LETO XXXIX., ŠT. 22 Ptuj, 12. junija 1986 CENA 60 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Rekordna proizvodnja — rekordna izguba (stran 21 Vleče nas v kalne gospodarske vode (stran 2) Zakaj zaostajamo v turističnem razvoju (stran 2) Iz naših krajev (stran 4) Prekinitev tekme v Kidričevem (stran 8) ^ Denar za nova delovna mesta v Planikini temeljni organiza- ciji Tovarna obutve Majšperk so že pričeli z gradnjo novih proiz- vodnih prostorov, kar je rezultat skupnih interesov in prizadevanj planike. Konusa in občine Ptuj. predračunska vrednost investici- je je 1.382 milijonov dinarjev, ko bo dokončana, pa bo v tovarni zaposlenih 445 delavcev, od tega 322 novih delavcev. Za investici- jo bo Planika prispevala 37 od- stotkov denarja. Konus i 1 odsto- tkov, občina bo prek sporazuma o združevanju sredstev za inve- sticijo na manj razvitem območ- ju prispevala 20 odstotkov, ban- čnih posojil bo 28 odstotkov, iz- vajalec pa bo prispeval 4 odstot- ke potrebnega denarja. V torek, 10. junija, so pred- stavniki občine Ptuj, Planike in Konusa podpisali omenjeni spo- razum, ki potrjuje, da bo investi- cija zgrajena tudi z denarjem, ki ga ptujsko združeno delo zdru- žuje po posebnem sporazumu za nova delovna mesta. Predvideno je, da bo investici- ja končana prihodnje leto, proiz- vodnja Adidas programa pa bo namenjena predvsem izvozu — 65 odstotkov na zahodno in 20 odstotkov na vzhodno tržišče. Investicija v Majšperku je zelo pomembna, saj je neposreden prispevek k razvoju manj razvite- ga haloškega območja in k zmanjševanju števila nezaposle- nih v ptujski občini. Hkrati pa gre za primer uspešnega vključe- vanja razvitega dela Slovenije v reševanje problemov manj razvi- tih. N. D. Začelo se je brigadirsko poletje v nedeljo so predstavniki ptujske občine, kraja- ni in mladina Dornave in predstavniki republiške konference mladih in centra za mladinsko prosto- voljno delo svečano oznanili začetek brigadirske- ga poletja. Prve izmene zvezne delovne akcije Slo- venske gorice '86 se letos udeležujejo štiri brigade: 10. kongres ZKJ iz Kragujevca in Solina, 6. april iz Gradačca, Titovi naftaši iz Novega Sada ter Bratstvo in prijateljstvo iz Šmarij pri Jelšah, v ka- teri so združeni mladi iz 13 pobratenih občin. Zraven akcije v naši občini so zvezne akcije še Istra, Suha Krajina, Kozjansko in Goričko. Po- membna osvežitev pa bodo specializirani delovni tabori v Josipdolu (socialno- raziskovalni), v Prek- murju (socialno- geografski), v Bovcu in Tolminu (alpsko- raziskovalni), v Starih Žagah (antifašisti- čni), v Cerknici (mednarodno — naravovarstveni) in v naši občini (veterinarski). d. 1. Svečan dvig zastave — začetek delovnega poletja. foto: I. k. Pomembna zdravstvena pridobitev v juliju 1985 so v ptujski bol- nišnici pričeli graditi prizidek, v katerem so uredili prostore rent- genskega oddelka in namestili nov rentgenski aparat EI iz Niša. Celotna investicija z novo apara- turo vred je veljala 90 milijonov dinarjev, slovesno pa so lo za- ključili 7. junija, ko so tudi pri- pravili slovesnost ob odprtju. Svečan začetek dela v novih prostorih je oznanil višji rentgen- ski tehnik Rudi Cimprič s simbo- ličnim prerezom vrvice. Gre za zadnji objekt v petlet- nem obdobju, v katerem so prvič združevali sredstva vseh tozd v okviru Zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj in to za prednostne namene. Tako so v tem obdobju uredili zdravstve- ni postaji v Majšperku in Goriš- nici, psiniatrijo v Ormožu in se- daj rentgenski oddelek. Kot je napovedal Milan Jager, direktor centra, bodo tako delali tudi v bodoče, saj bo le na ta način mo- goče slediti razvoju zdravstva. Pred približno dvajsetimi leti so v ptujski bolnišnici pričeli z rentgensko diagnostiko in takrat ie ptujski rentgen sodil med na - bolje opremljene tovrstne odde - ke v Slovenije, kar danes ne mo- remo trditi. Kljub temu pa gre za kakovostne premike v renteeno- logiji, je povedal dr. Nikša Mud- nic, predstojnik oddelka, ki je tu- di predstavil njegov razvoj in omenil, da letos mineva 90 let od začetkov rentgenologije v svetu. Goste je na sobotni slovesno- sti pozdravil tudi dr. Lojze Arko, vodja bolnišnice, ki je med dru- gim povedal, da ie ptujska bol- nišnica stara 112 let, v njej pa se letno zdravi okrog 10 tisoč bolni- kov . Pred sto leti jih je bilo 600. V imenu skupščin občin in družbenopolitičnih organizacij Ptuja in Ormoža pa je govoril Jo- že Botolin, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, med drugim o pri- zadevanjih za gospodarsko oži- vljanje občine in v zvezi s tem o sanaciji razmer v zdravstvu, ki se mora javnosti predstaviti s kako- vostno zdravstveno uslugo, po- skrbeti pa tudi za jasne razvojen programe, za katere se bomo odločali tudi na jesenskem refe- rendumu v okviru tretjega občin- skega samoprispevka. Sobotno slovesnost so z izbra- nim kulturnim programom obo- gatile članice ženskega pevskega zbora PD Alojz Arnuš Rogozni- ca, ki jih vodi Greta Glatz. MG Simbolično predajo je opravil Rudi Cimprič foto: L. Kotar [Predsednik slovenskega izvršnega sveta pri kooperantu Stanku Kolarju v Žetalah. i"oto: Lojze Cajnko Obisk pri kooperantih Prireja piščančjega mesa bo v Mesokombinatu Perutnina Ptuj letos dosegla 50 tisoč ton žive te- že. Devetdeset odstotkov piščan- cev spita 300 kooperantov v 13 sosednjih občinah. To so med drugim povedali predstavniki mesokombinata predsedniku iz- vršnega sveta Slovenije Dušanu Šinigoju in predsedniku republi- škega komiteja za kmetijstvo Mi- lanu Kneževiču, ko sta v sredo, prejšnji teden obiskala ptujsko občino. Obisk je veljal tudi dve- ma kooperantoma. Francu Mla- karju v Gruškovju, ki je koope- rant Perutnine od leta 1973 in ima v turnusu 14 tisoč piščancev, ter Stanku Kolarju v Žetalah, lanskoletnemu najboljšemu ko- operantu. Oba sta bila obiska ve- sela in sta se z gosti pogovorila o svojem življenju in delu, oba pa sta zelo zadovoljna s sodelova- njem z Mesokombinatom Peru- tnina. Več o obisku poročamo na drugi strani. J. Bračič UVODNIK Zmoremo? Podatki o gospodarjenju v prvih treh mesecih tega leta so po- kazali, da namenjamo za osebne dohodke več denarja, kot ga z de- lom prislužimo. To pomeni, da žagamo vejo. na kateri sedimo. Aku- mulacije takorekoč ni, saj je na primer v občini doseženo povprečje za prve tri mesece nižje od doseženega v lanskih prvih treh mesecih. Razumljiva je nizka stopnja akumulacije v organizacijah družene- ga dela s sezonsko proizvodnjo, ni pa razumljiva tam, kjer proiz- vodnja ni odvisna od sezone. Podatki povedo, da so za osebne dohodke dali preveč denarja kar v 47-tih organizacijah od 91-tih. In v teh 47-tih organizacijah je zaposlenih več kot dve tretjini delavcev ptujskega združenega de- < la. Vsem kršiteljem dogovora o delitvi ustvarjenega dohodka grozi- jo težave, iz katerih se ne bodo zlahka izvlekli. Vendar še ni prepo- zno za ukrepanje. V Sloveniji smo se dogovorili za enotno akcijo, ki mora privesti' do spremembe sedanjega stanja. Tako je Izvršni svet SO Ptuj orga- \ nizacijam združenega dela poslal pobudo, da sprejmejo določene] ukrepe. O njih so govorili tudi na posvetih z najbolj odgovornimi:] vodilnimi delavci celotnega združenega dela in s predstavniki kra-i jevnih skupnosti. Ukrepi so dvojni — za tiste, ki so dohodek razporejali v nspro- tju z doseženimi rezultati in za tiste, ki so poleg tega še huje oško- dovali družbene interese. Kršitelji morajo sprejeti sklep o uskladitvi razporejanja dohodka z resolucijskimi usmeritvami za letos, oceniti razloge za odstopanje od usmeritev in sprejeti ukrepe za njihovo uresničevanje ter z ugotovitvami seznaniti Izvršni svet do 16. junija. Kršitelji, pri katerih so ugotovljena takšna neskladja, da so s tem huje oškodovani družbeni interesi, pa morajo do 16. junija opraviti nekoliko več nalog. Izdelati morajo celovito analizo z na- vedbo razlogov, ki so pogojevali odstopanje od resolucijskih usmeri- tev, izdelati predlog ukrepov za spodbujanje proizvodnje, zmanjše- vanje stroškov, pospeševanje izvoza in dvig produktivnosti, s čimer naj bi dosegli uskladitev razporejanja dohodka z resolucijskimi usmeritvami najkasneje do konca septembra, obenem pa morajo analizo in predlog ukrepov obravnavati na zborih delavcev. Podatki o gospodarjenju so tako porazni, da v bistvu ni več po- membno, katere usmeritve, cilje, naloge in zadolžitve smo zapisali v resolucijo in kako jih uresničujemo. V bistvu je zadeva precej glo- blja - gre za vprašanje obstoja posameznih organizacij združene- ga dela. ki so se odločile nameniti za plače več, kot so sploh ustvari- le. V sedanjem gospodarskem trenutku je to — milo rečeno — ne- umnost, ki sije še najbolj neuk in nevešč gospodar v svojem družin- skem proračunu ne bo privoščil. Očitno je. da so naši postopki v združenem delu sprti z vsako ekonomsko logiko. Kaj se bo zgodilo, če kršitelji pobude ne bodo upoštevali? Za- gotovo obstajajo instrumenti, po katerih je moč poseči v skrajni sili in potem ukrepati tako. kot si vsi skupaj najmanj želimo — z ukre- pi družbenega varstva. Najbrž ga ni med nami, ki bi si bolj želel za- časnih ukrepov družbenega varstva kot ukrepov, ki bi nas na podla- gi zavestne odločitve o potrebi po drugačnem, bolj kakovostnem go- spodarjenju pripeljali iz godlje, ki smo si jo skuhali sami. V seda- njih negotovih trenutkih gospodarjenja bi morali biti še toliko bolj previdni in — pa naj zveni še tako obrabljeno — raje zategniti pas, da bi lahko čez določen čas trosili morda manj kot sedaj, pa vendar z zavestjo, da smo si vsak dinar osebnega dohodka resnično prislu- žili z delom in da nam v skupni blagajni še vedno ostaja dovolj de- narja za dobro poslovanje v bodoče. Zmoremo? Nevenka Dobljekar^ Dokončno o sliki po kablu v petek so se sestali predstavniki odbora za gradnjo kabelske te- levizije v I*tuju, predstavniki delovne organizacije Gorenje-EIrad in organizacij, ki bodo kakorkoli sodelovale pri gradnji. Dokončno so se dogovorili, da bo lokacija za sprejemni center pri srednješolskem cen- tru v Ptuju. Zadeve so tako daleč, daje pripravljen že tudi samoupravni spo- razum, ki ga bodo podpisali vsi zainteresirani in sodelujoči v tej akci- ji. O kabelski televiziji je sicer še vedno precej nejasnosti in kot pri vsaki novosti, precej nezaupanja med ljudmi. Vendarle pa je interes velik in zdaj že lahko rečemo, da bo sistem začel delovati najpozneje prihodnje leto v štirih najgosteje naseljenih krajevnih skupnostih Bo- ris Ziherl, Franc Osojnik, Jože Potrč in Dušan Kveder. Dokončno šte- vilo priključkov pa bo neomejeno, akcija se bo torej nadaljevala in bo v končni fazi zajela vsa gospodinjstva v osem kilometrski razdalji od sprejemnih anten. Poleg obstoječih šestih programov bo možno v bo- doče sprejemati številne satelitske programe. Kabelska televizija bo vplivala tudi na estetski videz mesta, s tem odpade veliko število sedanjih samostojnih anten, slike bodo boljše, vzdrževanje bistveno cenejše. V prvi fazi bo na kabelsko TV priključe- no 1400 gospodinjstev, vsa novozgrajena stanovanja pa bodo že opremljena tudi s tem priključkom. Sedaj je prav čas, da po vseh mestnih krajevnih skupnostih resno zastavijo akcijo in jo vključijo v svoje programe, skratka, da bo vse skupaj teklo hitreje in lažje. J. Bračič 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 12. junij 1986 TEDNIH Samoupravni sporazum sta podpisala predsednik KPO Perutnine Alojz Gojčič (desno) in direktor Genexa Vadimir Romčevič. Foto: Lojze Cajnko Perutnina — Genex Prejšnjo sredo so v Mesokombinatu Perutnina Ptuj podpisali sa- moupravni sporazum med to ptujsko delovno organizacijo in beograj- sko uvozno-izvozno delovno organizacijo Genex Agrar. S sporazu- mom se beograjska delovna organizacija zavezuje vložiti v posodobi- tev predelovalne industrije Perutnine 100 milijonov dinarjev. Perutni- na pa bo sredstva vrnila po 12 letih. V tem času bodo ptujski perutni- narji prek Genexa izvozili vsako leto najmanj za 4 milijone dolarjev perutninskega mesa in izdelkov, Genex pa jih bo oskrboval tudi z re- produkcijskim materialom iz uvoza. Podpis samoupravnega sporazuma je samo potrditev že dolgolet- nega dobrega sodelovanja obeh delovnih kolektivov, saj je lanskole- tni skupni posel že dosegel šest in pol milijonov dolarjev. J. Bračič V OKVIRU 4. TURISTIČNEGA TEDNA OBČINE PTUJ Srečanje predstavnikov sosednjih obrtnih združenj v pogovoru za okroglo mizo so se predstavniki sosednjih obrtnih združenj, ki je bil 29. maja v Ptuju, razgovorih o problemih obrtnikov, zlasti še gostincev, ki se vključujejo v turistično ponudbo. Ob tej pri- ložnosti so opozorili na probleme gostinskih obratov izven občinskih središč in večjih krajev, ki imajo iz dneva v dan manj gostov. Srečanje je pripravil pododbor sekcije gostinskih delavcev in ži- vilske sekcije pri Obrtnem združenju Ptuj. Predsednik sekcije Alojz Kaučič je zbranim predstavil delo zasebnih gostincev v ptujski občini, ki jih je že 73, in pri tem izluščil, da bo po vsej verjetnosti za njihovo večjo udarnost, nujna večja propagandna aktivnost. Tako naj bi izdali poseben prospekt, v katerem naj bi se predstavil celotni zasebni sek- tor gostinstva ptujske občine. V nadaljevanju obiska v Ptuju so si predstavniki sosednjih obr- tnih združenj ogledali tudi razstavo cvetja, za tem pa jim je gostitelj pripravil krajši kulturni program s tamburaši. MG 10 let folklore v zdravstvenem centru Ormož—Ptuj Folklorna skupina združenega zdravstvenega centra Ormož — Ptuj je bila ustanovljena leta 197o na pobudo sindikalne organizacije v ptujski bolnišnici, "kjer so želeli tudi na tak — neposreden način pri- bližati del kulturne dejavnosti delavcem. Osem parov, ki so jih sesta- vljali delavci bolnišnice, kasneie pa tudi dijaki srednje medicmske šo- le, je nastopalo domala po vsen krajih ptujske občine, vabili pa so jih v delovne organizacije, na razne proslave in prireditve, bili so gostje zdravstvenega centra Titovo Velenje^ regijske revije pri Lenartu m drugod. Pod strokovnim vodstvom Cvetke Glatz so skozi belokrajn- ske. prekmurske, gorenjske, goriške in štajerske plese priplesali v svo- jo 10-letnico. jubilej, ki so ga slovesno proslavifi v petek, 6. junija. Po uvoani besedi direktorja centra Milana Jagra so ob spremlja- vi domačih muzikantov in temburaške skupine glasbene šole Jože Hermanko predstavili splete omenjenih plesov, podelili pa so tudi ju- bilejne značke najbolj zvestim članom folklornega ansambla, sodelav- cem pa priložnostna darila. Vodja folklorne sekcije Jože Pernek pravi da jim ni bilo vselej lahko. Pot, po kateri so v teh desetih letih Korakali, je bila težka, pol- na boja za noše, nenehno iskanje glasbene spremljave ... vedno brez prepotrebnih materialnih sredstev .. . mš V kratkem nova tržnica v KS Ormož bo to poletje precej delovno. Tako se pripravljajo na gradnjo tržnice, ki bo veljala šest milijonov dinarjev, in na ureditev športno-rekreacijskega centra v Mestni grapi. Letos bodo pripravili vse potrebno za izgradnjo prve faze. Do konca tedna pa bodo obnovi- li cesto v Dolgi lesi, za kar bodo porabili 5,6 milijona dinarjev. To soboto (14. junija) bo na območju krajevne skupnosti velika akcija čiščenja. Na ceste bodo navozili okrog 800 do 900 kubikov gra- moza. Pričakujejo, da bo sodelovalo okrog 250 občanov. Kot je pove- dal tajnik KS Stanko Miklašič, bodo okolje čistili mladi. Najkasneje julija bodo pripeljali vodo v naselje Loperšice. Inve- sticija bo veljala 17 milijonov dinarjev, primarni vod sofinancirata območna vodna skupnost in krajevna skupnost, ostalo (torej priključ- ke) pa občani. MG, 10. SREČANJE KOVINARJEV SLOVENIJE Ptujčanj še kar zadovoljivo »Ce bomo v bodoče želeli boljše rezultate, bodo morale delovne organizacije zagotoviti kakovostne priprave vsem udeležencem takih in podobnih tekmovanj. Glede na priprave so rezultati, ki so jih ptuj- ski kovinarji dosegli na minulem 10. srečanju kovinarjev Slovenije, več kot zadovoljivi in so boljši od lanskih,« je povedal Stanko Čuš, vodja ptujskih kovinarjev na tekmovanju na Ravnah. Rezultati: Jože Breznik Je med brusilci dosegel 5. mesto, Stanko Vrtič med orodjarji 6., Ivan Sotler (prav tako orodjar) 9., Martin Skri- ?ač med avtomehaniki 10. in Janko Suman (prav tako avtomehanik] I., Janez Lačen med rezkalci 13. in Franjo Golenko med Mag varilci 23. mesto. Na Ravnah so sodelovali tudi inovatorji Agisa, ki so na razstavi Hočemo, znamo, zmoremo, predstavili grelno filtrirno napravo za traktor (gre za popolnoma nov izdelek v Jugoslaviji), dvojni radialni ventilator, ki smo ga doslej uvažali, ter stroj za upogibanje in navija- nje vzmetnih elementov. MG Vleče nas v kalne gospodarske vode DUŠAN ŠiNIGOJ V PTUJU v drugi polovici leta mora pri- ti do spopada med tistimi, ki ho- čejo vleči voz našega gospodar- stva po ustaljeni poti in tistimi, ki zahtevajo koienite spremem- be. Spopad mora premagati tiste, ki postavljajo delitev dohodka na prvo mesto, celo pred ustvar- janje dohodka. Resnično je pravi čas, da začnemo plavati proti to- ku, saj nas sedanja nerazumljiva lagodnost odnaša v vedno bolj kalne gospodarske vode. Tako nekako je dejal predsednik Izvrš- nega sveta Slovenije Dušan Šini- goj ob obisku prejšnjo sredo v Ptuju. To je bil v bistvu njegov odgovor na informacijo o nadvse slabih gospodarskih razmerah v ptujski občini. Dejstvo je, da v številnih delovnih organizacijah razmišljajo predvsem o delitvi dohodka. O tem, kako ga ustva- riti več, pa nimajo idej. Pri tem prihajamo v velikanska naspro- tja z logiko, ko so osebni dohod- ki v malih delovnih organizaci- jah, ki povrh vsega še slabo go- spodarijo, mnogo višji kot v veli- kih in uspešnih gospodarskih si- stemih. Sicer je veljal obisk predsedni- ka izvršnega sveta predvsem de- lavcem Perutnine, ki je je eden svetlih primerov gospodarjenja, z jasno in perspektivno razvojno politiko, usmerjeno v kakovosten dvig proizvodnje. »Kljub temu pa rahlo zamujate z realizacijo vaših načrtov, če ste zaradi pre- delovalne industrije, ki vam predstavlja ozko grlo, izgubili del zunanjega tržišča.« Pri tem je opozoril, da smo Slovenci žal na- rod zamudnikov in mimogrede omenil modernizacijo proizvod- nje v tovarni glinice in aluminija Kidričevo, ki po njegovem mne- nju zamuja za 15 let. Karavanški predor, transjugoslovansko cesto in tako naprej. Sicer pa nekaj podatkov o na- šem sicer znanem gospodarskem velikanu — Perutnini. Medtem ko so z dosedanjimi hitrimi raz- vojnimi koraki širili obseg svoje proizvodnje, se sedaj lotevajo kakovostnega dviga le-te. Zato bodo v naslednjih letih vložili v posodobitev in razširitev mesno- predelovalne industrije okoli šest milijard dinarjev, pri tem bodo potrebovali tudi družbeno po- moč, te njihove želje in potrebe pa je Dušan Šinigoj v celoti podprl. Letošnja proizvodnja v Peru- tnini bo dosegla 50 tisoč ton žive teže perutnine, to predstavlja v primerjavi 100 tisoč pitanih bi- kov. Nadalje bodo pridobili oko- li 40 milijonov valilnih jajc in 32,5 milijona dan starih piščan- cev. Pitanje pi.ščancev poteka v 90 odstotkih s pomočjo 300 ko- operantov, ki so iz 13 sosednjih občin. Letos bodo proizvedli tu- di okoli 115 tisoč ton krmil, po- rabo krme za kilogram prirasta so znižali že na pred leti never- jetna 2 kilograma, čas reje pi- ščancev v turnusu pa so zmanjša- li že na 43 dni. Tako so se že po- vsem približali normam, ki velja- jo v razvitem svetu in so delač pred slovenskimi in jugoslovan- skimi perutninarji. Z izvozom so se pričeli načrtno ukvarjati leta 1980, lani pa so izvozili za 10 mi- lijonov dolarjev mesa in mesnih izdelkov. Letos sicer kaže z izvo- zom nekoliko slabše, vendar je to po njihovem mnenju le zaje- manje sape za prihodnja leta. Sicer pa je Dušan Sinigoj z za- nimanjem prisluhnil tudi pred- stavnikom občine in delovnih or- ganizacij s področja družbenega in zasebnega kmetijstva. Žal so slednji po sili razmer morali go- voriti o sicer dobrih fizičnih ka- zalcih in o nadvse slabih ali že kar kritičnih finančnih pokazat,. Ijih svojih prizadevanj. Kot posebno poglavje bi lahko opisovali pripombo predstavni, kov ptujskega kmetijstva o prj. pravi novega dogovora o delitvj sredstev solidarnosti. Gre na- mreč za to, da v bodoče iz teh sredstev ne bi lajšali škode po pozebi in toči, prav to dvoje pj največkrat doleti naše kmetij, stvo. Dušan Sinigoj pa je pojas nil, zakaj je prišlo do pobude za zaostrene pogoje na tem podro^. ju. Mnogi so namreč že izkori- ščali dosedanji način delovanja republiškega sklada solidarnosti in kar »prosili« za naravno ne- srečo ter takoj zahtevali odškod- nino. Na tem področju je potreb- no narediti red in vsak primer večje katastrofe posebej oceniti. J. Bračič Dušan Šinigoj s sodelavci v Perutnini Ptuj. (Foto: L. Cajnko) Rekordna proizvodnja — rekordna izguba HE FORMIN V temeljni organizaciji Hi- droelektrarne Formin so tako kot ostalo elektrogospodarstvo v zares nezavidljivem položaju. V prvih petih mesecih leta so zabe- ležili rekordno proizvodnjo elek- trične energije, na drugi strani pa v istem obdobju tudi rekordno izgubo, kar je v popolnem nas- protju z ekonomskimi zakoni. Vodja tozda Danilo Sef je o tem povedal: »Tega si ne smemo razlagati. V prvih petih mesecih leta smo v obeh agregatih proizvedli 231 milijonov kilovvatnih ur elektri- čne energije, kar je največ za isto obdobje od pričetka obratovanja elektrarne. V popolnem naspro- tju s tem pa so naši poslovni re- zultati, saj v tem času beležimo tudi rekordno izgubo, ki znaša kar 83 milijonov. V prvih treh mesecih smo prejemali za kilo- watno uro proizvedene elektri- čne energije le 62 par, kar znaša le 45 odstotkov od predvidene cene električne energije. Torej je dal vzroke za slab finančni rezul- tat že v tem.« Kje pa je po vašem mnenju bi- stvo ostalih vzrokov? »Moje mnenje je, da so vzroki v sistemski korelaciji znotraj elektrogospodarstva. Mi smo na- še agregate že pozimi pripravili na maksimalno obratovanje in jih tudi z dobrim in vestnim de- lom do konca izkoristili. Tako je izguba izključno sistemskega značaja, saj pridobivamo svoj prihodek po ključu iz skupnega prihodka elektrogospodarstva. Po tem ključu odpade na Drav- ske elektrarne okoli 2,7 odstotka celotnega prihodka in ustrezno manjši delež tudi na našo elek- trarno v Forminu. V prvih treh mesecih je ta delež znašal le 144 milijonov. In če povem za pri- merjavo, da so samo amortizacij- ski stroški po zakonski stopnji za isto obdobje 154 milijonov, po- tem je jasno, da je že na čisti sub- stanci za 10 milijonov izgube.« Ali izguba vpliva tudi na oseb- ne dohodke zaposlenih? »Na srečo še ne. To je v tej težki situaciji edina svetla točka, s katero odgovarjamo zaposle- nim na zborih delavcev. Družba se zaveda naših 'težav, ki pa na- vsezadnje niso samo naše. Do se- daj smo uspeli izplačevati oseb- ne dohodke v skladu z našimi sa- moupravnimi akti, čeprav smo imeli pri tem tudi veliko težav. Dogajalo se je, da recimo do 14. ure na plačilni dan še nismo ve- deli ali bomo lahko izplačevali osebne dohodke ali ne. Teh te- žav se bojimo tudi sedaj, saj bo Danilo Šef po šestmesečju izguba prav goto- vo še večja.« Zaenkrat torej še ne vidite iz- hoda iz te situacije? »Nas 40 zaposlenih v Formi- nu izhoda ne vidimo in na to niti ne moremo nikakor vplivati. Trudimo se, da bi zmanjšali ma- terialne stroške in ostale izdatke na minimum, naš moto je naredi- ti čim več sam, saj so izvajalci najdražji. Praktično naredimo 99 odstotkov vseh vzdrževalnih del sami, torej naših 11 vzdrževal- cev. Tu prihranimo ogromne stroške, ki pa glede na izgubo znašajo le okoli 5 odstotkov. Težave so tudi z likvidnostno situacijo. Moram povedati, da v letošnjem letu nismo izplačevali niti enih osebnih dohodkov brez kreditov. Letni plan proizvodnje znaša 535 milijonov kilowatnih ur električne energije, pravgoto- vo ga bomo presegli za 10 ali 15 odstotkov, zato nam je to še bolj nejasno. Enostavno povedano, elektri- čna energija je prepoceni. V do- kumentih razvoja je zapisano, da bo cena energije rasla hitreje kot stopnja rasti razvoja. Vemo, da ni bilo tako, da je energija še zmeraj podcenjena. Poceni ener-' gije pa ne stimulira varčevanje in krog je tako zaključen.« M. Ozmec Skromen poslovni sklad v TJK Ormož v prvih mesecih letos niso dosegli kakovostnih poslovnih rezultatov. Po besedah Vlada Frica, direktorja DO, je gla- vni vzrok v nepravočasnem planiranju proiz- vodnje pri kupcih. V obdobju januar — april so ustvarili skromen poslovni sklad. Visoka je tudi neplačana realizacija, ki se predvsem nanaša na neplačani izvoz. Tepejo jih tudi vi- soki stroški porabljenih sredstev in porast obveznosti iz dohodka. V strukturi celotnega prihodka so se v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečali tudi osebni dohodki. Letos planirajo za 1.5 milijona dolarjev iz- voza. Nov korak pri tem je pogodba o dolgo- ročni proizvodni kooperaciji, ki zajema tri proizvodne tozd, ki proizvajajo korekcijske okvirje, sončna očala, športna očala in drugo. Mimo te pogodbe pa bodo izvozili še za 500 tisoč dolarjev izdelkov. Tudi z družbeno priznanimi repropotreba- mi zaenkrat še shajajo. Vidi pa se, da določe- ne panoge ne razpolagajo več z devizami in da ni mogoče več odpirati akreditivov. Vse kaže, da je potrebno računati na zmanjšani obseg proizvodnje, razen tam, kjer imajo sklenjene dolgoročne kooperacijske pogodbe s tujimi partnerji. Kljub takim pokazateljem v tovarni JK še dobro poslujejo. To znosno poslovanje po- meni v resnici nezadovanje zaradi zmanjše- vanja dohodkovne učinkovitosti in akumula- cijske sposobnosti. Glede na to so skromni tudi letošnji investicijski načrti. Nujni inve- sticijski plan zajema delno posodobitev pro- izvodnje pihane embalaže, manjšo razširitev proizvodnih zmogljivosti v proizvodnji očal delno razširitev proizvodnih prostorov; vse to pa je vredno nekaj nad 200 milijonov di-, narjev. Viri so znani in sicer amortizacija in dogovori s poslovnimi partnerji. Kot pravi Vlado Fric, nekih posebnih re- zerv v proizvodnji ni. Nekaj lahko storijo v sami organizaciji dela. Dodatno adminsitri- ranje pa jim je lett)s prinesel novi devizni za- kon. Pretežni del proizvodnje poteka v treh iz- menah. Popolni dve izmeni ima tudi Optyl. Večina strojev je »zaposlena« v štirih izme- nah. Z osebnimi dohodki delavci v TJK niso za- dovoljni. Resolucijskih določil se pri delitvi niso »držali«, so v spodnji polovici lestvice v okviru ormoške občine. Dosegajo komaj 75 — 80 odstotkov republiškega poprečja. V primerjavi s podskupinami dejavnosti se je ta razkorak letos še povečal. V* f EDNIK - 12- junij 1986 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3 Zakaj zaostajamo v turističnem razvoju? Na turistični zasuk lahko računamo šele, ^0 bomo odpravili nekaj ključnih proble- mov, je povedal Anton Ilec, predsednik ob-1 jinskega komiteja za družbenoekonomski fazvoj in planiranje SO Ptuj na skupni seji občinskega in republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma, 6. junija. Ti pa so: premajhna odločnost v poslovnih odločitvah, pomanjkanje »korajže« in šele potem denar. Turizem bi lahko bil eden od generatorjev fazvoja, vendar v družbenem proizvodu obči- ne ne bo veliko rešil. Tudi v obdobju 1986 — 90 bo turizem udeležen z dvema od- stotkoma, gledano z očmi statistike. Uradno namreč nikjer ne prikazujemo podatkov, ki jih v turističnem prometu dosega trgovina, zasebni obrtniki in drugi. Ob 4-odstotni rasti pP v novem srednjeročnem obdobju, naj bi tudi turizem rastel po enaki stopnji. To bomo dosegli le, če bomo uveljavili interdiscipli- narnost te dejavnosti. Nosilci razvoja gostinstva in turizma v ob- lini Ptuj so dobesedno zatajili. Da bi jih rešil neki administrator v občinski upravi, tudi ni računati, je poudaril Anton Ilec. Vprašanje je torej, kaj bomo storili v naslednjih petih le- tih. Nov val naj bi prinesel zdraviliški turi- zem. Milan Keržan, sekretar republiškega odbo- ra gostinstva in turizma Slovenije, je govoril o vzrokih slabega stanja v tej dejavnosti. Ta- ko je najprej navedel nestabilne pogoje go- spodarjenja, družbeno kontrolo cen, ki ne odigrava svoje vloge in akcije, ki jih vodijo za obrzdanje inflacije. O tem so v nadaljevanju govorili tudi di- rektorji ptujskih gostinskih organizacij, de- lavci bolj malo. Odgovora o tem, kakšen je družbenoekonomski položaj gostinskega de- lavca v ptujski občini, tako ni bilo. Ali je ptujski gostinec zadovoljen s 58 tisoč dinar- jev osebnega dohodka, zakaj imajo turistični delavci v ostalih turističnih centrih Slovenije enkrat višje osebne dohodke, zakaj tega ne dosegamo pri nas, so vprašanja, ki bi jih mo- rali reševati povezano s turističnim razvojem. Samozadovoljstvo, ki ga izkazujejo, neka- teri, pomanjkanje inovativnosti nespremlja- nje tehnologije dejavnosti in še kaj, ne bo te- ga gostinstva pripeljalo naprej. Tudi izgovo- ri, da jim dohodek »jemljejo« kmečki turizmi in zasebno gostinstvo, so jalovi. Ptuj naj bi bil turistični center, do tega mu manjka še precej, so spoznali turistični in go- stinski delavci iz ostalih slovenskih krajev. Ob tej priložnosti so tudi spoznali večino prednosti (danosti), ki jih ima Ptuj v primer- javi z ostalimi kraji, pa jih zaradi subjektiv- nih in objektivnih slabosti ne zna uveljaviti. Da bi stvari reševali samo z denarjem, ni računati. Ostanejo torej prizadevanje za več- jo kakovost in nove smeri v turistični ponud- bi in razvoju občine. Svoje mora prispevati še občina. Kmečki turizem naj bi vključevali v občinski paket ponudbe, s selektivno politiko pa doseči drugačno naravnanost zasebnega gostinstva, ki temelji v glavnem na bifejski ponudbi. Med dvodnevnim obiskom v Ptuju je člane republiškega odbora sindikata delavcev go- stinstva in turizma Slovenije pozdravil tudi Gorazd Žmavc, predsednik SO Ptuj. Videli pa so tudi nekatere zgodovinske znamenito- sti Ptuja in okolice. MG IzobraŽevanje bodočih kmetovalcev . v srednješolskem centru v Ptuju so za prihodnje šolsko leto na- meravali vpisati v kmetijsko usmeritev toliko učencev, da bi imeli v skrajšanem programu le 30 učencev in en oddelek. V srednji program pa so nameravali vpisati 60 učencev. Dejstvo je, da potreBujerno na sodobno opremljenih kmetijah vse bolj izobražene ljudi in srednja šo- ja bi že morala biti pogoj za opravljanje tako odgovornega dela, kot je gospodarjenje z zemljo. Zelje rriladih pa niso enake načrtom in željam šole in družbenim prizadevanjem. Tako se je za izobraževanje v skrajšanem programu kmetijske usmeritve prijavilo kar 62, za izobraževanje v srednjem pro- gramu pa 50 učencev. Zaradi tega, ker so bile klopi v oddelkih kmetij- ske usmeritve sirom Slovenije prepogosto prazne^ je skupščina izobra- ževalne skupnosti za agroživilstvo sklenila, da nikakor ni priporočlji- vo odkloniti učence, če je njihovo število vpisa v kmetijske usmeritve že doseglo planirano. To so upoštevali tudi v ptujskem srednješol- skem centru in vpisali vse, ki so se prijavili. Vendarle pa so poskušali učence z bolišim učnim uspehom preusmeriti v srednii program. Od petindvajsetih, s katerimi so se pogovorili, se jih je odločilo Te sedem. Tako bodo imeli v novem šolskem letu v skrajšanem programu dva oddelka. Vprašanje, ki ostaja ob tem odprto je, zakaj se želijo mladi s čim manj napora dokopati do poklica kmetovalca. Nedvomno je razlog v tem, da starši potrebujejo otroke za delo na kmetiji. Drugi razlojg pa je prav gotovo v neustrezni štipendijski politiki, saj mnoge kmetiie ne zmorejo finančnega bremena za daljše šolanje bodočega gospodarja. Predvsem kmetije na hribovitih območjih občine. Kmetovanje na teh območjih pa je še posebej zahtevno. V družbi, kjer prav zaradi pre- majhnega znanja capljamo za dosežki razvitih, bi morali izobraževa- nju kmetovalcev nameniti bistveno več pozornosti. Tudi denarja! JB Ptuj — mesto muzej z radostjo in ponosom hodi človek po starih ptujskih ulicah, strmi nad bogato naravno in kul- turno dediščino in se vprašuje, zakaj iz vsega tega bogastva ne znamo ustvariti več denarja. Od- govor ni tako enostaven, osnovni vzrok pa je v denarju. Glede na ekonomsko moč ptujskega go- spodarstva, dajamo za kulturo precej denarja. Podatki o deležu kulture v družbenem proizvodu občine povedo, da smo na pri- mer leta 1980 za kulturo nameni- li 0,51 odstotka družbenega pro- izvoda, leta 1985 pa 0,43 odstot- ka, kar je precej več kot v letu 1984, ko je bila kultura v družbe- nem proizvodu udeležena le z 0,26 odstotka. Kljub občutnemu povišanju sredstev za kulturo v preteklem letu, smo še vedno pod republiškim poprečjem za lani, ki je bilo 0,51 odstotka — torej toliko, kot smo namenili za kulturo v ptujski občini 1980. le- ta. Vendar je ob teh podatkih tre- ba povedati tudi to, da v ptujski občini, ki je bliže manj razvitim kot razvitim občinam, dosegamo na prebivalca le 60 odstotkov po- prečnega narodnega dohodka v Sloveniji. Pa še to velja dodati, da je naša kulturna dediščina iz- redno bogata in specifična po svoji vsebini. Večino denarja, ki ga prispevamo za kulturo, inve- stiramo v stare stavbe, prepo- trebne obnove, pa vendar ne uspemo zaustaviti propadanja pomembnih kulturnih spomeni- kov. Kljub temu, da dobivamo tudi sredstva vzajemnosti iz re- publiške kulturne skupnosti. Prav o denarju je bilo največ razprave na posvetu o problemih ptujske kulture, ki je bil v četr- tek, 5. junija . Udeležili so se ga ptujski kulturni in družbenopoli- tični delavci ter Jože Humer, predsednik zbora uporabnikov skupščine republiške Kulturne skupnosti, Jože Osterman, pred- sednik Zveze kulturnih organiza- cij Slovenije, Milan Bratec, izvr- šni sekretar C K ZKS za kulturo in Josip Korošec, strokovni sve- tovalec za naravno in kulturno dediščino. Ptujčani so opozorili na problem v zvezi s sredstvi vza- jemnosti. Menili so, da bi morala biti višina sredstev za sofinanci- ranje posameznih akcij odvisna od pomembnosti posameznega spomenika, ne pa od razvitosti posamezne občine. Ker ptujska občina ni več med manj razviti- mi, dobi iz sredstev vzajemnosti le 50 odstotkov sredstev za posa- mezne akcije in še to če v prime- ru, ko sama zagotovi ostalih 50 odstotkov. In tega marsikdaj ne zmore zagotoviti, zato tudi sred- stev vzajemnosti ne more dobiti. Gostje iz republike so se strinja- li, da sedanji sistem dodeljevanja sredstev vzajemnosti ni dober in da ga je treba spremeniti. Podla- ga za spremembo pa so lahko le strokovni argumenti. Teh pa je z analizo o naravni in kulturni de- diščini ter njenem varovanju ta hip dovolj na razpolago. Na pogovoru je bila ponovno omenjena pobuda, ki jo je ptuj- ska občina dala že pred leti. Gre za to, da naj bi za skupno pora- bo prispevali denar tudi kmetje in ne samo delavci, pravnih za- držkov za uresničitev te pobude ni. Seveda pa jo je treba izpeljati tako, kot je v naši družbi običaj- no — po politični in samoupra- vni poti. Kakorkoli se bodo ideje o na- činu financiranja kulture razple- tale in uresničevale, dejstvo je, da varovanje kulturene dediščine ostaja na plečih ptujskega obča- na. Zato je prav, da razmišljamo o povezovanju naših organizacij združenega dela zunaj občinskih meja z organizacijami, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju turizma in s svojim ugledom za- gotavljajo gostu kakovost po- nudbe. S takim povezovanjem ne bi smelo biti težav, saj pomeni kulturna dediščina Ptuja z okoli- co izredno kakovostno bogatitev turistične ponudbe. In končno, ne gre zgolj za de- nar kot tak. Gre tudi za notranjo bogatitev nas vseh in vsakega po- sameznika, ki v tej družbi živi in ustvarja. Le izobražen, kulturno razgledan človek bo prispeval tak delež v ustvarjanju dohodka, kot ga od njega pričakujemo. Nevenka Dobljekar IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Kdo je opravil prve zaščitne posege na ptujskih tapiserijah, nam ni znano. Tudi o času tega restavriranja ne bi mogli reči kaj določnega. Po izročilu naj bi se tega dela lotili Herbersteini, ko so po nakupu gradu leta 1873 na novo opremljali prostore. Če- prav tehnološko to popravljanje ni bilo povsem ustrezno, pone- kod je dokaj grobo poseglo v original, in čeprav je motilo videz, je vendarle upočasnilo propadanje dragocenih tkanin. Prva restavracija pa kljub temu ni mogla preprečiti postopnega propadanja. Usoda tapiserij nas je tako zaskrbela že pred leti. Zave- dali smo se, da so konservatorski in restavratorski posegi nujni, če jih hočemo ohraniti prihodnjim rodovom. Posvetovali smo se s profeso- rico Miro Ovčačik-Kovačevič iz Zagreba, ki je pri nas edina zares usposobljena za zahtevne posege na občutljivih in dragocenih tkani- nah. Visoko tekstilno šolo je zaključila na Češkem, pozneje pa se je izpopolnjevala v Franciji, kjer se je ohranila tradicija izdelovanja ta- piserij v velikih manufakturah. V teh velikih ateljejih opravljajo tudi konservacijo in restavracijo starega gradiva. Profesorica Kovačeviče- va je dolga leta vzgajala mladi rod na Obrtni, kasneje Šoli za umet- nost in obrt v Zagrebu, kjer je uvedla predmet umetniškega tkanja. Profesorica Mira Ovčačik-Kovačevič. Stoji med Jožetom Pavliničem, direktorjem Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku (levo) in ing. Vero Golobovo z Visoke tehniške šole v Mariboru (desno). Fototeka kultur- nozgodovinskega oddelka PMP. Foto .Marjeta Ciglenečki 1984. Spremljala je tudi delo v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt. Že nekaj desetletij se ukvarja s konserviranjem in restavriranjem tekstila in ob tem delu je razvila lastne postopke in recepte. S svojim znanjem je rešila že veliko tekstilnih umetnin, tako da so leta 1976 v Muzeju za umetnost in obrt pripravili retrospektivo njenega dela. Razstava je bi- la prikaz njenega znanja, pa tudi poziv k ustanovjtvi prepotrebnega konservatorskega in restavratorskega ateljeja, ki ga v Jugoslaviji še danes nimamo. Mira Ovčačik je tudi ustvarjalka v tekstilu in nosi na- ziv likovne umetnice — konservatorke za kulturnozgodovinski ume- tniški tekstil za področje SR Hrvatske. Za svoje delo je prejela Nazor- jevo nagrado, najvišje priznanje za področje umetnosti, ki ga podelju- jejo na Hrvaškem. Marjeta Ciglenečki JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (256) Zdrav duh v zdravem jeziku v samoupravljanju vsak dan nastaja množica besedil, saj se ta oblika odločanja o družbenih zadevah lahko uresničuje predvsem kot (jezikovno) sporazumevanje in dogovarjanje. Jezik je orodje za uve- ljavljanje samoupravljalčevih pravic, za določanje njegovih dolžnosti, za usklajevanje interesov. Jezikovno slaba besedila v samoupravlja- nju nastajajo iz dveh vrst vzrokov; prvo vrsto lahko poimenujemo z izrazi neznanje, neiznajdljivost, neozaveščenost ipd., drugo pa z izrazi malomarnost, nezainteresiranost, prikrivanje resnice ipd. Katera vrsta vzrokov je prevladovala pri nastajanju Samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Piran za obdobje od 1986. do 1990. leta, ne moremo presoditi. Četudi prezremo »navad- ne« slovnične in pravopisne napake (nepravilna raba vejice ter velike in male začetnice, vezava idr.), se že na prvi strani tega besedila sreča- mo s tako izrazno goščavo, da bi mu bilo treba po našem mnenju vze- ti besedo »sporazum« iz naslova; s svojo jezikovno obliko, deloma pa tudi s svojo vsebino namreč pelje v nerazumevanje in nesporazum. Oglejmo si nekaj odlomkov: s tem sporazumom določamo (...) pogoje za zadovoljevanje teh storitev (zadovoljevanje storitev?); upo- števamo zdravstveno stanje prebivalstva in njegove interese po zadovo- ljevanju potreb (interesi po zadovoljevanju potreb?); Udeleženci se s tem sporazumom dogovorimo, da bo zdravstveno varstvo celotne popula- cije naša prvorazredna naloga in da bomo tesno sodelovali z zdravstveni- mi službami pri naporih za napredek oz. ohranitev zdravja ter za povrni- tev zdravja v primeru bolezni ali poškodbe (blablabla . . . nepotrebno besedičenje); dostopnost in sprejemljivost za lokalno populacijo (lokal- na populacija?); da bomo povečali zadovoljstvo ljudi s svojim zdravjem (zdravstvena skupnost naj skrbi za zdravje, ne pa za zadovoljstvo z zdravjem) bomo (...) zboljšali življenje invalidom in drugim iiendikepi- ranim ljudem (hendikepirana, to je prizadeta siovenščinal); bomo (...) smotrno uporabljali diagnostične in terapevtske metode dela in pripo- močke (blablabla . . .); bomo (...) sprejeli (...) programe za (...) po- speševanje zdravja (ali zdravje pospešujemo?) oz. za zmanjšanje ogor- čenosti iz okolja (ogorčenost iz okolja?) ipd. Če pomislimo, da je zdravje piranske »lokalne populacije« odvi- sno od tega, kako bodo podpisniki samoupravnega sporazuma razu- meli in izpolnjevali, kar so tu podpisali, jim nismo prav nič nevoščlji- vi. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu- bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje Gost: Tako se obnašajo, kakor da sem jaz zaradi njih tu, ne oni zaradi mene. Prideš noter, stojijo trije pri točilni mizi in se kregajo. Če koga le prikličeš, te gleda kot zločinca. Mize ti ne pobriše, pepelnika ne izprazni. Hrana je slaba, jedilnik tak, da bog pomagaj. Ko bi pa zvečer rad malo dlje posedel, ker si ravno dobre volje, te skoraj s stolom vred postavi ven. 'immzaji ui imtuBfid s ^amuzBjd m oCppdu 'Ji9f9AS UI Ji^fod uieiap zsf )fBduiy 'ippds 9S iq ISA 'supfsoS zi ipnuM 3u uoifiu ep9Ads os mitsi 'SofBZ sidod ui unoBjgo lUAdup ifipojBu Ufsaiuod 'd/ofs ifizoiz *93JBzoJi ifimod *dzim dSA os ifBSijgod uibjoui ^lUOfSOS luifupBz BZ uiajdBz OJf 'fBJifBt idffBUnOBJ jb^ :iB3IUpjSOQ 4 — IZ NAŠIH KRAJEV Ja, dober den. Drgočje nedela, samo gnes za razliko po dugen cajti drgoč sunce sije. mrzlo pa je še fort naprej tak. ke man jaz sredi junija duge gate oblečene. Naša tretja sosida Portjunkula. ki je tan negi na Ptuji v sliižbije to prejšji tjeden že na dopust na morje odjadrala, pa je že čez por dni nazaj pristopala. Rekla je. da je tudi tan tak mrzlo, da je za- mržjeno vse razen cen. Tiste so tak solene, ke bi moga meti človik poleg kufra prtljoge še najmanj en kufer dnara. Po možnosti deviznega, saj te drgačik nišče prav ne šmirgla. Tak daleč smo prišli, da je naš dinar grota tujec v domači deželi. Boma pa tudi mija z mojo Mico šla letos na morje, nekan na tisto nagistično plažo. Tan pač ne trebaš meti nibene obleke no se med nogimi ne vidi si revež ali bogatoš. Ker smo glih že s turizmon začeli van moren povedati, da sen se ovokrot prav liištno meja v Ptuju na štrten turističnem tjedni. Po ogledo- vanji tistih razstov, smo tan na tisti degustaciji jedil no pijač jeli, pili no se veselili. Najbojšo je bilo pač tisto ke smo za poskušino zapstujn dobili. Neje glih dosti bilo, če si tak od sanka do sanka hitro stopa, pa se je kaj nobralo. To bla po dugen cajti redka priložnost, da so trgovci no potroš- niki nekaj malega zapstujn ponudili. Pa ka so tiste dekline od Radenske plesale. Tak, ke so eni jedila degustirali, drugi pa so se ob plesalkah gu- stirali. Tudi ptujske vinske kleti sma si z Miciko ogledala. Rečen van to morete viditi. Samo škoda, ke s tisto napovedano vinsko poskušnjo neje nič bilo. Ne ven ali so se organizatori slabega vremena vstrašili ali so se bali. ke Udje nebi preveč vina spili. Ker sen tudi jaz turist, želin. če glih že malo pozno, ptujskemi turi- stičnemu društvi ob 100 letnici, najmanj še enkrat tejko turističnih let z dosti turisti no še z več denarci. Vaš turist (brez dinarov no deviz) Lujzek Prvi praznik KS Cirkulane v krajevni skupnosti Cirkulane smo se odločili, da bo 12. junija naš praznik. To je datum, ko se spominjamo 12. junija 1982 in velike prireditve ob 200-letnici šolstva v našem kraju. Hkrati je ta dan tudi dan osnovne šole Maksa Bračiča. Prireditve bodo ves teden, zaklju- čna pa bo v nedeljo, 15. junija, s pričetkom ob 9. uri. Najprej bo slav- nostna seja skupščine KS, na kateri bomo razglasili doktorja Vladi- mirja Bračiča za častnega krajana ter podelili priznanja in pohvale za- služnim krajanom. Življenje in delo dr. Bračiča je tesno povezano z našo šolo in krajevno skupnostjo. Po seji skupščine bo pester in zanimiv kulturni program, ki ga pripravljata osnovna šola Maks Bračič in prosvetno društvo Franček Kozel, ob koncu pa bo še vaja, ki jo pripravlja domače gasilsko dru- štvo. Vabimo krajane, da se praznovanja prvega praznika, udeležijo v čim večjem številu. J. Korenjak Hajdinčani smelo naprej! Krajevna skupnost Hajdina sodi po obsegu in po številu prebival- cev med največje v ptujski občini; zadnje čase pa bi lahko rekli, da prednjači tudi po aktivnostih, saj se v njej nenehno dogaja kaj novega — bodisi na političnem ali kulturnem področju Predsednik sveta KS Jože Ekart je o aktivnostih v sedmih vaških odborih uvodoma povedal: »V naših vaških odborih so krajani za vsako leto posebej in za ce- lotno plansko obdobje, ki je za nami, predvideli predvsem razvoj vasi in vzdrževanje vsega tistega, kar so v minulem obdobju pridobili. Ta- ko so v zadnjih petih letih po vseh naših vaseh potekale večje aktivno- sti. Skupna velika akcija je bila nedvomno postavitev telefonskega omrežja, v kateri so sodelovale vasi Slovenja vas, Hajdoše, Skorba in Spodnja Hajdina; predhodno je to akcijo izvedla že Zgornja Hajdina. Tako monterji PTT Ptuj po posameznih hišah že montirajo telefonske priključke, ki smo jih s to akcijo pridobili 50. Med večje akcije minulega obdobja sodi tudi dokončna ureditev novozgrajenega doma občanov v Skorbi, ki ga že s pridom uporablja- jo. V naselju Draženci so vaščani združili moči za novi vaški in gasil- ski dom, ki že pridno raste. Dograjevali smo tudi domove krajanov, ki so združeni z gasilskimi domovi v Hajdošah in Gerečji vasi. Sicer pa se lahko pohvalimo, da je v vseh sedmih vaseh gasilski ali prosvetni dom, ali pa je oboje združeno, skratka povsod imajo krajani svoj pro- stor za shajanje in prireditve.« Tako je bilo v minulem obdobju, kaj pa predvidevate za sedanje srednjeročno obdobje do leta 1990? »V celotni KS Hajdina smo se odločili, da bomo dali na prvo me- sto, oziroma, da bomo največ svojih sredstev namenili za sofinancira- nje dograditve osnovne šole in telovadnice. V letu 1988 je namreč * predvidena izgradnja osmih učilnic s kabineti in telovadnice. Poleg tega bomo v posameznih vaseh namenili sredstva še za vzdrževanje cest, vodovoda in komunalne infrastrukture. Od skupnih akcij pa velja omeniti še širitev mrliške vežice na haj- dinskem pokopališču, saj je sedanja že premajhna.« Poleg tega naj omenimo še aktivnosti odbora za SLO in DS, ki v KS Hajdina izredno dobro deluje in bo tudi v letošnjem letu izvedel več akcij. Hajdinčani pa se lahko pohvalijo še z aktivnostjo svojega kulturno prosvetnega društva Stane Petrovič, z dejavnostjo dramske skupine v Skorbi, z dejavnostjo pevskih zborov v Dražencih, Hajdini in Hajdošah, pa z vključevanjem pionirjev OŠ v razne proslave in pri- reditve in še o čem. Skratka, KS Hajdina je zadnja leta prav gotovo doživela nekakšen preporod na vseh področjih aktivnosti in življenja krajanov. M. Ozmec Predstavljamo vam najmlajšel folkloriste iz Markovec Ce ne bo majhnih, ne bo veli- kih - tako nekako smo pred do- brimi trinajstimi leti razmišljali v Markovcih, ko je na pobudo to- varišice Kolaričeve zraven osta- lih skupin zablestela še pionirska folklorna skupina, ki je v nekaj letih svojega delovanja osvojila številna občinstva ter tako še bolj okrepila bogato kulturno dedi- ščino v domovini pradavnega de- monskega koranta v osrčju Ptuj- skega polja. Daleč je že 23. junij 1973, ko so na predvečer praznovanja 40-letnice telesne kulture na slavnostni akademiji v nabito polni dvorani v Markovcih najm- lajši prvič zaplesali. Med mnogi- mi takratnimi gosti, ki so prišli na to slavnostno akademijo od blizu in daleč, je bil tudi naš do- mačin — rojak Franček Simonič iz Ljubljane, ki je dejal: »Sedaj, ko imate v skupini najmlajših ta- ko dobre plesalce, lahko mirno trdim in verjamem, da bodo prav ti najboljši porok, da bogato ljudsko izročilo v tem kraju ne bo tonilo v pozabo.« Od takrat dalje in do danes imajo najmlajši za sabo po naši ožji in širši domovini že nad tri- Spominski posnetek ob 10-letnici pobratenja v Železni Kapli (28. 7. 1985) sto nastopov in so med drugim že kar trikrat gostovali na veliki mednarodni prireditvi »SMO- TRI FOLKLORE« v Zagrebu ter sedemkrat pri naših zamej- skih rojakih v Železni Kapli, s katerimi so se na veliki folklorni reviji 17. 8. 1975 v Markovcih tu- di pobratili. Čeravno je lansko leto minilo že deset let od tistega lepega trenutka, ko so si segli v roke najmlajši iz Markovec in Železne Kaple in katero obletni- co smo dostojno proslavili v Markovcih in Železni Kapli, nam še vedno zvenijo v ušesih besede malega Kapelčana, ki je ob tej priliki dejal: »Mi smo davi zgodaj vstali in na pot smo se podali, s Koroškega smo mi pri- šli, da bi z vami se pobratili.« Ta- kratne besede so rodile sadove. Najmlajši iz Markovec in Žele- zne Kaple se redno srečujejo na folklornih prireditvah, enkrat v Markovcih drugič v Železni Ka- pli, kar še bolj utrjuje takrat stka- ne bratske in prijateljske vezi. Danes je v Markovcih na pri- zorišču že tretja generacija najm- lajših, ki zanesljivo stopa na pot tistih, ki so leta 1938 zaorali ledi- no. Nekateri iz te prve skupine že plešejo, pri odrasli-članski skupini, mnoge pa je pot zanesla po svetu. Vsi pa se radi vračajo v domači kraj in obujajo spomine na prve plesne korake in na ne- pozabna gostovanja — Smotra folklore v Zagrebu, srečanja z našimi izseljenci iz Amerike na Borlu, fantovščina Kmečke ohce- ti in mnogo drugih. Fotografije s teh srečanj bodo ostale mnogim kot neme priče in lep spomin ter osebno zadovoljstvo, da so s svo- jim sodelovanjem prispevali ve- lik delež k ohranitvi dediščine naših prednikov. F. K. Obranovi mami v slovo! Slovo. Kako čudno težka bese- da je slovo. Vedno nosi s seboj nekaj grenkega, da srce joče v bolečini. Vselej kadar stojimo ob grobu kmečke matere in se poslavljamo od nje, mi je hudo. V sebi čutim grenko bolečino minevanja, mi- nevanja tiste ljubezni do zemlje, tistega kmečkega ponosa, ki so ga v sebi nosile naše slovenske kmečke matere, ki so znale speči najslajši domači kruh. Obranovi mami naj bo name- njenih nekaj misli. Življenjske- mu sopotniku je poleg ljubezni podarila pošteno srce in pridne delovne roke. Z njimi sta se mla- dostno ljubila, z njimi je k sebi vsako novo rojstvo privila. S svojimi rokami je božala zemljo, daje otrokom rodila kru- ha. Posvečene so materine zgod- be, zgodbe, ki ostajajo v dedišči- no ne samo otrokom, vnukom, ampak vsem nam, da bi se v njih nekaj naučili. Poznam zgodnja jutra, ko sta z možem na njivi čakala jutranji svit, da je pri fari odzvonilo »iifrnco«, da sta zaorala prve brazde. Utrujena, z znojem pre- potena sta se vrnila domov k la- čnim otrokom in lačni živini. Šestero jih je bilo. Štiri od njih je poslala v šole, v svet po boljši kos kruha, vse pa je najprej na- učila delati na zemlji, da znajo ceniti kmečko delo in kako je treba spoštovati kmečkega člove- ka. Ob slovesu bi ji rada obljubila, da bomo tudi mi učili mladi rod ljubiti zemljo. Trudili se bomo ohranjati tiste vrednote življenja, ki so vam, kmečke matere, bile svete. Vračate se v nedrje zemlje. Vam je bila sveta, zemlja, ki vam je izpila vaše življenjske moči, zemlja, ki ste ji ostali zvesti do poslednjih bolečin in ki naj vam da miren počitek! M. K. Prapor podlehniškim upokojencem Na območju krajevne skupnosti Podlehnik živi nad 240 upokojencev, ki so lani aprila ustanovili svoje društvo. Čeprav je vsak začetek težak, so podlehniški upokojenci zelo resno zastavili delo svojega društva, predvsem skrbijo za razvedrilo članov. Uspeli so najeti prostore za družabna sre- čanja in tam se odvija največji del njihovih aktiv- nosti. Njihovi načrti pa so v prihodnje vezani predvsem na pridobitev prostorov za pisarno dru- štva. V nedeljo, 15. junija, bodo razvili društveni pra- por, prireditev bo popoldne na igrišču pri osnovni šoli. Potekala bo pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Podlehnik, ki je tudi omogočila nakup prapora. Poleg nje pa so pri tem sodelovali številni posamezniki in organizacije, saj so prispevali sred- stva za 19 trakov, ki jih bodo pripeli na prapor in za več kot sto srebrnih in zlatih žebličkov, ki bodo krasili drog prapora. Nedeljsko slovesnost v Podlehniku bo popestri- la tudi domača godba na pihala, po uradnem delu prireditve pa pripravljajo še zabavni del. Če bo po poravnavi stroškov ostalo še kaj denarja, ga bodo namenili za uresničitev že prej omenjene želje po društveni pisarni. . JB Adolf Rižnar, vzoren gasilec in častnik Adolf Rižnar se je rodil junija leta 1924 v ugledni obrtniški dru- žini v Ivanjkovcih pri Ormožu. Otroška leta je preživel v rojst- nem kraju, kjer se je pri očetu tu- di izučil kovaške in podkovske obrti. V družini je bilo 11 otrok, zato je bila tudi življenska pot Adolfu bolj posuta s trnjem kot s cvetjem. Tik pred izbruhom dru- ge svetovne vojne je opravil izpit za kovaškega in podkovskega pomočnika. Že kot vajenec je pomagal oče- tu pri opravljanju raznih opravil v GD Ivanjkovci, kjer je bil dol- goletni član in orodjar-gospodar. Kakor mnogim drugim, tako tudi Adolfu ni prizanesla druga svetovna vojna. Leta 1942 je bil vpoklican v nemško vojsko. Po obvezni vojaški praksi, se je vključil v tako imenovano »kroftsfrizen trupe« (gasilko re- ševalno enoto), ki je imela reše- valne naloge po bombardiranju mest in civilnega prebivalstva. Grozote, katere je preživljal v tej enoti, so neopisne, ker se trplje- nje ob razsutih, polomljenih in opečenih truplih ne da opisati. Po vrnitvi iz vojne se je vklju- čil v GD Ivanjkovci, kjer je opra- vil izpit za isprašanega gasilca . Sodeloval je pri mnogih požarih in na tekmovanjih. Po preselitvi v Ormož se je vključil v GD Or- mož, kjer je opravljal razne funk- cije. Eno mandatno dobo je bil tajnik društva in eno mandatno dobo predsednik. Zraven teh funkcij pa je še vodil desetine na razna tekmovanja. Leta 1959 je opravil v gasilski šoli v Medvodah izpit za nižjega Adolf Rižnar gasilskega častnika in se tako vključil v operativno delo v dru- štvu. Leta 1967 je opravil izpit za naziv gasilskega častnika, leta 1971 za gasilskega častnika I. stopnje, leta 1979 pa za višjega gasilskega častnika. Član Občin- ske gasilske zveze Ormož je po- stal po ukinitvi takratnih okrajev leta 1954. S člani vodstva Občin- ske gasilske zveze v Ormožu, s Frančkom Puckom in Edijem Stropnikom, se je zavzemal za hitrejši razvoj gasilstva v občini, pri kadrovanju ter na operativ- nem in preventivnem področju. Leta 1962 je bil imenovan za poveljnika Občinske gasilske zveze Ormož, katero je vodil vse do leta 1984. Pod njegovim vodstvom je bi- lo organiziranih mnogo tečajev za isprašane gasilce in nižje ga- silske častnike, na katerih se je pokazal kot dober predavatelj, učitelj in praktik. Predaval je tudi pripadnikom civilne zaščite, za kar je prejel dr- žavno plaketo in značko CZ. Na- dalje je bil med pravimi organi- zatorji srečanj mladincev in pio- nirjev Hrvatske in Slovenije, za kar je prejel leta 1983 spominsko plaketo. Spominsko kolajno pa mu je podelilo ob 100-letnici GD Maribor-mesto. Mnogo je prispeval k vključe- vanju žena v gasilske vrste, na- stopu žena ob 100-letnici GD Ptuj in 100-letnici gasilstva na Slovenskem in Metliki. Leta 1971 je kot poveljnik občinske gasilske zveze Ormož, skupno s takratnim predsednikom Občin- ske gasilske zveze Ormož Franč- kom Puckom, organiziral dan ga- silcev občine Ormož, katerega, letos že petnajstič, vsako leto 22. julija praznujejo ormoški gasilci. Svoj delež je doprinesel srečanju žena v republiškem merilu leta 1975 v Ormožu. In še bi lahko naštevali, koliko gasilskih vozil, motornih brizgaln, cevnega ma- teriala in druge gasilske opreme je bilo nabavljeno pod njegovim poveljniškim vodstvom. Da ne govorimo o verižnih in nočnih vajah, ki jih je organiziral ter vedno uspešno zaključil. Letos je vodil tečaj za gasilske častnike in ga tudi uspešno za- ključil s 35 slušatelji. Za svoje neumorno in nesebi- čno deio pri razvoju in napredku gasilstva je prejel državni odliko- vanji, Medaljo dela in Red dela s srebrnim vencem, zvezno odliko- vanje Gasilsko zvezdo I. in II- stopnje, republiško odlikovanje za posebne zasluge, republiško plamenico II. in III. stopnje, ob- činsko odlikovanje I. stopnje, plaketo »Veterana«, značko za 40-letno delo v gasilstvu ter še mnogo diplom, priznanj in po- hval. Adolf, na mnoga leta in lepo življensko jesen, v imenu vseh, ki te poznamo in verjemi, da nas s tako iskrenimi željami ni malo! Anton KACE ml. TEDNIK - 12- i"nij 1986 OGLASI IN OBJAVE - 5 6 - ZA RAZVEDRILO - 12. junij 1986 - TEDNIK TEDNIK - ^2. junij 1986 OGLASI IN OBJAVE - 7 Zvestoba, ki traja že 60 let v kovačiji Tomaža Strelca v Novi vasi pri Markovcih tudi da- nes po 60-tih letih dela ako ju- tro kmalu po četrti uri zasveti luč. »Vaščani me že poznajo in vedo, da bo moje delo končano približno ob 8. uri ali pozneje, nato pa se bom lepo oblekel in šel ... Vrnil se bom popoldne in znova prijel za kladivo in ostalo kovaško orodje, saj veste, pod kladivom se vse upogne,« je hu- domušno pristavil Tomaž, ko smo ga obiskali prejšnjo soboto (7. junija). Vsem svojim prijateljem in znancem je pripravil pravo sla- vje. Pravi, da si je to vedno želel. Naj vedo, da letos mineva 60 let, odicar je prijel za kladivo. Na slavnostni dan je tudi delal, pri tem pa sta mu pomagala bivša pomočnika Jakob Rep in Franc Petrovič. Tomaž Strelec je postal kova- ški mojster leta 1947, upokojil se je leta 1971. Za biserno obletnico dela ga je obrtno združenje Ptuj nagradilo s priznanjem. Prilož- nostno darilo so mu izročili tudi predstavniki Obrtne zadruge Pa- norama I*tuj in prijatelji. Na jesen življenja se je vpisal tudi v zeleno bratovščino in je ta- ko že dve leti član lovske družine Sobetinci. MG Janez Rižnar izroča priznanje Tomažu Strelcu foto: L. Kotar Prekinitev v Kidričevem Iz nogometa nimamo nič kaj prijetnih vesti. Tekma Aluminij- Integral Olimpija je bila prekinjena, Drava pa na tekmo zadnjega kola v vzhodni obmo- čni ligi ni odpotovala, vendar je kljub temu izpadla in se preselila v A medob- činsko nogometno ligo, kar je za nogomet v Ptuju velik udarec. Tekmo v Kidričevem so nogometaši obeh moštev odigrali pred približno 500 gledalci, torej ob veliko boljšem obisku kot na prejšnjih srečanjih. Vzrok je bil gotovo gostovanje nekdanjega prvoligaša, ki si je zastavil ambiciozni načrt, po katerem bi se čez nekaj let znova uvrstili v prvo zvezno ligo. Takoj pa mora- mo zapisati, da je Olimpija z igro in obnašanjem igralcev razočarala ter gre tu iskati vzroke za prekinitev tekme. Glavni krivec pa je gotovo neodločni sodnik Kovačič iz Peker, ki vodenju takšnega srečanja ni bil dorasel. V prvem polčasu je bila Olimpija tehnično boljši nasprotnik, gol pa so do- segli domačini. V 20. minuti je Franc Žitnik izkoristil veliko napako gostujoče obrambe in njeno darilo spremenil v vodilni zadelek. Že v tem delu je bilo med igralci nekaj iskric. V 51. minuti je bil po predložku z desne strani v kazenskem prostoru Alu- minija najspretnejši Terčič in rezultat izenačil pa 1:1. Domačini so hrabro in na trenutke ostro branili točko in prežali na nasprotne napade. V enem takšnih je bil Franc Žitnik sam pred vratarjem Broničem, vendar v polno ni zadel. Gostje so imeli več od igre in ko so gledalci čakali na vodilni zadetek Olimpije, je mi- nuto pred koncem regularnega dela Franc Žitnik po nasprotnem napadu iz zelo težkega položaja presenetil vratarja in dosegel vodilni zadetek za Aluminij ter seveda izbruh veselja na igrišču in tribunah. Minuto, dve za tem je sodnik po- polnoma opravičeno dosodil enajstmetrovko za Ljubljančane. IzvajaJec, brani- lec Perica, je med tekom pred udarcem zastal in s tem prevaral vratarja Vogrin- ca. Zato je sodnik opravičeno zadetek razveljavil in naredil veliko napako. Po njegovih kretnjah so igralci menili, da je žogo dodelil Aluminiju. Zato so ga igralci Olimpije obkolili in nastalo je prerivanje, ki se je z vključitvijo igralcev Aluminija in redarjev sprevrglo v splošen pretep na igrišču. V splošni gneči na igrišču je sodnik čez nekaj časa zapiskal in tako, po njegovi navedbi, prekinil tekmo pri rezultatu 2:1 za Aluminij. Pravi vzrok prekinitve bo znan po poročilihj delegata in sodnikov, o končnem izzidu pa bo odločala tekmovalna komisija) nogometne zveze Slovenije, ki gotovo ne bo imela lahkega dela. Ob obsodbi ža-i lostnega dogodka ob koncu tekme naj navedemo, da bi morali igralci Olimpijej enajstmetrovko ponoviti, igralec Perica pa bi moral zaradi nešportnega izvaja-^ nja dobiti kazen, konkretno rumeni karton. Toliko o tekmi, ki je vsem gledal- cem pustila grenak priokus. 1. kotar^ UŠI NAPADAJO Strokovna služba kmetijske zadruge Ptuj opozarja pridelovalce sladkorne pese na pojav listnih uši. Uši same po sebi ne povzročajo škode, povzročajo pa poškodbo in poznejše rjavenje listov. Zato na- padena mesta nemudoma poškropite z enim navedenih pripravkov: metasistoks 0,8-1 liter na hektar, folimat 1,5 kg na hektar, Sevin 2 kg na hektar, ultracid 2 litra na hektar, lebajcid 1,5 litra na hektar ali ekalux 1 — 1,5 litra na hektar. Ce ni napaden ves posevek, škropite sa- mo na mestih, kjer so uši! kino ptuj četrtek,- 12. junija: YENTL, ameriška barvna komedija. Od petka, 13. do nedelje, 15. junija: JAZ IN NILSKI KONJ, italijan- ska barvna komedija, ob 18. uri; EROTIČEN TIP, italijanski bar- vni film, ob 20. uri. Torek, 17. in sreda, 18. junija: FANTOVŠČI- NA, ameriška barvna komedija. Četrtek, 19. junija: ČASTNI KONZUL, ameriški barvni film, predstave ob 18. in 20. uri. ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ - ORMOŽ DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgo- vornostmi — vodjo plansko-analitsko razvojnega sektorja. Pogoji: — diplomirani ekonomist z medicinsko predizobrazbo ali diplo- mirani organizator dela z medicinsko predizobrazbo ali zdravnik, — 3 leta delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti za vodenje in koordiniranje de- lovnega procesa, — sposobnost za razvijanje samoupravnih socialističnih odno- sov. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnje- vanju pogojev na naslov: Kadrovsko-socialni oddelek Delovne skupnosti skupnih služb Zdravstvenega centra Ptuj —Ormož. Rsizpisni rok je 15 dni od dneva objave razpisa. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku razpisnega roka. DEŽURSTVO PREHRAMBNIH TRGOVIN Sobota, 14. junija: KEKEC in CIRIL-METODOV DREVO- RED Odgovornost je trojna 2e v prejšnjem Tedniku smo napovedali začetek usposabljanja de- legatov v tem 4-letnem mandatnem obdobju, ki ga je pripravila občinska konferenca SZDL Ptuj. Začetek izvajanja programa je bil v petek, 6. junija, ko je bil v Narodnem domu v Ptuju celodnevni seminar za vodje delegacij iz krajevnih skupnosti (delegacij za zbor KS in zbore SIS) ter predsednike in sekretarje krajevnih konferenc SZDL. To je bil le uvod v stalno usposabljanje delegatov, ki bo vnaprej potekalo po krajevnih skupnostih. Na njih bodo obravnavali konkretne pereče probleme v po- sameznih okoljih — je na seminarju povedal Anton Zoreč, predsednik OK SZDL Ptuj. Uvodno predavanje je imela Silva Jereb, članica predsedstva RK SZDL, ki je nazorno raztol- mačila izhodišča delegatskega si- stema in praktične izkušnje, ki smo si jih pridobili v treh man- datih delegatskih skupščin. »V tem času smo marsikaj doumeli, marsikaj pravilno postavili, žal pa smo bili cesto prešibki, da bi to tudi uresničili« je rekla Silva Jerebova in poudarila, da je od- govornost vsakega delegata troj- na: 1. odgovoren je tistim, ki so ga izvolili, 2. odgovoren je skupščini, v katero je delegiran in 3. odgovoren je tudi širši jav- nosti, to je celotni družbi. Zaradi tega moramo v tem mandatu zaostriti nadzor nad uresničevanjem delegatskih funkcij in odgovornost vseh, tudi odpoklic! V zvezi s pogostimi kritiki de- legatov, da sprejemajo odločitve brez pripomi?, da se dovolj ne oglašajo na sejah in podobno, je tov. Jerebova rekla: »Tudi če se gospodar molče sprehodi po svo- jem psoestvu, to že nekaj pome- ni, saj stvari vidi in oceni, kaj bo kje treba podvzeti, ukrepati.« O kritični analizi političnega sistema, s poudarkom na dele- gatski sistem, je govoril Dimče Stojčevski, ki je poslušalce prite- gnil s poljudnim podajanjem snovi in z navajanjem konkre- tnih primerov v našem okolju. Gospodarstvo v celoti in glo- balne razvojne usmeritve v obči- ni, kmetijstvo in družbene dejav- nosti s predstavitvijo posamez- nih SIS — so bile nadaljnje teme seminarja. Nosilci tem so naloge opravili v zadovoljstvo slušate- ljev. Žal ni bilo dovolj časa za razpravo o vsebini posameznih tem, vprašanja so se bolj nanaša- la na praktične probleme. Od- padla je tudi predvidena razpra- va o konkretnih problemih v kra. jevnih skupnostih. Kljub temu je bilo med potekom seminarja ne- kaj vprašanj in to: neučinkovi. tost reševanja problema podtal- niče v KS Budina-Brstje, vrtogla. va rast inflacije razvrednotuje re- ferendumski dinar in programe, kako je z gradnjo kulturnega dol ma in telovadnice v Cirkulanah, koliko za hitrejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti na območju Haloz in koliko na ob- močju Slovenskih goric in po- dobno. Ob koncu so udeleženci semi- narja kritično spregovorili tudi o sebi, o lastni odgovornosti in dis- ciplini. Izhodišče za kritično raz- pravo je bilo dejstvo, da je na se- minar bilo vabljenih čez 200 no- silcev funkcij v delegatskem si- stemu, prišlo pa jih je le nekaj nad 90. Predvserri kritični so bili do krajevnih skupnosti Lovrenc, Markovci, Zavrč in Žetale, iz ka- terih ni bilo niti enega udeležen- ca, iz več KS pa je bil le po en delegat. Na seminarju je bila tu- di vidna odsotnost predstavni- kov občinskih vodstev nekaterih družbenopolitičnih organizacij. FF Ptujski pevci na Madžarskem v nedeljo, 8. junija, zvečer so se vr- nili s petdnevnega gostovanja po Madžarski člani komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja, ki ga vodi di- rigent Franc Lačen. S tem so ptujski pevci vrnili obisk Madžarskim prija- teljem Svoboda iz Budimpešte, ki so gostovali v Ptuju prejšnji mesec. Od srede, 4. junija, so ptujski ko- morniki nastopili večkrat in v raznih krajih Madžarske. Tako so se v -četr- tek zvečer s samostojnim koncertom predstavili najprej budimpeštanske- mu občinstvu, ki jih je sprejelo prisr- čno in toplo, v petek so imeli prilož- nostni nastop v Szentendreu, edin- stveni madžarski vasici, kjer živi več narodnosd, med njimi tudi Srbi. V so- boto pa je slovenska pesem zadonela tudi na veliki mednarodni reviji pev- skih zborov v mestu Kaposzvar, na kateri so poleg priznanih madžarskih mešanih zborov nastopili tudi pevci iz Češkoslovaške in Jugoslavije. Eden najuspešnejših nastopov ptujskih pevcev pa je bil v nedeljo dopoldne v čudoviti in akustični dvorani Ma- poszvarskega mestnega sveta, kjer so ob sprejemu zapeli županu tega me- sta, v celoti ocenjujejo turnejo ko- mornega moškega zbora po Madžar- ski kot zelo uspešno, saj so v tujini dostojno zastopali našo pesem, poleg tega pa so dlani domačinov dodobra ogreli tudi ob petju madžarske pesmi Dana Dana. Več o tej turneji bomo poročali prihodnjič. —OM Zaključeno praznovanje v KS Videm s slavostno sejo skupščine kra- jevne skupnosti Videm pri Ptuju so v nedeljo v tej krajevni skup- nosti zaključili praznovanje osmega krajevnega praznika. Pred tem so v času od 1. do 7. ju- nija pripravili številne prireditve, predvsem športne in kulturne. Slavnostni govornik — predsed- nik skupščine KS Jože Šmigoc — je povdaril uspehe in težave v dosedanjem razvoju krajevne skupnosti, predvsem pa je opo- zoril na naloge, ki so pred njimi. Pomembno je, da bodo po dol- goletnih prizadevnajih letos s po- močjo mladinske delo ne akcije vendarle pričeli graditi haloški vodovod za videmsko in sosed- njo krajevno skupnost Leskovec. Na slovesnosti so podelili pri- znanje krajevne skupnosti Sonji Vinkler, bronasta priznanja OF pa so prejeli: pevski zbor PD Vi- dem za 35-letno uspešno delo, folklorna skupina Orači iz Lan- cove vasi, Marija Robar iz Vid- ma, Milan Šibila iz Tržca in Šte- fan Vidovič iz Pobrežja. J. Bračič Zlati par z Bišečkega vrha Na matičnem uradu v Ptuju je bilo v soboto, 7. junija spet slove- sno. Po petedesetih letih skupnega življenja v trdni zakonski zvezi sta ponovno stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj ANTON in MATILDA STUMBERGER, kmetovalca z Bišečkega vrha 1 v KS Trnovska vas. Anton je bil rojen 19. 12. 1911, Matilda pa 21. 2. 1916. Imela sta devet otrok, ob zlati poroki pa jima je čestitalo kar 17 vnukov in tudi že trije pravnuki. Zlatoporočencema tudi naše čestitke in dobre želje! FF Anton in Matilda Štumberger v poročni dvorani matičnega urada v Ptu- ju ob razglasitvi z, ilaloporočenca L,„gerholc Pridite na drugo ribiško noč! Ribiška družina Ptuj pripravlja v sodelovanju s TOZD Gostin- stvo Haloški Biser Ptuj v soboto, 14. junija, veliko zabavno prireditev — drugo ribiško noč. Prireditev bo potekala na športnih igriščih ob stadionu NK Drava Ptuj, pričela pa se bo ob 18 uri. Obiskovalce čaka kup presenečenj, bogat srečelov (med dobitki bodo tudi žive ribe), po- leg tega pa bodo na voljo razne ribje specialitete ter ostale dobrote ve- seličnih kuhinj. Za zabavo bo skrbel priljubljeni ansambel Tornado. Ribiči vas bodo veseli, zato pridite in preživite noč v njihovi družbi! -OM PREDAVANJE Zgodovinsko društvo v Ptuju prireja predavanje prof. Ljubice Šuligoj o problemih nemštva med obema vojnama v Ptuju. Predava- nje bo v ponedeljek, 16. junija 1986, v Srednješolskem centru v Ptuju ob 18. uri. Pridite, povabite svoje prijatelje in znance! Spoznali boste del naše preteklosti, ko se je sovražnik pripravljal na akcije med vojno, ko so pobijali in izseljevali zavedne Slovence. Dve tretji mesti v Bitoli je bilo od 25. maja do 6. junija državno prvenstvo v jadralnem lete- nju, na katerem je sodelovalo 26 pilotov iz vse Jugoslavije. Aeroklub Ptuj je zasto- pal [gor Kolarič. Zmagal je Ivo Šimenc iz Alpskega letalskega centra Lesce pred Francem Peperkom iz Celja in našim Igorjem Kolaričem. Nekoliko z zamudo pa objavljamo velik uspeh ptujskega juda. Na državnem mladinskem prvenstvu, ki je bilo v Makedoniji, je Miran Tajhman osvojil tretje mesto in tako bronasto medaljo v kategoriji do 95 kilogramov. To mu je uspelo v kategoriji dvajset tekmovalcev iz vseh republik in pokrajin. I. k. osebna hroniha Rodile so: Marta Masten, Frankovci 34 — Jureta; Amalija Krajnc, Savci 20/a — Anjo; Cvetka Arnuš, Destrnik 39/a — dečka; Helena Fogec, Zagojiči 19/a — Sabino; Nada Kovačič, Breg 15 — dekli- co; Vesna Mere, Zelenikova 1 — deklico; Marta Mikolič, Volk- merjeva 21 — Matejo; Marija Cuš, Vintarovci II — Svetlano; Jožica Predikaka, Grajena 44 — Zorana; Ida Kovačič, Apače 236 — deklico; Silvestra Krajnc, Gruškovec 8/a — Suzano; Ivan- ka Maje, Strejaci 1 — Valerijo; Vilma Zajšek, Žetale 73 — de- čka; Mirica Kostanjevec, Mala vas 41 — Sanjo; Zlatka Vršič, Potrčeva 18 — Majo; Marija Krajnc, Videm 27 — Matejo; Zdenka Pihler, Trnovska vas 15 — deklico; Danica Zemljarič, Domava 59 — Janjo; Frančiška Stanič, Mihovci 7/a — Mateja;. Poroke: Milan Mahonič, Cufarjeva 6 in Verica Spevan, Cufarjeva 6; Rajko Robar, Gaj, Sarhova 34 in Nevenka Brumec, Šikole 72; Jo- žef Vatovec, Volkmerjeva 10 in Marija Šegula, Volkmerjeva 10; Nedeljko Filipovič, Dornava l/a in Ljudmila Petek, Domava l/a;. Umrli so: Ana Vela, Špindlerjeva 10, roj. 1914, umrla 3. junija 1986; Mari- ja Šara, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1903, umrla 3. junija 1986; Terezija Junger, Pobrežje 52, roj. 1908, umrla 3. junija 1986; Igor Majcen, Cufarjeva 22, roj. 1979, umrl 4. junija 1986; Peter Hor- vat, Bukovci 135, roj. 1915, umrl 5. junija 1986. izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjako- va 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 3.000 dinarjev, za tuji- no 4.200 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. občin Ormož in Ptuj VU ISSN 0042 - 0778 Leto: XXIII Ptuj, dne 31. julija 1986 Številka: 22 VSEBINA: SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 195. Sklep o povečanju višine družbenih pomoči otrokom ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA 196. Statut sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj 191. Sklep o soglasju k Statutu sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj 198. Samoupravni sporazum o ustanovitvi, finansiranju in delovanju sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj KRAJEVNE SKUPNOSTI 199. Poročilo volilne komisije KS Destrnik o izidu referenduma /a uvedbo posebnega samoprispevka na območju KS Destrnik za del naselja l^e- vajnci 200. Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka na območju KS Destrnik za del naselja Levajnci 195. Na podlagi 16. člena Samoupravnega spora- zuma o uresničevanju socialnovarstvenih pra- vic (Uradni list SRS št. 26/84) in v skladu z 28. členom Samoupravnega sporazuma o ustano- vitvi Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/84) je skupščina na seji dne 15. julija 1986 sprejela SKLEP O POVEČANJU VIŠINE DRUŽBENIH PO- MOČI OTROKOM 1. Skupnost otroškega varstva občine Ptuj po- večuje družbene pomoči otrokom za 37,7 %. 2. Ta sklep velja takoj, uporablja pa se od 1. ju- lija 1986 dalje. Štev.: 193-1/82-2-A Datum: 15. 7. 1986 Predsednik skupščine: Slavko KLEMENČIČ, dipl. pravnik, 1. r. 196. Na osnovi 10. člena samoupravnega spora- zuma o ustanovitvi, financiranju in delovanju sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu obči- ne Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št..........) je skupščina Sklada za nove za- poslitve v gospodarstvu občine Ptuj na seji dne 23/6-1986 sprejela STATUT sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem statutom se podrobneje ureja organi- zacija in delovanje Sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj (v nadaljnjem bese- dilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba s pravicami in obvez- nostmi, ki jih določajo zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi, financiranju in delo- vanju sklada za nove zaposlitve v gospodar- stvu občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: SaS) in statut. Ime sklada je: Sklad za nove zaposlitve v go- spodarstvu občine Ptuj, p. o. Sedež sklada je v F*tuju, Srbski trg 1. Sklad ima pečat okrogle oblike z besedilom: Sklad za nove zaposlitve v gospodarstvu obči- ne Ptuj, p. o. Sklad je vpisan v sodni register pri Temelj- nem sodišču Maribor. 3. člen Sklad ima vsa pooblastila v pravnem prome- tu z drugimi. Sklad odgovarja za obveznosti z vsemi sred- stvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovor- nost). 4. člen Sklad zastopa predsednik izvršilnega odbora sklada. 5. člen Sklad nima delovne skupnosti niti zaposle- nih delavcev. Tajniška opravila in administrativno tehni- čna dela za seje organov sklada opravlja občin- ski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje, finančno tehnična opravila pa Kre- ditna banka Maribor — PE Ptuj. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovor- nosti v zvezi z opravljanjem del in nalog iz dru- gega odstavka tega člena se uredijo s posebno pogodbo. II. DELOVNO PODROČJE 6. člen Temeljna naloga sklada je pospeševanje pro- duktivnega zaposlovanja v občini oziroma zmanjševanje števila nezaposlene mladine ta- ko, da po SaS: — zbira sredstva sklada. — usmerja sredstva sklada, — potrjuje investicijske programe za posa- mezno naložbo, — odobrava posojila, — spremlja izvajanje investicije in — opravlja druge naloge, ki jih določa SaS. 7. člen Sklad opravlja naloge po svojih organih in pooblaščenih službah v sodelovanju z organi- zacijami združenega dela. III. PROGRAMIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE 8. člen Sklad z vsakoletnim programom dela opre- deli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Letni program nalog se oblikuje v skladu s srednjeročnimi planskimi usmeritvami občine, na podlagi letne resolucije o uresničevanju družbenega plana in programom organizacij združenega dela. O izvrševanju letnega programa poroča izvr- šilni odbor skupščini sklada in Izvršnemu sve- tu Skupščine občine Ptuj. 9. člen Sklad upravlja z denarnimi sredstvi, ki jih združujejo podpisniki SaS na vpoklic po 3. čle- nu SaS in z drugimi denarnimi sredstvi. Sredstva nakažejo podpisniki na račun skla- da najkasneje v roku 8 dni, potem ko izvršilni odbor sredstva vpokliče. Stroški plačilnega prometa (SDK) se poravna- jo iz proračuna občine Ptuj preko materialnih stroškov občinskega komiteja za družbenoeko- nomski razvoj in planiranje. 10. člen Sredstva sklada in njihova razporeditev za financiranje investicijskih programo za posa- mezno gospodarsko naložbo se izkazujejo v fi- nančnem načrtu sklada. Finančni načrt sklada sprejme vsako leto skupščina najpozneje do 30. marca. 11. člen Letni program, finančni načrt in zaključni račun sklada sprejema in potrjuje skupno z mnenjem nadzornega odbora skupščina skla- da. IV. ORGANI SKLADA 12. člen Organi sklada so: 1. Skupščina 2. izvršilni odbor 3. nadzorni odbor 4. stalna in začasna delovna telesa, ki jih ustanovita skupščina ali izvršilni odbor sklada. 13. člen Skupščina je najvišji organ upravljanja skla- da. Opravlja zlasti naslednje naloge: — ugotavlja sprejem Samoupravnega spora- zuma o ustanovitvi, financiranju in delovanju Sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu obči- ne Ptuj — sprejema statut sklada in druge samou- pravne akte — sprejema letni program dela in finančni načrt , .................. . STRAN. 122 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 22 — sprejema poročilo o uporabi sredstev sklada in potrjuje zaključni račun sklada — določa politiko financiranja in delovanja sklada imenuje predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednika in na- mestnika predsednika izvršilnega odbora, predsednika in namestnika predsednika nad- zornega odbora, člane izvršilnega in nadzorne- ga odbora ter — opravlja druge zadeve. 14. člen Skupščina ima toliko delegatov, kot je pod- pisnikov SaS. 15. člen Skupščina veljavno odloča, če je na seji nav- zoča več kot polovica delegatov. Predlogi so sprejeti, če je zanje glasovala ve- čina navzočih delegatov z izjemo sprejemanja statuta in volitev funkcionarjev sklada, za kar je potrebna večina glasov vseh delegatov pod- pisnikov. 16. člen Predsednika in namestnika predsednika skupščine voli skupščina za dobo 4 let izmed svojih delegatov. Volitve se opravijo na podlagi kandidatne li- ste, ki se usklajuje v OK SZDL. Predsednik skupščine: — predstavlja sklad, pripravlja, sklicuje in vodi skupščino sklada, skrbi, daje delo skupščine v skladu s SaS, drugimi samoupravnimi akti in poslovnikom sklada, podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejme skupščina ter — skrbi za izvrševanje drugih sklepov skup- ščine. Skupščino skliče predsednik najmanj enkrat letno. 17. člen Izvršilni odbor sklada je izvršilni organ skupščine. Voli ga skupščina za dobo štirih let. Izvršilni odbor ima 9 članov, med katerimi sta obvezno predstavnik izvršnega sveta in Kreditne banke Maribor — PE I*tuj. 18. člen Izvršilni odbor opravlja zlasti naslednje na- loge: — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, — pripravlja gradiva za obravnavo na sejah skupščine, obravnava prošnje za dedelitev sredstev, — potrjuje investicijske programe, — sprejema sklepe o uporabi sredstev in nji- hovi vrnitvi, določa prednosti pri dodelitvi sredstev, odloča o povečanju deleža sredstev po 9. členu SaS ter o tem obvešča podpisnika SaS, — imenuje tajnika sklada, — opravlja druge naloge. 19. člen Izvršilni organ je odgovoren skupščini za svoje delo. Najmanj enkrat letno jo obvešča o svojem delu. 20. člen Izvršilni odbor je sklepčen, če je navzočih najmanj 5 članov, sklep pa je veljaven, če je sprejet z večino glasov vseh članov izvršilnega odbora. 21. člen Predsednika izvršilnega odbora voli skupšči- na sklada. 22. člen Predsednik izvršilnega odbora sklada: .'j - zastopa sklad, j skrbi za organiziranje dela izvršilnega od- j bora sklada, I — pripravlja, sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora,' — skrbi za uresničevanje sklepov in drugih aktov, ki jih sprejema izvršilni odbor sklada, — usklajuje delo izvršilnega odbora sklada z delom drugih organov sklada, — podpisuje akte, ki jih sprejema izvršilni odbor sklada, — podpisuje periodične in zaključne račune ter je odredbodajalec za izvrševanje finančne- ga načrta sklada, — opravlja druge zadeve. 23. člen Predsednik izvršilnega odbora sklicuje seje po potrebi, na zahtevo predsednika skupščine ali na zahtevo najmanj treh članov izvršilnega odbora. 24. člen Izvršilni odbor ima namestnika predsednika izvršilnega odbora. Namestnik predsednika iz- vrišlnega odbora nadomešča predsednika izvr- šilnega odbora z vsemi pooblastili v času nje- gove odsotnosti. 25. člen Stalna in začasna delovna telesa sklada usta- novita skupščina ali izvršilni odbor z nalogo, da spremljajo in proučujejo določena stroko- vna vprašanja z delovnega področja izvršilnega odbora sklada ter da oblikujejo ustrezne pred- loge. Naloge, sestav in način dela delovnih teles iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo z ak- tom o njihovi ustanovitvi. 26. člen Način dela samoupravnih organov, posto- pek sklicevanja sej. vodenja sej, sprejemanja sklepov, pisanja zapisnikov in drugih opravil se podrobneje določijo s poslovnikom. V. SAMOUPRAVNI NADZOR 27. člen Zaradi uresničevanja in zaščite svojih samo- upravnih in drugih pravic, ki temelje na tem statutu, .imajo upravljalci sklada pravico nad- zora nad delom sklada. Nadzor nad delom sklada, izvajanjem tega statuta in drugih samoupravnih aktov opravlja- jo: — upravljalci sklada, — skupščina sklada, — nadzorni odbor. 28. člen Upravljalci sklada opravljajo nadzor tako, da obravnavajo poročilo o delu sklada, spreje- majo zaključke in stališča po obravnavi gradiv sklada, ki jih neposredno ali preko svojih dele- gatov posreduje kot predloge skladu ali skup- ščini sklada. Upravljalci lahko dajejo tudi predloge za delo nadzornega odbora. 29. člen Skupščina sklada nadzira izvajanje sklepov in drugih odločitev skupščine ter delo izvršil- nega odbora in drugih organov skupščine. Pri uresničevanju nadzora daje skupščina sklada smernice za delo izvršilnega odbora. 30. člen Nadzorni odbor spremlja delo sklada ter nadzoruje: — izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, financiranju in delovanju sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj, tega statuta ter ostalih samoupravnih aktov, — izvajanje sklepov in odločitev skupščine sklada, — izvajanje dela izvršilnega odbora in dru- gih organov sklada, — in spremlja uporabo sredstev s sprejetim programom dela in finančnim načrtom ter odločitvami organov sklada, — stanje sredstev sklada. — in spremlja stanje finančnega načrta ter pregleduje zaključni račun sklada ter — opravlja druge naloge v zvezi z delom sklada. 31. člen Nadzorni odbor ima pet članov, ki jih izmed delegatov skupščine sklada izvoli skupščina. 32. člen Način dela nadzornega odbora, postopek sklicevanja in vodenja sej, sprejemanje skle- pov, pisanja zapisnikov in drugih opravil se podrobneje določijo s poslovnikom. VI. POGOJI ZA ODLOŽITVE VPLACIL 33. člen Podpisnik lahko zaprosi za odložitev vplači- la, če poslovno leto zaključi z izgubo. 34. člen Podpisnik, ki posluje z izgubo, vloži zahte- vek za odložitev vplačila do 10. marca vsako leto. 35. člen Skupščina lahko sklene, da se združena sred- stva predčasno vrnejo v primerih stečaja ali redne likvidacije. VII. JAVNOST DELA 36. člen Delo sklada je javno. Javnost dela zagotavlja sklad z obveščanjem preko sredstev javnega obveščanja s tem, da omogoča njihovim predstavnikom prisotnost na sejah organov sklada ali na druge načine, ki omogočajo, da se javnost seznani z njihovim delom. 37. člen Za obveščanje javnosti skrbita predsednik izvršilnega odbora in tajnik sklada. Sklad pri svojem delu sodeluje z organizaci- jami združenega dela, samoupravnimi interes- nimi skupnostmi, še zlasti pa z izvršnim svetom občinske skupščine in Kreditno banko Mari- bor — poslovno enoto Ptuj ter pristojnimi ob- činskimi upravnimi organi. VIII. ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJ 38. člen Delegati skupščine sklada so za svoje delo odgovorni upravljalcem sklada, ki so jih izvoli- li: Njihove pravice, obveznosti in odgovornosti so: — da se udeležujejo skupščine sklada, — odločajo o zadevah, ki so na dnevnem re- du skupščine, — predlagajo, da se obravnavajo posamezne zadeve, — volijo in so voljeni v organe sklada ter — izvršujejo druge pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jim naložene po samou- pravnih aktih sklada. 39. člen Predsednik in namestnik predsednika skup- ščine, predsednik in namestnik predsednika iz- vršilnega odbora, člani samoupravnih organov sklada ter tajnik sklada so osebno odgovorni za vestno opravljanje svojih funkcij. Ce skupščina naugodno oceni njihovo delo, jih razreši. IX. konCna določila 40. člen Ta statut se lahko spremeni in dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem. 41. člen Statut sprejme skupščina sklada v soglasju z občinsko skupščino. _____ 22 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 123 42. člen Statut se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati osmi dan po ob- javi. Številka: 402-6/85-3 Ptuj, dne 23/6-1986 Predsednik skupščine sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj Tone ČEH 1. r. 197. Po 41. členu Statuta sklada za nove zaposli- tve v gospodarstvu občine Ptuj je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti, dne 9. julija 1986 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 8. julija 1986, sprejela SKLEP o soglasju k Statutu Sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj 1. Potrdi se Statut Sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj, ki je bil sprejet na seji skupščine, dne 23/6-1986. 2. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 402-6/85-2 Datum: 9/7-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 198. Na osnovi 157. in 586. člena zakona o zdru- ženem delu (Uradni list SFRJ, št. 54/76, 3/78 in 57/83) ter smernic o družbenoekonomskem razvoju občine Ptuj v obdobju 1986--I990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/85) sprejemamo temeljne organizacije združenega dela in enovite delovne organizacije s področja gospodarstva občine Ptuj, Kreditna banka Ma- ribor — poslovna enota Ptuj in Izvršni svet Skupščine občine F*tuj naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi, financiranju in delovanju sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj 1. člen Da bi pospešili produktivno zaposlovanje v občini oziroma zmanjšali pereč problem neza- poslene mladine, ustanavljamo podpisniki tega 199. samoupravnega sporazuma sklad za nove za- poslitve v gospodarstvu občine Ptuj (nadalje: sklad), v katerem bomo združevali del sredstev za sofinanciranje naložb v gospodarstvu obči- ne. 2. člen Sklad je pravna oseba in ima sedež v Ptuju, Srbski trg 1. Sklad upravlja skupščina, v kateri ima vsak podpisnik enega delegata. Skupščina sklada izvoli 9 članski izvršilni odbor, v katerem je tudi predstavnik Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj ter Kreditne ban- ke Maribor — poslovne enote Ptuj, ki opravlja strokovno administrativna dela za sklad. 3. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma bomo v obdobju 1986—1990 združevali v sklad povratno, za dobo 10 let in 2-letnim mo- ratorijem, del čistega dohodka oziroma sred- stev za" reprodukcijo, v višini 1 % od ustvarje- nega dohodka po ZR preteklega leta. 4. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma nakažejo sredstva na račun sklada šele, ko izvr- šilni odbor sklada potrdi investicijski program za posamezno gospodarsko naložbo. 5. člen Investitorji pridobijo posojilo iz naslova združenih sredstev gospodarstva občine v viši- ni največ 0,5 % od letnega zneska združenih sredstev za vsako novo delovno mest6, če inve- stitor poveča zaposlovanje najmanj za 10% oziroma na novo zaposli najmanj 20 oseb. Stopnja rasti se računa od največjega doseže- nega števila zaposlenih v TOZD (DO) v prete- klem 3-letnem obdobju, pred začetkom nalož- be. Če investitor odpira delovna mesta na manj razvitem področju občine, se pripadajoče po- sojilo lahko poveča do 50 "o. 6. člen Če investitor ne zaposli planiranega števila delavcev ali zaposli delavce iz drugih občin, a so bili na voljo v občini, mora v roku 6 mese- cev po končani investiciji vrniti preveč dodelje- na sredstva. 7. člen Prednost pri dodelitvi posojila iz združenih sredstev imajo podpisniki tega samoupravnega sporazuma, investitorji izven občine pa le, če zagotavljajo zaposlitev večjega števila delav- cev. 8. člen Združena oziroma pridobljena sredstva se ne obrestujejo, investitor pa jih prične vračati eno leto po končani naložbi in jih mora vrniti najkasneje v 10 letih. 9. člen Če ostanejo sredstva posameznega leta ne- plasirana, se obveznosti združevalcev prenese- jo v naslednje leto. Le izjemoma lahko izvršilni odbor poveča delež na delovno mesto iz 5. čle- na, če so sredstva na voljo, zanimiva investicija pa bi bila zaradi premalo sredstev ogrožena. O tem mora odbor obvestiti vse podpisnike sa- moupravnega sporazuma. 10. člen Podrobnejša določila o delovanju sklada opredeljuje statut sklada. 11. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot polovica udeležencev, uporablja pa se od 1/1-1986 dalje. Samoupravni sporazum se objavi v Urad- nem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 402-6/85 Ptuj, dne 23/6-1986 Na podlagi 13. člena Statuta sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj je Skup- ščina Sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj na seji, dne 23. junija 1986 sprejela SKLEP o ugotovitvi, da je sprejet Samoupravni spora- zum o ustanovitvi, finansiranju in delovanju sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj. 1. Skupščina sklada za nove zaposlitve v go- spodarstvu občine Ptuj ugotavlja, da je sprejet Samoupravni sporazum o ustanovitvi, finansi- ranju in delovanju sklaaa za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj, ker je k njemu pri- stopila večina — 90,12% udeležencev. 11. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj. Številka: 402-6/85 Ptuj. 23. junija 1986 Predsednik skupščine sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj Tone ČEH, I. r. KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK Štev.: VK/9-86/KS Datum: 14. 7. 1986 POROČILO volilne komisije KS Destrnik o izidu referenduma za uvedbo posebnega sa- moprispevka na območju KS Destrnik za del naselja Levajnci Volilna komisija KS Destrnik objavlja po 33. členu Statuta KS in po 21. členu Zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 23/77) izid referen- duma za uvedbo posebnega samoprispevka za območje KS Destrnik za del naselja Levajnci, ki je bil v nedeljo, dne 13. 7. 1986. 1. Komisija ugotavlja, da je bil s sklepom skupščine KS Destrnik z dne 19. 6. 1986 razpisan referendum za uvedbo posebnega samoprispev- ka na območju KS Destrnik za del naselja Levajnci. Sklep je bil objavljen v TEDNIKU, št. 24 z dne 26. 6. 1986. 2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma naslednji: Štev, Naslov vo- Skup- Sku- Glaso- PRO- Neve- Ni Gla- Udele- glas. lišča no št. paj vali TI Ijavne glaso- sovni- žba v % mest vpisa- glaso- za gla- valo ce v % nih valo sovni- ZA volil. ce • I. ŽAMPA JANEZ LEVAJNCI 65 65 60 4 I - 93% 100% št. 10 A) v glasovalni seznam je bilo vpisanih 65 glasovalcev. B) po drugem odstavku 21. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani-glasoval- ci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mo- gli udeležiti glasovanja. Komisija ugotavlja, da takih občanov ni bilo. C) število glasovalnih upravičencev je tako bilo 65, glasovanja so se udeležili vsi glasovalci. D) glasovanja se je udeležilo 65 glasovalcev. Od tega je glasovalo: — »ZA« uvedbo posebnega samoprispevka 60 glasovalcev ali 93 %. — »PROTI« uvedbi posebnega samoprispevka so glasovali 4 glaso- valci. — neveljavna je bila ena glasovnica. 3. Volilna komisija v času izvajanja referenduma ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma. 4. Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 65 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo ZA uved- bo posebnega samoprispevka 60 glasovalcev ali 93 "n. Zaradi tega ugotavlja volilna komisija v smislu 21. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77), da je referendum na območju KS Destrnik za del vasi Levajnci uspel. Tajnik VK KS Destrnik: Anica SIMEONOV 1. r. Član VK KS: ERVIN STOGER 1. r. Predsednik VK KS Destrnik: ANTON KOVAČEC 1. r. stran 124 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 22 200. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh virov, navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo sa- moprispevek za vsak vir posebej. 5. člen Vsak lastnik zemljišča ob trasi predvidene modernizacije ceste daje prispevek še s tem, da na svoje stroške poseka sadno in drugo drevje, plotove ob cesti pa prestavi za traso predvide- ne ceste. Poseki se izvrše 4 metre levo in desno od osi ceste in 8 metrov v višino. V kolikor posamezniki ne uredijo v določe- nem roku zgoraj opisanih del, se dela opravijo na njihove stroške. Rok predpiše gradbeni od- bor za modernizacijo predpisane ceste. 6. člen Vsak delazmožen občan zgoraj navedenega območja je dolžan, da pomaga izkopati jarke iji urediti bankine ob modernizirani cesti ter pri polaganju in betoniranju propustov. Vsak delazmožen občan je dolžan opraviti 5 delovnih dni pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka tega člena. Dela opravi v dneh, ko mu jih določi gradbeni odbor za modernizacijo predmetne ceste. V kolikor del ne izvršuje v predpisanem času plača za vsak neopravljeni dan denarno nadomestilo v višini 5.000.— din. 7. člen Prispevek se plačuje od osebnega dohodka z obravnavanega območja mesečno. Obračunava in nakazuje ga delodajalec. Od katastrskega dohodka se prispevek plačuje v štirih letnih tromesečjih v enakih deležih in sicer: - 1 obrok do 15. 09. 1986 - 2 obrok do 15. 12. 1986 - 3 obrok do 15. 03. 1987 in - 4 obrok do 15. 06. 1987. Obračunava ga KS Desternik (vsak zaveza- nec prejme 4 položnice skupaj, sam jih obro- čno poračunava). Sredstva se nakazujejo na ŽR KS Desternik št. 52400-842-041-8035 PS Levajnci. Izterjavo zapadlih obveznosti vrši Skupščina občine Ptuj, Uprava za družbene prihodke. 8. člen Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče, na območju za kate- rega veljajo določila tega sklepa. 9. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, pokojnin, invalidnin, od otroškega do- datka, štipendij, nagrad učencev usmerjenega izobraževanja in študentov ter dohodkov za katere veljajo oprostitve po zakonu. 10. člen Za zbiranje sredstev posebnega samopri- spevka je odgovoren svet KS in odgovarja, da se zbrana sredstva namenijo za namen, katere- ga določa sklep. 11. člen Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbene- ga nadzora KS Desternik, ki o ugotovitvah po- roča vsaj enkrat letno na zboru občanov in skupščini KS. 12. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po ob- javi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 13/83 Datum: 14. julij 1986 Predsednik skupščine KS Desternik Frvin STOger I. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en- krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej- mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku- paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ureiuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispev- ku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), 8. člena zakona o Referendumu (Uradni list SRS. št. 23/77), 32. člena statuta KS Desternik in poro- čila VK KS Desternik z dne 13. 7. 1986, o gla- sovanju na referendumu za uvedbo posebnega samoprispevka, je skupščina KS Desternik na seji dne 14. 7. 1986 sprejela SKLEP o uvedbi posebnega samoprispevka na območju KS Desternik za del naselja Levajnci 1. člen Za območje KS Desternik in sicer vas Le- vajnci, za hišne številke od I do 24 in za vse nove hiše na tem območju, so na podlagi odlo- čitve delovnih ljudi in občanov na referendu- mu, dne 13. 7. 1986, uvedle poseben samopri- spevek. 2. člen Posebni samoprispevek se uvaja za čas od 1. 8. 1986 do 31. 7. 1987. 3. člen Posebni samoprispevek v denarju in delu se uporabi za sofinanciranje modernizacije kraje- vne ceste Levajnci (vas). S posebnim samopri- spevkom bo predvidoma zbranih skupaj 4.200.000. - din, preostala sredstva za izvršitev programa se zagotavljajo iz drugih virov. 4. člen Samoprispevek v denarju znaša: — 10 % mesečno od neto osebnega dohodka oz. nadomestila, — \2"v od letnega katasterskega dohodka negozdnih površin občanov zavezanega ob- močja obračunanega za leto 1985.