke, delo in ma- terial po ........................ 300.— „ 29. — Prelom, popravilo proteze . . . 1000,— 30. — Dodajanje zob v staro protezo po zobu .................... . . . 500.— 2. člen Splošna zdravniška tarifa velja za vse zdravnike, iki imajo pravico do splošne zasebne prakse. Za zdravnike-specialiste velja glede del in storitev, navedenih v splošni zdravniški tarifi, ta tarifa s 50% pribitkom'. Za dela, navedena v 1. členu pod B L, točke 24, 25 in 26 ter pod B III. in IV., se ta pribitek ne sme zaračunati. Za druga dela in storitve, ki jih lahko opravijo samo zdravniki-specia-listi, in za storitve, ki v tarifi n so navedene, velja ta tarifa samo smiselno. Tarifa je enotna 1er velja ne glede na to, ali je pacient socialno zavarovan ali ne. 3. člen Zobozdravniška in laboratorijska tarifa velja za zobozdravnike-specialiste, za splošne zdravnike, ki opravljajo zobozdravniško prakso in za vse dentiste, ki opravljajo zasebno prakso. 4. člen Posebne tarifne pogodbe odobrava Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 5. člen Spore o uporabi tarife rešuje stalno tričlansko razsodišče, ki se ustanovi pri Svetu za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. To razsodišče sestoji iz zdravnika-specialista, ki ga imenuje zdravniška zbornica, ter iz dveh članov, od katerih eden mora biti zdravnik in ki ju imienuje predsednik Sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Zoper odločbo razsodišča je dopustna pritožba na Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v roku 15 dni po vročitvi odločbe. Pritožba se vloži pri razsodišču. ki jo s spisi vred predloži Svetu za zdravstvo in socialno skrbstvo Fstrskena okrožnega ljudskega odbora v rešitev. Odločba Sveta je dokončna. 6. člen Kdor prekorači s to odredbo predpisane tarife, se kaznuje zaradi prekrška z denarno kaznijo do 15.000 dinarjev. Upravni kazenski postopek se vodi po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949. 7. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 14. avgusta 1951. V. d. tajnika: Podpredsednik: ÌÌ 62. Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O POSTNI, TELEFONSKI IN TELEGRAFSKI TARIFI . A., Poštne pristojbine 6.— din 8,- „ 1. Pisma do 20 gr . . od 20 gr yy 50 „ : . 50 „ ЈУ 250 „ . . „ 250 „ УУ 500 „ . . „ 500 „ 1000 „ . . „ 1000 „ yy 2000 „ . . 16.-1 22,- 30.- 50.- največja težina je 2 kg. 2. Dopisnice Din 4.- 3. Tiskovine do 50 gr . . L— din od 50 gr УУ 100 „ . - 2,- „ M 100 „ УУ 250 „ . - 5.- „ 250 „ УУ 500 . . 8.- „ 500 „ 1000 „ . . 10,- „ 1000 „ 2000 . . 18,- „ o 2000 „ УУ 3000 „ . . 32.- „ Največja težina 2 kg (če je knjiga vezana največ do 3 kg). Časniki 4. Časopisi in časniki za vsak izvod naslovljen nenaslovljen vrnjen do 100 gr 0.50 din 0.25 din 0.35 din od 100 gr „ 300 „ 0.80 „ 0.50 „ 0.70 „ „ 300 „ „ 500 „ 1.60 „ 0.80 „ 1.50 „ časopisi do 100 gr 0.70 din 0.35 din od 100 gr „ 300 „ 1.40 „ 0.70 „ od 300 .. „ 500 „ 2.50 „ 1.25 5. Poslovni papirji do 50 gr 4,— din od 50 gr У У 100 „ . 5.- „ „ 100 „ yy 250 . 6,- „ „ 250 „ УУ 500 „ . 8,- „ „ 500 „ yy 1000 . 12- „ „ 1000 „ УУ 2000 „ 1 d 6. Blagovni vzorci Vplačila: 7. Poštne nakaznice do 100.- din . 15.— din od 100.- din УУ 250.—< УУ • 25,- „ y y 250.- yy yy 500,- УУ 30,- yy 500,- УУ yy 1000.- УУ 55,- „ yy 1000.- УУ УУ 2500.- УУ 75,- „ УУ 2500.- УУ УУ 5000,- УУ 90,- „ УУ 5000.- yy УУ 10.000.- УУ 135- „ Za brzojavne nakaznice v Istrskem okrožju je poleg pristojbine za nakazniški znesek računati še pristojbino za ekspresno dostavo in pristojbino za nakazniško brzojavko po številu besed. 8. Čekovni promet ičila: do 50,- din 2,- dir od 50,— din yy 100.- УУ 4,- УУ „ 100,- „ 250,- УУ 6,— y y 250.- „ УУ 500,- 8,- yy „ 500,— „ yy 1.000,- УУ 10,- јУ „ 1.000,- „ УУ 2.500,- УУ 12,- уУ „ 2.500,- „ УУ 5.000,- УУ 16 - УУ „ 5.000,— „ yy 10.000,- yy 24,- „ 10.000,- „ УУ 25.000,- У7 32 - yy „ 25.000,— „ yy 50.000,- УУ 40. - 50 000,- „ yy 100.000.- 46.- УУ Za vsakih nadaljnjih 100.000.— zneska se plača še 8,— din. Izplačila na domu: do 100.— din od 100.— din „ 1000.—i ,. „ 1000,- „ „ 3000,- „ „ 3000,- „ „ 5000.- „ Izplačila na pošti: do 500,— din od 500,- din „ 2500.- „ „ 2500.- „ 5000,- „ „ 5000,— „ dalje . . . . din ali del tega 4,— din 8- „ 12,- „ 20.- „ 4,— din 8.- „ 12- „ 20,- „ 9. Vrednostna pisma a) Pristojbina po težini (pristojbina za priporočena pisma iste težine). b) pristojbina po vrednosti: do 100.— din . . 4.- din od 100,- din yy 500.- „ . . 6,- УУ 500.- УУ УУ 1000.- „ . 12- УУ УУ 1000.- yy yy 2500.- „ . 20.-, УУ УУ 2500,- УУ yy 5000.- „ . 30.- yy УУ 5000.- yy УУ 10.000,- „ . . 40,- yy Od 10.000 do 500.000 din za vsakih 1000 din ali dpi tega zneska še 2 din; čez 500.000 din do 1 milijona za vsakih 1000 din še po 1 dinar. 10. Paketi do 50 gr . . 2,— din do 5 kg . . . . . . . . 150,- din od 50 gr „ 100 „ . . 3,- „ od 5 kg „ 10 „ ... . . . . 180,- „ „ 100 „ „ 250 „ . . 4— „ УУ ,, jj 15 . . . . 225.- „ » 250 „ „ 500 „ . . 15 УУ УУ УУ 20 „ ... . . . . 300,- „ 11. Priporočnina za ¡kraje do 100 naročniških linij: 14,— din za notranji promet. fd za zasebnike................. 2.000,— „ b) za ostale ,................... 3.600.— „ 12. Povratnice za kraje preko 100 naročniških linij: 10,— din a) za zasebnike................. 3.000.— „ sodna pisma 1,—din b) za ostale , ................. 4.800.— „ 13. Ekspresnina za pisma , . . za pakete do 5 kg za pakete čez 5 kg, za dostavo obvestila , 12,— din . 30,- „ ■ 12,- „ 14. Obvestilo o dohodu Za vrednostna pisma in pakete . . . 4,— din 15. Poštno ležeče za pisma in dopisnice . 2,— din za priporočena vrednostna pisma in pakete........................ , . 3,— „ V notranjem prometu plača pristojbino pošiljatelj. Če plača naslovnik, plača dvojno pristojbino. 16. Za podaljšanje izplačilnega roka 15.- din 17. Poizvednice 15,— din v notranjem prometu. B. Brzojavne pristojbine V notranjem prometu: navaden telegram za 1 besedo . . 7.50 din najmanjša pristojbina ............. 75,— „ nujen telegram za 1 besedo ... 15.— „ najmanjša pristojbina ...... 150,— „ novinarski telegram za i besedo . 3.— „ najmanjša pristojbina .............30,— C. Telefonske pristojbine 1. Instalacije Notranja instalacija glavnega na- ročniškega telefona............. 400,— din notranja instalacija vzporednega aparata ..................... , 400,— „ notranja instalacija sigalnega zvonca , , ,.................... 400.— „ notranja instalacija prekmjevalea . 200.— „ notranja instalacija podcenfrale dejanski stroški zunanja instalacija glavnega naročniškega telefona (do 100 na- ročnikov) , , ................... 1400.- „ zunania instalacija glavnega naročniškega telefona (od 100 naročnikov dalje)..................... 1800,— „ 2. Telefonske naročnine Telefonska naročnina: za kraje do 25 naročniških linij: a) za zasebnike................. 1.500.— din b) za ostale ................... 2.400.— „ 3. Stalni spoj a) Ako se daje enkrat dnevno . . 120.— din b) ako se daje dvakrat dnevno . . 240.— „ 4. Pristojbina za telefonske pogovore 1. za navadno pozivnico . . . 30,— din 2. za nujno pozivnico .... 60.— „ 3. za potrdilo izvršenega pogovora . ..................... 5,— „ 4. pristojbina za 1 krajevni pogovor iz celice ..............3.— „ 5. za navadne medkrajevne pogovore (v moč. prometu) . 35,— din (1. zona) 6. za navadne medkrajevne pogovore (v moč. prometu) . 50.— din (II. zona) V šibkem prometu od 22. do 7. ure 50 % manj. V 1. cono spadajo razgovori do 25 km, v II. zono pa razgovori nad 25 km razdalje. D. Radio naročnina Letna naročnina............. 720.— din Tromesečna naročnina........180,— „ E. Prodajna cena vrednotnic in obrazcev dopisnica................... , nakaznica .................. , spremnica................... , položnica .................. , predajna knjiga ............... izdajna knjiga ................ 4,— dn 4.- 3.- „ 2,- „ 40- „ 30,- „ Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 16. avgusta 1951 dalje. Koper, dne 15. avgusta 1951. V. d. tajnika: Podpredsednik: Alfonz Dolher L r. dr. Stanko Kovačič I r. 63. Na podlagi 33. člena točke a) odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu z. dne 31. julija 1951. izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O PLAČAH IN STROŠKIH V GOSTINSKIH PODJETJIH IN OBRATIH 1. člen Po predpisih te odredbe se določijo plače osebju, zaposlenemu v gostinskih podjetjih (obratih) ljudskih odborov ter zadružnih in družbenih organizacij, kakor tudi v obratih za družbeno prehrano, 2. člen Temeljne plače nameščencev se odrejajo po veljavnih predpisih. Poleg iemeljne plače lahko dobivajo namfc-ščenci in delavci, ki so zaposleni v gostinskih podjetjih (obratih), navedenih v 1. členu, tudi dodatke po veljavnih predpisih. 3. člen Plače osebja, zaposlenega v gostinskih pod- ■ jetjin (obratitu je sesiavijena iz siamega m gioiji-vega dela plače. Stalni ael plače je zagotovljen osebju v določenem odsiolKU oid temeljne plače in znaša: a) za osebje, ki je zaposleno neposredno pri predelavi materiala m pri pripravljanju gusuiis.un storitev ter pri postrežbi gostov, öU"/»; b) za ostalo osebje 90%. Učencem v gostinstvu ter osebju, ki je zaposleno v obratih za družbeno premano je zagotovljena cela temeljna plača. 4. člen Plače osebja, zaposlenega v gostinskih podjetjih (obratih), navedenih V 1. členu te odreaoe, se izplačujejo iz fonda plač dotičnega podjetja. Stalni del plač je zagotovljen ne glede na ostvaritev tonda plač, gibljivi del pa je oovisen od ostvaritve tonda plač. 5. člen Tond plač se uvede pri vsakem gostinskem pod-jeiju lodraiu) not del njegovm muivrauaino oolo-ceinn splošnih sirosKOV. c>vei za Piagovni promet, turizem in gostinstvo istrskega okrožnega ijuosKega odbora določi v soglasju s Poverjeništvom za nuance Istrskega okrožnega ljudskega odbora povprečne splošne stroške za gostinska podjeija (obrate) za okraj Koper m okraj Duje m povprečen odstoten tonda plač pri teh splošnih stroških. Na podlagi povprečnih splošnih stroškov gostinskih podjetij (obratov) in povprečnega odstotna fonda plač, 'določenega za posamezni okraj, določi pristojni okrajni poverjenik za trgov, n o in gostinstvo, v sporazumu z okrajnim poverjenikom za finance, individualne stroške gostinskih podjetij m individualni odstotek fonda plač za vsako posamezno gostinsko podjetje, kakor tudi odstotek individualnih režijskih stroškov in amortizacije ter individualni odstotek dobička od fonda plač. Pri sezonskih gostinskih podjetjih (obratih) se mora določiti večji odstotek individualnih režijskih stroškov, kakor pri gostinskih podjetjih (obratih), ki poslujejo vse leto. Iz tako povečanega odstotka individualnih režijskih stroškov se krijejo režijski stroški in plače osebja, ki je potrebno za* vzdrževanje obrata za dobo, ko podjetje (obral) ne posluje. Pri določanju povprečnih in individualnih stroškov posameznih gostinskih podjetij (obratov) ter povprečnega in individualnega odstotka plač mora pristojni organ upoštevali pogoje za gostinsko dejavnost v posameznih območjih in sicer tako, da omogoči osebju, ki dela ob enakih pogojih in si enako prizadeva pri delu, enako plačo. 6. člen Iz fonda plač gostinskega podjetja (obrata) se izplačujejo: a) stalni del plače osebja; b) plače osebja, ki je na letnem dopustu, na plačanem izrednem dopustu itd.; c) polne plače učencev v gostinskih podjetjih (obratih); d) polne plače osebja v obratih za družbeno prehrano1; e) gibljivi del plače. 7. člen Višina gibljivega dela plač osebja, zaposlenega v gostinskem podjetju (obratu), je odvisna od tega, v kakšnem odstotku je dosežen v posameznem mesecu planirani promet gostinskih storitev. Mesečni promet se planira v okviru tromesečnega oziroma letnega planiranja denarnega prometa. 8. člen Del (fonda plač, ki je namenjen za izplačilo gibljivega dela plač osebja razdeli upravni odbor gostinskega podjetja (obrata) glede na delež posameznikov pri doseženem denarnem prometu posameznega gostinskega podjetja (obrata), kjer pa tega ni mogoče ugotoviti, pa v sorazmerju s temeljno plačo, 9. člen Tond plač gostinskega podjetja (obrata) se poveča za prihranke pri individualno določenih režijskih stroških posameznega podjetja (obrata). Odstotek prihranka na individualno določenih režijskih stroških, ki gre v plačilni fond, določi predsednik Sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v soglasju s poverjenikom za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Ce so dejanski režijski stroški posameznega gostinskega ppdjelja (obrata) večji od individualiih režijskih stroškov, se prekoračenje krije iz gibljivega dela fonda plač. Če se prekoračenje individualno določenih režijski hstroškov ne more kriti iz gibljivega dela fonda plač v tekočem mesecu, se prenese v naslednji mesec, če se ne more kriti niti do konca poslovnega leta, pa se prenese v naslednje leto in v tem letu ¡krije po istem načelu. Upravni odbor gostinskega podjetja (obrata) mora pri delitvi doseženega gibljivega dela fonda plač v smislu prednjih odstavkov tega člena gledati na to, da se osebju, ki ni bito udeleženo pri prihrankih oziroma pri prekoračenju individualno določenih nabavnih in prodajnih stroškov, ne poveča oziroma ne zmanjša gibljivi del plače. 10. člen Če se iz doseženega fonda plač gostinskega podjetja (obrata) ne more izplačati niti stalni del plač, se ta del izplača iz kredita, ki ga trgovsko podjetje vzame pri banki, in nato vrne banki iz fonda plač naslednjega, meseca, če podjetje do konca leta ne poravna svojih obveznosti iz tega naslova nasproti banki, se obveznosti poravnajo iz ртога- čuna, upravni odbor in direktor podjetja pa odgovarjata za tako prekoračenje. 11. člen Stalni del plače se izplačuje nameščencem vnaprej, delavcem pa za nazaj. Gibljivi del plače se mora izplačati do 10. v mesecu za pretekli mesec. 12. člen Splošno navodilo k lej odredbi in natančnejša navodila o obračunavanju in določitvi fonda plač, o določitvi splošnih stroškov in drugih ukrepih za izvajanje te odredbe predpiše Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 13. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu .uporablja pa se od 1. septembra 1951 dalje. Koper, dne 23. avgusta 1951. V. d. tajnika: Podpredsednik: Alfonz Dolher 1. r. dr. Stanko Kovačič 1. r. 64. Na podlagi 12. člena odredbe o plačah in stroških v gostinskih podjetjih in obratih izdaja Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. SPLOŠNO NAVODILO ZA IZVAJANJE ODREDBE O PLAČAH IN STROŠKIH V GOSTINSKIH PODJETJIH IN OBRATIH 1. Pri uporabljanju odredbe o plačah in stroških v gostinskih podjetjih in obratih je potrebno paziti na naslednja načela:^ a) skupna plača nameščenca (delavca), zaposlenega v gostinskem podjetju (obratu), je odvisna deloma od njegovega dela in prizadevanja, deloma pa od uspeha poslovanja delovnega kolektiva gostinskega podjetja (obrata) kot celote; b) uspeh pri delu se pokaže pri gostinskem podjetju (obratu) predvsem v višini doseženega denarnega prometa in v zmanjšanju režijskih stroškov, vendar tako, da zmanjšanje režijskih stroškov ne gre v škodo pravilnega poslovanja in kulturne postrežbe v gostinskem podjetju; c) plače osebja v gostinskih podjetjih (obratih) se izplačujejo iz fonda plač. Višina fonda plač je odvisna od doseženega denarnega promela, od zmanjšanja režijskih sfroškov itd. Dosežena višina fonda plač vpliva neposredno na višino plač vsega osebja v posameznem gostinskem podjetju; d) osebje v posameznem gostinskem podjetju (obratu) mora vedeti vnaprej, ali vsaj imeti orientacijo o višini plače, ki jo lahko doseže s svojim delom. 2. Po predpisih 1. člena odredbe se določijo plače osebju, ki je zaposleno v gostinskih podjetjih (obratih) in obratih ljudskih odborov ter zadružnih in družbenih organizacij. Osebje gostinskih podjetij (obratov) lahko prejme od časa do časa tudi nagrade za izvršitev poslov, ki so važni za pravilno poslovanje gostinskega podjetja (lepo urejeni gostinski prostori, kulturna m hitra postrežba, prizadevanje pri preseganju denarnega prometa itd.). Nagrade iz prednjega odstavka se izplačujejo iz dela dobička, ki pripada gostinskemu podjetju. 3. Za osebje po točki a) 3. člena odredbe se šteje : direktor gostinskega podjetja oziroma obrato-vodja gostinskega obrata, celotno strežno osebje (natakarji, baristi, blagajničarji itd.), celotno kuharsko osebje, nabavljači, ekonom, skladiščnik itd. Pri hotelskih obratih spadajo pod to točko: osebje recepcije, vratarji, sobarice, sobarji, kurirji itd. Za osebje po točki b) 3. člena odredbe se šteje ostalo osebje, ki ni našteto v prednji točki navodil. Glede na različno organizacijo in naravo dela odloča v sporih, ali naj nameščenec oziroma delavec prejema 80 % ali 90 % stalnega dela plače, delavski svet posameznega podjetja. 4. Ko so za posamezna gostinska podjetja določeni po 5. členu odredbe individualni splošni stroški gostinskega podjetja in odstotek od teh stroškov za fond plač, planira upravni odbor podjetja razdelitev fonda plač na sledeči način: a) najprej izračuna, koliko bo znašal fond plač od planiranega prometa gostinskega podjetja; b) nato izračuna znesek stalnega dela plač za osebje pod a) 3. člena odredbe, osebje pod b) 3. člena odredbe in plače učencev v gostinskem podjetju (obratu), plače osebja v obratih za družbeno prehrano. Tako določenemu znesku stalnega dela fonda plač se doda še rezerva za izdatke, ki se bodo izplačali iz fonda plač, kakor na primer plače osebja na plačanem letnem dopustu itd. Gibljivi del plače osebja gost r.skega podjetia (obrata) se obračunava glede na doseženi odstotek mesečnega plana prometa gostinskih storitev. Če je doseženi (planirani) mesečni denarni promet gostinskih storitev dosežen s 100 %, pripada osebju cel gibljivi del plače (razlika med zagotovljenim delom plač in temeljnimi plačami). Če je planirani mesečni denarni promet gostinskih storitev presežen, se gostinskemu osebju prizna in izplača pripadajoči gibljivi del fonda plač. Če gostinsko podjetje ni doseglo niti zagotovljenega dela fonda plač, se nedoseženi del fonda plač izplača iz kredita, ki ga gostinsko podjetje vzame pri banki in nato vrne banki iz fonda plač naslednjega meseca. V naslednjih mesecih osebje tako dolgo ne more prejeti celega pripadajočega gibljivega dela. fonda plač, dokler se ne vrne kredit, ki je bil potreben za kritje manjkajočega dela fonda plač. Če gostinsko podjetje do konca leta ne more poravnati obveznosti iz tega naslova, se postopa po 13. členu odredbe o plačah in stroških v gostinskih podjetjih (obratih). Doseženi fond plač, ki pripada posamezni skupini osebja v gostinskem pddjetju (obratu), se deli med posamezne nameščence — delavce po njihovem sporazumu ali po odločbi upravnega odbora gostinskega podjetja. Če ni takega sporazuma ozi- roma odločbe, se deli doseženi fond plač med posameznike v sorazmerju z nj.hovim gibljivim delom plače. 5. Nabavljačem, ki so stalni nameščenci gostinskega podjetja, je zagotovljena plača v višini 80 %, gibljivi del plače pa dosežejo z odstotkom, določenim za osebje skupine pod a) 3. člena odredbe. Na službenem potovanju pripadajo osebju dnevmce po veljavnih predpisih. Te dnevnice kakor tudi drugi stroški potovanja (prevozni stroški) gredo v breme individualno določenih režijskih stroškov gostinskega podjetja, ne pa v breme fonda plač podjetja. 6. Če ima gostinsko podjetje postransko dejavnost (lasten prevozni park, predelavo mesa, ekonomijo itd.), tedaj se izplačujejo plače osebja, ki je zaposleno v taki dejavnosti, iz dohodkov te dejavnosti. Način plačevanja tega osebja določi upravni odbor gostinskega podjetja po normi ali na kak drug način. 7. To navodilo velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. sept. 1951 dalje. Koper, 24. avgusta 1951. Predsednik Svela za blagovni promet, turizem in gostinstvo: Mario Klun 1. r. 65. Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O UKINITVI ODREDBE O MEDSEBOJNEM PLAČEVANJU V GOSPODARSTVU 1. člen Odredba o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu z dne 23. avgusta 1950 (Uradni lisi štev. 11 59/50) se ukine. 2. člen Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, glede plačevanja penalov pa se uporablja od 1. avgusta 1951 dalje. Koper, dne 30. avgusta 1951. V. d. tajnika: Podpredsednik: Alfonz Dolher L r. dr. Stanko Kovačič 1. r. 66. Na podlagi 7. člena odloka o dobičku in razdelitvi dobička v gospodarskih podjetjih z dne 30. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O SESTAVI IN PREDLOŽITVI FINANČNIH PLANOV GOSPODARSKIH PODJETIJ 1. člen Gospodarska podjetja, ki so pod upravo delavskih svetov, morajo zaradi ugotavljanja in razdelitve dobička sestaviti finančne plane za plansko razdobje od 1. avgusta do 31. decembra 1951. 2. člen Finančne plane sestavljajo podjetja po navodilih, ki jih je predpisal poverjenik za finance ¡sirskega okrožnega ljudskega odbora za posamezne gospodarske panoge. Kmetijska podjetja (posestva) ne sestavljajo finančnih planov, komunalna podjetja pa po navodilih za gospodarsko panogo, v katero spadajo glede na značaj poslovanja. 3. člen Podjetja morajo predložiti finančne plane najkasneje do 5. septembra 1951 in sicer en izvod Poverjeništvu za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora, en izvod pa poverjeništvu za finance tistega okrajnega ljudskega odbora, na čigar področju imajo svoj sedež. 4. člen Ta odredba stopi takoj v veljavo. Koper, dne 30. avgusta 1951. V. d. tajnika : Podpredsednik : Alfonz Dolher 1. r. dr. Stanko Kovačič 1. r. 67. Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO O SPREMEMBI TARIFE O PLAČEVANJU 2IGNINE IN DRUGIH PRISTOJBIN ZA PREGLED IN ŽIGOSANJE MERIL IN PLEMENITIH KOVIN 1. člen Tarifa o plačevanju žignine in drugih pristojbin za pregled in žigosanje meril in plemenitih kovin z dne 28. maja 1951 (Uradni list 3-15/51) se izpre-meni tako, da se vse žignine in druge pristojbine za pregled in žigosanje meril in plemenitih kovin, navedene v tej tarifi, povečajo za 200 odstotkov. 2. člen Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 30. avgusta 1951. V. d. tajnika: Podpredsednik: Alfonz Dolher L r. dr. Stanko Kovačič L r. 68. Na podlagi 144. člena odloka o kmetijskih zadrugah izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora NAVODILO O POSTOPKU IN PRISTOJNOSTI ZA ODLOČANJE O IZSTOPU IZ KMEČKE DELOVNE ZADRUGE IN O VRNITVI ZEMLJE, VLOŽENE V KMEČKO DELOVNO ZADRUGO Dokler ne bodo izdani podrobnejši predpisi o postopku za izstop iz kmečke delovne zadruge, o organih, ki so pristojni za odločanje o tem: in o vrnitvi zemtje, ki je bila vložena v zadrugo ob pristopu, se bo o teh vprašanjih odločalo po naslednjih načelih: 1. Zahteva za izstop iz kmečke delovne zadruge mora biti osebna in se pošlje upravnemu odboru. O lej zahtevi odloča upravni odbor na seji in sporoči svojo odločbo tistemu članu, ki je tako zahtevo postavil. Če upravni odbor odloči, da more član kmečke delovne zadruge, ki je obdržal zemljo v svoji lasti, iz zadruge izstopiti, odloči tudi o tem, katera zemlja mu bo vrnjena. 2. Odločba upravnega odbora kmečke delovne zadruge po prednji točki se mora v smislu prvega odstavka 9. člena odloka o kmetijskih zadrugah poslati v desetih dneh v presojo Izvršilnemu odboru okrajnega ljudskega odbora. Izvršilni odbor lahko v smislu drugega odstavka 8. člena odloka o kmetijskih zadrugah kot neposredni nadzorstveni organ nad kmetijskimi zadružnimi organizacijami v svojem območju odločbo u-pravnega odbora kmečke delovne zadruge potrdi ali pa razveljavi, če misli, da je ta odločba v nasprotju z zakonitimi predpisi. 3. član kmečke delovne zadruge jma pravico, da se zoper odločbo Izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora, izdano po prednji točki, pritoži na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki nato dokončno odloči o izstopu iz kmečke delovne zadruge. Pritožba se mora vložiti v petnajstih dneh po prejemu odločbe izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora. 4. Ko postane odločba zadružnega organa oziroma izvršilnega odbora, s katero se Članu kmečke delovne zadruge dovoljuje, da lahko izstopi iz zadruge, pravnomočna, ima tak zadružnik pravico, obrnili se s tožbo na pristojno sodišče, naj razsodi o vrnitvi zemlje, kolikor ni zadovoljen z odločbo upravnega odbora kmečke delovne zadruge o tem, katero zemljo dobi kot povračilo za zemljo, ki jo je vložil v zadrugo ob pristopu, oziroma kolikor mu sploh ni vrnjena zemlja, ki jo je vložil. 5. V skladu s postopkom, predpisanim v 1. do 3. točki, se odloči o članstvu tudi v vseh primerih, kadar posamezni zadružniki postavijo tako vprašanje. Upravni odbor obravnava in odloča o vseh vprašanjih glede tega, ali je nekdo zadružnik ali ne. 6. To navodilo velja takoj in se nanaša tudi na vsa še ne obravnavana vprašanja o izstopu iz kmečke delovne zadruge oziroma o članstvu v njej. Koper, dne 14. avgusta 1951. V. d. tajnika: Podpredsednik: Alfonz Dolher 1. r. dr. Stanko Kovačič 1. r. 69. Na podlagi 10. in 33. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in u-čencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ZAČASNO NAVODILO ZA RAZVRSTITEV USLUŽBENCEV LJUDSKIH ODBOROV, NJIH URADOV IN ZAVODOV V PLAČILNE RAZREDE 1. Uslužbenci ljudskih odborov, njih uradov m zavodov se v smislu lu. mil. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in usiuzbensrcem razmerju m učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 19ol (.Uradni list štev. //Зо-dIJ razvrstijo v naslednje pia-čalne razrede: al uslužbenci z nepopolno srednjo ali njej izenačeno šolo v 5. do 21. plačilni razred; b) uslužbenci s dovršeno popolno srednjo ali njej izenačeno šolo v 8. do 2/. plačilni razred; c) uslužbenci z dokončano visoko šolo 15. do 30. plačilni razred. 2. Uslužbence razvrsti v plačilne razrede za nastavitev pristojni organ. Pri tem upošteva zlasti naslednje okolnosti: a) stopnjo uslužbenčeve strokovnosti, to je strokovnega znanja, pridobljenega v šoli in s praktičnim' delom; b) družbeni pomen uslužbenčevega dela; el uspeh in prizadevnost, ki ju je uslužbenec pokazal pri dosedanjem delu; d) dobo zaposlitve v stroki, v kateri dela uslužbenec ob času razvrstitve; e) vso ostalo dobo službovanja. . 3. Uslužbenci ljudskih odborov, njihovih uradov in zavodov se, upoštevajoč njihovo razvrstitev v razrede, uvrstijo v sledeče vrste: a) v prvo vrsto spadajo uslužbenci, ki so razvrščeni v 26. do 30. plačilni razred; b) v drugo vrsto spadajo uslužbenci, ki so razvrščeni v 21. do 25. plačilni razred; c) v tretjo vrsto spadajo uslužbenci, ki so razvrščeni vil. do 20. plačilni razred; d) v četrto vrsto spadajo uslužbenci, ki so razvrščeni v 5. do 10. plačilni razred. 4. Pri razvrščanju uslužbencev po prednjih predpisih je treba smiselno upoštevati načela 24. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu. 5. Zoper razvrstitev je dopustna pritožba na Višjo komisijo za prevedbo uslužbencev, ki jo imenuje Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 6. Podrobnejše tolmačenje tega navodila daje poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 7. To navodilo velja takoj. Koper, dne 14. avgusta 1951. V. d. tajnika: Podpredsednik: Alfonz Dolher L r. dr. Stanko Kovačič I. r. 70. Na podlagi 10. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora naslednje ZAČASNO NAVODILO ZA RAZVRSTITEV DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV V SKUPINE IN PLAČILNE RAZREDE 1. Delavci se po stopnji strokovnosti, ki je potrebna za izvrševanje dej delovnega mesta, razporede v osem skupin in v vsaki skupini v tri plačilne razrede. Skupina pomeni stopnjo strokovnosti delavca. Poklic, ki ga ima delavec, pomeni vrsto strokovnosti. 2. Delavci se razvrščajo v skupine po naslednjih vidikih: V L skupino delavci, ki opravljaio najenostavnejša dela, za katera ni potrebna strokovna izobrazba, niti strokovna praksa. V П. skupino delavci, ki ooravliaio enostavna dela določene stroke po navodilih delavca z višro stormi n strokovnosti, ki poznajo uporabo orndm m materiala, s katerim delajo in imajo najmanj devet mesecev delovne prakse. V Ш. skunino delavci, ki samostalno o nravi'N o enostavna dela ožiega področja določenecia n«-klica, oziroma enostavne delovne ooeraciie v bri-nadnem; (skupinskem) sistemu dela in poznajo uporabo orodia. stroiev in materiala, s katerim delajo, in imaio naimanj 24 mesecev delovne prakse. V IV. skupino delavci, ki samostojno opravljaio boli zapletena dela določenega pok)iea. ah Koli zapletene. delovne operacije v brìqadnem (skupinskem) s'stemu. poznajo v glavnih črtah vsa dela svojena poklica in uporabo orodia, stroiev in na-orav ter materiala, s katerim delajo, ter imajo najmanj 42 mesecev delovne prakse. V V. skupino delavci, ki brez neposrednega vodstva samostojno izvršujejo zapletena dela svojega poklica in manjša popravila orodja, strojev in naprav, ori katerih delaio, ter poznajo delovna sredstva in material, s katerimi delajo, ki znajo samostojno organizirati svoje delovno mesto in imajo najmanj 66 mesecev delovne prakse. V VI. skupino delavci, ki brez neposrednega vodstva samostojno opravljajo bolj zapletena dela svojega poklica, ki so specializirani za opravljanje več del svojega poklica, ki dobro poznajo surovine in material ter konstrukcije in lastnosti strojev ter naprav, pri katerih delajo, in delovni proces ter imajo najmanj 96 mesecev (8 let) delovne prakse. V VIL skupino delavci, ki so specializirani za vse vrste del svojega poklica in posebno dobro poznajo lastnosti in prednosti delovnih sredstev, tehnični in tehnološki proces, ki je zvezan z njihovim poklicem in imajo najmanj 132 mesecev (11 let) delovne prakse. V VIII. skupno delavci, ki so specializirani za vse vrste del svojega poklica, ki v glavnih črtah poznajo sorodne poklice, dobro poznajo fizične in kemične lastnosti materiala, značilnosti in konstrukcijo strojev in naprav, tehnični in tehnološki proces in organizacijo dela, in imajo najmanj 180 mesecev (15 let) delovne prakse. Pri razvrščanju po prednjih predpisih je lreba upoštevati načela 24. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu. 3. Delavec, ki se razporedi v določeno skupino, mora poleg znanja za to skupino znati tudi dela, ki ustrezajo znanju nižjih skupin istega poklica (primer: delavec, ki se uvrsti v IV. skupino, mora znati tudi dela, za katera je potrebno znanje L, IL in III. skupine). Poleg tega mora imeti delavec praviloma izpolnjeno Še delovno dobo, predpisano za to skupino v prednji točki. 4. Vsaka skupina se deli na tri plačilne rede, in sicer: L skupina v II. v III. IV. V. V!. VIL VIII. 2. in 5. in L, 4., 7., 8. in 10., 11. in 12. 14. 13., 16., 17. v 19., 20. in 21. v 22., 23. in 24. 3. plačilni razred, 6. 9. in 15. in 18. Delavci se praviloma razvrsfe od 1. do 24. plačilnega razreda. Visoko kvalificirani delavci — izredni specialisti — morejo biti razporejeni tudi v višje plačilne razrede, če pokažejo pri delu posebno prizadevanje in dosegajo posebne delovne uspehe v svojem oziromia sorodnem poklicu. O tem odloči upravni odbor podjetja. 5. Plačilni razred delavca se določi takole: ko se delavec razporedi v skupino, se oceni, kateri plačilni razred te skuoine mu pripada. Pri tej ocenitvi se upoštevajo: delovna doba, strokovno znanje in sposobnost, discipliniranost, stalnost, požrtvovalnost itd. Glede na posebnosti ribarske predelovalne industrije se nekvalificirani delavci, ki po predpisih 2. točke spadajo v I. ali II. skupino, lahko razvrstijo v plačilne razrede III. skupine, če imajo daljšo nepretrgano zaposlitev v istem podjetju. Kdor od takih delavcev svojevoljno prekine zaposlitev, se razvrsti ob ponovni sklenitvi delovnega razmerja v I. skupino, ne upoštevajoč dobo zaposlitve pred tako prekinitvijo. 6. Za ugotovitev strokovne sposobnosti in delovne dobe se je treba posluževati predvsem delovne knjižice, potrdila podjetja, urada ali zavoda, kjer je delavec delal oziroma dela, spričevala ali druge veljavne listine. 7. Zoper razvrstitev je dopustna pritožba po predpisih 10. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvo, 8. Pri razvrščanju nameščencev v plačilne razrede se smiselno uporabljajo začasna navodila za razvrstitev uslužbencev ljudskih odborov, njih uradov in zavodov v plačilne razrede z dne 14. avgusta 1951. 9. Podrobna tolmačenja tega navodila daje poverjenik za delo Istrskega okrožnega ljudskega odbora. 10. Ta navodila veljajo takoj. Koper, dne 14. avgusta 1951. V. d. tajnika: Podpredsednik: Alfonz Dolher l.r. dr. Stanko Kovačič 1. r. 71. f Na podlagi 12. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem1 razmerju in učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora naslednje NAVODILO O 11GOTAVLIAN1U VRSTE IN STOPNJE POSEBNIH DELOVNIH POGOJEV NA DELOVNIH MESTIH 1. Delovna mesta in dela, pri katerih se zahtevajo od delavca oziroma uslužbenca več kot normalen telesni ali duševni napor, oziroma ki so škodljiva za zdravje ali nevarna za življenje delavca oziroma uslužbenca, se štejejo za delovna mes-a oziroma za dela v posebnih delovnih pogojih. 2. Delovna mesta v posebnih delovnih pogoj h se razvrščajo v štiri vrste: ‘ a) posebno težka dela; b) dela v posebnih atmosferskih ali meteoro-' loških razmerah; el dela, ki so škodljiva za zdravic; dl dela, ki so nevarna za življenje. Po jakosti posebnih poqojev dela se vsaka izmed navedenih vrst deli v stopnje in se po tei razvrstitvi v stopnje določi delavcu oziroma uslužbencu, zaposlenemu na takem službenem mestu oziroma pri takem delu. znesek nlače za delo v nosebnih oogojih v okviru zneskov, določemh v 12. členu odloka o Drejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju in učencev v gospodarstvu. 3. Med posebno težka fizična dela spadajo: a) prva stopnja: dela, ki se izvršujejo z ročno silo stoje ali grede s premagovanjem večjega odpora. dviganja, prenašanja, premeščanja predmetov, ki zahteva močnejše naprezanje mišičevja celega telesa. V prvo stopnjo te vrste spadajo na primer: dela kovačev, tesarjev, kurjačev, transportnih delavcev [nakladanje, razkladanje predmetov, težkih od 30 do 50 kg na osebo), razbijanje betonskih blokov, kamenja itd.); b) druga stopnja: težka zidarska dela in ročno izdelovanje opeke, težka kmetijska, gozdarska, kamnoseška dela (z ročnim orodjem), delo kurjačev na ladjah, nakladanje in razkladanje težkih predmetov v teži od 50 do 75 kg do razdalje 30 m ali do višine 10 m za posameznega delavca; c) tretja stopnja: najtežja fizična dela z največjim naporom mišičevja kot stalno delo, na primer nakladanje in razkladanje z vozila in prena- šanje predmetov nad 50 do 75 (kg teže na razdaljo nad 30 m ali v višino preko 10 m na posameznega delavca, nakladanje in razkladanje težkih lesenih hlodov in podobno. 4. Dela v posebnih atmosferskih ali meteoroloških razmerah so na primer: a) prva stopnja: dela pri toploti od 26 do 30° C z relativno vlago zraka nad 70 % (na primer delo v tovarniških prostorih za kuhanje mila, masti, lepila, dela v vlažnih sušilnicah, v pralnicah perila in tako dalje); delo pri suhi toploti od 30 do 35° C (na orimer v oddelkih za predelavo kovin, pri topitvi, razgrevaniu in žganju materiala, pri plinskih generatorjih), delo v prostorih pri temperatur' med olus in minus 5" C (na primer delo v ledenicah, hladilnicah itd.); b) druga stopnja: ista dela. če je temperatura do 35° C ob relativni vlani nad 70 %, oziroma če ie suha toplota do 40° C ali mraz od menus 5° C do minus 10° C; e) tretja stopnja: ista dela na delovnih mestih kakor v prvi stopnji, če ie temperatura nad 35° C in relativna vlaga nad 70 %, oziroma če je suha toplota nad 40° C ali mraz pod minus 10° C. 5. Za zdravje so škodljiva dela: a) prva stopnja: delo. pri katerem se telo neprenehoma trese (delo z ročnim pneumatičnim orodjem in podobno): delo v ropotu; delo, pri katerem ebs^eia neposreden stik z jedkimi stvarmi (kišimo, alkalni in niihovimi ]1Jqj_ Ladani itd ); delo v ostrem industrijskem nrahu. na primer v lojevcu. kalciievem in magnezijevem karbonatu, premogovem železovem. cementnem' in drugem, prahu v znatnih količinah: delo v poooiih dolootrainega nenormalnega noložaia telesa, ki fizično ali duševno utrma: delo. ki zahteva stopnjevano živčno napetost, kakor na nrimer vodenje najtežjih tovornih avtomobilov in avtobusov dela v nočni izmeni; . h) druga stoonia: delo pod zemlio pri nenormalni toploti in vlani brez škodljivih plinov: delo nri ultravioletnih žarkih (varenje): delo. kier obstoji nevarnost okužbe ali nevarnost obolenja za nalezln-vimi boleznimi (na primer: delo odnašaleev smeti m fekalij, delavcev pri mestni kanalizaciji, dela s starimi, nerazkuženimi krpami); delo v nrostonh, kjer se razliva voda (na primer nri dotaciji rudnin, ¡/piranhi raznega materiala): delo v škodljivem, jedkem nrahu in plinih, ki vplivajo na določene dele telesa (na primer na sluznico, oči, gornje dele dihalnih organov); delo. ori katerem prihaia telo v neposreden stik s katranom, smolo in podobno; c) fretia stopnja: delo pri röntgenskih aparatih: delo ob stiku s strupenimi snovmi, prahom, pimi in parami, ki imajo splošno škodljiv vpliv na organizem (na primer delo s svincem, fosforjem, alkaloidi, klorom, bromom, žveplovod'kom ¡n podobno): delo pod pogoji povečanega pritiska do 1,5 atmosfere; delo, pri katerem obstaja nevarnost kapljičnega okuženja z nalezljivimi boleznimi, razen s luber-kulozo; d) četrta stopnja: delo, ki je nevarno za kapljično okuženje s tuberkulozo; delo pod povečanim prifisikom od 1.6 do 3 atmosfer; delo v pogojih, kjer pritisk hitro pada; delo potapljačev do 10 metrov globine; e) peta stopnja: delo pod povečanim pritiskom nad 3 atmosfere; delo potapljačev v globini nad 10 metrov. 6. Za življenje so nevarna dela: a) prva stopnja: delo z materialom ali z eksplozivnimi sredstvi, kjer obstoji nevarnost požara ali eksplozije samo ob neposrednem stiku z ognjem; dela v višini nad 8 m z minimalno zaščito (na primer dela na stolpih, lestvah); b) druga stopnja: manipulacija z eksplozivi in eksplozivnim materialom, ki se z lahkoto ali lahko sam od sebe vname ali eksplodira; delo pri eksplozivnih plinih, pari in prahu ; c) tretja stopnja: dela, ki so neposredno vezana s črnim smodnikom in podobnimi eksplozivnimi snovmi, kjer obstaja nenehna nevarnost eksplozije; d) četrta stopnja: dela, manipulacije in delovno mesto z najbolj nevarnimi eksplozivi, ki lahko eksplodirajo tudi zaradi samega pritiska ali udarca. 7. Določeni znesek, ki se izplačuje za posebne delovne pogoje na delovnih mestih, se izplačuje za ves delovni čas samo tistim delavcem in uslužben- cem, ki na takih delih prebijejo več kot 75 % rednega delovnega časa; če je ta čas krajši, se ta znesek izplačuje samo za delovni čas, ki ga je delavec oziroma nameščenec prebil na teh delovnih mestih. Pri mesečno plačanih delavcih in pri uslužbencih se v tem primeru lahko določi pavšal. 8. Delovna mesta in dela, pri katerih podjetje z zaščitnimi ukrepi lahko odstrani okoliščine, ki povzročajo posebne delovne pogoje,'so izključena iz razvrstitve po teh navodilih. 9. Pristojni poverjenik ali svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko izda v sporazumu s predsednikom Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora podrobnejša navodila o ugotavljanju stopenj posebnih delovnih pogojev za posamezne panoge. 10. To navodilo velja takoj. Koper, dne 14. avgusta 1951. V. d. tajnika: Podpredsednik: Alfonz Dolher 1. r. dr. Stanko Kovačič 1. r. Objave NASLEDNJE OSEBE SO IZGUBILE OSEBNE IZKAZNICE IN JIH S TEM PROGLAŠAJO ZA NEVELJAVNE: 1. BABIC Metro od Tomaža {n Cheriln Piedine, roj. 17. 4. 1928 v Sv. Kocjanu — KLO Sv. Tomaž Bertoki, narodnosti italijanske, .stanujoč v Sv. Kocjanu šetv. 4. Štev. ošabne iZkazni'Ce je 5275°|/752 izdana od KLO Sv. Tomaž Bertoki dne 11. 3. 1950. 2. GRIZON — Cerovec Ana od ipolk. Gregorija -im pok. Baruca Ivane roj. 28. 10. 1891 v Koštabcini, listotaim stanujoča na šteiv. 2, narodnosti slovenske. Stew, osebne izkaznice je 38137Ј/387, izdana od KLO Koštaibona dne 15. 2. 1950. 3. PECENCA Antonijo od ipòk. Mihaela in Zuldlci Agate roj. 14. 4. 1902 v Kopnu, sedaj stanujoč v Kopru v ul. S. Alesandro Štev. 12, narodnosti' italijanske. — Stav. os. izkaznice je 34)142/2102, ’zđaina od MLO Koper dne 30. 10. 1949. 4. VIEZ.ZOLI vdova Peffim Giuliana od pok. Petra in poik. Ane Brazzatti roj. 12. 2. 1890 v Piranu, narodnosti italijanske, stanu ¡oía v Piranu ul. Goiina štev. 11. — Štev. osebne izkaznice je 42308/3257, izdana od MLO Piran dne 25. 11. 1949. 5. RAVALIiCO Ida od Ivana in Ceroici Marije roj. 30. 5. 1933 v Piranu, narodnosti italijanske, stanujoča v Piranu ul. Fratellanza 31. — Steiv. osebne izkaznice je 42049/2098, izdana od MLO Piran dne 24. 11. 1949. 8. UMEK Marčel od Franica noj. 23. 7. 1933 v Škofiji II, .stanujoč /statami na šteiv. 326, Slovenec. — Štev. osebne izkaznice je 53391/147, lizdana od KLO SkoDije dne 30. decembra 1949. 7. EUER — Zonita Lidija Od Josipa in Stok Ane roj. 28. 2. 1920 v Sv. Antoniu, narodnosti slovenske, stanujoča v Sv. Tomaž Bertoki štev. 45. — Štev. osebne izkaznice je 52561/561, izdana od KLO Sv. Tomaž Bertoki dne 5. februarja 1950. 8. ARGENTI Luciano od Naizarlija ,in Marjan Ane roj. 2. 1. 1929 v Kampel Salari, isto tam stanujoč ina štev. 37, narodnosti italijanske. — Štev. osebne izkaznice je 2977^/23, izdana od KLO Kampel Salara dne 20. 12. 1949. 9. ZAINA Marij dd Lovrenca Sn Cerneka Antonije roj1. 5. 10. 1923 v Ankaranu, stanujoč istoitam na štev. 41, narodnosti slovenske. — štev. osebne 'izkaznice je 53844/604, izdana old KLO Škofije dne 4. januarja 1950, 10. GOJA roj. Eter Karmela roj. 15. 3. 1908 v Sv. Antonu, oče Josip, mati Baibič Marija, stanujoča v Siv. Antonu štev. 86, narodnosti slovenske. — Štev. osebne izkaznice je 52183/183, izdana .od KLO Cežarji dne 23. decembra 1949. 11. KRiMAC roj. Mihalič 'Ivana od polk. Ivana roj. 5. 11. 1894 v Ocizli, sedaj stanujoča v Socerbu štev, 7. — Štev. osebne izkaznice je 39890/232, izdana old KLO Osp dne 25. januarja 1950. 12. BABIC roj, iKrmac Tereza od Josipa in Jerman Antonije, .roj. 15. 4. 1915 'V Centarju, stanujoča v Pobegih, KLO Vanganel (štev. 106). — Štev. osebne izkaznice je 57134/334, izdana dne .13. 2. 1950 od KLO Vanganel, 13. SABADIN Vera roj. 19. VII. 1935 v Potoku, stanujoča v Babičih na štev. 15 KLO Marezige, — Štev. Osebne izkaznice je .39248/474, izdana dne 28. marca 1951 old KLO Marezige, 14. PELLIZER Antodio -pok. Lorenca iin 'pok. Ruzier Katarine, roj. 25. 12. 1885 v Rolviinju, sedaj stanujoč v Kotpriu ul. Calle del Leone lil. — Štev. osebne ilzikaznice je 34362/2322, izdana dne 27. 1. 1950 od MLO Kaper. 15. TURK Graziano od pok. Marjana in Cotdianciich Anine raj. 15. 10. 1932 v Izoli, stanujoč v Izoli ul. Puglia 'štinv. 7. — Štev. osebne izkaznice 27267/4267, izdana Idne 8. .2. 1950 od MLO lizola. 16. PERESSIN Giovani-Battista Od ipo'k. Agostina in pok. .Bergamasco Domeniche roj. 27. 10. 1895 v Vliscone Italija, stanujoč v Serminu šteiv. 139 — KLO Sv. Tomaž Bertoki. — Štev. osebne .izkaznice je 53225/873 izdana, 28. julija 1950 od KLO Sv. Tomaž Bertoki. Sklep Os 1/51 . ŠPEH Anton pok. Antona, invalid iz Sv. Petra št. 65 se radi, umobolnosti prekliče. Za skrbnika se mu postavlja njegov svak. Delibalo Blaž iz Sv. Petra. Okrajno ljudsko sodišče v Piranu, dne 20, 7. 1951. Izdaja istrski okrožni LO v Kopru, — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednjk; KqtçiYÇ Črtomir, Tiskala tiskarna »Jadran« y Kopru,