GLAS
LETO XXI. ŠT. 18 (982) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 5. MAJA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Obvestilo
   ako je možno, da izhaja vseeno časnik, če ste prej
bili v polni sestavi, sedaj pa ste v uredništvu v
treh, dva časnikarja in grafična oblikovalka z 18-
urnim tedenskim delovnim časom? Kako je to možno”?
To je najbolj pogosto vprašanje, ki ga prejemamo in v
njem tli, vsaj pri nekaterih, tudi privoščljiva, a zmotna
misel, da se vse da narediti, le hoteti je treba, kar pa se-
veda ni res.
Saj poznate tisto o istrskem oslu, ki ga je gospodar
naučil, da mu ni bilo treba več jesti, ne? Takoj ko se je
osel tega navadil, je poginil, seveda.
In tiso o vrvi, ki jo nateguješ in nateguješ in na koncu
poči, tudi, mar ne?
Predvsem bi radi iskreno povedali, da se sami zavedamo
svojih meja, se predvsem tržaškim sodelavcem zahval-
jujemo za pomoč, kot tudi predvsem tržaške naročnice
in naročnike prosimo za razumevanje, ker nismo “pri-
sotni na terenu”.
Še vedno smo na mejah možnega, kar ne bo moglo tra-
jati še dolgo, skušamo pa delati časnik tak, da bo zani-
miv, zaradi vas, drage naročnice in naročniki, pa tudi
zaradi nas. Dokler bomo to seveda zmogli.
“K
foto dpd
V Peterlinovi dvorani v Trstu
Lep praznik mladih ustvarjalcev
  lovenski kulturni klub, ki praznuje
letos svojo 60-letnico (za tržaške
višješolce ga je leta 1956 ustanovil
Jože Peterlin), od nekdaj spodbuja besedno
ustvarjalnost mladih, tudi s prirejanjem
literarnih natečajev. To se je zgodilo tudi v
tej sezoni, ko je Klub v sodelovanju z
Mospom razpisal literarni natečaj za mlade
od 14. do 19. leta starosti, 29. aprila, nekaj
dni po svetovnem dnevu knjige pa so bili
razglašeni zmagovalci. Njihova slovesna
razglasitev in nagrajevanje sta potekala na
sedežu Slovenske prosvete na ul. Donizetti
in sta bila vključena v posebno kulturno
prireditev, t. i. “Dan mladinske
ustvarjalnosti”. Glavni namen prireditve je
ta, da mladi, ki so ustvarjalni na raznih
področjih, s svojim nastopom počastijo vse
tiste, ki so se potrudili, da so poslali svoje
prispevke na literarni natečaj.
In res so bili vsi, ki so oblikovali petkov
spored, mladi in ustvarjalni. Šlo je za
mladinsko dekliško pevsko skupino Vesela
pomlad, ki je pod vodstvom dirigentke
Andreje Štucin Cergol in ob klavirski
spremljavi Alenke Cergol s kvalitetnim
petjem uokvirila recital Kosovelovih
pesmi, ki govorijo o poeziji (kot neobvezen
navdih letošnjega natečaja so bili namreč
mladim avtorjem ponujeni nekateri citati
iz Kosovelovih pesmi ob njegovi 90-letnici
smrti). Recitatorji Marija De Luisa, Jasmina
Gruden, Gabriel Milič, Valentina Sosič,
Tina Busan in Ksenija Vremec so se izkazali
s sproščeno in smiselno interpretacijo ter z
lepo dikcijo.
/ str. 10
L. S.
S
www.noviglas.eu
Nagrajenci natečaja Mladi oder
CONTIENE I.P.
str. 16
Msgr. Oskar Simčič je
znan goriški
duhovnik, prodoren
teolog in razgledan
izobraženec, ki je imel
v zadnjih štirih
desetletjih
pomembne zadolžitve
na škofijskem
ordinariatu, poleg
tega pa je opravljal še
celo vrsto drugih
nalog v prid Božjemu
ljudstvu in naši
narodni skupnosti.
Ker je v tem tednu
proslavil lep
življenjski jubilej, smo
se z njim pogovorili,
hkrati pa mu želimo
še veliko zdravja in
srčne modrosti!
/ str. 3
Pogovor: msgr. Oskar Simčič
Svet okrog nas5. maja 20162
Povejmo na glas
Dobrodelnost je pot do smisla
15. april, rojstni dan novih upravnih enot v FJK
Dvolično uvajanje
medobčinskih zvez
  eforma medobčinskih
zvez je stopila v izvedbe-
no fazo pred kakimi tremi
tedni. 15. aprila so tudi uradno
nastale nove upravne realnosti,
ki povezujejo občine v večje te-
ritorialne enote. Gre za izvajanje
zakona 26/2014, ki dejansko
ukinja dosedanjo upravno uredi-
tev, osredotočeno na občine. Za
slovensko narodno skupnost je
tako zasnovana reforma vprašlji-
va posebej zaradi ukinjanja
možnosti avtonomnega upra-
vljanja na mikro-ravni oziroma
na območju občin, kjer smo Slo-
venci večinsko zastopani. Odvi-
snost od drugih, močnejših
upraviteljev s precej večjo speci-
fično težo pomeni namreč tve-
R ganje tudi in predvsem privprašanju narodnostne zaščite,ki se najbolj neposredno v praksi
izvaja prav v teh mikro-realno-
stih.
Slovenske pritožbe
Zdajšnji (zapozneli) zagon me-
dobčinskih zvez je posledica ne-
kajmesečne zamrznitve. Lani ok-
tobra so jo dosegle številne
občinske uprave, ki so nasprotne
načrtu resornega odbornika Pa-
nontina, po katerem je reforma
tudi dobila ime. Med slovenski-
mi občinami sta se na deželno
upravno sodišče pritožili občini
Števerjan in Dolina. Srž pritožbe
je bila nivo zaščite slovenske na-
rodne skupnosti, ki bi se zaradi
novih upravnih enot lahko
zmanjšala. Upravno so-
dišče je pritožbi v celoti
zavrglo 24. marca letos. Pri tem
je navedlo obrazložitev, da usta-
navljanje novih medobčinskih
zvez nikakor ne zmanjšuje nivoja
pridobljene zaščite in da ga na-
sprotno, kvečjemu lahko še po-
veča. Sodniki so ob tem zapisali,
da je zaščita, ki jo zagotavljajo
ustava, deželni statut, medna-
rodni sporazumi in zakon št. 38
iz leta 2001 (zaščitni zakon), sku-
pek pridobljenih pravic, ki ga ni
mogoče krčiti. Ob tem se sklicuje
tudi na člen 58 deželnega zako-
na 26 iz leta 2014 (zakon, ki usta-
navlja medobčinske zveze), ki za-
gotavlja izvajanje zaščitnih
norm, posebej tistih, povezanih
  arsikaj je lahko človeku smisel, saj
brez njega nekaj bistvenega manjka.
Človek išče smisel in si zanj prizade-
va in gotovo je poleg stremljenja k sreči smisel
najnujnejši cilj, ki ga hočeš nočeš ves čas za-
sledujemo. Namreč tisti pravi in resnični smi-
sel, ki bi nas prelomno potešil, pomiril in nam
dal občutek, da smo prišli tja, kjer bomo za
vedno v željeni harmoniji ostali. Življenje pa
nas uči, da so bile za nas smisel mnoge stvari,
vendar le začasno, čeprav so tudi trajale dolgo.
Mi pa bi radi dosegli trajno pomirjenost in za-
nesljivo potrditev, da smo enkrat za vselej do
osmislitve prišli, da smo jo prepoznali in da v
resnici trdno in za večno obstaja. In kako prav-
zaprav bridki so trenutki, kadar se konča
prejšnje srečno obdobje in moramo ponovno
odkriti novo smer, novo zgodbo, novo pre-
pričanje, da bomo slednjič dokončno uspešni.
Da ne bomo podobni Sizifu, ki se mu skalnata
krogla, potisnjena na vrh hriba, vedno znova
zavali v dolino in je treba pričeti vse od začetka.
In slej ko prej, bolje prej kot kasneje, v svojem
življenju presenečeni odkrijemo, da pot smisla
v resnici je, da je uhojena, trdna in otipljiva,
od vedno na razpolago, kot bi čakala vsakogar
od nas. Pa nemara stopimo nanjo, potem ko
so nas vsi prejšnji očitno minljivi smisli nekega
dne zapustili. Stopimo na to pot, ko smo že vse
druge preizkusili in ugotovili, da vendar še ne-
kaj pogrešamo. In se začudimo, da se počuti-
mo dobro, ko smo starejšemu in od vsega utru-
jenemu človeku izrekli toplo besedo, prisrčen
pozdrav. In ko smo revnemu tujcu na cesti dali
nekaj drobiža, da bo imel vsaj za kavo. Ali ko
smo obiskali bolnega prijatelja v bolnišnici. Po
vsem tem se počutimo dobro na poseben
način, da niti ne znamo povedati, kako in za-
kaj. In potem ugotovimo, da zaradi dobrodel-
nosti, ko smo naredili nekaj dobrega za druge-
ga človeka, mu posvetili nekaj trenutkov in se
zanj iz sebe zavzeli. Zavemo se, da smo spoz-
nali nekaj povsem novega, ker nismo mislili
nase, ker se nismo ukvarjali s seboj, nismo se
posvečali sebi, ampak v tem primeru drugim.
Tistim, ki so manj srečni kot mi in so v stiski,
ali nemara zaradi tega ali onega razloga celo
trpijo. In ko smo, ne da bi v pričetku točno ve-
deli, zakaj se tako obnašamo, zakaj nas nena-
doma drugi toliko pritegujejo, da smo pozabili
na svoje skrbi in nase, ko smo tako rekoč slučaj-
no odkrili novo pot, nov pogled na svet in
sploh vse, se zamislimo. Zamislimo zaradi ti-
stega dobrega počutja, ki nas je po približanju
ljudem v težavah zaobjelo. V tem počutju je
spokojen mir, je trdna harmonija, ki je prej ni-
smo poznali, tiha in blaga, se ne razkazuje, am-
pak neutrudno valovi in je v njej čutiti, da je
trajna. Vedno enaka, kadar jo spet dosežemo,
kadar smo se iskreno obrnili na druge, ki kot
da so na našo pozornost že dolgo čakali. Res,
to počutje najprej še nezavedne dobrodelnosti
nas napelje na misel, da je prav ona pot do smi-
sla ali celo dokončen smisel sam, po katerem
smo hrepeneli vse svoje življenje.
Janez Povše
M
  Paolo Panontin
Novih zamikov z uvajanjem
medobčinskih zvez ne sme biti
POGOVOR 
  eželna reforma krajev-
nih uprav korenito
spreminja upravni ok-
vir v Furlaniji – Julijski krajini.
Gre za spremembe, ki bodo v
živo posegle tudi v strukturo
politično-upravnega življenja
slovenske manjšine. 15. aprila
so medobčinske zveze po ne-
kajmesečnem zamiku postale
realnost, v praksi pa naj bi
začele delovati 1. julija. S
tem v zvezi objavljamo in-
tervju z resornim odborni-
kom Panontinom, po ka-
terem nosi reforma tudi
ime, in ki ga je predvajal
tudi televizijski dnevnik
slovenskega novinarskega
uredništva Rai.
Reforma krajevnih
uprav je po zakonu sto-
pila v veljavo 15. aprila.
S 1. julijem naj bi se
začela izvajati tudi v
praksi. Kljub temu pa je
še vedno veliko negoto-
vosti. 57 občin je vložilo
pritožbo na deželno
upravno sodišče (DUS),
ki se bo na to temo izre-
klo šele konec maja. Kaj
bo torej storila deželna upra-
va?
Zagnali smo politično omizje
in nanj povabili zvezi občin-
skih upraviteljev ANCI in UN-
CEM. Skratka, pogajanja tečejo.
Pripravljeni smo se dogovoriti
z občinami glede sprememb v
zakonu, ki bi bile v skladu z nji-
hovimi potrebami. Pri tem lah-
ko tudi povem, da smo našli ne-
kaj skupnih imenovalcev, ki bi
lahko bili osnova za dogovor.
Nad nami pa še vedno visi Da-
moklejev meč razsodbe dežel-
nega upravnega sodišča, ki jo
omenjate v vprašanju. Zaradi
tega bomo glede morebitnih
sprememb v zakonu o reformi
krajevnih uprav do takrat pose-
bej pozorni tudi v deželnem
odboru. Radi bi dosegli dogo-
vor z vsemi župani, ki so se
odločili za pritožbo. To bi po-
spešilo ritem uvajanja zakona
26/2014 in mu precej olajšalo
D pot. Bojim pa se, da v današnjihpogojih bo to zelo težko. Zatosmo z dogovarjanjem, ki ga
uvodoma omenjam, dokaj pre-
vidni tudi v deželni upravi.
Pričakujemo pač razsodbo
deželnega upravnega sodišča.
Če bo za nas neugodna, bomo
razmislili, kako naprej. Če pa
bo sodišče potrdilo pravno ute-
meljenost formulacije zakona,
upam, da bodo razsodbo spre-
jeli vsi župani.
Poleg pravnih ovir, ki jih da-
nes predstavljajo še nerešene
pritožbe na DUS, pa nekaj
težav prinaša tudi praktični
zagon delovanja medobčin-
skih zvez, ki ga načrtujete za
1. julij. O tem so v zadnjih
mesecih spregovorili tudi ne-
kateri župani, ki so že podpi-
sali statute medobčinskih
zvez. Med bolj perečimi je na
primer vprašanje poenotenja
funkcij in zadolžitev osebja.
Popravki, ki smo jih nazadnje
vnesli v zakon 26/2014, zagota-
vljajo takojšnje delovanje me-
dobčinskih zvez, ne da bi to
imelo na delovanje posamez-
nih občin omembe vredne
stranske učinke. Kar nas čaka
odslej dalje, je predvsem uskla-
jevanje storitev in drugih skup-
nih funkcij v novih administra-
tivnih okvirih.
Pojavljajo se očitki, da je za
to premalo časa, če vzame-
mo kot datumsko izhodišče
1. julij...
Menim, da ni smiselno ponov-
no vleči na dan idejo o novih
zamrznitvah zagona me-
dobčinskih zvez. Če bomo spet
skušali preložiti udejanjanje re-
forme (lani jeseni je od-
bor že odložil zagon me-
dobčinskih zvez za ob-
dobje skoraj 6 mesecev,
op. av.), je ne bomo nik-
dar uresničili. S težavami
se je treba soočiti, me-
dobčinske zveze so naša
nova administrativna re-
alnost.
Kaj pa glede ohranjanja
nivoja zaščite slovenske
manjšine? Kljub spre-
membam, ki ste jih fe-
bruarja vnesli v zakon in
ki naj bi zagotavljale dvo-
jezično poimenovanje
vseh medobčinskih zvez,
kjer je prisotna slovenska
manjšina, se to v praksi
ni zgodilo. To smo opazi-
li na primeru zgornje po-
soške in briške me-
dobčinske zveze, ko je bilo
povedano, da bosta dvoje-
zični statut in poimenovanje
veljala samo za občine, ki se
bodo za to odločile, ne pa
obvezno za celotno me-
dobčinsko zvezo.
Rešitev, ki smo jo predlagali in
sprejeli pred nekaj meseci, smo
osnovali na zahtevah predstav-
nikov slovenske narodne skup-
nosti. Mislim, da se je formula-
cija sprejete rešitve skladala z
njihovimi predlogi. Kasneje
smo ugotovili, da se nekatere
občine tudi s takšno formulaci-
jo ne strinjajo. Kljub temu naj
spomnim, da se je na temo
ohranjanja pravic slovenske
manjšine deželno upravno so-
dišče že izreklo. Razsodba je ja-
sna in pravi, da se nivo zaščite
z reformo krajevnih avtonomij
ne zmanjšuje. Nasprotno govo-
ri celo o tem, da pušča odprta
vrata njegovemu izboljšanju.
z aplikacijo členov 8, 9, 10 in 21
iz zaščitnega zakona. Gre za čle-
ne, ki omogočajo uporabo slo-
venščine v odnosih z javno upra-
vo, v izvoljenih telesih in v jav-
nih napisih in toponimih (od 8.
do 10. člena) ter za poseben vir
financiranja za razvoj ozemelj v
videmski pokrajini (natančneje
v gorskih skupnostih Kanalske
doline, Terske doline in Ne-
diških dolin).
Deželno upravno sodišče je, da
bi bila ironija usode popolna, to
odločitev sprejelo le deset dni za-
tem, ko je medobčinska zveza
“Gornje Posočje – Brda” zavrnilo
uradno večjezično poimenovan-
je in trijezični statut. Šlo je za
zgodbo, ki se je vlekla dalj časa.
Medtem ko sta Julijska unija (to,
kar ozemeljsko spada v pokraji-
no Trst) in zveza Spodnje Posočje
– Kras (od slovenskih občin je v
to unijo vključen Doberdob, naj-
večja občina pa je Tržič) dvoje-
zično poimenovanje in dvoje-
zični statut sprejeli že od začetka,
se je v “goriški medobčinski zve-
zi” to poglavje zapletlo. Ob gla-
sovanju za statut poleti 2015 je
večjezičnost prvič zaostala. Zara-
di tega so se podpisu poleg šte-
verjanske občine, ki je že pred
tem vložila priziv, odpovedali tu-
di v Sovodnjah. V začetku le-
tošnjega leta je bil v deželnem
svetu sprejet popravek k zakonu
26 iz leta 2014, ki naj bi dvoje-
zičnost poimenovanja in statuta
zagotavljal v vseh medobčinskih
zvezah, kjer so prisotne občine
iz seznama zaščitnega zakona.
Dejansko pa je bila interpretacija
“popravka” za odbornika Pa-
nontina, deželno upravo in
občine drugačna: statut in poi-
menovanje bosta v dvojezični
obliki samo na območju občin,
ki to izrecno zahtevajo, ne uvel-
javljajo pa se v splošnem. Skrat-
ka, “goriška” medobčinska zveza
ostaja še naprej v poimenovanju
in po statutu “enojezična”.
Odločitev deželnega upravnega
sodišča je torej, vsaj v luči prime-
ra “medobčinske zveze Gornje
Posočje – Brda”, vsej prej kot
izraz realne slike, ki se poraja z
novimi upravnimi enotami.
Porodni krči “medobčinskih
zvez” še niso zaključeni
Poleg specifike pri zaščiti sloven-
ske manjšine, je zagon me-
dobčinskih zvez vprašljiv tudi za-
radi drugih razlogov. Deželno
upravno sodišče še vedno odloča
o prizivu, ki ga je 58 občin
vložilo proti nastavkom zakona
26 iz leta 2014. Razsodba bo ob-
javljena 26. maja, do takrat pa bo
nad medobčinskimi zvezami (in
posredno nad deželno upravo)
visel težak damoklejev meč. Od-
bornik Panontin je izjavil, da bo-
do v primeru razsodbe, ki bi bila
neugodna za deželno upravo,
razmislili kako naprej. Ni pa na-
tančneje opredelil, kaj to pome-
ni. Kljub temu je deželna uprava
15. aprila zagnala novoustano-
vljene zveze. Do 26. aprila so se
morali župani sestati na ustanov-
nih zasedanjih. Politični vidik
teh sej je bila izvolitev predsed-
nika medobčinskih zvez. Stolček
je seveda pripadel občanom naj-
večjih občin. Da izpostavimo sa-
mo nekaj primerov: Cosolini je
postal predsednik Julijske me-
dobčinske unije, Romoli Gornje-
ga Posočja in Brd, čedajski župan
Stefano Balloch je prevzel to me-
sto v medobčinski zvezi Ne-
diških dolin. Ostajajo pa drugi
politični znaki, ki jih ni mogoče
spregledati. V Trstu sta se usta-
novne seje udeležila samo
tržaški župan Roberto Cosolini
in zgoniška županja Monika
Hrovatin, ker ostale občine (De-
vin-Nabrežina, Repentabor, Do-
lina, Milje) statuta še niso spre-
jele. V Nediških dolinah je statut
sprejelo le osem od sedemnaj-
stih občin. Pa še bi lahko našte-
vali.
Druga težava je povezana z na-
slednjim pomembnim datu-
mom pri uvajanju medobčin-
skih zvez. 1. julija naj bi zveze
postale tudi tehnično operativne
(mnogi upravitelji menijo, da je
ta rok prezgoden in da ni dovolj
časa za usklajevanje). Ravno na
to temo potekajo v teh tednih
pogovori med posameznimi
občinami. Najti morajo skupne
imenovalce glede storitev, ki naj
bi bile po novem skupne v okvi-
ru medobčinskih zvez v obdobju
od julija do novega leta. Pri tem,
so nam pojasnili nekateri župa-
ni, je potrebno počakati tudi na
natančnejša navodila dežele gle-
de tega, katere storitve so lahko
vključene in katere ne. Pomem-
bno vprašanje, ki se še postavlja,
je vprašanje osebja: koliko osebja
bodo morale občine preusmeriti
v novoustanovljene zveze in po
kakšnem ključu? Tudi to
vprašanje bi lahko povzročilo
kar nekaj nevšečnosti, glede na
zelo različne naloge, ki so jih do-
slej upravljali uslužbenci posa-
meznih občin, in glede na števi-
lo zaposlenih, ki se razlikuje od
občine do občine. Tukaj bo po-
trebno dalje rešiti tudi problem
financiranja in najti ključ, koliko
bo vsaka občina posebej prispe-
vala k delovanju medobčinske
zveze. Ob sklepu bo potrebno tu-
di sestaviti proračun, ki vse to
upošteva. Dodatna zadložitev, ki
še čaka novoustanovljene zveze,
bo tudi prerazporejanje
uslužbencev pokrajin, ki se v no-
vih upravnih okvirih ukinjajo.
Skratka, tudi s tehničnega vidika
je pot še dolga, težav in preglavic
pa je precej. A najprej počakajmo
do 26. maja.
kil
Foto JMP
Aktualno 5. maja 2016 3
  Msgr. Oskar Simčič
Brez stanovitnosti ni ne kristjanov 
ne družin ne poklicev
INTERVJU 
  uhovnik je dragocen dar.
Tega mi ni povedal to-
kratni sogovornik, msgr.
Oskar Simčič. To sem še enkrat
ugotovil sam, potem ko sem bil
prejšnji teden na daljšem pogovo-
ru z njim.
Na veliki četrtek, 24. marca, je go-
riški nadškof msgr. Carlo Roberto
Maria Redaelli ob koncu krizme-
ne maše v goriški stolnici napove-
dal, da bo msgr. Simčič letos praz-
noval 65 let mašništva, 4. maja pa
90. rojstni dan. Na prošnjo jubi-
lanta je škof sklenil, da ga bo ob
častitljivi obletnici razrešil po-
membne funkcije: vse od leta
1978 je namreč bil škofov vikar za
slovenske vernike v goriški
nadškofiji. Msgr. Simčiča pozna-
mo kot goriškega duhovnika, pro-
dornega teologa in razgledanega
izobraženca, ki je imel v zadnjih
štirih desetletjih pomembne za-
dolžitve na ordinariatu, poleg tega
pa je opravljal še celo vrsto drugih
nalog. Za opravljeno delo v prid
ljudem - in hkrati za pogovor - se
mu iskreno zahvaljujemo!
Začnimo kar od začetka … 
Rodili ste se leta 1926 v Brdih.
Kakšne spomine imate 
na svoje otroštvo?
Otroštvo v Medani je bilo kme -
čko, preprosto. Bili smo koloni,
živeli smo zelo skromno. Doma je
bil poleg staršev in dveh bratov še
stari oče. Očetovi bratje in sestre
so se izselili, šli so v Argentino, po
Italiji itd. Človek se lahko res malo
zaljubi v tisto kmečko življenje, v
prve češnje, v prve sadove. Videl
pa sem trdo delo staršev, ki so ko-
pali v vinogradu. Danes to delajo
s traktorjem… Pozimi so v glav-
nem obnavljali vinograd. Starši
niso dosti pustili se igrati, ker dela
ni manjkalo. Spomnim se, da sem
tatu in “nonču” nosil kosilo. Ma-
ma je pripravila lonček: malo mi-
neštre, včasih košček klobase. Za
starega očeta je bilo treba zmeraj
nesti tudi tobak in časopis; bral je
Jutro in Slovenec. Naša hiša je bila
blizu cerkve, zato smo bili zmeraj
pod zvonovi. Če je bila potreba,
nas je župnik vedno klical.
Kdo je bil takrat župnik 
v Medani?
Takrat je bil g. Jože Milanič, doma
iz Vojščice na Krasu. V Medano je
prišel v 20. letih prejšnjega stolet-
ja; prej je bil župnik v Marijinem
Celju. Ko so kraj zasedli Italijani,
so ga poslali na Sardinijo, kjer je
bil ves čas prve svetovne vojne. Pri
verouku nam je vedno pripovedo-
val o Sardiniji…
Doma ste torej bili trije fantje?
Da, jaz sem bil najstarejši. Najm-
lajši, rojen leta 1930, je umrl letos.
Tisti, rojen dve leti za mano, je v
domu v Tolminu.
Kako ste prišli do odločitve 
za duhovništvo?
Družina je bila vezana na cerkev,
toda ne mama ne tata nista nikdar
silila. Župnik je nagovarjal. Začet-
no o tem nisem razmišljal. Smo
pa takrat res čutili problem biti
Slovenci: jezik, petje… Čutili smo
pritisk. Niti v procesiji nismo sme-
li peti slovensko, uporabljati ni-
smo smeli zastave s slovenskim
napisom. Če so pevci ali družba v
gostilni kdaj kaj peli, so naročili
nam otrokom, naj gremo pogle-
dat, da ne bi bili kje v bližini kara-
binjerji… Peli so vseeno! Ta čut
slovenske pripadnosti je postal res
nekaj živega. Človek pač čuti
zdravje, ko je bolan. Vrednoto
čutiš takrat, ko je nimaš.
D Osnovna šola na vasi je bila seve-da italijanska. Ko sem stopil vanjo,nisem znal niti ene italijanske be-
sede; malo furlansko smo slišali,
naši stari so znali furlansko, ker
smo živeli blizu Krmina. V šoli
učiteljica ni znala slovensko. Prva
učiteljica je bila Furlanka iz Ločni-
ka. Drugi učiteljici sta prihajali iz
Bologne. Naše so izgnali v notran-
jost države, k nam pa priklicali Ita-
lijane… Učitelj je bil iz Dolenj, pa
je bil fašist. Saj to niso bili po srcu,
toda to so morali biti.
Ob njihovih praznikih smo mo-
rali biti v šoli, kot vsi drugi, balila;
oblekli so nas v uniforme…
Po osnovni šoli sem eno leto obi-
skoval poklicno šolo v Krminu, to
je bilo tik pred drugo vojno. Sep-
tembra se je potem začelo… 'Če
prav moram iti, grem', sem rekel
g. Milaniču. Res nisem vedel, kako
bi se odločil. Tisti čut slovenske
pripadnosti pa je bil živ v meni...
In ste prišli v malo semenišče 
v Gorico.
Tu sem se znašel lepo. Ravnatelj je
bil Furlan Valdemarin. Takrat je
bilo dosti takih, ki so bili pol av-
strijakanti in pol Italijani. Tudi pri
Furlanih je bilo tako. Valdemarin
je bil precej strog, hotel pa je biti
tudi očetovski: če si zbolel, je pri-
nesel toplomer.
V razredu nas je bilo okrog tride-
set, več kot polovica je bila Sloven-
cev. Med mojimi sošolci so bili tu-
di Milko Rener, Vinko Kobal,
Stanko Sivec, Martin Paulin iz
Šempetra, Stanko Jericijo, Anton
Lazar in drugi. Bila nas je lepa
družba! Ko bi prišel leto prej, bi
bil v razredu s Cirilom Zlobcem.
Prej so namreč bili v malem seme-
nišču tudi slovenski Tržačani, po-
tem jih je škof Santin 'povlekel' v
Trst. Alojza Rebule se dobro spo-
minjam, bil je tri leta pred mano.
Bil je tih, po živahnosti se ni izpo-
stavljal. Vsi so ga zelo cenili, ker je
bil zelo brihten; občudovali so
njegovo klasiko, že takrat je pisal
dnevnik po grško.
V semenišču v Gorici je bil profe-
sor slovenščine Anton Kacin: bil
je precej strog, veliko nam je dal.
Če česa nisi naredil, ti je dal pre-
pisovati tekste. S tako vajo si stopal
v izrazoslovje, jezik itd. Deklina-
cije smo morali prepisovati deset-
krat in potem smo se jih gotovo
spomnili!
Profesorji so bili Italijani in Slo-
venci, podravnatelj je bil neki Ma-
kovec, doma iz Stomaža, ki pa je
postal Macchi... Po mojem ni
opravil goriškega semenišča; mor-
da so ga kapucini iz Križa poslali
v kakšen zavod v Italijo. Škof Mar-
gotti ga je zelo cenil. Vsekakor ta
Vladimiro Macchi po čutenju ni
bil Slovenec.
Zanimivo, med kosilom je vedno
kdo bral. V prvem letniku v Gorici
so brali bolj svetniške biografije;
ko so tu med vojno zasedli seme-
nišče in iz njega naredili vojaško
bolnišnico, smo šli v Castellerio
pri Vidmu. Tam so tudi brali, so
pa bili bolj sproščeni. Brali so tudi
Orwellovo La fattoria degli anima-
li, I ragazzi della via Pal, pa še prve
Guareschijeve zgodbe o Don Ca-
millu ipd. Niso bili tako ozki. Ko
je Macchi bral, je hodil gor in dol
po obednici; vedno je imel v roki
nemški ali drug slovarček, vedno
se je učil jezika. Saj je potem uredil
enega največjih italijansko-
nemških slovarjev. Ko smo šli v
Castellerio, ni prišel z nami, šel je
v Nemčijo za delavskega kaplana.
S svojimi očmi sem ga videl,
oblečenega v uniformo
fašističnega oficirja...
V malem semenišču je
bilo v knjižnici precej slo-
venske literature. Imeli
smo dostop do sloven-
skih knjig. Niso pa dovo-
lili slovenskih časopisov
ne radia.
Med drugo vojno ste
bili v Castelleriu?
Da. V Gorici sem začel le-
ta 1939. Konec prvega le-
ta, junija meseca, je Itali-
ja stopila v vojno, med-
tem ko so Nemci začeli
že prej. Nato so nas po-
slali v Castellerio. Letnik
1944-45 je že bil prvi li-
cej, takrat so že bile 'ko-
lobocije', zadnje leto sem
bil v Gorici. Licej so pre-
selili iz Vidma v Gorico.
Po vojni ste študirali
bogoslovje v Gorici.
Leta 1947 je bila matura,
moral sem se odločiti. In
jaz sem se odločil za du-
hovništvo. Zelo sem
občutil, kako je med voj-
no padlo mnogo mojih letnikov.
To me je pretreslo. Prej smo kot
otroci hodili v šolo, naenkrat so
rekli: “Ga ni več”... Ko so bili stari
15-16 let, so jih vlekli k partiza-
nom… To so bili banditi! Seveda,
v začetku smo bili vsi za partizane,
a nismo vedeli, kdo so. Najprej so
imeli trobojnico, nato trobojnico
z zvezdo, potem pa zvezdo brez
trobojnice… Začeli so ubijati
znance, govoriti o beli gardi, o
tem, da smo vsi izdajalci… Je bilo
90% Slovencev izdajalcev?! Kar so
naredili, ni bilo “pomota”, to je
bil genocid!
Vojni čas, usoda letnikov, uničena
življenja, vse to me je močno pre-
treslo. Razmišljal sem, kaj bi na-
redil, da bi pomagal našim lju-
dem. Mladim, ki so plačali z
življenjem, sem moral nekaj da-
ti... To me je zelo umirjeno nagni-
lo k tej odločitvi. Skrb za narod,
da bi ostal slovenski in krščanski.
V tistih časih, zmotah in prepi-
rih…
Bogoslovje ste študirali 
v letih 1947-1951.
Prof. Brandolin, doma iz Mariana,
je bil zelo bister, poudarjal je an-
tropološki vidik verskega izkustva
in čutenja: to me je pritegnilo,
začutil sem nekaj novega. Dru-
gače pa je bil sistem v glavnem še
predkoncilski, teologija je bila še
apologetska z ozirom na Triden-
tinski koncil. Na splošno je man-
jkala antropološka osnova. Govor
je bil samo o veri, ne pa o tem, ka-
ko odgovarja na vprašanja.
Posvečeni ste bili 2. julija 1951
v Gorici.
Posvečenje je bilo v kapeli malega
semenišča v ul. Alviano, kjer je da-
nes aula magna tržaške univerze.
To je bilo v zadnjem mesecu
življenja škofa Margottija. Posvetil
nas je škof Santin. Bilo nas je šest:
trije Slovenci - poleg mene še Jeri-
cijo in Cotič - in trije Italijani.
In nova maša?
Leta 1947 je bila začrtana meja.
Spraševal sem se, ali bi ostal 'gor'
ali kaj… Moji so bili v skrbeh in so
mi svetovali, naj se ne vračam, ker
bi tam ne imel kaj iskati; na tej
strani sem imel teto, v sorodstvu
sem z družino Srebrnič iz Štever-
jana. Zato sem ostal tu. Novo
mašo sem imel na Subidi. Pridigal
je Rudolf Klinec, Mirko Filej je vo-
dil zbor.
Drugi dan po posvečenju so prišli
na obisk starši, in sicer s kmečko
dovolilnico, ker so imeli nekaj
zemlje na tej strani meje. Imeli
smo mašo, na tiho, v kapeli samo-
stana Rosa Mistica v Krminu. To
je bila nova maša. Potem je bila ti-
sta na Subidi, tam so pripravili slo-
vesnost.
Oktobra 1951 sem bil imenovan
za prefekta v Alojzijevišču, po
enem letu so me poslali na Gre-
gorijansko univerzo v Rim, kjer
sem leta 1954 dosegel magisterij
na teološki fakulteti. Ni bilo naj-
boljše, a je šlo. Vedno me je zani-
mal odnos med kulturo in vero.
Želel sem iti v to, a kmalu sem
spoznal, da je to nekaj ogromnega
in zelo zapletenega.
Leta 1956 ste postali kaplan 
v Števerjanu, 13 let kasneje 
župnik. Kakšna je bila ta 
pastoralna izkušnja in kaj bi 
povedali o Sedejevem domu?
Ko sem prišel v Števerjan, me del
ljudi ni maral. Prej je bil tam Co-
tič, ki so ga poslali proč. V vasi so
bile tudi dobre skupinice, ki so se
rade družile. Kjer stoji Sedejev
dom, je tedaj bila skoraj popolna
razvalina. Imeli smo potrebo po
dvorani in drugih prostorih. Pro-
dali smo nekaj cerkvenih dobrin,
ljudje so pomagali, jaz sem dal
vse, kar sem imel, in smo zgradili
dom vsaj za prvo silo. Ni bilo naj-
boljše, je pa bilo! Tam se je začelo,
prihajali so mladi in imeli krožke.
Takrat ni bilo ne televizije ne av-
tov, ljudje so se radi srečevali. Bo-
rovce smo izkoristili, ko je bilo le-
po vreme. Ob nedeljah pozno po-
poldne smo 'navijali' Avsenike,
ko se je stemnilo, pa smo gledali
filme; nabralo se je tudi do sto lju-
di. Enkrat ali dvakrat na leto smo
imeli v Borovcih večji praznik.
Imeli smo se lepo, hodili smo tudi
v gore in marsikam drugam.
Števerjan ste zapustili leta 1972
in šli končat bogoslovni študij
na Gregorijansko univerzo.
“Poslali so me spet v Rim. K sreči
je bil na Gregoriani še prof. Vladi-
mir Truhlar (ugleden slovenski
teolog in pesnik; op. p.). Z njim
kot mentorjem sem se razumel,
čeprav je bil precej samosvoj. Z
njim ni bilo lahko. Decembra
1974 sem dosegel doktorat z diser-
tacijo o verskem izkustvu in izku-
stveni govorici v spisih Frančiška
Asiškega. Truhlar mi je predlagal
tisto temo: ni bila lahka, ker je
Frančišek preveč znan in nimaš
kaj dosti novega povedati...
Bil pa sem zelo vesel, ker sem lah-
ko šel v Rim po koncilu. Bilo je ne-
kaj fantastičnega! Znotraj teo-
loških krogov je bilo v Rimu veli-
ko novosti, pravo vrenje. Na eni
strani so bili Nemci, na drugi
Francozi. Meni je všeč francoska
teologija… Dolga leta
sem bil naročen na re-
vijo Lumiere et vie”.
(V svoji knjižnici mi
je msgr. Simčič poka-
zal celo vrsto zanimi-
vih monografskih šte-
vilk na najrazličnejše
teme: o nihilizmu,
novih medijih, medi-
taciji, denarju, od-
puščanju, angelih in
demonih, ekumeniz-
mu, moči podobe, ko-
ranu in evangeliju,
politični zavzetosti,
norosti itd.)
“Francoska teologija
je bila zame veliko od-
kritje. Francozi govo-
rijo o celostnem člo-
veku. Bernhard Hä-
ring, ki sem ga tudi
poslušal, je bil nemški
teolog, toda po srcu je
bil Francoz. Trdil je,
da ni dovolj rešiti
dušo; rešiti moramo
človeka! Koncil je pri-
nesel ogromen korak
naprej, prinesel je luč,
svetlobo. Hvala Bogu, da sem ro-
jen v takem času, da sem to
doživel!
Če govorim ljudem in hočem, da
bodo moje besede pričevanje,
moram najprej sam verovati in
sam priznati, da je to lepo. Danes
je pomembno govoriti ljudem v
današnjem času, pomembno je
vedeti, koga imam pred seboj, kaj
mu želim povedati, kaj je za koga
primerno in kaj ne. Biti duhovnik
je težko, če hočeš ogovarjati člo-
veka, da se lahko zanese nate. Brez
tega ne gre! Je stvar zaupanja.
Kako ste doživljali papeža 
Wojtylo in njegova 
naslednika?
Janez Pavel II. je bil zelo bister,
znal je tudi se ironično nasmeh-
niti. Občudujem Benedikta XVI.:
kakšen pogum, neverjetna mo-
drost! Tudi ta pretres je bil potre-
ben. Glede Frančiška mislim tole:
po eni strani papež mora biti pa-
pež; po drugi strani pa on močno
poudarja antropološki vidik
krščanstva. Tega ljudje morda ne
razumejo, niti ne vsi kardinali. On
pravi, da Bog ni prišel, da bi nas
obsodil, ampak da bi nas rešil.
Največja zmota je predstavljati Bo-
ga kot sodnika, ki grozi... Čudoviti
so vsi zadnji pontifikati, začenši
od Janeza XXIII.
Bili ste tudi sodnik pri cerkve-
nem sodišču Treh Benečij.
To funkcijo sem prevzel potem, ko
je umrl Rudolf Klinec. Jaz sicer ni-
sem kanonist, sem pa imel dobre
sodelavce. Polagoma so me vpel-
jali v to delo in bilo je kar zahtev-
no. Poudarjal sem, da nismo bili
tam, da bi obsojali, ampak da bi
reševali. Ob koncu službe, po več
kot 25 letih, se mi je beneški pa-
triarh kard. Angelo Scola s pi-
smom zahvalil za opravljeno delo
in pristop, ki sem ga imel do lju-
di.
Dolgo let ste kot kancler vodili 
škofijsko pisarno.
Tam je pomembno, da znaš spre-
jemati ljudi, ki prihajajo iskat pa-
pirje. Vesel sem bil vsakega, ki je
prišel; vsakogar sem prijazno spre-
jel. To mi je bilo pri srcu: da se
vsakdo čuti kot doma, da najde
nekoga, ki ga posluša.
V 70. in 80. letih ste bili tudi 
katehet na višjih šolah.
Na gimnaziji je bil zame največji
križ. Rad bi mladim kaj povedal
vsaj s kulturnega vidika, pa jih ni
zanimalo. Iskal sem teme, bile so
tudi zanimive, pa ni šlo.
Končali ste poučevati septem-
bra 1987, nakar je prišel 
v Gorico p. Marko Rupnik...
Poučevanje sem opustil, ker je
škof rabil kanclerja. Začeli smo
iskati drugega veroučitelja; jezuiti
so pokazali na Rupnika. Saj je
brihten, veliko ve, toda po značaju
ni 'lahek' tip. Jaz sem bil v šoli še
preveč umirjen, on pa je šel prav
'na ruk'. To je bilo po eni strani
dobro, po drugi pa tudi problema-
tično. Iskreno sem mislil, da bo
ostal v Gorici; nisem vedel, da so
imeli jezuiti z njim večje načrte...
Dolga leta ste bili tudi predsed-
nik Goriške Mohorjeve družbe.
To vlogo sem sprejel leta 1992, ko
je umrl Dragotin Butkovič. Časi
Slomška so mimo... Nekdaj je
imela Mohorjeva dvojno vlogo:
iluminizem in humanizem, da bi
ljudje rastli v znanosti, a tudi v
srcu. Zame je bilo pomembno tu-
di to, da bi znali Slovenci približati
Italijanom svojo kulturo, svoj svet.
Leta 1978 ste postali škofov 
vikar za slovenske vernike.
Škofovski vikarji so nastali s kon-
cilom. Vikarja za slovenske verni-
ke je imel Trst pred Gorico; tam je
bil prvi msgr. Lojze Škerl. Službo
v bistvu določi škof. Včasih je po-
treba, včasih manj, včasih uradno,
včasih po domače. V Gorici se je
ta služba izvajala bolj preprosto in
človeško, ne preveč formalno.
Kaj svetujete novemu vikarju, 
dekanu Karlu Bolčini?
Dobro je, da vikar je, čeprav je du-
hovnikov malo. On ima nalogo,
da prinese potrebe, zahteve in žel-
je slovenskega dela vernikov. Po-
membno je biti človek dialoga. Če
se med seboj ne bomo spoštovali
in ne bomo imeli radi kot v
družini, ne bo šlo.
Pa še zadnje vprašanje: vedno
hujša je kriza duhovnih pokli-
cev, vedno več je tudi napadov
na življenje. Kako gledate 
na laične vernike danes?
Kristjani živimo v takem okolju
kot vsi drugi. To okolje tudi za
druge ni lahko. Problem je osnov-
na negotovost, problem je po-
manjkanje stanovitnosti. To velja
tako pri duhovnikih kot pri za-
koncih. Kristjani smo manjšina;
znotraj te manjšine pa imejmo
malo poguma in ponosa! Nismo
manjvredni. Besede evangelija ti
še danes razsvetljujejo pot. Če jih
ne upoštevaš, jih pač ne upošte-
vaš; toda ne govori mi, da sem na-
zadnjak! Brez stanovitnosti ni ne
kristjanov ne družin ne poklicev.
Jaz pravim: če nimamo Kristusa,
nimamo kaj iskati! Znanost brez
modrosti nas ne bo rešila! Po dru-
gi strani bodimo pogumni in ne
imejmo se za manjvredne! So fi-
lozofi, ki jih ljudje poslušajo kot
kakšnega mesijo, pa ne povedo
nič!
Danijel Devetak
Ob visokem življenjskem jubileju 
našega dolgoletnega predsednika
msgr. OSKARJA SIMČIČA
se z njim veselimo in mu voščimo trdnega zdravja 
in polnost Božjega blagoslova!
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
Kristjani in družba5. maja 20164
  etos praznujemo 25-letnico socialne okrožnice Cen-
tesimus Annus (Janez Pavel II., 1991) in 125-letnico
okrožnice Rerum novarum (Leon XIII., 15 maj
1891). Leon XIII. je bil eden izmed največjih filozofov po-
litike v naši zgodovini. Toda družbeni nauk cekve (DNC)
se ni začel s papežem Leonom XIII. pred 125 leti, saj je
DNC star kot Cerkev. Res pa je, da je okrožnica Rerum no-
varum odziv na nove okoliščine in razmere, v katerih se
je Cerkev znašla ob koncu 19. stoletja. Takrat je bila novost
industrijska revolucija in delavsko vprašanje. Poskusov od-
govorov na probleme, ki so ob tem nastajali, pa je bilo
več. Na eni strani se pojavlja socializem, na drugi strani
liberalizem. Tudi Cerkev je v tej situaciji odgovorila na iz-
zive časa. Tako liberalizem kot tudi socializem v končni
fazi temeljita na materializmu in ateizmu. To lahko
opažamo danes, ko je Bog izrinjen iz javnosti tudi v t. i.
demokratičnih, kapitalističnih državah. Stalnica v socia-
lističnih in liberalističnih ideokracijah je razkrojevanje
družine, velik vpliv teh ideologij na vzgojo in izobraževan-
je, spodkopavanje tradicionalnih religij in ustvarjanje no-
ve laicistične religije, ki se izogiba pluralni laični državi,
slepa vera v moč države, zanikanje “skupnega dobrega”,
zanikanje duhovnega sveta in podcenjevanje dostojanstva
vsakega človeka.
Vsi poznamo slogan: “Vsi enaki, vsi enakopravni”. Ope-
vana in vsiljevana enakost ne more biti v skladu s pra-
vičnostjo in dostojanstvom človeka
ter škodi skupnosti. Tudi enakoprav-
ni ne moremo biti, saj bi to vodilo v
velike krivice in anomijo. Je motor
zgodovine res razredni boj, kot ga
oznanja marksizem? Odgovor na to
dajejo rezultati in sadovi sociali-
stičnih revolucij. Kje so in kaj danes
počnejo nekdaj deklarirani in še
vedno živeči komunisti? Kako to, da
slovensko državno tožilstvo ne
sproža postopkov proti neznanim
zločincem komunističnega totalitar-
nega sistema? To je možno le v in-
validni družbi, kjer obstajajo do-
ločene ustanove, ki jih plačujemo
vsi davkoplavčevalci, v resnici pa ne
delajo tega, kar bi morale. Podobno
se nam dogaja, ko gre za aktualna
dogajanja na vitalnih področjih eko-
nomije, politike in kulture. Če nam
je vseeno za pobite, ki ležijo v brez-
nih, zasutih s 100m3 pokvarjenih
salam, smo morda kaj bolj občutljivi za življen-
ja preprostih delavcev ter revežev in obrobnih
državljanov? Postali smo apatični, brezbrižni
indiferentni. Kaj se danes v resnici dogaja okoli
nas in v nas? Kako se lahko rešimo, če je sploh
še čas za to? Bog, usmili se nas!
Napoleon in Jožef II. sta v prvem desetletju 19. st. ukinjala
kontemplativne samostane in bratovščine, ki so skrbeli
za solidarnost med člani cehov in bratovščin, ter njihovo
premoženje podržavila. Po poročilu koprskega podestata
Paula Condulmiera je bilo leta 1741 samo v beneškem de-
lu Istre 670 bratovščin. Poleg tega je v habsburškem delu
Istre takrat delovalo 260 bratovščin; torej je bilo v Istri
skupaj 930 bratovščin (Prim. Bonin, 2011).
Mar ni edina rešitev v tem, da obnovimo to, kar je bilo
ukinjeno? Da začnemo moliti za zdravo pamet in v ta na-
men ustanavljamo kontemplativne redove ter se povezu-
jemo v cehe in bratovščine, kjer bomo sami pridelovali
hrano in druge dobrine za preživetje, ter se med seboj
spodbujali in hrabrili? Zakaj bi kupovali izdelke multina-
cionalk in zakaj bi sploh hodili k psihiatrom in psihote-
rapevtom ter podpirali farmacevtsko industrijo s kupo-
vanjem antidepresivov? Zakaj bi svoje otroke pošiljali v
šole, kjer jih pokvarijo z blodnjami o menjavanju spolne
identitete? Če država v 25 letih ne more očistiti kraške ja-
me, ki zastruplja vodo v njegovi okolici, in niti ne uvede
kazenskih postopkov proti neznanemu storilcu, mar ne
bomo sprožili postopkov proti taki državi?
Dominantne ideokracije ne preganjajo le religije, temveč
tudi zdrava pamet. Sploh še znamo uporabljati svoj ra-
zum?
Bogdan Vidmar
L
Papež Frančišek spet proti klerikalizmu
Duhovniki naj služijo
laikom, ne pa obratno!
  prejšnjem
tednu je bila
objavljena
vest o tem, kako je pa-
pež Frančišek zadal še
en močan udarec kle-
rikalizmu. Kot je po-
ročal Radio Vatikan,
je v pismu, naslovlje-
nem na kard. Marca
Ouelleta, predsedni-
ka Papeške komisije
za Latinsko Ameriko,
zapisal: “Laiki so del
zvestega svetega
Božjega ljudstva in so
zato protagonisti Cer-
kve in sveta; mi pa smo poklicani, da
služimo njim, ne da oni služijo nam”! V
začetku marca je v Vatikanu potekalo plenar-
no zasedanje omenjene papeške komisije,
posvečeno vlogi laikov v javnem življenju.
Premišljevanje je sveti oče začel z jasno opre-
delitvijo vloge duhovnikov ter posvaril pred
nevarnostjo klerikalizma. Pastirja si ni mo-
goče predstavljati brez črede, kateri je pokli-
can služiti. “Pastir je pastir ljudstva, ljudstvu
pa se služi od znotraj. Velikokrat gre naprej
in odpira pot, drugič se vrne nazaj po poti,
da nihče ne bi zaostal, in nemalokrat je sredi
ljudstva, da bi dobro začutil utrip ljudi”. Gle-
dati zvesto sveto Božje ljudstvo in se čutiti
njegov del je po papeževih besedah pomem-
bno, saj duhovnika na drugačen način ume-
sti v življenje. Gledati Božje ljudstvo pomeni
“spominjati se, da vsi vstopimo v Cerkev kot
laiki”. Prvi zakrament je krst, “nihče ni
krščen kot duhovnik ali škof”. Cerkev zato
“ni neka elita duhovnikov, redovnikov, ško-
fov”; vsi oblikujejo zvesto sveto Božje ljud-
stvo. Pozaba tega prinaša različne nevarnosti
in deformacijo duhovnikove osebne in skup-
nostne izkušnje o službi, ki mu jo je zaupala
Cerkev. Klerikalizem “razveljavlja osebnost
kristjanov”, “zmanjšuje in podcenjuje krstno
milost, ki jo je Sveti Duh položil v srce naših
ljudi”. Klerikalizem vodi v “homologacijo
laikata”. Klerikalizem počasi ugaša preroški
ogenj, o katerem bi morala pričevati vsa Cer-
kev. “Klerikalizem pozablja, da vidnost in za-
kramentalnost Cerkve pripadata vsemu
Božjemu ljudstvu in ne samo nekaterim iz-
branim in razsvetljenim”.
Ni pastir tisti, ki mora povedati laiku, kaj mo-
ra storiti in reči; on sam vé to mnogo bolje
od duhovnika. Ni pastir tisti, ki mora odre-
diti tisto, kaj morajo verniki povedati v ra-
zličnih okoljih. Pogosto se je namreč mislilo,
da je aktiven laik tisti, ki je vključen v cer-
kvene dejavnosti ali dela v župniji ali škofiji.
Bolj malo pa se je premišljevalo, “kako
spremljati krščenega v njegovem javnem in
vsakdanjem življenju”. Verjeli smo, da so ak-
tivni laiki samo tisti, ki delajo duhovniške
stvari; pozabili in zanemarili pa smo vernika,
ki velikokrat izčrpava svoje upanje v vsakod-
nevnem boju za življenje vere, je še napisal
papež. Laik, ki je pogreznjen v družbeno, jav-
no in politično življenje, “potrebuje nove
oblike organizacije in obhajanja vere”. Da-
našnji ritmi so drugačni od tistih pred 30 leti.
Treba si je domisliti nove prostore za molitev
in občestvo.
V
  a imajo Pastirčka resnično radi mali
in veliki bralci ter seveda vsi, ki vztraj-
no in z veliko ljubeznijo prispevajo k
temu, da je revija vedno bogata z dobrimi vse-
binami in da zvesto sledi smernicam, ki so jih
nakazali njeni ustanovitelji, so dokazali z
množičnim obiskom Pastirčkovega praznika
v nedeljo, 10. aprila 2016. Z vseh vetrov so se
zbrali, da bi s Pastirčkom in z njegovim
požrtvovalnim urednikom Marijanom Mar-
kežičem proslavili Pastirčkovih 70 plodnih let.
Kdo bi mu pripisal ta visoki
jubilej, ko pa je zmeraj
tako razigran in živa-
hen! Njegovo srce je
veliko in zmeraj mla-
do, saj iskreno bije za
mladi rod, ki zvedavo
odkriva svet. Tudi v letošnjo aprilsko številko,
v kateri odzvanjajo veseli velikonočni zvono-
vi, je nasul cel kup dragocenih kamenčkov, ki
so neobhodno potrebni za varno hojo po pro-
du življenja. Vesela aleluja se oglaša iz istoi-
menskega zapisa Anamarije Zlobec, ki ga je
Danila Komjanc požlahtnila z lastovico, zna-
nilko pomladi, ki srečna obletava zvonik. Na
Kristusovo vstajenjsko slavje se navezuje spis
Jezus živi, aleluja! , ki so ga gotovo že dopol-
nili marljivi Pastirčkovi bralci in ilustracije
obarvali v kar najbolj primerne barvne od-
tenke. Pastirček namreč vselej želi, da ga prav
njegovi mali prijatelji po svojih vzgibih do-
polnijo, da je tako čim bolj njihov, enkraten.
Prav s tem in s kupi Pastirčkove pošte je naj-
bolj zadovoljen g. Marijan Markežič, duhov-
nik, doma s Koprskega, ki že od l. 1979, tri
leta po mašniškem posvečenju, živi v Gorici
in se razdaja za našo skupnost v svojem du-
hovniškem poklicu, v prosvetnem delovanju,
pa tudi zelo konkretno in podjetno
pri vseh obnovitvenih delih, ki so
jih bila deležna v teh desetletjih
naša kulturna in cerkvena poslopja
(npr. Kulturni center Lojze Bratuž,
Dom F. Močnik, cerkev sv. Ivana, so-
vodenjska in števerjanska župnijska
cerkev, Sedejev dom v Števerjanu,
stavba na goriškem Travniku, v kateri je med
drugim tudi Pastirčkovo uredništvo, in še bi
lahko naštevali). Ker je bil april ves obžarjen
od Pastirčkove obletnice, je Mariza Perat, ena
izmed najbolj zvestih sodelavk te revije, prav
v aprilski številki osvetlila v svojem preleta-
vanju Pastirčkove zgodovine prav osebnost
zdajšnjega urednika Pastirčka. Marijan Mar-
kežič je že v 80. letih pristopil k temu otroške-
mu listu, l. 1992 pa je popolnoma prevzel
uredniške vajeti in jih še danes čvrsto
drži v rokah, poleg vsega drugega de-
la, ki ga opravlja z neverjetno silo
in ognjevitostjo. “Zaradi mnogih
izkušenj pri obnovi cerkva, žup-
nišč in dvoran je g. Markežič od l.
1993 član nadškofijske komisije Ar-
te Sacra”, pojasnjuje Peratova v
biografskem zapisu. Poleg druge-
ga omenja tudi Markežičevo pu-
blicistično delo in humanitarno
prizadevanje. Bog naj mu podari
še veliko moči za opravljanje
neštetih dejavnosti!
“Veter aprilski, / veter prismuk” se poigrava s
pesnikovim klobukom in šviga po tratah v pe-
smi April V. T. Arharja. April je tudi naslov pe-
smice Iris Risegari, ki ji je melodijo vdihnil
Patrick Quaggiato, da jo bodo lahko zapeli
naši pridni pevci, ki že navdušeno pojejo nje-
govo Pastirčkovo himno.
Dvomi otrok, komu lahko zaupajo in komu
ne, se bodo kaj kmalu razblinili, ko bodo ci-
cibani prebrali in si ogledali vzgojni strip, ki
ga soustvarjata Walter Grudina in Paola Ber-
tolini Grudina. Spoznali bodo, da “najlažja
pot ni vedno najboljša” in da je treba zaupati
le tistemu, ki te ima resnično rad. Lepo misel
o svobodi, ki je ena izmed največjih vrednot,
bodo bralci razbrali iz tokratne zgodbice Ma-
rize Perat Cirkus v gozdu. V svetu živalic se
zrcali naša človeška resničnost.
V Deželo domišljije so se že gotovo razigrano
odpravili najmlajši Pastirčkovi bralci. Tja jih
vodi Danila Komjanc in jih vabi, naj pobar-
vajo ilustracijo in povežejo pikice, da bodo
spoznali, zakaj sta se mucka Kiki in Miki tako
prestrašila. Komjančeva je tudi avtorica do-
polnjevanke po znani Ezopovi basni Volk in
jagnje s krutim, a žal tako resničnim spo-
ročilom o nadvladi močnejših. Poredna luni-
ca s čepico, lunica na gugalnici … se predsta-
vlja v rubriki Halo?, ki jo z igrivo hudomušno-
stjo piše in riše Paola Bertolini Grudina. Ona
je tudi avtorica domiselnih razvedrilnih do-
polnjevank pod naslovom Čas zas igro!!! , pri
katerih jo zmeraj spremlja zajček Timi. Ob
reševanju vprašanj v rubrikah Kar lepo po
vrsti in Iz knjige življenja bodo bralci spet
utrjevali svoje poznavanje Sv. pisma. Sladko-
snedneži so gotovo že segli po receptu Pa-
stirčkove torte in se posladkali s to slaščico, ki
sta si jo ob Pastirčkovi 70-letnici zamislili Ka-
terina in Graziella. Ustvarjalne rokice - morda
tudi med likovnim poukom v šoli – so pa
spretno segle po papirju, škarjah …, da bi pri-
pravile poskočnega možica, kakor ga je pred-
stavila Tatjana Ban. V aprilski številki seveda
ne manjka niti Packo, ki se je pred prese-
nečenimi očmi otrok pojavil tudi na odru Kul-
turnega centra Lojze Bratuž na Pastirčkovi pri-
reditvi in seveda imel izjemen uspeh. Tokrat
razmišlja, zakaj je Bog ustvaril človeka z enimi
usti in dvema ušesoma … Antonella Del Bian-
co s svojim stripom vabi otroke v objem pra-
vljic, pisemca in risbice v Pastirčkovi pošti pa
razkrivajo risarske in pripovedovalne sposob-
nosti malih Pastirčkovih sodelavcev. Tokrat so
se med drugimi oglasili učenci OŠ F. Erjavec
iz Štandreža, OŠ Vrh Sv. Mihaela z raznimi pri-
spevki, pa še njihovi vrstniki iz OŠ M. Samsa,
Domjo, in I. T. Zamejski, Ricmanje, ki so se
preizkusili v izražanju čustev v rimah. Pridni!
Pastirček ima vselej kaj lepega povedati, vze-
mite ga v roke!
IK
D
DNC, Slovenija in zdrava pamet
Invalidna družba
Svetovni prvak v smučarskih poletih in skokih, zmagovalec svetovnega pokala v
tem tekmovanju Peter Prevc, je pred kratkim z družino obiskal Rim in se udeležil
z družino papeževe splošne avdience na Trgu sv. Petra, kjer se je papež po nago-
voru dlje časa zadržal z njim in njegovo mamo v prijetnem pogovoru. Iskreno
veselje s srečanja je lepo vidno na fotografiji dnevnika Osservatore Romano.
In memoriam
S. Benjamina Čuk
  soboto, 30. aprila, na vi-
gilijo praznika sv. Jožefa
delavca, v začetku Mari-
jinega meseca, je v Gorici v 78.
letu starosti po težki bolezni
mirno zaspala v Gospodu Ma-
rijina sestra, s. Benjamina Ber-
narda Čuk. Dne 1. maja bi tudi
obhajala 51. obletnico vstopa v
redovno skupnost. Ko smo se
lani v Domu Marije Kraljice na
Korzu Italija ob okroglem jubi-
leju pogovorili z njo, smo na
straneh našega tednika zapisali,
da je to “redovnica, ki živi z ve-
seljem in vse dela z ljubeznijo”.
Tako smo jo namreč poznali.
Obenem smo spoznali, da je re-
dovništvo resnično Božji dar,
velika milost, za katero se je ona
zahvaljevala s pričevanjem zve-
stobe, z vdano molitvijo in ve-
likodušnim služenjem.
Rodila se je v kraju Lome v žup-
niji Črni Vrh nad Idrijo v
družini s štirinajstimi otroki;
eden izmed njih je msgr. Silve-
ster Čuk, znani urednik in ste-
ber pri Ognjišču. Doma so bili
zelo verni, bila pa so leta hude
revščine, velikokrat so bili celo
brez kruha. Mama je zgodaj
umrla, zato je tudi mala Benja-
mina šla na veliko kmetijo k
znancem, ki so jo imeli kot za
svojo. Kot dekle je prišla v Gori-
co, da bi se učila kuhati, pa se je
zgodilo, da je prišla pogledat k
Marijinim sestram. Tu se je ta-
koj ujela in bila kmalu sprejeta.
Ob koncu 60. let prejšnjega sto-
letja je v Palmanovi opravila
V
bolničarski tečaj, kasneje pa v
Padovi enoletni tečaj za strežbo
bolnikom na domu. Znana je
bila kot odlična kuharica: dva-
krat je služila v Sloveniku v Ri-
mu (1971-72 in 1995-2001),
kjer se je zelo dobro znašla, ne-
kaj časa je bila tudi v domu Stel-
la Maris v Gradežu. Rada je stre-
gla bolnikom, zlasti osamlje-
nim, ki jih je tolažila: ko je bila
mlajša, je hodila od hiše do hiše
in dajala injekcije. Svoje poslan-
stvo je vedno opravljala z lju-
beznijo in nasmehom.
Pogreb blage s. Benjamine je bil
v torek, 3. maja, v cerkvi Srca Je-
zusovega. Pokopali so jo na go-
riškem pokopališču. Naj počiva
v objemu Božjega usmiljenja,
pri Gospodu pa naj nam izprosi
dar novih redovniških pokli-
cev! / DD
Osma številka otroške revije Pastirček
Še na mnoga leta,
dragi prijatelj!
Kristjani in družba 5. maja 2016 5
  Mladinski dom
Odkrili spominsko ploščo
msgr. Mariju Gerdolu
BOLJUNEC 
  nedeljo, 17. aprila 2016,
je bila v Boljuncu občute-
na spominska slovesnost
v čast in zahvalo nekdanjemu
boljunškemu župniku msgr. Ma-
riju GERDOLU. Množica do-
mačinov in gostov se je zbrala
najprej pri sveti maši v domači
cerkvi, nato pa v dvorani Mla-
dinskega doma Boljunec, kate-
rega ustanovitelj je leta 1971 bil
prav g. Marij Gerdol. Na slove-
snosti sta nastopila domača pev-
ska zbora, ženski cerkveni pevski
zbor pod vodstvom Nataše Smo-
tlak in moški pevski zbor Fantje
pod latnikom SKD France
Prešeren pod vodstvom Manue-
la Purgerja.
Zahvalni nagovor je v imenu od-
bornikov MDB prebrala Graziella
Metlika, sledili so spominski
utrinki, ki so jih podali msgr.
Franc Vončina, nekdanji bol-
junški župnik, g. Klemen Zalar,
sedanji rektor Slovenskega pasto-
ralnega središča v Trstu, g. Ivo
Jevnikar, nekdanji član Slovenske
zamejske skavtske organizacije, in
g. Igor Švab v imenu SSO. Pozdra-
vili so tudi člani boljunškega kul-
turnega društva France Prešeren
in boljunške srenje. Osebni spo-
V min je podala tudi nekdanja Ger-dolova sodelavka na boljunškiosnovni šoli učiteljica Ida Klarič.
V dvorani so si vsi prisotni lahko
ogledali tudi razstavo o delovanju
Doma za
časa g. Marija
Gerdola, ki jo
je pripravil
Silvester Me-
tlika.
Vrh priredit-
ve pa je seve-
da predsta-
vljalo slovesno odkritje spomin-
ske plošče msgr. Mariju Gerdolu
v dvorani Mladinskega doma Bol-
junec, ki se bo odslej imenovala
po njem. Spominsko obeležje je
blagoslovil škofov vikar msgr. An-
ton Bedenčič, v svojem imenu in
v imenu sorodnikov pa je pred
odkrito ploščo spregovoril g.
JOŽKO GERDOL, brat pokojnega
msgr. Marija Gerdola.
Njegove besede so iskreno in gan-
ljivo izrisale spomin na izjemne-
ga, plemenitega človeka in du-
hovnika msgr. MARIJA GERDO-
LA, zato jih objavljamo v celoti:
“Spoštovane gospe, cenjeni go-
spodje, dragi prijatelji!
V imenu vseh sorodnikov pokoj-
nega g. Marija Gerdola se iskreno
zahvaljujem vsem odbornikom
Mladinskega doma in župnijske-
ga sveta v Boljuncu. Hvaležni
smo vam, ker ste z odkritjem spo-
minske plošče in s poimenovan-
jem dvorane v Domu hoteli
počastiti spomin na Vašega
bivšega župnika in ustanovitelja
Mladinskega doma, mojega brata
preč. g. msgr. Marija Gerdola.
“Tu es sacerdos in aeternum” so
mu zapeli v stolnici sv. Justa, ko
ga je škof msgr. Anton Santin po-
svetil v duhovnika 28. junija
1953 in ko je v cerkvi Presvete
Trojice na Katinari pel novo sveto
mašo. “Daritev bodi Ti življenje
celo” so bile besede, vklesane na
kelihu, ki ga je v dar prejel od se-
stre Marije. In res je bilo njegovo
življenje resnična daritev.
V čast mi je in obenem čutim
dolžnost, da Vam podam nekaj
utrinkov iz življenja na domu in
iz kasnejšega dušnopastirskega
delovanja svojega brata.
Pokojni župnik, moj brat, je bil
blag in pošten človek: bil je po-
božen in globoko veren duhov-
nik. Vse svoje sile je usmerjal v
blagor duš, ki so mu bile zaupa-
ne. Trudil se je, da bi vse oma-
hljivce, ki so tavali v relativizmu
katolištva in v globalizaciji vred-
not, preusmeril v tirnice prave ve-
re.
Rodil se je v Rocolu v katinarski
župniji v delavski družini 20.
novembra 1930. Od svojih
staršev smo prejeli v dar in
obenem v oporoko tri bise-
re, za nas neprecenljive vred-
nosti: krščanstvo, slovenstvo
in človeškost. Teh načel se je
g. Marij Gerdol vestno držal
vse življenje; branil jih je in
ni nikoli od njih odstopal.
Znana je bila njegova globo-
ka vera v Boga in Marijino
čaščenje. Vse bogoslužne
obrede je opravljal z občute-
no natančnostjo, tako da jim
je bilo včasih ganljivo sledi-
ti.
Brezkompromisno usidran v
verskih resnicah je bil poslušen
naukom Cerkve in pokoren na-
vodilom cerkvenega magisterija.
Ljubil je materin jezik in blago
zveneče melodije domače govo-
rice. Ljubil je jezik svojih dedov
in pradedov, v letih študija ga je
izpopolnjeval in bogatil. Branil
ga je pred napadi.
Pokojni župnik ni bil človek, ki
bi se vdal v servilno pritrjevanje,
zato je marsikdaj moral požreti
grenko slino. A ostal je vedno člo-
vek! Bil je prizanesljiv in usmiljen
in vedno pripravljen pomagati
bratu v stiski. Njegova človečnost
se je prelivala v krščanstvo in
obratno.
Dragi brat, mi Te bomo vedno
ohranili v najboljšem spominu.
Pomagaj nam, dokler se ne sni-
demo s Teboj”.
PPE
Izid natečaja
Na javni razpis za novo slovensko mašo v čast sv. Martinu Tourskemu
je prispelo sedem skladb, ki so vse ustrezale pogojem razpisa. Za oceno
prispelih skladb je razpisovalec imenoval strokovno komisijo v sestavi:
mag. Tomaž Faganel, dirigent in muzikolog, prof. emeritus, mag. art.
Uroš Lajovic, dirigent in skla da telj (oba
Ljubljana) in red. prof. dr. Franz Karl
Praßl, teolog, cerkveni glas be nik in
dirigent (Gradec – Rim). Ko misi ja je
pregledala prispele skladbe in v smi slu
6. točke natečaja za objavo, iz ved bo v
nedeljo 13. novembra 2016 in denarno
nagrado izbrala skladbo Maša v čast sv.
Martinu, ki jo je natečaju posredoval Damijan Močnik. Do dat nih skladb
za objavo v smislu 2. stavka 6. točke natečaja komisija ni priporočila.
Srečanja pod lipami / Obisk svečanosti 
v Kočevskem rogu
Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem
rogu bo v soboto, 4. junija, ob 11. uri vsakoletna spominska svečanost z
mašo, sledil bo kulturni program. Letošnja svečanost bo 27. po vrsti,
spo minsko srečanje bo potekalo v letu, ko beležimo 25-letnico
samostojnosti Republike Slovenije.
Grobišče pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča, ki
se nahajajo v okolici, pa tudi po vsej Sloveniji. Kulturni center Lojze
Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič iz Gorice
bosta v okviru Srečanj pod lipami tudi letos poskrbela za avtobus, ki
bo peljal na spominsko svečanost iz Gorice (ob 7.00) s postankom pri
Fernetičih (ob 7.45) na spominsko svečanost.
Informacije in prijave sprejemajo v uradu Kulturnega centra Lojze Bratuž
od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki 0039
- 0481 – 531445 ali po elektronski pošti info@centerbratuz.org
Podrobnosti in ceno bodo prireditelji naknadno sporočili.
Kratke
  rejšnji teden so naši birmanci raz-
mišljali prav o tej temi, ki je postala
precej aktualna zlasti pod vplivom
svetega papeža Janeza Pavla II. O tej temi
piše zanimivo tudi Gianfranco Morra. Se-
veda ga ne bom le povzemal, temveč
bom dodajal še kaj, kar mislim, da man-
jka pri tem našem sociologu, pri katerem
sem si izbral naslov rubrike. Dejstvo je,
da je v razvoj evropske civilizacije zazna-
movalo tudi zaničevanje telesa. Za pri-
padnike orfičnega kulta in za Platona je
bilo telo zapor duše (znana je besedna
igra soma-sema, kar pomeni “Telo je
grob. ”). Za zadnjega velikega grškega fi-
lozofa Plotina piše njegov učenec Porfirij,
da se je sramoval imeti telo. Krščanstvo
je zagotovo ovrednotilo telo, saj je govo-
rilo ne več o “nesmrtnosti duše”, kolikor
bolj o “vstajenju mesa”. Zato tudi takšna
pozornost do mrtvega telesa oz. trupla,
kar je samo eden od razlogov proti
zažiganju teles, značilnemu za pogane, ki
se ponovno uveljavlja. Vendar pa je tudi
veljalo, da do tega prečiščenega telesa člo-
vek pride šele po smrti, medtem ko mora
vse življenje brzdati svoje meso, ga pod-
jarmiti in ga kaznovati z raznimi asket-
skimi vajami in pokorami, ki so bile mar-
sikdaj tudi zelo boleče. Težava je nastala
takrat, ko so te zadeve vzeli preveč dobe-
sedno, zlasti lahko rečemo, da takrat, ko
je prišlo do oddaljevanja od monastične-
ga oz. meniškega vzorca, ki v resnici ni
zanemarjal telesa, kljub temu da je seveda
zagovarjal asketično življenje. Še večja
težava v tej smeri pa je nastala v novo-
dobnem pojmovanju telesa. Za Descarte-
sa je, denimo, telo stroj brez vesti, saj je
samo duša tista, ki čuti in misli. Velika
težava pa je bil tudi puritanizem anglo-
saksonskih dežel, ki so ga
v veliki meri izvozili v
ZDA. Ta je prepovedoval
razkazovanje telesa. Seveda
pa so praktično istočasno
zadeve že šle tudi v drugo smer, pod vpli-
vom razsvetljenstva, tako so začeli dru-
gače ceniti telo, ker pa ekstremi nikdar
niso dobri, tudi tu zadeve niso šle v pravo
smer. Tako imamo, denimo, spise novega
epikurejca in gastronoma Jeana Brillat-
Savarina (tistega, ki je pravil: “Povej mi,
kaj ješ in povem ti, kdo si. ”) v Fiziologiji
okusa, zlasti pa so zadeve zacvetele v poz-
nem 19. stoletju, potem pa seveda v 20.
stoletju. Znan je, recimo, italijanski ne-
vrolog, fiziolog in antropolog Paolo Man-
tegazza, ki je napisal Fiziologijo ljubezni.
Del je seveda še veliko, gre pa za poudar-
janje tega, kako bolje izkoristiti telesne
užitke. Moderna doba je seveda prinesla
tudi večjo skrb za telesno higieno in skrb
za svoje telo, tako da so najbolj bogata
stanovanja že poznala kopalnice, o tem
pa je tudi recimo pisal omenjeni Mante-
gazza, ki seveda ni bil edini. Pridemo tako
do tega, da bogastvo in udobje pripeljeta
tudi do tega, da se za telesno skrb nameni
kar dobršen del zaslužka. Razširitev špor-
ta (1896 so ponovno vpeljali olimpijske
igre, o katerih smo tudi že enkrat tu pisa-
li...) pa vsem predlaga nove asketske vaje,
ki seveda niso več namenjene duhovne-
mu in verskemu napredovanju, temveč k
izboljšanju telesa, kar pa je seveda tudi
del kulta človeškega telesa in njegove
moči, ki je še prej posledica človeškega
razuma in njegove moči. Danes je telo
postalo najpomembnejši porabniški
predmet – da, prav ste prebrali, predmet.
Iz močnega simbola subjekta, da torej te-
lo nekdo je, ker nosi v sebi celotno člo-
veško osebo v vsej kompleksnosti, je po-
stalo objekt, predmet. O tem bomo po-
drobneje razmišljali prihodnjič.
Andrej Vončina
P
V razmislek
Spomini na Pastirčka
  oji spomini na otroško
revijo Pastirček segajo
v daljno leto 1946, v
čas, ko smo v razredu imeli na
steni dve sliki: Trumana in Chur-
chilla, vmes pa razpelo. Samo
lučaj od naše šole je bila enaka
osnovna šola z našimi sovaščani,
ki pa je imela na steni prav tako
dve sliki: na desni je bila nad ta-
blo slika Stalina, vmes križ in na
levi slika Tita. Učenci v tej šoli so
učiteljice nazivali tovarišice,
medtem ko smo jih mi imenova-
li gospodične. – Oni tam zgoraj
so za praznike razobesili jugoslo-
vansko zastavo z zvezdo in redno
nekaj zapeli, pri nas spodaj pa so
ob praznikih, ki niso bili cerkve-
ni, ampak so imeli datume
neke države, o kateri
smo malo vedeli,
razobesili ame-
riško zastavo.
Prinesli so nam
jo ameriški voja-
ki. Teh smo bili
izredno veseli, saj so
nam istočasno razdeli-
li tudi čokolado, kar je bilo
v tistem času redkost. Običajno
so ameriške vojake spremljale tu-
di gospodične, o katerih so sta-
rejši šušljali, da so to njihove pri-
jateljice, danes bi jim rekli kre-
sničke. Spominjam se, da so bile
zelo našminkane, brez okusa, te-
daj pa smo vsi vanje buljili, ker
so bile “rdeče kot črišnje”. Sošol-
ci iz zgornje šole, imenovali so jo
Partizanska šola, so nam te obi-
ske zavidali in mi smo velikokrat
tudi zanje prihranili kakšen
košček čokolade, da so tudi oni
bili deležni anglo-amerikanskih
dobrot.
Moja učiteljica je bila tedaj gdč.
Hedvika Figel, doma iz Solkana.
Skupaj s kolegico sta dnevno pri-
kolesarili do Plav. Redno sta pri-
hajali pol ure pred poukom in
odhajali skupaj z nami ob koncu
pouka nazaj v Solkan. Spomin-
jam se, da sta imeli zelo lepi ko-
lesi, kar je bilo za tisti čas izredno,
saj so vsa naša kolesa bila starejša.
Naša učiteljica gospodična Hed-
vika je imela izreden red. Poka-
rala nas je, če smo packali po
zvezku in se nam je črnilo razlilo.
Pri njej smo veliko pisali pa tudi
računali na pamet, tako da je bil
M pouk sila pester. Pri risanju – ime-li smo lepe risanke – smo upora-bljali voščenke in barvne
svinčnike. Drugih risarskih teh-
nik tedaj nismo uporabljali. Proti
koncu šolskega leta 1946 smo do-
bili tudi prvo številko revije Pa-
stirček. Prelistavali smo ga, pre-
birali in čez čas zanj tudi kaj na-
pisali. Ta pošta pa je bila sila za-
nimiva. Učiteljica gdč. Hedvika
je naše umotvore pobrala, jih
vtaknila v torbo, na kolesu odne-
sla domov in njena mama, ko je
zjutraj navsezgodaj iz Solkana
peljala “burelo” s sadjem in ze-
lenjavo na “plac v Gorico”, je
vtaknila kuverto z našimi pri-
spevki za kljuko na vratih Kato-
liške knjigarne. To je bilo
spodnje držalo rolete, s
katero so zapirali vrata.
Po več letih sem šele
izvedel, da je večina
teh naših umotvo-
rov končala v smeteh.
Knjigarno so odpirali
po osmi uri, ženice so bi-
le na trgu že pred sedmo, v
tem času so mestni pometači po-
metali in velikokrat pometli tudi
kuverto z našimi umotvori... Ob
sedemdeseti obletnici Pastirčka
sem pogrešal razstavo vseh letni-
kov te revije. Upam, da obstajajo.
Prav bi bilo, da bi ob tej priložno-
sti na to pomislili.
Da izide neka številka revije, je
potrebno veliko napora. Če bi ne
bilo tega, bi v našem zamejstvu
bilo marsičesa manj, kot je. Ves
revijalni tisk je v zadnjih letih na-
redil velik napredek. K temu je
pripomoglo še zlasti sodobno
tehnično oblikovanje. Tako se
dogodi, da obstajajo revije, pre-
napolnjene s slikami, tako da se
v njih bore malo bere. Slike nas
zavedejo in besedilo pustimo ob
strani. Pri Pastirčku pa se na
žalost zapaža neko stagniranje.
Menim, da bi bilo dobro, če bi si
oblikovalci ogledali letno razsta-
vo otroške ilustracije v Bologni in
bi tam dobili kakšen navdih za
osvežitev revije. S časom bo vse-
kakor treba na to pomisliti, ker se
z leti spreminja ne samo okus,
ampak tudi dojemanje otrok, pa
jim postaja določeno oblikovanje
tuje, enako je z načinom pisanja.
Ambrož Kodelja
Cerkveni in družbeni antislovar (21a)
T kot TELO (1)
Gorica / Visok življenjski jubilej
Iskrene čestitke,
gospa Mira!
  to življenjskih pomladi je v aprilu praznovala
gospa Mira Piščanc vd. Piotto iz Gorice (dru-
ga z desne). Morda v slovenski javnosti ni
prav poznana, čeprav se je pogosto udeleževala
potovanj, ki jih je prirejal Katoliški glas pod vod-
stvom duhovnika g. Jožeta Juraka, pa tudi srečanj
Marijinih družbenic. Večkrat je pomagala pri pri-
pravljanju srečelova ob dnevu katoliškega tiska.
Kdor jo pozna, ve povedati, da se je rada pridružila
družbi, v kateri se je oglasila pesem, saj je imela
zelo lep glas. Mira Piščanc je najmlajša sestra Zore
Piščanc (1912-1989), pri naših starejših bralcih
dobro poznane kulturne delavke in pisateljice, ki
je veliko let opravljala uradniške posle na ured-
ništvu Katoliškega glasa. Spisala je več daljših in
krajših literarnih del, ki so večinoma izšla pri Go-
riški Mohorjevi družbi, pa tudi dramskih tekstov;
nekatere so ljubiteljski igralci z uspehom uprizo-
rili na odru Katoliškega doma. Za svoje življenjsko
pisateljsko delo je prejela literarno nagrado Vsta-
jenje in papeško odlikovanje Pro Ecclesia et Pon-
tifice (l. 1979).
Brat gospe Zore in Mire je bil pod partizanskimi
streli tragično umrli duhovnik in pesnik Lado
Piščanc (1914-1944), takrat kaplan v Cerknem.
Gospe Miri ji ob častitljivem jubileju iskreno
voščijo slovenski prijatelji in znanci iz Gorice.
S
Goriška5. maja 20166
  Katerina Ferletič in Sanja Vogrič
Obuti Maček, “mijauzikl”, ki
združuje talente mladih in družine
POGOVOR 
  ez nekaj dni, v nedeljo,
8. maja, bo goriška gle-
dališka skupina O’Klapa
- v nizu predstav Iskrivi smeh
na ustih vseh - v Kulturnem
centru Lojze Bratuž premierno
uprizorila t. i. “družinski mijau-
zikl” Obuti Maček. Na odru bo,
prežeta s petjem in plesom,
zaživela igra Andreja Rozmana
Roze, ki jo je uglasbil Patrick
Quaggiato. O novem podvigu
smo se na uredništvu pogovo-
rili z “motorjem” skupine Ka-
terino Ferletič, ki v projekt in
sploh v skupino vlaga veliko
energij, časa in duše, ter njeno
hčerko Sanjo Vogrič, rosno
mlado režiserko nove premiere,
ki pa je zrasla - in še raste - ob
zanesljivem mentorju
Franku Žerjalu.
Kakšni so vajini vti-
si nekaj dni pred
premiero?
Sanja: Zelo intenzivno
vadimo. Igralci, tisti,
ki se ukvarjajo z gla-
sbo, in tehniki: vsi
smo “aktivirani” in
skušamo dajati 100%
od sebe. Vsi verjame-
mo v ta načrt in ga
želimo na najlepši
način speljati do kon-
ca. Nedeljo komaj
čakamo, po drugi stra-
ni pa se moramo še
potruditi.
Kateri sta sploh va-
jini vlogi?
Katerina: Jaz sem ko-
ordinator skupine od
vsega začetka. Tudi to-
krat sem v glavnem or-
ganizirala in koordini-
rala gledališke, plesne
in pevske vaje. Bilo je
veliko dela. Obuti
Maček ni običajna gle-
dališka igra, saj vsebuje številne
elemente. To nam ustvarja tudi
kakšno preglavico, ker nismo
bili vajeni takega načina dela.
Smo pa šli v to, ker je igra vzbu-
dila zanimanje mladih. Muzi-
kalov je veliko po televiziji in v
gledališčih, to očitno pritegne.
In tudi mi smo se zagnali v to
pustolovščino.
Sanja: Jaz, ki sem dala idejo, naj
bi bila režiser, čeprav sem še pri
svojih prvih izkušnjah. Veliko
mi pomaga naš mentor Franko
Žerjal, ki bolj “popravlja” naše
igralce, se ukvarja s tem, kako
igrajo. Na pomoč so mi pri-
skočili tudi drugi, saj bi se za-
deva drugače ne izšla. Imam
splošen vpogled v igro, zato
moram sodelovati z različnimi
osebami: s tistimi, ki sestavljajo
sceno, s tistimi, ki se ukvarjajo
s kostumi, vse to nadzirati itd.
Vesela sem, ker imajo pri igri
pomembno vlogo mladi! Vsi,
ki igrajo, so mlajši od mene ali
imajo kvečjemu moja leta. Tudi
za poslikavo scenografije je od-
govorna moja sošolka Karin
Vižintin, ki je priskočila na po-
moč tudi za fotografiranje. Sce-
nografija je zelo posebna in za-
nimiva. Igro sestavlja kar deset
prizorov, in vendar ne bo pre-
kinitev. Kako bo to šlo, boste sa-
mi odkrili...
Katerina: Igralcev je osem, za
sceno skrbijo štirje pomočniki,
skupno s še drugimi sodelavci
jih je okrog petnajst: najmlajši
Č obiskujejo prvi razred sred-nje šole, “najstarejši” četrtirazred višje. Skupina je pre-
cej raznolika, so pa vsi zelo
navdušeni in zelo radi pri-
hajajo na vaje.
Igre smo se pravzaprav lo-
tili junija lani, ko smo jo
prvič prebrali. Spet smo jo
vzeli v roke septembra.
Problem mladih je, da so
zelo zaposleni in obremen-
jeni z najrazličnejšimi de-
javnostmi. Težko je najti
primeren čas za vaje; v
začetku smo jih imeli kar
ob nedeljah popoldne, ko
je bilo še največ časa. Vadili
smo v Močnikovem do-
mu...
Sanja: … pa tudi na našem do-
mu!  (se zasmejeta; op. p.)
Katerina: Ko smo začeli posta-
vljati predstavo na oder, nam je
Kulturni center Lojze Bratuž dal
možnost nastopati v dvorani.
Vaje so bile - in so - ves čas zelo
prijetne. Pravzaprav gre za
druženje. Mladi so vedno radi
sodelovali, nihče ni protestiral.
Bil je pravi užitek opazovati, ka-
ko delajo in sodelujejo. Skupi-
na je zelo pozitivna.
Sanja: Očitno so res navdušeni.
Razlika v starosti lahko pripo-
more tudi k temu, da starejši
kaj naučijo mlade, mlajši pa kaj
starejše. Med sabo se dopolnju-
jejo.
Kdaj je O’Klapa sploh nasta-
la?
Katerina: Skupina je nastala
pod okriljem Skupnosti družin
Sončnica pred šestimi leti, ro-
dila se je iz svetoivanske bir-
manske skupine. Mladi so izra-
zili željo, da bi pripravili mi-
klavževanje. Začeli smo z igrico
Pokaži, kaj znaš; za pomoč smo
takrat zaprosili Franka Žerjala,
ki nam je takoj rad pomagal in
nam še vedno stoji ob strani. V
tistem času sem imela na štu-
dijskem letu v Ljubljani pri-
ložnost obiskovati predavanja
in delavnice znane oblikovalke
lutk in scenografke Brede Varl.
Tako smo izdelali lutke, našli s
Frankom Žerjalom primerno
besedilo in se lotili igre Štirje
fantje muzikantje. Imeli smo
kar 27 po-
novitev, na-
stopili smo
tudi na
Tržaškem, v
Benečiji,
Sloveniji in
Avstriji,
snemala
nas je dežel-
na postaja
Rai. Skupi-
na je dobro
delovala,
nakar so se
nekateri,
morda tudi
zaradi pre-
velikega šte-
vila ponovi-
tev, umak-
nili. Iz-
kušnja z lut-
kami je bila
posebno le-
pa, pa
čeprav ne-
kaj “čudne-
ga”, saj naš zamejski prostor ni-
ma te kulture.
Vmes smo pripravili še druga
miklavževanja: zelo uspešno je
bilo miklavževanje v obliki
senčnega gledališča z naslovom
Trije dobri možje in Ljubezen.
Ponovili smo jo vsaj trinaj-
stkrat, tudi po šolah in vrtcih.
Mladi so se nato hoteli preizku-
siti malo drugače: tako smo de-
cembra 2012 pripravili Božič
očka Martina. Večkrat smo se
prijavili tudi na natečaj za mla-
de Javnega sklada za kulturne
dejavnosti Republike Slovenije.
S Štirimi fanti muzikanti smo
na regijskem tekmovanju tudi
zmagali. Za Tri dobre može
smo na Jesenicah prejeli sre-
brno plaketo. Na najvišjo stop-
ničko smo se povzpeli tudi v
Mavhinjah … Zadoščenj in
odlikovanj ni manjkalo!
Kako se je skupina razvijala
v teh letih?
Katerina: Nekateri so se oddal-
jili, morda tudi zaradi drugih
obveznosti, drugi so se morda
naveličali, še drugi se morda ni-
so najbolje počutili v tej družbi.
Skupina se je vsekakor obnovi-
la in pomladila.
Sanja: Nekateri člani, ki so prej
igrali, so ostali zraven kot teh-
nični sodelavci. Od izvirne sku-
pine samo trije še igramo, dru-
gi pa so npr. šepetalci, rekvizi-
terji, tehniki idr.
Pa preidimo k delu! Obuti
Maček Andreja Rozmana Ro-
ze, kar je meni znano, je no-
vost za naš gledališki pro-
stor...
Sanja: Zamisel se mi je porodi-
la, ko sem nastopila v knjižnici
in prejela v dar knjigo Rozmana
Roze Brvi čez morje, ki je vse-
bovala tudi ta 'mjauzikl'. Zgod-
ba je še kar klasična, predsta-
vljena pa je na način, ki izziva
občinstvo. Avtorjevi verzi nago-
varjajo tudi odrasle. Besedilo ni
zahtevno, temveč “bodeče”…
Bodeče pikro ali duhovito?
Sanja: Duhovito. Mislim, da je
Rozman Roza tudi zaradi tega
opredelil igro 'družinski mijau-
zikl'. Če si jo ogleda vsa
družina, se ne bo nihče dol-
gočasil. Otroci bodo spremljali
pravljico ali gledali kostume; če
pa se bolj pozorno osredo-
točimo na besedilo, bomo opa-
zili, da je zanimiva in duhovita
tudi za odrasle. Značaji junakov
niso klasični, pravljični, predv-
sem ni pravičnih sodnikov,
odločnih junakov, olikanih
princesk, modrih kraljev, ele-
gantnih kraljic... Vse je malo
bolj popačeno in zato smešno.
Katerina: Tudi pri Štirih fantih
muzikantih Miroslava Košute
smo imeli besedilo v verzih. Tu-
di takrat so otroci iz vrtca gle-
dali lutke, odrasli pa so lahko
bili bolj pozorni na duhovito
besedilo.
Sanja: To smo opazovali predv-
sem na različnih ponovitvah,
reakcije gledalcev so bile dru-
gačne glede na njihovo starost.
To je poučno za igralce, saj se
tako lahko učijo poslušati
občinstvo in primerno intera-
girati z njim; po drugi strani je
zanimivo tudi za gledalce, ker
igra ni namenjena eni ali drugi
starostni skupini, temveč je pri-
merna za vse, mlajše in starejše.
Ste morda osebno spoznali
avtorja?
Sanja: Kakšno igro Andreja Roz-
mana Roze sem si že ogledala,
sam nastopa v Rozinteatru.
Srečala sem ga, se z njim pogo-
vorila, sicer ne poglobljeno.
Katerina: Lani je bil na priredit-
vi ob podelitvi bralnih značk v
Kulturnem centru. Z njim smo
stopili v stik, da bi videli, ali
igro lahko uprizorimo. Veseli bi
bili, če bi prišel na našo pred-
stavo...
Kaj pa glasba v igri Obuti
Maček?
Katerina: Ker zaradi pravnih ra-
zlogov nismo mogli uporabiti
prvotne uglasbitve, smo izbrali
  Ustanovitev goriške medobčinske unije 
“Žalosten dan v upravni
zgodovini teritorija”
SSk 
  radna ustanovitev go-
riške medobčinske unije,
ki se je zgodila v torek, je
veliko razočaranje na področju
javnega upravljanja in spošto-
vanja pravic slovenske in furlan-
ske narodne skupnosti. Dejstvo,
da je do konca prevladala zahte-
va občine Gorice, da se ime nove
upravne enote potrdi samo v ita-
lijanskem jeziku, je hudo dejan-
je, ker zavrača specifiko tega ob-
močja med Krasom, Sočo in
Brdi. Na tem področju že stoletja
sobivajo Italijani, Furlani in Slo-
venci in zaradi tega je sploh ne-
razumljivo, da so se tudi ostale
občine nemo pokorile goriškim
zahtevam, ki prihajajo iz tiste
politične opcije, katera je v dese-
tletnem upravljanju pripeljala
mesto v splošno družbeno naza-
dovanje ter izoliranost. Ra-
zočaranje pa je tudi v odnosu do
deželne uprave, ki kljub števil-
nim spodbudam in opozorilom
ni zagotovila spoštovanja narod-
nih in jezikovnih pravic, ki spa-
dajo v sam temelj statutarne po-
sebnosti dežele FJK.
Še večji škandal pa predstavlja
dejstvo, da bosta dve slovenski
U občini Sovodnje ob Soči in Šte-verjan drago plačali zahtevo poizvajanju zaščitnih določil. Ker
sta se obe odločili, da ne pristo-
pita v goriško medobčinsko zve-
zo zaradi enojezičnega imena in
zaradi kršenja pravice po primer-
ni upravni avtonomiji, kakršna
zagotavlja normalno življenje
neki narodni manjšini, bosta se-
daj denarno kaznovani. Kazen
pa jima bo naprtila deželna
uprava, ki bi morala biti glavna
zaščitnica pravic Slovencev in
ostalih narodnih in jezikovnih
skupnosti v FJK.
Ne gre tukaj za nasprotovanje re-
formi krajevnih uprav, saj v luči
novih družbenih razmerij so
spremembe dobrodošle in po-
trebne. Ni pa mogoče sprejemati
takega načina uvajanja reform,
ki tepta osnovne pravice predv-
sem manjših občin. Prav te
občine so bile tiste, ki so najbolj
dosledno uveljavljale jezikovne
pravice furlanske in slovenske
narodne skupnosti ter obenem
najbolje skrbele za primerne jav-
ne storitve za dobrobit občanov.
Julijan Čavdek
Pokrajinski tajnik SSk
nekaj delov - v glavnem mono-
loge, pa tudi uverturo, vmesne
prehode in nekaj skladb v ozad-
ju -, ki jih je uglasbil Patrick
Quaggiato. Njegova izvirna gla-
sba je posneta na računalniku.
Sanja: Zelo zanimivo je bilo vi-
deti, kako lahko glasba nastaja
preko računalniških progra-
mov. Za petje je bila odgovorna
profesorica Franka Žgavec:
igralci, ki pojejo, so redno va-
dili z njo. Glasba je prijetna in
zelo raznolika: prepletajo se ra-
zlični ritmi, od rumbe do swin-
ga. Različnim glasbenim slo-
gom se prilagajajo tudi plesi.
Plesne točke so bile za marsiko-
ga nekaj novega, čeprav imamo
v ansamblu tudi že izkušene
plesalke. Vsakdo je prispeval
svoj talent, v prvi vrsti igralske-
ga. Plesalci so bolj izpostavili ta
talent, drugi so boljši v petju.
Vsakdo pripomore s tem, kar
zna. Zelo sem vesela tudi zato,
ker se vsi igralci naše gledališke
skupine vključujejo v dejavno-
sti na drugih področjih, čeprav
je bilo zaradi tega težje najti čas
za vaje. Jim pa tako vključevan-
je daje splošno razgledanost, ki
se potem gotovo pokaže tudi v
igri.
Katerina: Tehnično pomoč
nam že od nastanka skupine
nudi Niko Klanjšček, za rekvi-
zite pa je odgovorna Mojca
Terčič. Veliko nam pomaga tu-
di Kulturni center Bratuž, ki je
soorganizator, zraven pa tudi
sofinancira predstavo. Preko
njegovega vodstva smo prišli
tudi do kostumov: v skladišču
SNG Opera in balet Ljubljana
smo si izbrali izredno lepe ko-
stume! Na razpolago imamo še
šiviljo, tudi to po družinski po-
ti...; moja mama je namreč po-
skrbela za različne šiviljske po-
pravke, druge kostume, izdela-
vo lutke in raznih scenskih do-
datkov. Na sploh sodeluje pri
projektu kar nekaj družin.
Sanja: Mjauzikl je postal bolj
'družinski', kot je bilo predvi-
deno!
Torej je 'družinski' v več
smislih...
Sanja: Da! Pri nas doma je kar
pestro! Glavna pogovorna te-
ma je ob vseh urah že dalj časa
- Obuti Maček! V 'debato' sta
vključena tudi teta Daniela, ki
skrbi za kostume, in stric Mar-
jan, ki je skupaj s svojim tastom
Mariom Klanjščkom izdelal
scenografijo. Veseli sva, da se je
v projekt vključilo toliko ljudi
in da je vsakdo od njih s svoji-
mi talenti in spretnostmi po-
magal, da ustvarimo lepo celo-
to.
Katerina: Eden najlepših vidi-
kov je ta, da so bile vključene v
načrt cele družine. Mame so
redno skrbele, da smo imeli na
vajah vedno kak prigrizek in pi-
jačo. Tudi to ustvarja prijetno
vzdušje.
Že vajino navdušenje in za-
gnanost igralcev sta jamstvo
za uspeh... Kaj pričakujete?
Sanja: Seveda upamo v uspeh.
V skupino verjamemo, ker ima-
mo dobre “elemente”.
Katerina: Na tem bomo gotovo
še veliko delali. Naš cilj je nad-
grajevanje. Nameravamo se tu-
di spet prijaviti na tekmovanja
JSKD RS, v Mavhinjah in dru-
god; radi bi doživeli čim več po-
novitev. Tega sicer ne bomo
mogli storiti po šolah in vrtcih
že zaradi zahtevne scenografije,
zato upamo, da bomo lahko
povabili šole v Center Bratuž.
Sanja: Za vsem je veliko dela. V
gledališču imam nekaj iz-
kušenj, vendar si nisem pred-
stavljala, da bo tako pestro. Tre-
ba je bilo nadzorovati različne
elemente: ples, glasbo, sceno,
luči, rekvizite in še urejati vaje,
pripraviti letake, vabila, novico
širiti po spletnih straneh ipd.
Katerina: Ta igra je posebna
prav zato, ker ima veliko ele-
mentov in je treba vse to uskla-
diti in koordinirati. Zanimivo
bo videti, kako se bo vse to “zli-
lo”.
Sanja: Mislim, da je lepo, da
ima Gorica mladinsko gleda-
liško skupino. Z gledališčem
lahko tudi rastemo. Prav je, da
imamo mladi to možnost.
Katerina: In že njihovo veselje
poplača ves naš trud.
Danijel D.
Katerina Ferletič in Sanja Vogrič
Goriška 5. maja 2016 7
  inuli četrtek, 28. apri-
la, je bila na tradicio-
nalni prireditvi v Kato-
liški knjigarni Na kavi s knjigo
gostja pisateljica in šolnica
Marija Mercina, s katero se je
pogovarjal naš urednik Jurij
Paljk. Priložnost za druženje
je bila nova knjiga Marije
Mercina z naslovom Je trden
kaj most: Skice iz Nove Gori-
ce, ki je izšla pri založbi Buča
v Ljubljani, grafično pa je lepo
opremljena z likovnimi deli
Franka Vecchieta. Spremno
besedo je knjigi na pot napi-
sala pisateljica in šolnica,
predvsem pa pisateljičina
sošolka in sopotnica Barica
Smole, ki je na Paljkovo
vprašanje, ali se ji zdi pisanje
Mercine zares roman in ne
poetična proza, hudomušno
odvrnila, da gre za poetični
roman.
M Jurij Paljk je novo knjigo MarijeMercina lepo uokviril v prostorin čas in poudaril, da se s pisa-
teljico že vrsto let srečujeta in tu-
di sodelujeta; predvsem pa je iz-
postavil dejstvo, da je prof. Ma-
rija Mercina, ki je poučevala na
novogoriških šolah vrsto let,
vztrajno vozila dijake v Gorico,
da bi spoznali življenje in delo,
ustanove in tudi spomenike slo-
venske narodne skupnosti, ki je
tvoren člen zgodovine Gorice.
Prav prepletanje zgodovine
obeh mest, Gorice in Nove Go-
rice, predvsem pa dejstvo, da je
Mercina krasno opisala svoje
doživljanje goriškega prostora
skozi lastno in drugih življenjsko
zgodbo v svojem novem
knjižnjem delu, je po Paljkovem
mnenju bistven doprinos knjige
Je trden kaj most: Skice iz Nove
Gorice. Čudoviti opisi dreves,
ptic, manjših živalic, navezano-
sti in odkrivanje veličine Frana
Erjavca, Ljubke Šorli, Simona
Gregorčiča, Ferdinanda Seidla in
drugih velikih žena ter mož Go-
riške ter seveda živ prikaz
življenja mladega mesta No-
ve Gorice, je tisti “nekaj več”,
ki bo to knjigo uvrstil med te-
meljna dela o Novi Gorici.
Pisateljica Marija Mercina, ki
je po rodu Vipavka, doma iz
Goč, na katere je še vedno na-
vezana, čeprav “je doma in
ne samo stanuje v Novi Gori-
ci”, kot je poudaril Paljk, je
sproščeno govorila o svojem pre-
mišljenem pisanju, ki je zmes la-
stnega doživljanja ljudi, narave,
okolja, zgodovine in
stavb, spomenikov,
okolja Nove Gorice,
v katero se je po štu-
diju v Ljubljani vrni-
la, saj je prej do-
končala gimnazijo v
tem mladem mestu.
Izrazila je tudi vesel-
je, da so prvi bralci
takoj doumeli na-
men njenega pisan-
ja, kot je tudi sliko-
vito prikazala svoj
odnos do rastlinja,
še posebej dreves,
predvsem do njiho-
vega krutega sekanja
na račun betona, kot
je tudi bila nežna pri
opisu odnosa do
živalskega sveta, sli-
kovita, ko je opisala svoj odnos
do Gorice in odkrivanje sloven-
stva v njem, pravzaprav lastnih
korenin. Naslov knjige je zato
premišljen, saj govori o trdnem
mostu, o mostu, ki je nad vsemi
mejami, ne samo nad državno
mejo, ki jo je doživljala sama kot
dejstvo, poezija pisanje doseže
večkrat naravnost sanjske, oni-
rične razsežnosti, kar je lepo, saj
smo Goričani tudi danes, “ko
postajamo le potrošniki” in ne
več prebivalci obmejnih mest,
dolžni sanjati lepo in dobro, vse
tisto, kar združuje, kajti ne dre-
vesa, ne ptice in ne živalice kot
tudi ne dobri ljudje po mnenju
Marije Mercina ne smemo pri-
stajati na meje.
ZUT
Obvestila
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič vljudno
vabita v četrtek, 5. maja ob 20.30,
na Srečanje pod lipami. V ospredju
bo lik pravnika, sociologa in
politika, enega od utemeljiteljev
krščanske socialne misli na
Slovenskem dr. Andreja Gosarja
(1887-1970). Predstavljen bo
zbornik, ki je izšel ob študijskem
posvetu, ki je bil v Gosarjevem
rojstnem kraju Logatcu in na SAZU
v Ljubljani leta 2014. Pri okrogli
mizi bodo sodelovali Štefan
Skledar, Bibijana Mihevc, Mira
Cencič in Ivo Jevnikar, pozdravil bo
župan Logatca Berto Menard. Na
ogled bo dokumentarna razstava.
Goriški pritrkovalci vabijo v ne de -
ljo, 8. maja 2016, v Doberdob na
V. nedeljo pritrkovanja v sodelo va -
nju s furlanskim društom “Campa -
ni li aperti”. Urnik: od 15.30 do
19.30 bo zvonik cerkve sv. Martina
odprt; od 16.30 do 17.00 bo
domači župnik pripravil kratko zgo -
dovino cerkve, zvonika in zvonov;
od 16.30 do 17.00 bo prikaz
ročnega zvonjenja.
Narodna in študijska knjižnica
sklicuje redni občni zbor, ki bo v
ponedeljek, 9. maja 2016, ob
17.30 v prvem in ob 18. uri v dru -
gem sklicu v Trgovskem domu v
Gorici, Korzo Verdi 52.
Zveza slovenske katoliške pro -
svete iz Gorice sklicuje občni zbor
volilnega značaja, v torek, 10. maja
2016, prvi sklic ob 12. uri, drugi pa
ob 20.30, v komorni dvorani Kul -
tur nega centra Lojze Bratuž v Go ri -
ci, s tem dnevnim redom: Tajniško
poročilo; Blagajniško poročilo;
Odobritev obračuna za leto 2015
in odobritev proračuna za leto
2016; Predsedniško poročilo;
Pozdravi in posegi članic; Pozdravi
in posegi nevčlanjenih skupin in
posameznikov; Poročilo nad zor -
nega odbora in razrešnica odboru;
Izvolitev predsednika ob čne ga
zbora; Volitve predsednika ZSKP;
Volitve nadzornega odbora; Razno.
Občina Sovodnje ob Soči ob ve šča,
da sta bila odobrena razpisa 2016
za dodelitev prispevkov najem -
nikom za plačilo najemnin v letu
2015 in najemodajalcem, ki da jejo
na razpolago stanovanja manj
premožnim najemnikom. Prošnje
lahko predložite v občinsko vložišče
ob uradnih urah. Skrajni rok za
vlogo prošenj poteče dne 13. maja
t. l., ob 10.30. Več informacij je na
razpolago na spletni strani http:
//www. comune. savogna. go. it/.
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič bosta
poskrbela za obisk spominske
svečanosti ob grobišču pod Kre -
nom v Kočevskem rogu, ki bo v so -
boto, 4. junija, ob 11. uri. Avto bus
bo peljal iz Gorice (ob 7.00) s po -
stankom pri Fernetičih (ob 7.45) in
bo parkiral blizu prizorišča. Pos krb -
ljeno bo za kosilo. Informa cije in
pri jave v uradu Kulturnega centra
Lojze Bratuž od ponedeljka do pet -
ka med 8.30 in 12.30, na tele fon -
ski številki 0039 - 0481 – 531445
ali po elektronski pošti
info@centerbratuz. org Podrobnosti
in ceno bomo naknadno sporočili.
Mladinski dom vabi otroke od 6.
do 14. leta na “POLETNOSTI
2016”: z igrami, izleti, video de lav -
nico, kopanjem, adrenalinskimi pu -
stolovščinami; ŠALA PO ŠOLI –
dnevno središče (13.6. - 8.7.); VI -
DEO. LAB NARAVA - letovanje v koči
z videodelavnico (20. -24. junij); ZE -
LENI IZZIV – pustolovsko le to va nje
v koči (24. -29. junij); ŠOLA ZA ŠALO
- igriva priprava na začetek pouka
(29.8.. – 9.9.); 1, 2, 3: SRED NJA! –
uvod v srednjo šolo (5. – 9. sep -
tem ber). Informacije in vpisi do 31.
maja; tel. 0481-280857 ali 366-
6861441, 331-6936603, e-pošta
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
V Mladinskem domu je v teku vpis
k pošolskemu pouku v 2016/17.
Od 2. do 6. maja ODPRTA VRATA z
brezplačnim poukom,  (ki se za
nove gojence podaljša do konca
šolskega leta). Informacije in vpisi
do 31. maja; tel. 0481-280857 ali
366-6861441, 331-6936603, e-
pošta: mladinskidom@libero. it
www. mladinskidom. it
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Informacije na tel.
340 9248297.
Slovensko planinsko društvo pri -
re ja od 22. do 28. junija izlet v Ape -
ni ne (skupina Velino-Sirente) in
ogled arheoloških in nekaterih kul -
turnih spomenikov v srednji Italiji.
Prevoz z avtobusom, name stitev v
hotelih v dvoposteljnih sobah.
Predhodne prijave: Vlado.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča, da med letom
prireja več zanimivih izletov, dru -
žabnosti in srečanj, saj je namen
društva, da se člani čim več družijo
in skupaj preganjajo osamljenost.
Zaradi zakonskih predpisov se teh
dejavnosti lahko udeležijo samo
člani, ki so vpisani v društvo. Dobro -
došel je vsakdo, ki se članom želi
pridružiti. Če se člani pravo časno
ne priglasijo za izlet, kot je nave de -
no v obvestilih, se lahko zgodi, da
izlet odpade.
Na društvenem sedežu na korzu
Verdi 51 se ob sredah od 10. do
11. ure še nadaljuje vpisovanje za
izlet v Berlin, ki bo od 12. do 17.
septembra. Natančne informacije
dobijo člani po tel. št. 0481
884156 (Andrej Faganel) in 0481
532092 (Emil Devetak) ter na
društvenem sedežu.
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na 00386
41 936 652 – Darja.
Ostale male oglase bomo objavili
prihodnjič.
Darovi
Za Novi glas: N. N. 50,00 evrov.
V spomin na drage starše Elviro in
Teodorja daruje sin Davorin 50
evrov za SKRD Jadro iz Ronk.
Čestitke
Števerjanska občinska uprava, sek -
cija stranke Slovenske skup nosti in
SKPD “F. B. Sedej” iskreno če sti ta -
jo Marjanu Terpinu ob prejemu
medalje za zasluge Republike
Slovenije.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 6.5.2016 do 12.5.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz;
za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz;
za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 6. maja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Nedelja, 8. maja, ob 21. uri (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 9. maja (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček
- Novice iz naših krajev - Obvestila
in večerni vic.
Torek, 10. maja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 11. maja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Pred
100 leti tragedija na Vršiču 2. del -
Izbor melodij.
Četrtek, 12. maja (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zani mi vo -
sti iz sveta - Obvestila in večerni vic.
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na kavo s knjigo
BRANKO MARUŠIČ
DOKTOR KAREL LAVRIČ 
(1818-1876) 
IN NJEGOVA DOBA
v četrtek, 12. maja 2016, ob 10. uri
v prostorih knjigarne na Travniku 25 
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
  Na kavi s knjigo
Je trden kaj most -Skice iz
Nove Gorice Marije Mercina
KATOLIŠKA KNJIGARNA 
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV
- Nedelja, 8. maja 2016, ob 18. uri
Skupnost družin Sončnica - Gledališka skupina O’KLAPA - Gorica
v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž
OBUTI MAČEK
družinski mijauzikl
REŽIJA: SANJA VOGRIČ
GLASBA: PATRICK QUAGGIATO
- Nedelja, 15. maja 2016, ob 18. uri
Mladinski dramski odsek PD Štandrež
Fran Milčinski
BUTALCI
REŽIJA: EMIL ABERŠEK
Predstave bodo v veliki dvorani 
KULTURNEGA CENTRA LOJZE 
BRATUŽ v Gorici
Za rezervacije in informacije:
Kulturni center Lojze Bratuž
tel. 0481 531445 
e-mail: info@centerbratuz.org
Zveza slovenske katoliške prosvete
tel. 0481 538128 
e-mail: zskp_gorica@yahoo.it 
Foto dpd
Kultura5. maja 20168
Gorica / Snovanja 2016
Glasbene afinitete
na goriškem gradu
  nizu prireditev, ki so pote-
kale od 28. aprila do 1. ma-
ja pod pokroviteljstvom go-
riške občinske uprave v grajskem
naselju ob 1015. obletnici prve
omembe Gorice,
je bil tudi odličen
koncertni večer z
naslovom Glasbe-
ne afinitete, ki sta
ga prav na “rojstni
dan” mesta orga-
nizirala Slovenski
center za glasbeno
vzgojo Emil Ko-
mel in Mednarod-
ni center za glasbo
in umetnost Arsa-
telier.
V Grofovi dvorani
so v izvedbi peda-
gogov s šole Ko-
mel in prijateljev
zadonele note
najžlahtnejših
skladb velikih av-
torjev od baroka
V prek bujne romantike pa do del so-dobnih krajevnih skladateljev. Popozdravu ravnateljice Alessandre
Schettino je prva k čembalu sedla
Eva Dolinšek, novopečena diplo-
mantka cum laude na ljubljanski
Akademiji za glasbo. “Dama v
rdečem” je briljantno in elegantno
zaigrala deli dveh velikanov 18. sto-
letja: Kromatično fantazijo in fugo
v d molu J. S. Bacha in Le Vertigo
Josepha N. P. Royerja. Flavtistka
Daniela Brussolo, violinistka Da-
niela Bon, čelist Federico Magris in
pianistka Elisabetta Cavaleri so iz-
vedli res lepo sonato flamskega
skladatelja Loeilleta; znani in vzne-
seni Klavirski trio op. 49 v d molu
Mendelssohna Bartholdyja, biser
nemške romantike, pa violinistka
Clara Bensa, čelist Aleksander Slu-
ga in pianistka Aleksandra Pavlo-
vič. Flavtistka Daniela Brussolo in
klarinetist Tomaž Škamperle sta ob
klavirski spremljavi Elisabette Ca-
valeri izvedla zanimiv Divertimen-
to Bojana Glavine, skladatelja in
pedagoga iz Postojne ter avtorja
nad 300 instrumentalnih in vokal-
nih del, hkrati pa tudi dolgoletne-
ga znanca na šoli Komel. Koncert
je sklenil Škamperle v duu s ki-
taristko Martino Gereon, to-
krat pa v povsem drugačnem
slogu: eklektično usmerjena in
v svojih iskanjih kreativna gla-
sbena pedagoga sta tokrat segla
po tradicionalni klezmer glasbi
in občinstvu poklonila dve ti-
pično judovski praznični sklad-
bi.
Naslednji glasbeni dogodek v
nizu letošnjih Snovanj bo po-
tekal v petek, 13. maja, ob 19.
uri v Kulturnem centru Lojze
Bratuž: na večeru Mi smo pom-
lad bodo peli in igrali učenci
SCGV Emil Komel, Glasbene
šole Nova Gorica, Srednje šole
L. Perco iz Ločnika in V. Locchi
iz Gorice v duhu medsebojne-
ga spoznavanja in sodelovanja.
(več fotografij na www.noviglas.eu)
Vesna Benedetič je razstavljala v Ljubljani
Odprtje razstave tržaške umetnice je bilo 20. aprila ob 18. uri
v prostorih Urada v Ljubljani. Vesna Benedetič je vsestranska
likovna umetnica. Rodila se je v Gorici, živela pa v Trstu, od
koder se je preselila v Škrbino, majhno vasico v osrčju
slikovitega Krasa, kjer danes živi z družino ter raziskuje,
eksperimentira in seveda ustvarja. Prepoznamo jo zlasti po
njenih ilustracijah, ukvarja pa se tudi z akvarelom, grafičnim
oblikovanjem, pripravo za tisk, organizacijo dogodkov in
likovnimi delavnicami. V Škrbini je leta 2014 zaživel tudi zavod
za mreženje umetnosti Ramatou, katerega namen sta
promocija in širitev umetnosti. V prostorih Urada za Slovence
v zamejstvu in po svetu je Vesno in njena dela predstavil
Devetak Davorin, Benedetičeva pa je za Noč knjige, v okviru
katere je razstava bila tudi prirejana, pripravila posebno sliko,
ki jo odlikuje predvsem poetično videnje sveta, kot vsa njena
dela.
Goričan Silvan Zavadlav v televizijski oddaji
državne mreže RAI
Silvan Zavadlav, doma iz Štandreža, kjer živi s svojo družino in
je vaški organist, je v torek, 26. aprila, nastopil v znani
televizijski oddaji Detto fatto, ki jo vodi priljubljena in prikupna
Caterina Balivo. Oddaja Detto fatto ima širok krog gledalcev,
predvajana je na drugi mreži Rai v popoldanskem času,
ponovtev oddaje pa je v zgodnjih jutranjih urah. Silvan Zavadlav
je v oddaji spregovoril o sebi, povedal, da je slovenskega rodu,
kot tudi dejstvo, da je organist v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu.
Nastopil pa je med izbranimi osmimi najboljšimi prodajalci rib
iz Italije, zaposlen je namreč kot vodja ribarnice v znani
veletrgovini v Gorici, kjer ima med kupci tudi veliko slovenskih
strank. Voditeljici, ki ga je pozorno poslušala, je na kratko
predstavil obmejni prostor, v katerem živi, povedal, da ima
italijansko državljanstvo, da pa je slovenske narodnosti, kot je
voditeljici tudi zapel prav za to priložnost napisano pesem in ji
tako na najlepši način pokazal, da je pevec. Kdor bi si rad
ogledal oddajo s Silvanom Zavadlavom, naj gre na našo spletno
stran, kjer je ob koncu zapisa tudi povezava.
Boris Pahor na Evropskem kulturnem
forumu pozval k iskrenemu dialogu
V Bruslju so danes slovesno odprli Evropski kulturni forum, ki
bo posvečen vlogi kulture pri premoščanju razlik v družbi in
njenemu potencialu pri krepitvi položaja EU v svetu. Na odprtju
je spregovoril zamejski pisatelj Boris Pahor, ki je spomnil na
tiste, ki so se borili za kulturo, v luči nedavnih napadov pa
pozval tudi k iskrenemu dialogu.
Pahor je v svojem nagovoru na kratko spregovoril o svoji
preteklosti in spomnil na nacistična koncentracijska taborišča
v Evropi, kamor so bili izgnani in v njih umrli številni Evropejci,
ki so se borili za svobodo in kulturo. Po Pahorjevem prepričanju
je pomembno, da se spominjamo teh ljudi.
Danes živimo v sebičnem svetu, je med drugim opozoril Pahor.
Ljudje mislijo, da je svoboda v tem, da služiš denar.
Spomnil je tudi na nedavne teroristične napade v Bruslju kot
tudi na tiste v Parizu in New Yorku. "Proti temu se ne moreš
boriti z vojsko, " je prepričan. Kar potrebujemo, je iskren dialog,
da ljudem pokažemo, naj živijo na drugačen način. Nočemo,
da Evropa izkusi to, kar je izkusila v preteklosti.
Evropski kulturni forum je dogodek, ki se odvija vsaki dve leti.
Potekati bi moral že lani novembra, a je bil po terorističnih
napadih v Parizu zaradi varnostnih razlogov odpovedan.
Cilj dvodnevnega srečanja je krepiti evropsko kulturno
sodelovanje in spodbuditi razpravo o politiki in pobudah EU na
področju kulture. Letos je namenjen tudi razmisleku o
prispevku kulture k prednostnim nalogam Evropske komisije,
kot so inovacije, delovna mesta in rast, socialna kohezija,
medkulturni dialog in vključevanje migrantov.
Kratke
  lovenci se radi pohvalimo,
da ni slovenske vasi brez
pevskega zbora! Petje glo-
balizaciji in hitremu stilu življen-
ja navkljub ostaja najbolj prilju-
bljena in zazširjena ljubiteljska
dejavnost Slovencev, ki je pa obe-
nem tudi svetovno na zelo viso-
kem nivoju. Pomlad predstavlja
za zbore višek sezone, kar doka-
zujejo tudi koncerti, revije in tek-
movanja, ki se vrstijo v tem ob-
dobju.
V nedeljo, 24. 4., se je s koncer-
toma v Trenti in v Zavarhu v Ter-
ski dolini uradno zaključila Pri-
morska poje. Zborovska revija v
soorganizaciji Javnega sklada Re-
publike Slovenije za kulturne de-
javnosti (JSKD), Zveze pevskih
zborov Primorske, Zveze sloven-
skih kulturnih društev v Italiji,
Zveze slovenske katoliške prosve-
te iz Gorice ter Zveze cerkvenih
pevskih zborov Trst, je letos že 47.
poskrbela srečanje najra-
zličnejših zborovskih sestavov s
čezmejnega območja Primorske
ter s slovenskimi gosti iz avstrij-
ske Koroške in Hrvaške. Od
Knežaka in Jasena pri Ilirski Bi-
strici, preko Pivke, Bertokov,
Gračišča, Trsta pa vse do Zavarha,
Trente in Trbiža se je od 26. 2. do
24. 4. zvrstilo kar 30 koncertov,
kjer je nastopilo preko 200 zbo-
rov, tokrat pa je bila posvečena
120. obletnici rojstva skladatelja
Karola Pahorja. Ena izmed
značilnih potez te, v naš prostor
in tradicijo zelo ukoreninjene re-
S vije, je združevanje in povezo-vanje zborov s sicer zelo različnovizijo in poslanstvom. Vsakdo, ki
je kdaj namerno ali naključno
prisluhnil Primorski poje lahko
pove, da ti koncerti ne slovijo po
najvišji kakovosti. Nihče pa ne
more oporekati dejstva, da nudi
revija poslušalcu (in vsem na-
stopajočim) edinstveno pri-
ložnost soočanja z zborovski-
mi realnostmi tako najbolj za-
kotnih vasic kot mestnih ob-
močij, priložnost spoznavanja
pevskih navad in repertoarjev
ljudi iz socialno najra-
zličnejših okolij in ima torej
neprecenljiv družbeni pomen.
Čeprav boš težko še ob kaki
drugi priložnosti na istem
večeru prisluhnil zborovskim
izvedbam Avsenikovih zimze-
lenih in Gallusovim rene-
sančnim skladbam, ostaja Pri-
morska poje v vsakem primeru
najbolj množična pevska mani-
festacija na Slovenskem in pred-
stavlja že zaradi tega nenadome-
stljiv ritual.
Če smo že pri ritualnih sloven-
skih pevskih dogodkih pa nika-
kor ne moremo mimo maribor-
ske Naše pesmi. 24. Zborovsko
tekmovanje Naša pesem, ki je po-
tekalo od petka 22. do nedelje 24.
aprila 2016 je v Maribor privabilo
zborovske navdušence od blizu
in daleč, ki so do zadnjega ko-
tička napolnili Unionsko dvora-
no prav vsakega tekmovalnega in
netekmovalnega nastopa. Stro-
kovna komisija, ki so jo sestavljali
predsednik Damjan Močnik, Da-
nica Pirečnik in Marko Vatovec
ter tuji strokovnjaki, dirigenta
Ints Teterovskis iz Latvije in Franz
M. Herzog iz Avstrije, je ocenila
nastope petindvajsetih zborov in
malih skupin, med katerimi so
bili tudi MPZ
Hrast iz Do-
berdoba, ki ga
vodi Hilarij La-
vrenčič (sre-
brno priznan-
je, 87,0 točk)
in Zbor Jaco-
bus Gallus iz
Trsta, ki ga vo-
di Marko San-
cin (srebrno
priznanje,
82,3 točk), z
Akademskim
pevskim zbo-
rom Univerze
na Primor-
skem je nasto-
pil tudi Mirko Ferlan (srebrno
priznanje, 88,0 točk). Zmagova-
lec državnega tekmovanja, ki do-
kazuje izredno visoko raven lju-
biteljskega zborovskega petja na
Slovenskem, je bil s 96,3 točkami
Komorni zbor Konservatorija za
glasbo in balet Ljubljana z diri-
gentom Ambrožem Čopijem. Ab-
solutno drugo mesto si je s 96,0
točkami pripel Zbor sv. Nikolaja
Litija z dirigentko Heleno Fojkar
Zupančič, tretje mesto pa si s 94,3
točkami delita Komorni zbor Or-
fej, Ljutomer z gostujočim diri-
gentom Andražem Hauptma-
nom (zborovodja Romana Rek),
in Ženski komorni zbor Čarnice
z dirigentko Moniko Fele, ki je
obenem zmagovalec kategorije
ženskih zborov. V kategoriji ma-
lih skupin so slavile Rusalke (vo-
kalni kvartet, vodja skupine Ta-
deja Vulc) s srebrno plaketo in
85,0 točkami, v kategoriji
moških zborov pa je prvo mesto
odnesla Vokalna akademija Lju-
bljana z dirigentom Stojanom
Kuretom (zlato priznanje, 93,0
točk). O živosti slovenske zborov-
ske scene priča tudi dejstvo, da je
bilo med 92 različnimi skladba-
mi (22 slovenskih in 30 tujih
skladateljev) sedem novitet in
dve prvi izvedbi šestih slovenskih
skladateljev. Kljub do decimalke
natančnim točkam, posebnim
nagradam, pritisku tekmovalne-
ga nastopa in ostrim kritikam je
v natrpanem vikendu ostalo do-
volj prostora za lepoto glasbe in
uživanje ob le-tej.
Da je petje poglavitna ljubiteljska
kulturna dejavnost pri nas, vedo
tudi prireditelji tretjega Tedna
ljubiteljske kulture, ki bo letos
posvečen zborovskemu petju -
“njegovi množičnosti (prepevan-
je v zborih je najbolj razširjena
prostočasna kulturna dejavnost),
njegovim uspehom (po kakovo-
sti so naši zbori v samem svetov-
nem vrhu) ter blagodejnemu
vplivu petja na zdravje posamez-
nikov in celotne družbe”. JSKD
od 13. do 22. maja vabi, da se to-
rej udeležite kulturnih dogod-
kov, razsejanih po celotnem slo-
venskem prostoru, in se tako
spomnite pomena ljubiteljske
kulture, ki združuje več kot
107.000 posameznikov in ustvari
25.000 prireditev letno, ki si jih
ogledajo 4 milijoni obiskovalcev.
Vsi dogodki bodo objavljeni na
spletni strani www. tlk. jskd. si.
Lucija Tavčar
Tekmovanja in revije
Slovenska pevska slavja
Komorni zbor Orfej iz Ljutomera 
(Romana Rek, dirigent Andraž Hauptman k. g.) / foto JSKD
Eva Dolinšek, čembalo
Ženski komorni zbor Čarnice iz Ljubljane / foto JSKD
Kultura 5. maja 2016 9
Na Poljskem se bodo nekdanjemu papežu Janezu Pavlu II., ki je bil
pred dvema letoma razglašen za svetnika, poklonili z muzikalom, ki
bo predstavil življenje njihovega rojaka. Muzikal, ki bo premiero
doživel prihodnje leto, bo naslovljen po papeževem rojstnem imenu
Karol. Muzikal bo prikazal življenje Karola Wojtyle vse od njegovega
otroštva v Wadowicah do njegove smrti v Rimu, je napovedal
scenarist in skladatelj Michal Kaczmarcyzyk. “Obenem bo to tudi
zgodba 20. stoletja, postavljena v drugo svetovno vojno, komunizem
in čas padca Berlinskega zidu”, je dodal. Muzikal bodo krstno
uprizorili 25. februarja 2017 v Krakovu, kjer je Wojtyla deloval kot
škof, je povedal režiser Krzysztof Korwin-Piotrowski in napovedal
muzikal z baladami in pop-rock glasbo, ki ga bo oblikovalo 40 pevcev
in plesalcev. Poljskega papeža bo upodobil igralec Jacek Kawalec,
ki mu vloga predstavlja dvojni izziv. Kot je pojasnil, je dramski igralec,
ki mu oblika muzikala ni najbližja. Izziv pa bo tudi čimbolj avtentično
predstaviti papeža, o katerem ima po igralčevih besedah vsak Poljak
svojo predstavo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Muzikal bo
zasnovan multimedijsko, prikazanih bo tudi nekaj zgodovinskih video
posnetkov, med drugim izvolitev za papeža, je še povedal Kawalec.
Janez Pavel II. je postal papež 16. oktobra 1978. Bil je papež z enim
najdaljših pontifikatov. Prepotoval je več kot vsi njegovi predhodniki
skupaj. Umrl je 2. aprila leta 2005, za svetnika je bil razglašen 27.
aprila leta 2014.
Življenje papeža Janeza Pavla II. 
bo zaživelo v muzikalu
Trst / Zbornik ob 70. obletnici liceja Prešeren
Šola, ki daje korenine in peruti
  krogla obletnica sloven-
skega šolstva v Italiji, ki
smo jo praznovali v
prejšnjih tednih, ima natančno
določen rojstni datum. 8. okto-
bra 1945 je Zavezniška vojaška
uprava z okrožnico številka 7
ustanovila realno gimnazijo v
Trstu. Svoj sedež je imela v ulici
Lazzaretto Vecchio, kjer je bila
tudi trgovska akademija in sred-
nja šola. V šolskem letu 1945/46
je gimnazijo obiskovalo več kot
100 dijakov. Zaradi stiske s pro-
storom je pouk potekal v jutran-
jih in popoldanskih urah. Tri leta
kasneje, v šolskem letu 1948/49
je zavezniška vojaška uprava
ustanovila še klasično gimnazijo.
Šola se je nato razvijala naprej in
svoje današnje ime dobila v poz-
nih šestdesetih letih. Poimeno-
vali so jo v »licej France
Prešeren«.
Prejšnji teden so se te zgodovin-
ske trenutke ponovno po-
doživljali zdajšnji in nekdanji
profesorji in dijaki. V Tržaškem
knjižnem središču so v četrtek,
28. aprila, praznovanje okroglega
jubileja slovenskih šol v Italiji
zaokrožili s predstavitvijo novega
zbornika “Licej Prešeren, od leta
1945”. Platnico zbornika še krasi
geslo liceja, “... šola, ki daje kore-
O
nine in peruti... ”. Večer je bil za-
mišljen kot prijetno popotovanje
med preteklostjo in sedanjosto.
Tako obliko ima navsezadnje tu-
di zbornik, ki sta ga
uredili profesorici Li-
dia Rupel in Neva Za-
ghet. Gre skratka za
poglobljen in zelo na-
tančen pregled skozi
sedemdeset let dolgo
zgodovino šole, hkrati
pa je v zborniku tudi
močan pečat sedanjo-
sti. Iz zgodovinskega
dela velja podčrtati
podrobno obdelano
obdobje povojnih let,
v katerih je ponovno
vzpostavljanje šolstva
šlo skozi številne poli-
tične preizkušnje. Po-
sebej so objavljeni sez-
nami vseh ravnateljev,
predsednikov zavod-
skega sveta, vseh ma-
turantov ter učnega in neučnega
osebja. Zbornik pa prinaša tudi
opis vseh novejših pobud, iz-
menjav in dejavnosti, ki so jih na
šoli izpeljali v zadnjih letih. Na-
zadnje so objavljeni še nagrajeni
prispevki natečaja, ki je bil razpi-
san ob 70. obletnici liceja.
Večer v Tržaškem knjižnem sre-
dišču je potekal v obliki pogovo-
ra z obema urednicama zbornika
in grafičnim oblikovalcem, pro-
fesorjem Borisom Grgičem, ki ga
je vodila novinarka Poljanka Dol-
har. Zbiranje in urejanje materia-
la ter delo pri ustvarjanju zborni-
ka je trajalo dobro leto. Po bese-
dah urednic je bilo to dokaj zah-
tevna naloga, a hkrati vznemir-
ljiv podvig, ki je omogočil vpo-
Priimek Furlan je eden “najlažjih” priimkov,
saj hitro uganemo, da gre za prišleka, ki se je
na Vipavsko priselil iz Furlanije. Lahko je bil
etnično Furlan ali pa tudi Italijan, Slovenec ali
Nemec; pač nekdo, ki je nekaj časa živel na Fur-
lanskem. Prvi zapis priimka v Trstu, daljnega
leta 1354, je našel Pavle Merku.
Furlanov je bilo razseljenih med Alpami in Ja-
dranom precej, zato jih tu najdemo ogromno.
To pa seveda tudi pomeni, da si niso vsi Furlani
v sorodu. Še več. Lah-
ko se zgodi, da sta si
v sorodu Furlan in
Furlani ter Furlan in
Furlanič. Furlani je
namreč romanska iz-
peljanka priimka,
Furlan in Furlanič pa
slovanska. Aprila
2016 je bilo po urad-
nih
po-
datkih v Sloveniji 1644 Furla-
nov, 164 Furlaničev in 86 Fur-
lanijev. A vseh 1644 pravzapa-
rav ne nosi povsem istega
priimka. Na Vipavskem se
namreč Furlan naglasi na
prvem zlogu, na U, medtem ko
v Ljubljani naglas prestavijo na
zadnjega, na A. Fúrlan in Fur-
lán.
V najstarejši matični knjigi na
Vipavskem, ki je nastala v
Prvačini, najdemo prvega Fur-
lana že leta 1579. V drugem le-
tu, ko so začeli tam vpisovati
krste, so pri devetem krstu po
vrsti zabeleženi kar trije. Matija
Furlan je dal krstiti svojega ne-
zakonskega sina Antona, njegov boter pa je bil
Jernej Furlan.
Poznanih ljudi s priimkom Furlan je cela vrsta,
na obeh straneh
meje. Poglejmo ne-
kaj imen z vipav-
skim poreklom.
Med mlajšimi ge-
neracijami najbolj
znana je igralka
Ula Furlan, hči še
bolj znane televizij-
ske voditeljice Miše
Molk in filmskega
ustvarjalca (režiser-
ja, scenarista, kriti-
ka in urednika) Sil-
vana Furlana
(1953-2005). Silva-
nov rod izvira iz vi-
pavskih Brij, kjer se
je rodil njegov oče, tudi Silvan. Znana je tudi
pevka zabavne glasbe Polona Furlan. Njen rod
izvira iz starega jedra Ajdovščine, znamenitih
gas. V Aj-
dovščini in
Vipavi je
veliko Fur-
lanov, ven-
dar mora-
mo vedeti,
da izvirajo tudi iz različnih “gnezd” v
okolici: Podkraj, Zavino, Slap, Planina...
Alfonz Furlan (1856-1932), zgodovinar in
pisatelj, se je rodil na Gočah. Oče tržaške-
ga duhovnika
in organizatorja
Andreja Furlana
(1870-1951) je
bil iz Vipave.
Verjetno najbolj
znan med Furla-
ni pa je verjetno
utemeljitelj slo-
venske pravne
znanosti, odvet-
nik in politik
Boris Furlan
(1894-1957).
Kot demokrat je
bil leta 1947 ob-
sojen na smrt v
montiranem Na-
godetovem proce-
su in zatem pomiloščen na 20 let ječe. Rojen je
bil v Trstu, zanimivo pa bi bilo vedeti, odkod
izvira njegov rod.
VIPAVSKI PRIIMKI (2) Tino Mamić
FURLAN
V Prvačini je v franciscejskem katastru iz leta 1822, ki ga hrani
ljubljanski Arhiv Republike Slovenije, zapisan tudi zaselek Furlani.
Družina Furlani, ki je pred četrt tisočletja živela v Vipavi na številki 158:
Joannes Furlan, Catharina uxor (žena), Matheus filius (sin), Maria Anna filia
(hči)... Fotografija iz Družinske knjige, ki je nastala v Vipavi  
Prva omemba priimka Furlan v slovenskih matičnih knjigah (1579). Najdemo tri Furlane, krščenca
Antona, očeta Matijo in botra Jerneja. Imena so seveda v latinščini. Knjigo hrani Škofijski arhiv
Koper.
Goriška Mohorjeva družba
Ponatis knjige Stanka
Sivca Skozi ogenj
  njiga spominov duhovni-
ka Stanka Sivca z naslo-
vom Skozi ogenj, ki je me-
seca novembra izšla v knjižni
zbirki Goriške Mohorjeve družbe
za leto 2016, je bila zaradi izred-
nega zanimanja, ki ga je vzbudila
pri bralcih, v par mesecih razpro-
dana in je v mesecu aprilu
doživela svoj prvi ponatis. Gre za
opis življenjske zgodbe avtorja
Stanka Sivca, ki so ga zaznamo-
vale politične razmere v bivši Ju-
goslaviji ob koncu druge svetov-
ne vojne. Že kot mladostnik se je
odločil za duhovniški poklic, a je
v svojih študentskih letih moral
skozi hude preizkušnje. Preizku-
K sil je zapor in samico, prisilno de-lo v taboriščih in sodni proces,za tem pa še trdo vojaško suknjo.
Kljub vsemu pa je vztrajal pri svo-
ji odločitvi za duhovniški poklic.
Ta želja se mu je tudi uresničila
in je leta 1955 začel svojo bogato
in plodno duhovniško službo, ki
jo je opravljal najprej v Šempasu
(1956-1965), sledili so Otlica
(1965-1974), Bovec (1974-2002)
in Prvačina (2002-2013), kjer še
vedno biva kot duhovniški po-
močnik v pokoju. Knjigi je uvod-
no besedo prispevala prof. Miro-
slava Cencič, v kateri poudarja,
kako je Sivec znal opis dogajanja
in podatkov utemeljiti še s takrat-
nimi družbenimi
razmerami, z
vsiljenim razdo-
rom med ljudmi,
kar spremlja s
človeško ra-
hločutnostjo ter
psihološko in fi-
lozofsko razgle-
danostjo. V
Sivčevih besedah
ni zaslediti
maščevanja zara-
di vsega hudega,
kar je prestal,
temveč gleda ra-
zumevajoče tudi
na svoje zasliševalce in mučitelje
kot tudi na tiste sotrpine, ki niso
imeli v sebi moči, da bi pod udar-
ci vzdržali v pokončni drži. Je
knjiga, kot je izrazil predsednik
Goriške Mohorjeve družbe msgr.
Renato Podbersič na krstni pred-
stavitvi knjižne zbirke meseca
novembra v Gorici, ki jo lahko
prebiramo v luči
svetega leta
usmiljenja, saj v
njej duhovnik
Stanko Sivec od-
pušča vsako stor-
jeno zlo. Avtor, ki
je 19. marca praz-
noval svoj 90.
življenjski jubilej,
želi hkrati v prvi
vrsti tako vsem
svojim bivšim
župljanom kot tu-
di vsem mlajšim
rodovom posre-
dovati resnico in
veličino vseh tistih ljudi, ki so
pod težo pritiskov zdržali in imeli
v sebi toliko upanja, ljubezni in
razumevanja, da so lahko zgled
nam in prihodnjim rodovom.
Knjiga je odslej ponovno na raz-
polago tako v slovenskih knjigar-
nah v Gorici in Trstu kot v knji-
garnah v Sloveniji.
gled v manj znane podrobnosti
in anekdote tistih zgodovinskih
trenutkov. Na to temo se je ogla-
sila tudi profesorica Marija Ka-
cin, ki je tudi sama pi-
sala o primorskem šol-
stvu, in poudarila, da je
bilo potrebno za po-
novni zagon slovenske-
ga šolstva v Italiji najti
nek skupni jezik med
različnimi predstavniki
ideološko nasprotu-
jočih si taborov med
Slovenci v Italiji. Ob ta-
ko pomembnem
vprašanju so bili pred-
stavniki slovenske
manjšine sposobni dati
na stran idejne razlike
in nastopiti skupno, je
še dejala Kacinova in
pri tem še podčrtala, da
še danes niso znana
imena manjšinskih za-
stopnikov, ki so stopili
skupaj in dokončno odprli pot
slovenski šoli. Med gosti večera
je bil tudi Jožko Gerdol, predstav-
nik prve generacije maturantov,
ki so opravili zaključni izpit na
realni gimnaziji v šolskem letu
1945/46. Gerdol je pripovedoval
predvsem o svojih sošolcih iz ta-
kratnega petega razreda in o ra-
zličnih življenjskih usodah, ki so
jih ponesle okoli po svetu.
V imenu liceja France Prešeren je
pozdravila tudi ravnateljica Lore-
dana Guštin, ki je opozorila na
številne dejavnosti in programe,
ki jih na šoli izvajajo ob rednem
pouku. Zaključek večera je bil na-
menjen zdajšnjim dijakom in na-
grajevanju zmagovalcev video in
literarnega natečaja. Zmagovalec
video natečaja je Jordan Štekar,
ki je (tudi s pomočjo drona) po-
snel jubilejni kratki film ob 70.
obletnici šole. Literarni natečaj
je bil razdeljen v tekmovalno ka-
tegorijo bienija (geslo natečaja je
bilo “O Vrba, srečna draga vas
domača... ”) in tekmovalno ka-
tegorijo trienija (geslo “Žive naj
vsi narodi, ki hrepene dočakat
dan, da koder sonce hodi, prepir
iz sveta bo pregnan”). Med
mlajšimi dijaki je prvo mesto s
svojimi poezijami osvojila Vero-
nika Toplak, med starejšimi pa
Danilo Devetak med pesniškimi
prispevki, Vida Škerk pa med
proznimi.
kil
Foto damj@n
Tržaška5. maja 201610
S 1. strani
Lep praznik ...
  ežijo je prevzela Lučka Pe-
terlin Susič, ki je opravila
izbor pesmi in si zamislila
izredno razgibano in izvirno po-
dan recital.
Glavno točko večera, razglasitev
prvouvrščenih, so mladi pripra-
vili na sproščen
in zabaven
način. Prebrali
so nekaj odlom-
kov iz nagraje-
nih del in pova-
bili avtorje, naj
pridejo v ospred-
je, če so prepoz-
nali svoj prispe-
vek. Šest finali-
stov sta potem
Svetlana Brecelj
in Veronika Bor-
don, ki obiskuje-
ta časnikarski
krožek Sloven-
skega kulturne-
ga kluba in
MOSP-a, v ne-
kakšnem talk-showu predstavili
res številnemu občinstvu v dvo-
rani. Iz odgovorov mladim časni-
karkam so prisotni izvedeli za li-
terarne okuse in vire navdiha
šestih “finalistk”. Za glasbene
premore med intervjuji sta po-
R skrbeli mladi in perspektivni gla-sbenici, Vera Sturman in IvanaKreševič, ki sta, prva na violino,
druga pa s harmoniko, izvedli
skladbi: J. S. Bacha, part. št. 3,
Preludij in Holminova: Pesem.
Občinstvo je zdaj poznalo imena
nagrajencev, ne pa razvrstitve.
Naloga, da jo razkrijeta, je pripa-
dla predstavnicama strokovne
komisije: pesnici in pisateljici
Majdi Artač in mladinski pisatel-
jici in režiserki Lučki Peterlin Su-
sič. Tretji član komisije, novinar,
pesnik in pisatelj Jurij Paljk se za-
radi drugih obveznosti ni mogel
udeležiti nagrajevanja.
V uvodnih besedah je bilo pou-
darjeno, da so bili člani komisije
presenečeni nad številom pri-
spevkov in domiselnostjo mla-
dih avtorjev. Posebno pri proznih
prispevkih je bilo kar presenetlji-
vo, kako je nekaj citatov iz Koso-
velovih pesmi sprožilo fantazijo
mladih avtorjev, ki so se lotili
tem od ljubezenskih razočaranj
pa do družinskih
napetosti in pre-
pirov, nasilja,
vojn, pa spet do
svežega mlado-
stniškega veselja;
tudi pesmi gredo
od drobnih hai-
kujev do kla-
sičnih ritmov in
rim ali še – prese-
netljivo – do po-
skusov moder-
nih otroških pe-
smi. Za vsa ta
umetniška iskan-
ja je komisija
čestitala mladim
avtorjem. Ker pa
so bile predvide-
ne le tri nagrade za prozo in tri
za poezijo, je morala komisija na-
tančno pretehtati vsa dela in jih
razvrstiti glede na izvirnost, do-
delanost besedila, pravilnost in
bogastvo jezika.
Na tej podlagi je izbrala šest naj-
boljših (vsi pri-
spevki so bili pod-
pisani s šifro oz
psevdonimom –
šele po odločitvi
je komisija izvede-
la za prava imena
avtorjev). Za poe-
zijo je prva nagra-
da pripadla Nicole
Gustini, ki je našla
navdih ob Koso-
velovi konstrukti-
vistični poeziji in
se duhovito poi-
grala z besedo
Kons ter svojo pe-
sem naslovila Nons 5. Drugo na-
grado za poezijo je prejela Vero-
nika Škerlavaj za cikel dveh pe-
smi, ki izražata avtoričino pe-
sniško občutljivost. Tretja nagra-
da pa je pripadla Tini Sbarbaro za
cikel pesmi 3 leta, 5 let, 7 let, v
katerem izpoveduje strahove in
bojazni otroka v različnih staro-
stih.
Za prozo pa je komisija odločila
tako: prvo nagrado je prisodila
kratki noveli, ki jo je navdihnil
citat “Pa zaprem svoj topli hram
in odidem: toda kam? Oj, kam?
”, ki na izviren, fantazijski način
obravnava temo drugačnosti. Av-
torica je Mojca Petaros.  (kot za-
nimivost naj povemo, da je ista
avtorica – vendar pod drugačno
šifro, poslala še en prispevek, ki
ga je komisija nameravala nagra-
diti). Drugo mesto je zaslužila
  a god sv. Marka so letos
tržaški verniki poromali
v Beneško Slovenijo.
Nad 300 romarjev se je v sedmih
avtobusih pripeljalo v Špeter,
kjer so ob 10h30 v cerkvi, po-
svečeni apostolu Petru, priso-
stvovali skupni in občuteni sveti
maši, ki jo je daroval upokojeni
koprski škof msgr. Metod Pirih,
somaševalo pa 10 duhovnikov iz
tržaških župnij skupaj s škofo-
vim vikarjem za Slovence, deka-
nom Antonom Bedenčičem.
Ljudsko petje je maši vtisnilo po-
sebno domačnost, na orglah pa
ga je vešče spremljala organistka
Marija Šturman.
V homiliji je msgr. Pirih poudaril
skupni škofijski izvor tržaških in
koprskih vernikov, saj je do leta
1977 pod tržaško škofijo spadal
tudi sedanji koprski del. Navezal
se je na sveto leto usmiljenja in
spodbudil k drži, ki naj bo kri-
stjanu primerna.
Cilj tokratnega tržaškega roman-
ja v Špeter Slovenov (italijansko
San Pietro al Natisone, narečno
Špietar, San Pieri dai Sclavons v
furlanščini), naselje ob vznožju
Nadiških dolin v Beneški Slove-
niji, se je pred letom 1878 v ita-
lijanščini imenovalo San Pietro
degli Slavi, zatem pa
je bilo v okviru ita-
lijanizacije novih
državljanov Italije
preimenovano v
San Pietro al Natiso-
ne. O problemati-
kah slovenske isto-
vetnosti in obstoja v dolinah je
po maši romarjem sprego-
voril beneški kulturni dela-
vec in raziskovalec Riccardo
Ruttar. Poslušalci so pozor-
no prisluhnili orisu doga-
janja v zvezi s slovenskim
ljudstvom v Benečiji, zlasti
po drugi svetovni vojni in v
sodobnem času. Ruttar je
poudaril znatno krčenje šte-
vila prebivalcev, ki je danes
zreducirano za dve tretjini,
kar povzroča, da so mnoge
beneške vasi prazne. Govo-
ril je o pomembnosti dvoje-
zičnega šolskega središča in
hkrati z obžalovanjem ugota-
vljal, da pri posameznikih v Be-
nečiji (kamor so se prva slovan-
ska ljudstva naselila že v 7. stol.)
še vedno primanjkuje slovenske
zavesti. Spomnil je, da so še ved-
no preveč dejavne mračne sile,
ki ovirajo uveljavljanje sloven-
skega jezika v Benečiji in v Rezi-
  ulturnim izmenjavam včasih bo-
trujejo prav čudne okoliščine,
nepričakovana vabila ali prepro-
sto osebna želja, da bi kaj spoznali. Tako
je pred devetimi leti osebna radoved-
nost gnala Renata Ventoruzza, potomca
furlanskih priseljencev, ki so v
dvajsetih letih prejšnjega stoletja
zapustili Furlanijo, da bi bonifi-
cirali močvirje t. i. Agra Pontina,
da je vzpostavil stik z občino De-
vin-Nabrežina. Želel je odkriti,
kje je hrib, po katerem nosi ime
vas Borgo Hermada, v kateri se
je rodil. Začela se je redna iz-
menjava, po letu 2011 pa se stvar
razvija tudi na ravni občinskih
uprav. Zadnja leta te izmenjave
koordinirajo v okviru deželnega
projekta Isonzo – Soča 2015: gla-
sovi vojne v mirnih časih, pri
tem pa je v prvi vrsti angažirano itali-
jansko društvo Hermada iz devinsko–
nabrežinske občine.
V tem okviru sta se ob minulem koncu
tedna, 23. in 24. aprila, v kraju Borgo
Hermada mudila italijanski mešani zbor
S. Ignazio iz Go-
rice in MoPZ Fan-
tje izpod Grmade
iz Devina, da bi
nastopila v okvi-
ru prireditev ob
43. pohodu Pe-
dagnalonga.
Zbora sta v soboto, 23. aprila, najprej so-
delovala pri večerni maši v spomin na
žrtve prve svetovne vojne in tudi sedan-
jih spopadov, ki jo je daroval domači
župnik, g. Gianpaolo Bignoni. Po maši
je bil v zelo akustični cerkvi sv. Antona
Padovanskega koncert. Uvodoma je
predsednik društva Gruppo Hermada
Massimo Romita dejal, da želi zborovski
večer s pesmijo posredovati tragedijo
vojnega spopada za vojake vseh narod-
nosti, ki so se borili pred sto leti. Tako
so Fantje izpod Grmade, pod vodstvom
Hermana Antoniča, podali slovenski
pogled na 1. svetovno vojno s Pre-
lovčevo Oj, Doberdob in Kokošarjevo
Škabrijel, ljudsko Oblaki so rudeči in
Merkujevo priredbo benečanske Tan za
turškin gričen, simbolično povedno Ha-
rejevo Grmada kres in furlanskima
Ciampanis de sabide sere, ki praznično
zvonijo ob koncu vojne ter znano Zar-
dinijevo Stelutis alpinis. Ob koncu na-
stopa pa sta zadoneli še Pobratimija in
Vrabčeva Zdravljica. Sledil je nastop do-
mačega zbora Myriace iz Terracine s
spletom pesmi različnih žanrov od
Bachovega korala do filmske glasbe
ali zborovske priredbe znane italijan-
ske popevke. Na koncu pa je mešani
zbor S. Ignazio iz Gorice, ki ga vodi
Liviano Brumat, zelo učinkovito
in ubrano predstavil lep izbor al-
pinskih in drugih pesmi, ki so jih
napisali razni skladatelji, kot so
Mingozi, Moser, Zardini, De Mar-
zi in drugi. Njihov nastop je po-
vezoval sam zborovodja, ki se je
med drugim spomnil tudi g. Stan-
ka Jericija, ki je ta zbor ustanovil
in vodil.
Ob koncu večera so v cerkvi trije
predsedniki zborov podpisali listino
o prijateljstvu, ki naj bo usmerjeno
v dobrobit in napredek skupnosti,
katerim pripadajo. Listino bodo pod-
pisali tudi v slovenski obliki, ko bo
iz Terracine prišla v Nabrežino delega-
cija z dijaki, ki so se udeležili literarnega
natečaja o prvi svetovni vojni in pred-
stavniki zbora Myriace.
Nedeljsko jutro je bilo deževno, a na
trgu Borga Hermada se je vseeno zbralo
kakih dvatisoč ljudi. Po štartu tekačev,
ki so se lahko pomerili na 9 ali 21 kilo-
metrski progi, so se na pot odpravili po-
hodniki, ki so lahko po poljskih poteh
občudovali kmetije, ki se zlasti ukvarjajo
s pridelavo zelenjave za rimski trg, ka-
nale, ki so omogočili hitrejši odtok vode
in torej bonifikacijo ter mogočne evka-
liptuse, ki so jih zasajali, ker baje odgan-
jajo komarje. Na sedmih postojankah so
pohodnikom ponujali razne kulina-
rične dobrote, pevci pa so se jim od-
dolževali s pesmijo. Ob vedno učinko-
vitih Vodopivčevih Žabah je zlasti sta-
rejše, ki se med seboj še pogovarjajo po
furlansko, do solza ganila Ciampanis de
sabide sere. Marsikje so bile na ogled
fotografije prejšnjih izvedb pohoda, a
tudi zgodovinski posnetki nastajanja
teh zaselkov, ki po želji fašističnih obla-
sti, ki so odredile bonifikacijo, nosijo
imena po krajih vzdolž soške fronte,
kjer so pred sto leti potekali boji. Sme-
rokazi tako vodijo potnike v kraje, kot
so Borgo Vodice, Bainsciza, Podgora itd.
Za Fante je bilo gostovanje v Terracini z
zborovskega vidika prav gotovo koristna
izkušnja, prav tako je bilo zanimivo
soočenje z drugačnim kulturnim in
idejnim svetom, ki pa je željan spozna-
vanja slovenske zamejske stvarnosti.
m. t.
K
Gostovanje v Terracini
Fantje izpod Grmade
v Borgu Hermada
Več kot tristo romarjev
Romanje slovenskih tržaških
vernikov v Benečijo
ji.
Romarjem je bilo vreme naklon-
jeno, tako da so se po kosilu v
raznih gostiščih lahko odpeljali
na Matajur, v svetišče na Stari go-
ri, v Brda ali v Kobarid … mimo
beneških vasi, v katerih so delo-
vali kleni Čedermaci msgr. Ivan
Trinko. Anton Kufolo, Paskval
Gujon in drugi duhovniki vztraj-
no za vero in v boju za slovensko
identiteto. Znamenja tega boja
so vidna še danes v delovanju
beneških društev in prizadevnih
posameznikov, pot do dejanske
uveljavitve slovenske skupnosti
pa bo nedvomno še naporna.
(jec)
Foto Peter Cvelbar
črtica “Svetli akordi klavirja” in
govori o globoki ljubezni na
preizkušnji. Avtorica je Belinda
Trobec. Na tretje mesto pa se je
uvrstila črtica “Sama moram bi-
ti”, ki govori o dekletu, ki zaide v
depresijo zaradi samomora na-
jljubše prijateljice. Avtorica je
Urška Petaros.
Komisija je posebej pohvalila še
štiri dela v prozi in štiri v poeziji
ter jih – z nekaterimi popravki in
izboljšavami- predlagala za obja-
vo. Avtorji teh del so: za poezijo:
Mattia Costantini, Lara Betocchi,
Katarina Polojac in Aljoša
Poljšak; za prozo pa Veronika Pi-
redda, Tina Busan, Urška Stopar
in Marija De Luisa.
Nagrade za prvouvrščene so pri-
spevali Zadružna kraška banka,
Draguljarna Malalan in Založba
Mladika, ki je priskrbela knjižni
dar tudi za avtorje pohvaljenih
del ter za šole, ki so prispevale k
temu, da so njihovi dijaki poslali
svoja dela na natečaj. Za to nosijo
zaslugo predvsem vsi tisti profe-
sorji-mentorji, ki so pobudo pod-
prli in jo priporočili svojim dija-
kom ter s tem pokazali, kako ce-
nijo besedno ustvarjalnost mla-
dih. S pismom je pobudi čestitala
tudi predsednica Slavističnega
društva Trst- Gorica - Videm,
prof. Marija Pirjevec. Ves pro-
gram sta povezovali mladi napo-
vedovalki, Maja Mohor in Vida
Petaros.
Da se končno vrnemo k prazniku
“mladinske ustvarjalnosti”, - po-
vemo, da se je zaključil kar se da
mladostno in razigrano, ob zvo-
kih rock ansambla Love Guns, ki
je še dodatno dvignil razpoložen-
je vseh res številnih prisotnih.
Moški zbor Fantje izpod Grmade ter mešani cerkveni pevski zbor iz Devina sta v
petek, 29. aprila, skupaj z goriškim Zborom sv. Ignacija nastopila zvečer v Gradežu
v baziliki sv. Evfemije na koncertu v nizu koncertov Odmev iz strelskih jarkov...
sto let kasneje.
Foto JMP
Foto damj@n
Foto damj@n
Tržaška 5. maja 2016 11
Obvestila
Romanje v Medjugorje od 6. do 9.
maja. Odhod avtobusa zgodaj zju -
traj z glavne avtobusne postaje v
Novi Gorici s postankom v Rožni
Dolini in nato v Kozini. Pozno po -
pol dne prispemo v Medjugorje. V
naslednjih dneh bogoslužje in sv.
maša in vzpon na Križevac. Vra ča -
mo se v ponedeljek, 9. maja. Pri ja -
ve: Darko tel. 0039 3703201305
ali tel. 0481 32121; Ana 05
3022503 in pri župniku Jožetu
Markuži tel. 0039040229166.
Slovenski in ita lijanski državljani
potujejo z osebno izkaznico.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: Mar jan -
ca Prosen 20, s. Jelka Rupnik 20,
Magdalena Kresnik 20, Estell in
Pavlina Ziebart 10, Marija Čubin
10, Franc Saksida 134, Jože
Robida 10, Dragica Marenčič 5
evrov; za sestro Jožico Sterle –
Ukrajina: N. N. iz Boršta 10 evrov;
za misijon patra Ernesta Saksida
– Brazilija: N. N. iz Boršta 10 evrov;
za Etiopijo, ki jo je prizadela suša:
nabirka v Rojanu 412 evrov.
Darove lahko nakažete tudi po:
ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
via Cordaroli 29
34135 Trst
Ob 400-letnici smrti velikana
Večno mladi Shakespearovi
verzi živijo!
  letu, ko se spominjamo in
obeležujemo štiristoletni-
co Shakespearove smrti, so
se pobudniki tržaških prireditev v
sklopu TShakespeare (Slovensko
stalno gledališče, Stalno gledališče
FJK, British School in Cappella
Underground),
posvečenih tej
pomembni oblet-
nici, odločili za
poseben simbo-
lični zaključek
praznovanj tega
velikega pesnika
in dramatika.
Medtem ko so
drugod po svetu
praznovanja do-
segla svoj višek
23. aprila, na dan
Shakespearove
smrti, se je v Trstu
niz dogodkov, po-
svečenih Shake-
spearju, zaključil
na 26. april: to pa je dan, ko je Wil-
liam Shakespeare prejel zakra-
ment sv. krsta, ki mu je odprl pot
do večnega življenja. S tem so or-
ganizatorji dogodka želeli simbo-
lično poudariti, da Shakespeare še
vedno živi in so se tako navezali
na svetovni moto Shakespeare li-
ves, ki združuje pobude, nastale v
V počastitev štiristoletnice smrti te-ga velikega duha.Tudi verz, ki je dal naslov temu za-
ključnemu dogodku, nas spomin-
ja na njegovo nesmrtnost. To je za-
ključni verz Shakespearovega 19.
soneta: My love shall in my verse
ever live young (V tem stihu bo
ljubezen moja večno mlada). A
kaj je bila vsebina tega zaključne-
ga dogodka v Kulturnem domu?
Gledalci, ki so se ga udeležili, so
lahko prisostvovali enkratnemu
literarno – glasbenemu večeru,
kjer so se Shakespearovi verzi pre-
pletali z glasbo iz različnih obdo-
bij, ki so jo navdihnila Shakespea-
rova dramska dela. Shakespearove
verze o minevanju časa, ki pa ne
more uničiti ljubezni, o ne-
smrtnosti poezije in umetnosti sta
v slovenščini umetniško interpre-
tirala igralca Slovenskega stalnega
gledališča Vladimir
Jurc in Nikla Petruška
Panizon, v itali-
janščini pa igralec
stalnega gledališča
FJK Andrea Germani.
Umetniško besedo je
obogatila tudi glasba
skladateljev Dowlan-
da, Purcella, Colerid-
ge Taylorja, Merwyn
Horderja, Maconchy-
ja in Vaughana Wil-
liamsa, ki so jo izvajali
sopranistka Laura An-
tonaz, pianist Elia Ma-
crď in lutnjar Fabio
Accurso.
Na umetniškem
večeru, ki ga je režiral Eduard Mi-
ler, sta se prepletali beseda in gla-
sba, beseda je zaživela v slo-
venščini, italijanščini in an-
gleščini, in vse to prepletanje je
dalo gledalcu občutek univerzal-
nosti Shakespearove umetnosti.
Ta občutek so podkrepile tudi pro-
jekcije na velikem platnu, ki so
scensko dopolnjevale dogodek:
videoprojekcije gledaliških obra-
zov in mask si je Miler izposodil
iz berlinske predstave Shakespea-
re’s Sonnets režiserja Boba Wilso-
na.
Posebno učinkovit je bil trenutek,
ko se je zaslišalo iz dvorane branje
19. soneta v angleščini. Gledalcu
se je zazdelo, da je v dvorano sedel
sam Shakespeare in nam prebral
svoj sonet. Za interpretativno
branje v angleščini je poskrbel
gost večera, ravnatelj British Scho-
ol in velik poznavalec angleškega
gledališča Peter Brown.
Posebno doživetje pa je bilo za
občinstvo presenečenje, s katerim
se je prireditev zaključila: potem
ko je lutnjar zaigral prve akorde
angleške ponarodele pesmi Gre-
ensleeves, se je iz dvorane najprej
zaslišalo petje Aleksandre Pertot,
ki so se ji postopoma pridružili še
drugi pevci iz raznih tržaških zbo-
rov, na koncu pa je zapela cela
dvorana. Pesem Greensleeves je
edina pesem, za katero je doku-
mentirano, da so jo uporabili v
uprizoritvi drame Vesele Win-
dsorčanke v Shakespearovem
času. Takrat je bilo tudi v navadi,
da so se gledalci pridružili petju,
ko je na odru zazvenela pesem, ki
so jo poznali. Tak trenutek so or-
ganizatorji prireditve želeli pou-
stvariti tudi v Kulturnem domu in
to jim je zelo dobro uspelo. Wil-
liam Shakespeare je resnično živel
v torek, 26. aprila, v Kulturnem
domu v Trstu!
Manica Maver
V teh dneh, dnevih raznih osvoboditev
tu in tam, dnevih, ko se spominjamo
dela, pa takrat ne delamo (v Sloveniji
celo dvakratno ne), se po tukajšnjih ce-
stah vijejo kolone slovenskih registracij.
Po Sloveniji je, glede na sneženo vreme,
italijanskih verjetno nekoliko manj, so
pa (predvidevam, ta zapis ni posledica
resne longitudinalne raziskave), polne
vse obmejne osmice in turistične kme-
tije.
Ko se bari šele odpirajo, so pred njimi
že parkirani golf, pasat in kakšen izven-
serijski terenec. PO, LJ (ta je terenec, ker
so tam v prestolnici največji bregovi in
makedam) in CE v nestrpnem pričako-
vanju jutranje kavice, ki se čudijo, kako
to, da tukaj še vsi spijo, oni pa so med-
tem že prevozili pol države, pripravili
sendivče za na pot, naštudirali vremen-
ske in prometne razmere – in sedaj so
tu, pred kavarno, ki je zaprta.
Svoje obiske iz notranjosti Slovenije
med prazniki najprej navadim na drug
bioritem. Ne stojte pred pekarno ob
šestih zjutraj, saj vas lahko kvečjemu
pridejo obiskat žandarji, ki vas sumijo
ropa kruhovih štručk. Življenje se med
prazniki ne pričenja pred osmo zjutraj,
pa ni važno, kakšen športni odvisnik
ste. Niti kavice pri meni ne dobite pred
to uro in pika.
Neverjetno je, kaj lahko meja naredi v
glavah ljudi - četudi teoretično vsi ve-
mo, da v zamejstvu govorijo slovensko,
je v praksi še vedno marsikateri “tam-
mejec” presenečen nad tem preprostim
dejstvom. Prav tako tudi moji so-Štajerci
dosledno pravijo, da gredo v Duino in
Sistiano in presenečeno strižejo z ušesi,
ko vztrajno omenjam Devin in Sesljan.
“Tokrat, dragi gostje, razne oglede Trsta,
spuste z openskim tramvajem pre-
skočimo – vsega pač ni mogoče naen-
krat. Ampak, ali ste prebrali... ” Sama
kot slovenistka svojim obiskom najprej
določim domače branje. Brez tega jih
dosledno zaustavim že na Fernetičih in
strogo pošljem nazaj, vsaj do knjižnice
v Sežani. Ko preberejo Devinskega sho-
larja Alojza Rebule, so pripravljeni za
prvi obisk pri meni. Klasična “ameriška
tura” v stilu “5 stvari, ki jih nujno mo-
rate videti” v zamejstvu, se lahko
prične.
Seveda se najprej zaženemo proti Devi-
nu, kjer sledi kratko izpraševanje o zgo-
dovini tega kraja. Če so gostje izkazali
dovolj znanja, jih nagradim s spreho-
dom po Rilkeju in nostalgijo po “stari
dobri Avstro-Ogrski”: “Ja, fantje smo
včasih služili vojsko! ” Ko omenim, da
ne v podzemnih rovih in niti slučajno
v prej omenjeni državi, to predstavniki
moškega spola preslišijo z zasanjanim
zretjem v morske daljave in kovanjem
drznih vojaških osvajalskih podvigov...
Tura se zaključi s poziranjem pred ozad-
jem edinega kraja brez prebivalcev na
tej obali, t. i. Malega portiča.
Ker so celinci dokazali, da so začutili
zgodovinsko izročilo teh krajev, je po-
trebno (ne pozabite, ura je šele deset
zjutraj, saj so moji gostje kljub dogovo-
ru o spanju do osmih ob sedmih že ko-
lovratili okoli in strašili lokalne lastnike
kavarn) pot v istem ritmu nadaljevati
nekoliko bolj proti notranjosti.
Ker vem, da je treba celince najprej kon-
kretno utruditi, jih naženem proti na-
slednji lokaciji, omenjeni v Devinskem
sholarju. Kljub temu da vzpon na Sv. Le-
nart ni bogve kakšna alpinistična od-
prava, pa običajno vendarle traja vsaj
dve uri, saj kar naenkrat, potem ko po-
kažem, kako izgleda divji špargelj v svo-
jem naravnem habitatu, izgubim svoje
spremljevalce in jih le še oddaljeno
slišim, kako plenijo brščike: “Lej'ga, še
eden! ” Hribček s svojimi dobrimi štiri-
sto metri nadmorske višine nagradi s
čudovitim razgledom in še najbolj za-
grizenega Gorenjca prepriča, da se Tri-
glav ne vidi samo iz domačega dvorišča.
Ker končno napoči čas za kosilo, obi-
skovalce pospremim spoznati še enega
izmed celinskih mitov, ki jih ne razu-
memo, jih pa veselo okušamo. Osmice.
Morda se vam zdi smešno, ampak kon-
tinentalci res “ne štekamo” principov,
urnikov in sistema osmic. Ampak če so
odprte, radi zavijemo noter. Le kakšnih
preveč umetnih salam “najboljšega so-
seda” nam prosim ne prodajajte poleg
terana kot domačih, ker čisto vseh bučk
pa tudi ne kupimo.
Seveda je mogoče pokazati številne po-
ti, običajno se odločam med Doberdo-
bom ali kakšnimi drugimi obeležji iz
prve svetovne vojne, a treba je spoznati
tudi sodobne kraje.
Potem ko moji gostje odrecitirajo
kakšno kriško kraško Miroslava Košute,
so deležni vzpona po kriških klancih in
čudenja nad modrimi črtami med gur-
nci in dulnci ter navdušenega ugota-
vljanja, da je “tu čisto tako kot doma”.
Običajno so začarani in naslednji ter-
min obiska je že rezerviran. Sama pa že
načrtujem nov knjižni seznam zanje.
Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo prispela po skrivnostnih poteh ljubezniBarbara Fužir
  erniki v župniji sv. Jerneja na
Opčinah, pri Banih in na Ferlu-
gih so ob minuli Veliki noči do-
bili v roke 34. številko Naše besede, se
pravi publikacije, ki je po svoji zasnovi
uglašena na prostor in ljudi omenjene
fare, po objavljenih člankih pa ta prostor
krepko presega. Na 84 straneh ponujajo
namreč izredno bogato branje.
V branje nas uvede razmišljanje do-
mačega župnika Franca Pohajača, ki
obravnava logo letošnjega jubilejnega
leta usmiljenja, ki tudi krasi naslovnico
in jo je naredil znani umetnik, pater
Marko Rupnik. Pohajač je ob tem nave-
del vsebinsko razlago samega umetnika
in na koncu vse opozarja, da smo “po-
klicani, da se dejavno odpremo Kristusu,
ki lahko podre naše meje in omejitve”
in nas “usposobi
biti usmiljeni”.
Po straneh, ki po-
drobneje predsta-
vljajo verske obre-
de velikega tedna,
Andrej Štekar ob-
javlja članek o
Božjem grobu. Uvodoma
osvetljuje arheološke in
zgodovinske najdbe, o
grobu, vklesanem v skalo.
Poseben odlomek Štekar
posveča tudi openskemu
božjemu grobu. Jasna
Merku' predstavlja secesij-
sko kapelico Ivana Vurnika v tržaški ško-
fijski palači. Kostanca Mikulus pa v za-
nimivem članku z naslovom Češčenje
gospe Sinjske in viteška igra alka, pred-
stavlja svetišče čudodelne gospe Sinjske,
ki je prebivalce mesta leta 1715 obvaro-
vala pred turškimi oblegovalci in viteško
igro alko, ki jo vsako leto prirejajo v spo-
min na to čudežno rešitev. Nataša Sosič
Fabjan se klanja lani oktobra preminu-
lemu svetovno znanemu matematiku
Ivanu Vidavu, ki je bil
po rodu z Opčin, vse
življenje pa je deloval v
Ljubljani, kjer je bil
redni profesor mate-
matike in tudi prvi de-
kan novonastale nara-
voslovne fakultete. Jože
Bajzek je za objavo pri-
pravil zanimiv odlo-
mek iz zapiskov inter-
niranca v taborišču Da-
chau Milana Guština.
Zoran Sosič pa je za to
številko Naše besede
prispeval članek o tem,
kako je leta 1917 divjala španska gripa
in ob tem objavlja tudi pismo, ki ga je
tedanji župnik Zink naslovil na škofijo,
da bi smel blagosloviti novo vojaško po-
kopališče za vojake, ki so na Opčinah
podlegli boleznim ali ranam. Tudi Ro-
bert Petaros je izbral zgodovinsko temo,
vezano na novo mašo openskega duhov-
nika Leopolda Jurce iz leta 1929. V član-
ku navaja prepis samega Jurce iz Ščeko-
vih Paberkov o realnem poteku te nove
maše, ki so jo fašisti skorajda onemo-
gočili. Paberki so Ščekovi rokopisni za-
pisi, ki so zbrani v 14. zvezkih velikega
formata in jih trenutno hrani Škofijski
arhiv v Kopru. Pomemben literarnozgo-
dovinski esej ob stodeseti obletnici
smrti goriškega slavčka je Majda Artač
Šturman posvetila Barvam in zvokom
Gregorčičevega sveta. Avtorica je za
Našo besedo prispevala tudi nekaj svojih
poezij.
Sledi sklop posvečen trem duhovnikom.
Robert Petaros se je ob osebnem prazni-
ku razčlenjeno pogovarjal s škofovim vi-
karjem za slovenske vernike v tržaški
škofiji g. Antonom Bedenčičem, Majda
Danev objavlja zapis o drugem 70-letni-
ku, to je o openskem župniku, g. Francu
Pohajaču, in zlasti izpostavlja njegovo
nadvse dragoceno vzgojno delo, ki ga je
ta opravil v okviru zborov Vesela pom-
lad. Drago Štoka pa objavlja pogovor z
dr. Zvonetom Štrubljem, izseljeniškim
duhovnikom, ki zadnja leta deluje v Bru-
slju, do leta 2000 pa je bil kar deset let
dušni pastir na Opčinah. V nadaljevanju
zbornik objavlja bogato božično misel,
ki jo je ob božičnem koncertu openskih
zborov podala učiteljica Majda Danev.
Openski zbor Sv. Jernej vsako leto prireja
ob prazniku slovenske kulture posebno
prireditev, ki je bila letos uglašena na 25-
letnico samostojnosti slovenske države,
ob tej priložnosti so nagovor zaupali
ugledni kulturni delavki Maji Lapornik.
Sledi sklop, ki osvetljuje bogato delovan-
je v openski fari. Marija Štekar Košuta
piše o mesečnih srečanjih v Finžgarje-
vem domu, ki jih je vodil prof. Jože Baj-
zek in na katerih je pod naslovom Po Pa-
vlovih poteh temeljito predstavil in vse-
binsko razčlenil Pavlova pisma Rimlja-
nom, Tesaloničanom, Filipljanom itd..
Anka Peterlin pa je predstavila niz me-
sečnih predavanj v društvu Finžgarjev
dom, ki so v glavnem uglašena na vzgoj-
ne in psihološke teme. Zapis Mateja Lu-
pinca z naslovom Kje živimo? osvetljuje
probleme vezane na uporabnost zaboj-
nikov za smeti. Adriano Kovačič pa pred-
stavlja delovanje in težave, s katerimi se
sooča Zadružna kraška banka.
/ str. 15
M. T.
V
Opčine
Ob izidu letošnje
Naše besede
KRASNI KRAS (11)
Obiski ali “obvezna
ameriška tura”
v zamejstvu
“Zapleši in zapoj” v Rojanu
V rojanskem Marijinem domu (ul. Cordaroli, 29) bo v nedeljo, 8. maja,
ob 17. uri prisrčna in razvedrilna folklorna prireditev, ki jo bosta
oblikovali folklorni skupini “Borjač” iz Sežane in “Gartrož” iz Nove
Gorice. Z glasbo, pesmijo in plesi bodo gostje prikazali ljudsko tradicijo
raznih pokrajin, predvsem goriške, belokranjske in prekmurske.
Nekateri plesni spleti so hudomušno in zabavno zrežirani, zato
organizatorji Društva Rojanski Marijin dom občinstvu zagotavljajo
prijetno sprostitev.
Novo vodstvo šolskih sester
V dneh od 22. do 25. aprila so imele šolske sestre sv. Frančiška,
tržaške province sv. Petra in Pavla svoj provincialni kapitelj, pri
katerem so sestre kapitularke izvolile novi Provincialni svet Šolskih
sester, tržaške province.
Za novo provincialno predstojnico so izbrale S. M. Andrejo Kete, S.
M. Valentina Rupnik je postala provincialna namestnica, za
svetovalke pa so bile izvoljene sestre Suzana Masten, Lucija Mavrič
in Dominika Ferjančič.
Kratke
G. Franc Pohajač
Foto damj@n
Videmska / Goriška5. maja 201612
40. obletnica potresa, ki je močno prizadel Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino 
Hiše so sicer obnovili, 
a vasi so se izpraznile
  red 40-imi leti, 6. maja
1976, je ob 9. uri zvečer
strašen potres močno pri-
zadel tudi Benečijo, Rezijo in
Kanalsko dolino. V Bardu je
umrlo 11 ljudi in v Reziji 7. Ve-
liko je bilo ranjenih v teh in
drugih občinah, kjer živijo Slo-
venci. Cele vasi so bile po-
rušene. Ljudje so zapustili hiše
in si niso upali več vrniti se van-
je.
Privi dnevi po potresu so bili
težavni. Ljudje so bili pre-
strašeni, niso vedeli, kaj naj na-
redijo, kako naj se organizirajo,
kako naprej. Po radiu in televi-
ziji so izvedeli za stotine in sto-
tine mrtvih v Huminu, Pušji va-
si, Buji, Osoppu, Majanu…
Končni obračun je bil strašen:
približno tisoč mrtvih in veliko
ranjenih.
Prišlo je do velike solidarnosti
iz Italije, Slovenije (takrat je bila
še v Jugoslaviji), iz drugih
evropskih daržav in iz vsega sve-
ta, še posebej iz tistih dežel, kjer
so delali furlanski in beneški
emigranti, ki so bili poznani po
svoji poštenosti, delavnosti in
navezanosti na rojstne kraje.
Po potresu se je hitro začela ob-
nova. Tudi močan potres 15.
septembra, ki je še enkrat pre-
strašil ljudi in napravil veliko
dodatne škode, ni zaustavil
začetka obnove in upanja v
boljše čase.
Katastrofa je po eni strani od-
prla rane, po drugi pa veliko žel-
jo ljudi po hitri obnovi. Italijan-
ska vlada je s posebnimi zakoni
in finančnimi podporami pri-
skočila na pomoč Furlaniji,
P medtem ko je Slovenija name-nila veliko podporo BeneškiSloveniji. V veliko pomoč pri
obnovi poškodovanih hiš in
projektiranju novih pa so bili še
posebno slovenski tehniki,
inženirji in arhitekti, ki so po-
nudili svoje znanje in tehnolo-
gijo, ki so jo pridobili med ob-
novo makedonskega glavnega
mesta Skopje, ki ga je leta 1963
porušil močan potres. Če ni
prišlo do podrtja veliko starih
hiš in če je obnova hitro napre-
dovala, je zasluga tudi sloven-
skih tehnikov, ki so med be-
neškimi podjetji, inženirji in ar-
hitekti (naj za vse omenimo
arh. Valentina Z. Simonittija)
našli dobre sogovornike.
Popotresna obnova je dala nov
zagon domačemu gospodar-
stvu. Nastala so nova zidarska
podjetja, obrtniki so imeli veli-
ko dela, občinam so takrat na-
menili veliko finančnih sred-
stev za ureditev infrastrukture.
Posebnost te obnove je bila, da
so bili Deželi in občinskim
upravam zaupani velika poo-
blastila in odgovornosti pri ob-
novi hiš in javnih delih.
Popis prebivalstva leta 1981 je
pokazal, da so Nediške doline v
desetih letih izgubile še 1598
ljudi. Ni bila dovolj popotresna
obnova, niso bile dovolj tovar-
ne z mešanim kapitalom. Ko se
je izničilo tradicionalno kmetij-
sko gospodarstvo in se ni pove-
dalo ljudem, kako bi s kmetij-
stvom le lahko živeli, je bilo vse
zaman, nič več ni moglo zau-
staviti odseljevanja mladih
moči.
Osemdeseta leta so se začela v
znamenju nekega ekonomske-
ga in kulturnega razvoja. Po za-
slugi sporazumov, ki sta jih Ita-
lija in Jugoslavija 10. novembra
leta 1975 podpisali v Osimu,
mestu v deželi Marke, da bi
končno zaprli vprašanje meja,
ki je nastalo po drugi svetovni
vojni, so se tudi za Nediške do-
line pokazale nove perspektive.
Z mešanim kapitalom so bile
ustanovljenje nekatere tovarne
v Benečiji in Reziji, ki so nudile
delo mladim in s tem možnost,
da so ostali doma.
Ob 10-letnici potresa, leta 1986,
je Dom objavil po-
datke o škodi v
slovenskih
občinah in vaseh.
V Terskih dolinah
je bila prava kata-
stofa. V Bardu je
umrlo 11 ljudi, na
desetine jih je bilo
ranjenih. Pokonci
ni ostala nobena
hiša. V sosednji ti-
panjski občini je
potres posul polo-
vico hiš, druge pa
so bile hudo
poškodovane. V
Ahtnu je bila naj-
bolj porušena vas
Subid. Posutih je
bilo 90 hiš, tudi
zvonik se je podrl,
medtem ko je cer-
kev čudežno ostala nepoškodo-
vana. V občini Fojda je bila zelo
prizadeta vas Čaniebola, tudi
cerkev je bila močno poškodo-
vana. V Reziji so našteli 7
mrtvih in 75 ranjenih. 510 hiš
je bilo podrtih in 723 poškodo-
vanih. Samo 131 jih je ostalo
nepoškodovanih.
V Nediških dolinah, hvala Bo-
gu, v potresu ni bilo mrtvih in
ranjenih, bilo pa je veliko ško-
de. V Dreki je bilo poškodova-
nih 159 hiš, v Garmaku 316, de-
set so jih morali porušiti. V Pra-
potnem je bilo poškodovano 90
odstotkov stavb, v Podbunescu
pa skoraj 96 odstotkov, nekatere
so morali podreti. V Sovodnjem
je bilo poškodovanih 276 hiš, v
Sriednjem pa 254 – 28 so jih
morali podreti.
V občini Svet Lenart je bilo
poškodovanih 496 stavb – 39 so
jih morali podreti. V Špetru so
morali do tal podreti in sezidati
70 hiš, popravili pa so jih 685.
U. D.
  ot vsako leto, štirideset dni po
Veliki noči, na dan Gospodove-
ga vnebovhoda (Velik križ mu
pravimo v Benečiji), bo v nedeljo, 8.
maja, romanje špetrske župnije na Sta-
ro goro. Vse fare Nediških dolin se bo-
do, vsaka s svojim okrašenim križem,
srečale ob 11. uri na starogorskem
trgu. Ob 11.15 bo procesija do svetišča,
med katero bodo peli litanije Device
Marije. Ob 11.30 bo sveta maša. Molili
bodo k Mariji Devici s Stare gore, ki je
od nekdaj pomočnica ljudi Nediških
dolin. Po maši bodo verniki imeli pri-
ložnost, da se srečajo, spoznajo in go-
vorijo med seboj. Skupno romanje
župnij Nediških dolin
na Staro goro je postalo
že tradicionalno.
Začelo se je ob jubileju
leta 2000, ko je sveti
papež Janez Pavel II.
prosil odpuščanja za
krivice, ki jih je kato-
liška Cerkev zagrešila,
in se priporočil, naj
sveto leto zaznamujejo
s kakšnim znamenjem.
Takrat so duhovniki in
pastoralni svet špetrske
župnije pomislili, da bi
bilo dobro, če bi se
ljudje Nediških dolin med sabo bolje
spoznali in če bi si odpustili medse-
bojne zamere. Letos je prav ta drugi
namen še bolj prisoten med duhovni-
ki in verniki špetrske župnije, saj smo
v svetem letu usmiljenja, ki ga je raz-
glasil papež Frančišek. Na Stari gori so
tudi sveta vrata.
Lepo je, da se romanje, za katerega je
petnajst let skrbel msgr. Marino Qua-
lizza, nadaljuje tudi po velikih pasto-
ralnih spremembah, ki so se konec
lanskega leta zgodile v Nediških doli-
nah.
“Srečanje na Stari gori pomeni srečan-
je z Božjo milostjo v obrazu Matere
Božje, za katero čutimo vsi posebno
pobožnost. To pa pomeni, da bo ta po-
božnost imela korenine tudi v našem
življenju, če Božje usmiljenje postane
tudi usmiljenje med nami, da naše
srce postane bolj mehko, da izgubi
trdoto kamna in nam da moč, da po-
stanemo pravi prijatelji, ki si znajo po-
magati in se med sabo razumejo. Sko-
zi Božjo milost bomo znali ljubiti našo
deželo, naše vasi in družine”, je napi-
sal msgr. Marino Qualizza.
Poudaril je tudi, da je treba ovredno-
titi podobo romanja: “Tisti, ki ni iz
našega dekanata, težko razume, kdo
smo in od kod prihajamo, kajti vse,
kar beremo, molimo in pojemo, velja
tudi za tiste, ki prihajajo iz drugih kra-
jev. Samo na koncu, ko zapojemo “Le-
pa si, roža Marija”, se mogoče kdo
vpraša, če nismo morda Poljaki. V Be-
nečiji skrbimo, vsaj nekateri, da ne iz-
gubimo dveh stvari, vere in kulture,
ki je tesno povezana z jezikom. To
dvoje je zelo dragoceno in tega ne mo-
remo zapustiti, kajti gre za našo pravo
podobo. Če vse to povežemo še z našo
zemljo, imamo tri točke, ki so naše bo-
gastvo in naš ponos, nad katerim ima
Starogorska Mati milostljive oči. Vanjo
zaupamo”, je sklenil msgr. Qualizza.
U. D.
K
  ne 23.
aprila so
se s trga
pred štandreško
cerkvijo odpeljali
z avtobusom člani
štandreškega
društva in prijatel-
ji na štiridnevni
izlet po Umbriji,
kjer so si ogledali
najzanimivejša
srednjeveška me-
sta in druge lepote
te zelene gričev-
nate dežele z bo-
gato kulturno
zgodovinsko de-
diščino. Prvi po-
stanek je bil v kraju Civita Ba-
gnoregio, nekoč etruščanski na-
selbini, ki je na slikoviti planoti
nad dolino Tibere. Tudi nasled-
D
nji kraj Orvieto, ki so ga izletniki
obiskali, je etruščanskega izvora.
V kraju kraljuje mogočna gotska
stolnica, ki ima notranjost posli-
kano s čudovitimi freskami zna-
nih srednjeveških umetnikov.
/ str. 15
DP
Prosvetno društvo Štandrež
Društveni izlet po Umbriji
Foto Marko Brajnik
V Domu F. Močnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici
Sladko slovo od
letošnje telesne vadbe
  oj, kako hitro se je zasukalo
letošnje “telovadno” leto za
živahno skupino nekdanjih
brhkih deklet, ki svoja kar ne-
kaj časa ne več rosna, a še zmeraj
zdrava in polna telesa z vnemo,
vztrajnostjo, pa tudi s ščepcem
ironije na svoj račun, razgibavajo
v dvoranici Doma F. Močnik v
Gorici pod vodstvom zmeraj
enako čvrste in gibke – njej se v
tem res ne pozna minevanje let!
– prof. Maje Leban, ki je pred več
kot dvema desetletjema
poučevala telesno vzgojo
na slovenskih višjih šolah.
Njej nikdar ne zmanjka
energije, tudi ko smo me
že pošteno zdelane. Veno-
mer si zamišlja nove vaje,
da bi si z njimi okrepile do-
besedno vsak delček svoje-
ga telesa in da bi bile v
vsakdanjih, tudi zoprnih
hišnih opravilih, bolj
gibčne in manj nagnjene k
poškodbam, ki se tako rade
pripetijo tudi med do-
mačimi stenami. Tudi letos
se je telovadni tečaj začel v jesen-
skih dneh, ko se prijetni sončni
žarki utrujeno poslavljajo od nas
in so dela v vinogradih že do-
končana. Več tečajnic biva nam-
reč v vinorodnih Brdih, zato se
tudi enkrattedenske telovadne
urice, ki ne poživljajo le telesa,
ampak tudi srce in dušo, končajo
J že aprila. Letos so se ti sprostit-veni popoldnevi prenehali že vmarcu, kajti Velika noč je bila ze-
lo zgodaj in pomladno sonce je
s svojim porednim mežikanjem
vabilo spet v brajde, na domače
vrtove … Ker pa smo se poslovile
malce “na hitro”, sta naši dve
dragi gospe Mirka in Zvonka,
pravi gonilni sili tečaja, ki zmeraj
vestno skrbita, da poteka vse kot
po maslu – tudi s finančnega vi-
dika –, povabili tečajnice in seve-
da prijazno prof. Majo na
družabno srečanje v sredo, 22.
aprila 2016. Z veseljem jih je lepa
skupinica sprejela povabilo, tako
da so v prisrčnem vzdušju s svojo
vaditeljico spet malce pokramlja-
le, si izmenjale zadnje novice, se
posmejale in se seveda ob slad-
kih in slanih dobrotah – ob ka-
terih se ti kar cedijo sline, več jih
je izvrstnih kuharic, ki znajo peči
čudovita peciva - izrazile željo, da
bi se prihodnje leto spet zbrale
in marljivo telovadile ob prof.
Maji, ki jo imamo vse tako rade.
Če Bog da in če bo vpisanih do-
volj – drage bralke, kar pridružite
se jim, ne bo vam žal! –, bodo te-
lovadne urice spet vabile k spro-
stitvi prihodnjo jesen.
Nekatere dolgoletne obiskovalke
tečaja komaj čakajo, da se bodo
tudi letos v prvi polovici junija
odpeljale kot prve gostje v kočo
sv. Jožefa v Žabnicah, da bi tam
z vedrim srcem preživele teden
dni v sproščenosti in uživale
osvežujoč gorski zrak, daleč od
vsakdanjih skrbi in včasih “mu-
hastih” življenjskih sopotnikov.
Vse, ki smo si v letošnjem letu v
res prijetni družbi “nategovale”
mišice in se imele imenitno, se
iskreno zahvaljujemo prof. Maji
za vso njeno prizadevnost in že
pregovorno potrpežljivost ter se-
veda našima dvema neprecenlji-
vima gospema Mirki in Zvonki.
IK
Na praznik Kristusovega vnebohoda 
Romanje iz Nediških
dolin na Staro goro
Slovenija 5. maja 2016 13
  prvih majskih dneh se našim
ljudem dogaja veliko najra-
zličnejših obeleževanj in vsiljuje
veliko “resnic”. Očitno še zdaleč ni res,
da v Sloveniji nastaja nekakšna družba
sožitja, tista brez političnih strank in
ideologij, kar sicer še vedno zatrjujejo
skupine politologov in sociologov. De-
jansko namreč javno ali v zakulisju po-
tekajo ostra soočanja skoraj o vsem, kar
se je pri nas dogajalo v preteklosti, vse
do sedanjega časa, pa celo o tistem, kar
naj bi se v Sloveniji zgodilo v prihodno-
sti.
Za izhodišče aktualnih razmišljanj na-
vajam nekaj misli iz odgovora mursko-
soboškega škofa msgr. Petra Štumpfa
neki bralki slovenskega katoliškega ted-
nika Družina. Omenjeni zelo priljublje-
ni cerkveni dostojanstvenik ugotavlja,
“da je Kristus edini posrednik med Bo-
gom in ljudmi. Brez Kristusa ni stvarjen-
ja in ni človeštva. Vsak človek je v Kri-
stusu zajet v odrešenje že s tem, da ob-
staja. To je izvolitev dana od Boga. Temu
se ne morejo izogniti niti ateisti in dru-
gi, ki zavračajo Boga. Življenjska naloga
vsakega človeka je zato, da odkrije svoj
izvor in svoj smisel v Kristusu”.
V tedniku Družina pa je Branko Cestnik
objavil uvodnik, v katerem spominja,
da so okupatorji po zasedbi Slovenije le-
ta 1941 “najprej udarili po vodilnih na-
rodnostno vodilnih ljudeh in po sim-
bolih. Vodilni in simbolno močni lik pa
je bil v vsakem narodu, še posebno pa
pri nas, in je še vedno duhovnik”. V Slo-
veniji komaj kdo ve, da je prva žrtev na-
cistične okupacije pri nas bil duhovnik.
To je bil župnik Martin Gaberc.
Ustrelili so ga v župnišču v Gor-
nji Radgoni, 6. aprila leta 1941
zjutraj”.
Tudi v Sloveniji torej na različne
načine in z različnimi mnenji
in ocenami zaznamujemo do-
gajanja in posamezne dogodke
v preteklosti. Tako tudi obletni-
co konca druge svetovne vojne,
ki pa ni prinesla pomiritve du-
hov in strasti. Zmagovalci so
prevzeli oblast v Sloveniji in
državi vsilili totalitarni režim, ki
je trajal vse do ustanovitve sa-
mostojne in neodvisne države
Slovenije, v letih 1990 in 1991.
Zdaj v zapletenem in napetem
vzdušju, ki ga je ustvarila politi-
ka, potekajo razprave in ugiban-
ja o t. i. novih obrazih, gibanjih in no-
vih strankah, ki naj bi se na naslednjih
državnozborskih volitvah prizadevali za
prevzem oblasti. Razmere zaznamuje tu-
di predsednik Republike Borut Pahor, ki
se rad smehlja in podeljuje odlikovanja
in druga priznanja “na vse strani”. Ne-
davno smo ga videli v družbi odlikovan-
cev za poročanje iz zamejstva, pri čemer
pa nihče ni imel poguma, da bi povedal,
da omenjeno poročanje ne poteka brez
napak in političnih predsodkov. Držav-
ni poglavar tudi še ni odlikoval nikogar
od tistih, ki so v obdobju Janševe vlade
uspešno predsedovali in vodili evropsko
povezavo.
Med dogodki, ki se približujejo, bo
važen in pomenljiv obisk ruskega pred-
sednika Vladimirja Putina na slovesno-
sti v Ruski kapelici na Vršiču. Obisk naj
bi bil namenjen izključno pieteti in tra-
diciji ob 100-letnici snežnega plazu, ki
je povzročil smrt okoli sto ruskih vojnih
ujetnikov, ki so gra-
dili cesto čez prelaz
Vršič. Predsednika
Slovenije in Rusije
naj bi se izognila po-
litičnim temam in
govorom, vendar
najbrž to ne bo mo-
goče že zato, ker je
Vladimir Putin eden
najpomembnejših in najbolj vplivnih
političnih voditeljev na svetu. Njegov
obisk 31. julija bo zagotovo pomenil ne-
ko sporočilo za Slovenijo, kot bi pome-
nilo tudi politično sporočilo, če bi za-
vrnil povabilo Boruta
Pahorja in v Slovenijo
ne bi prišel. Med obi-
skom bosta predsedni-
ka držav odkrila tudi
spomenik ruskim
žrtvam v Sloveniji, ki
ga je Rusija dala posta-
viti in ga bo tudi
plačala na ljubljanskih
Žalah. Ruski predsed-
nik bo sicer že tretjič
na obisku v Sloveniji.
Med obilico dogodkov,
ki zaznamujejo doga-
janja in kroniko, pa
oblastniki in mediji
prikrivajo tisto naj-
važnejše, kar se je zgo-
dilo v parlamentu, in
kar bi po zatrjevanju opozicije moralo
povzročiti odstop premiera in celotne
slovenske vlade. Nekdanja ministrica za
kulturo Julijana Bizjak-Mlakar je pred-
sedniku vlade, ki jo je zaradi njenih
domnevnih napak pri vodenju sloven-
ske kulture odstavil, odgovorila, “da je
verjetno edina ministrica, ki jo ra-
zrešujejo zato, ker ni brezpogojno po-
slušna zahtevam, ki bi pomenile rav-
nanje v nasprotju z zakonskimi predpisi.
Zakaj premier ne odstavlja tudi drugih
ministrov, ki so škodljivi, a ostajajo na
položajih. V vladi, ki deluje v interesu
lobijev, zanemarja pa zakonitost in mo-
ralnost, predvsem pa ne vidi težav
običajnih ljudi, ki plačujejo davke,
upoštevajo zakone in jim je dostojan-
stvo ukradeno, se ne vidim”. Mediji o
zadevi molčijo, predsednik vlade očitno
opogumljen pa samovšečno zatrjuje,
“da kar koli se bo v Sloveniji dogajalo,
padca vlade ni pričakovati”. V opoziciji
mu odgovarjajo, da je njegova izjava ne-
odgovorna in škodljiva, “saj država hira
in nazaduje”. Matej Tonin, vodja po-
slanske skupine Nove Slovenije, Krščan-
ski demokrati, pravi, “da levica v Slove-
niji zmaguje predvsem zaradi Janšiz-
ma”. Po njegovem v Sloveniji ne vlada
Miro Cerar, “ampak vladajo vplivni lo-
biji in strici iz prejšnjega režima. Gre za
skupino ljudi, ki izhajajo iz nekdanje
partije in nekdanjih varnostnih in ob-
veščevalnih služb nekdanje države. To
so ljudje, ki imajo še iz režima dobre po-
vezave in odlične informacije. Svojo
prednost izkoriščajo skoraj ves čas sa-
mostojne Slovenije, tudi zato, da ohran-
jajo svojo ekonomsko moč”.
Do sem o dogajanjih, ki v marsičem po-
gojujejo naše življenje in usodo. Zdaj pa
še novica za razvedrilo in nemara kot
presenečenje. Ljuben Dimkaroski je gla-
sbenik in pisatelj zaposlen v orkestru
ljubljanske Opere. V zadnjem času pa
nastopa z igranjem na neandertalsko
piščal. To je tista znamenita piščal, ki so
jo odkrili v najdišču Divje babe I pri
Šebreljah na Tolminskem, bila pa naj bi
najstarejše glasbilo iz kosti jamskega
medveda na svetu.
Marijan Drobež
V
6. maja o 13. maju
Domoljubni Tigr
  ovo društvo Domoljub-
ni Tigr 13. maj se bo
prvič predstavilo javno-
sti v Vipavi. Gre za novo dru -
štvo, ki je nastalo zaradi večlet-
nega nezadovoljstva z vodstvom
starega Društva Tigr. Sedež ima
v Vipavi.
Precej članov je namreč opozar-
jalo, da se priklanjajo politični
levici in se skušajo zliti v eno s
partizansko veteransko organi-
zacijo Zvezo borcev. Ne očitajo
jim samo partnerstva z Zvezo
borcev, ampak tudi molk, ko gre
za izkrivljanje zgodovinskih dej-
stev s strani nekaterih vidnih
politikov in funkcionarjev Zve-
ze borcev. Društvo bi po njiho-
vem moralo gojiti domoljubje
in se odmakniti od vsake ideo-
logije.
Načela novega društva so na pa-
pirju precej podobna načelom
starega. Bistvo pa je v podrob-
nostih. “Ne dovolimo, da bi kot
narod zgodovinske napake ved-
no znova ponavljali. Le ljud-
stvo, ki se uči iz svoje zgodovi-
ne, lahko napreduje v trdno in
trajno narodno skupnost. Sez-
nanjanje sedanjih in bodočih
rodov o tem je častna in po-
membna naloga. Nedopustno
N je, da blokade molka in izri-vanja TIGR-a iz javne zavestiniti po četrt stoletja samo-
stojne države niso preneha-
le”, poudarja predsednik
Domoljubnega Tigra Vili
Kovačič. Povedal je, da je bil
Tigr neideološko odpor-
niško gibanje, v katerem so
bili Primorci vseh svetovnih
nazorov, kar je šlo nekaterim
v nos. Po vojni je bil v Jugo-
slaviji tako spomin na Tigra
praktično prepovedan.
Novi Tigr želi poudarjati pomen
vseslovenskega narodnega od-
pora in namesto uveljavljenega
spornega praznika 27. aprila,
obeleževati obletnico prvega
vojaškega spopada z okupator-
jem, ki se je zgodil 13. maja
1941 na Mali gori pri Ribnici. V
boju je takrat padel tigrovec Da-
nilo Zelen (upodobljen na sli-
ki). V tistem času se slovenski
komunisti še niso uprli okupa-
torju, ker so imeli taka navodila
iz Moskve, ki je bila takrat še v
paktu z Berlinom.
Domoljubni Tigr predlaga, da
13. maj postane državni praz-
nik. Le-ta je bil eden od predlo-
gov že med dogovarjanjem gle-
de uvedbe praznika združitve
Primorske z matično Slovenijo.
V takratnem parlamentu, ko je
imela večino pomladna koalici-
ja, so namreč zaradi zahtev po-
litične levice raje sprejeli dan,
ko je velik del Primorske z mi-
rovno pogodbo pripadel Jugo-
slaviji (15. september 1947).
Novo društvo si želi tudi posta-
vitev spomenika Danilu Zelenu
z naslednjimi verzi: “Ti šel si
med prvimi v boj, ko človek ni
videl izhoda in padel takrat si,
ko mnogim bila je še tuja bese-
da svoboda”. Kot lokacijo pre-
dlagajo Park Sveta Evrope. Tigr
sicer že ima skormno obeležje v
Ljubljani, pred
palačo Univer-
ze, ki pa mu ne
mestne ne dr -
žavne oblasti ne
namenjajo veli-
ke pozornosti
(na fotografiji so
štirje spominski
kamni z imeni
bazoviških ju-
nakov, položeni
v tla).
Domoljubni
Tigr tako vabi
na predstavitve-
ni in kulturni
večer v Vipavo
6. maja ob 19.
uri v Kulturni dom. Predstavili
bodo tudi priprave na proslavo
na sami Mali gori, ki bo 13. ma-
ja ob 17. uri.
Tino Mamić
Potrjen obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina, ob zatrjevanju, da ne bo politične narave
Premier Cerar: “Kar koli se bo dogajalo,
padca vlade ni pričakovati!”
“Očitek je krivičen in žaljiv!”
O potujčevanju slovenskih imen in njihovem
vračanju v izvirno slovensko obliko
  edavno tega je Vrhovno
sodišče razveljavilo sod-
bi Okrožnega in Višjega
sodišča v Ljubljani, ki sta univer-
zitetnega profesorja Boštjana M.
Turka spoznali za krivega
razžalitve, ko je v Reporterju pred
leti očital akademiku dr. Jožetu
Pirjevcu renegatstvo, ker naj bi
slednji z nepotrebno zamudo po-
slovenil svoje poitalijančeno
ime. Utemeljitve sklepa
Vrhovnega sodišča ne poz-
nam podrobno kot tudi ne
okoliščin okrog spremembe
Pirjevčega imena, vendar ne-
odvisno od tega menim, da je
bil očitek renegatstva Pirjevcu
krivičen in žaljiv predvsem iz
naslednjih razlogov. Kot prvo
je Pirjevec posvetil glavnino
svojega znanstvenega dela
proučevanju zgodovine Pri-
morske in dosledno nastopal
v obrambo pravic slovenskih
rojakov v Italiji. Bil je med
ustanovitelji slovenske uni-
verze ob morju (UP) in ko je
začel prejemati njene prve dopi-
se, je v PN vzkliknil “Vivat, cre-
scat, floreat! ” in dodal, “da ima
občutek, da sodeluje pri velikem
projektu, morda največjem v
svojem življenju”. Kot pedagog
in mentor je vzgojil množico
mladih diplomantov, magistrov
in doktorjev, ki nadaljujejo s tra-
dicijo proučevanja primorske in
širše slovenske zgodovine. Dru-
gič, poitalijančevanje slovenskih
osebnih imen in priimkov na
Primorskem je težka in mučna
zgodba. Fašizem je to opravil na-
silno in temeljito in nisi imel iz-
bire. V Videmski pokrajini pa se
je raznarodovalni pritisk začel ce-
lo že dobrega pol stoletja prej, ko
se je to obrobje slovenstva na
plebiscitu izreklo za Italijo. Raz-
narodovanje se je potem nadal-
N jevalo tudi še po drugi svetovnivojni. Npr., ko so italijanske obla-sti izvajale silovite pritiske na ti-
soče Slovencev (in Hrvatov), ki
so s povojnim eksodusom, ob
Italijanih, zapustili svoja
ognjišča, naj ponovno prevza-
mejo poitalijančena imena iz
časa fašizma. V ekzistenčni stiski,
ko so bili povsem odvisni od ita-
lijanskih oblasti pri iskanju sta-
novanj in služb, je večina klonila
in živijo po svetu s poitali-
jančenimi priimki in imeni. Ali
pa dogajanja v Videmski pokra-
jini, kjer je tajna paravojaška or-
ganizacija (okrog 7.000 mož)
pod pretvezo boja proti komu-
nizmu še desetletja po vojni ne-
prestano nadzorovala, zasledova-
la, klevetala in ustrahovala vse
živo, kar je spominjalo na slo-
venstvo. Kot to lahko preberemo
v knjigi Temna leta Benečije. In,
tretjič, je Italija po drugi svetovni
vojni pod pritiskom javnosti z
muko sicer pristala na vračanje
poitalijančenih imen v izvirno
slovensko obliko, vendar je z bi-
rokratskimi ovirami postopek
ljudem tako zagrenila, da se je za-
to marsikdo premislil. Že brez te-
ga namreč sprememba imena
potegne za seboj tudi spremem-
bo ostalih osebnih dokumentov
in listin (osebna izkaznica, zdrav-
stveni in prometni dokumenti,
bančni računi idr.), kar je pre-
cejšnja nevšečnost in tudi nekaj
stane. Zato so mnogi tudi zaradi
tega s postopkom odlašali, ali pa
se ga sploh niso lotili. Med njimi
je tudi veliko pokončnih, spošto-
vanih in uglednih zamejskih
osebnosti, kot npr. avtorja že
omenjene knjige Temna leta Be-
nečije, beneška Čedrmaca g.
Božo Zuanella (izvirno slovensko
verjetno Žvanut) in msgr. Mari-
no Qualizza (izvirno Hvalica), ki
sta bila dolga leta predmet poli-
tično montiranega sodnega pre-
gona zaradi srhljivih odkritij v
navedeni knjigi. Ravnokar je bilo
tudi podeljeno državno priznan-
je Medalja za zasluge za ohran-
janje slovenstva zamejskemu ro-
jaku g. Giorgiu Bankigu (izvirno
verjetno Jurij Bankič) itn. Zato
mora človek biti zadržan pri pre-
sojanju tega pojava, saj nimamo
pravice od ljudi zahtevati nekaj,
česar niso zmogli ali si niso upa-
li. Končno ima tudi množica pri-
padnikov italijanske skupnosti
poitalijančena slovanska imena,
torej tudi nekaj slovanskih kore-
nin, kot imamo npr. v Istri tudi
kak poslovenjen italijanski prii-
mek (Kavalič, Piciga, Toškan
idr.), a vseh teh ljudi zato še ne
moremo šteti za renegate. Vsak
tak primer potujčenih imen je
posebna zgodba in je ne kaže kar
tako v naprej obsojati. Kajti člo-
vek tudi zase ne ve, kako bi se ob-
našal, če bi se npr. znašel pod na-
vedenimi pritiski, da spremeni
svoje ime, ali pred neprijetnimi
okoliščinami njegove ponovne
vrnitve v izvirno obliko.
Milan Gregorič
Jože Pirjevec
Ljubo Ravnikar: Danilo Zelen, portret
Spominska plošča pred palačo Univerze v Ljubljani
Julijana Bizjak-Mlakar
Aktualno5. maja 201614
NATUROPATSKI NASVETI (106)Erika Brajnik
HITRE VREMENSKE SPREMEMBE IN
IMUNSKI SISTEM
Limfocite T proizvaja timus, na ovojnici katerih
se nahajajo antigeni, ki znajo prepoznati napa-
dalce. Limfociti T, imenovani tudi ubijalci, lah-
ko napadejo in uničijo mikroorganizme, ki na-
padajo zdrave celice. Poleg teh poznamo še lim-
focite B, ki jih proizvaja kostni mozeg in ki
spodbujajo nastanek
protiteles. Druge celice
imunskega sistema v
krvi so še levkociti, ki
skrbijo za uničenje vi-
rusov, bakterij, parazi-
tov idr., makrofagi pa
so celice, ki vstavijo va-
se virus in bakterijo ter
ga peljejo do vranice
ali limfnih žlez, da jih
potem izločijo iz tele-
sa.
Organi in tkiva, ki so
sestavni del imunski sistem, so: kostni mozeg,
timus, limfne žleze, vranica.
Iz zgoraj opisanega je razvidno, kako je imunski
sistem tesno povezan s pravilnim delovanjem
žlez. Žleza je namreč tudi tista, ki ureja telesno
temperaturo (hipotalamus), brez nje se osnovni
telesni procesi ne morejo izvajati.
Iz tega razloga skokovito naraščanje ali nižanje
temperature šibi imunski sistem, ker ga preo-
bremenjuje. Samo telo se fiziološko navaja na
spremembo temperature 3 do 4 dni. Spremem-
bo nadzorujejo možgani, žleza hioptalamus, ki
je povezana z ostalimi žlezami in tako z imun-
skim sistemom.
Prvi napad, ki ga imunski sistem doživi ob spre-
membi zunanje temperature, je napad na respi-
ratorni trakt (dihalne organe), ki lahko izgubi
zmožnost napada na viruse in bakterije, ker je
šibkejši.
Novorojenčki imajo ob rojstvu okrnjen sistem
za termoregulacijo, zato v primerjavi z nami
prej trpijo za občutenji
mrazu in zaradi tega
moramo novoro-
jenčke in otroke veliko
topleje oblačiti. Njiho-
va telesna površina je
veliko večja od njiho-
ve teže, sistem termo-
regulacije pa se izobli-
kuje šele z rastjo. Vse
raste samo v toplem,
še paradižnik! Zato je
treba otroke toplo
oblačiti ne glede na
modne smernice.
Kako ukrepati?
Prvo pravilo je, da se toplo oblečemo, ne glede
na to kaj kaže na steni koledar!
Drugo pravilo je, da naš imunski sistem krepi-
mo, in sicer najhitreje s probiotično integracijo.
Dejstvo je, da se v črevesju nahaja kar 60% celic
imunskega sistema, torej probiotiki, ki vplivajo
na črevesje, ne urejajo samo prebave, ampak
predvsem krepijo imunski sistem!
/ dalje
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 3. maja, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (14) Mariza Perat
Naslednji dan je župan zaslišal še Maksimina.
Tudi tokrat sta ga presenetila navdušenje in
brezhibno izražanje, ki ju je že prejšnji dan
opazil pri Melaniji. Kljub temu je župan na
vse načine skušal dečka pregovoriti, naj o pri-
kazni ne govori več in je v za-
meno tudi njemu ponujal
denar, ki pa ga je Maksimin
jezno odbil.
Čeprav so se nekateri veljaki
iz vasi vsej zadevi posmihali,
je ljudstvo kmalu zatem
odšlo na kraj prikazovanja in
tu z največjim presenečen-
jem ugotovilo, da studenec,
ki je, razen ob močnem
deževju in pa spomladi, ko
se je tajal sneg, bil vedno
suh, zdaj dajal polno vode.
Tu je treba pripomniti, da
studenec odtlej ni nikoli več
presahnil. Mnogim je poma-
gal, da so znova poživili svo-
jo vero in mnogi so po njem
spet našli izgubljeno zdravje.
Že naslednjo pomlad so se
na kraj prikazanja od vsepov-
sod začeli zgrinjati romarji, in sicer ne samo
iz Francije, ampak tudi od drugod. Prišli so
celo iz Turina (258 km), in sicer peš.
Ob poti na goro so kmalu postavili postaje
križevega pota, na bližnji planini pa križ. Ob
prvi obletnici prikazanja so uredili leseno ka-
pelo za opravljanje bogoslužja. Kljub dežju
in mrazu se je takrat tu zbralo okrog 80.000
oseb. Kot je želela Božja Mati, je prišlo tudi
do splošnega spreobrnjenja ljudi.
Za dogodke se je zdaj začela zanimati tudi
cerkvena oblast. Grenobelski škof Philibert
de Bruillard je 19. julija 1847 imenoval dva
komisarja, profesorja moralne teologije in
predstojnika velikega semenišča, da bi
proučila lasaletske dogodke. Oba komisarja
sta poleg grenobelske obiskala tudi vse so-
sednje škofije in tu prišla v stik ne samo s
škofi, ampak tudi z različnimi osebami, ki so
pričale o nenadnih ozdravljenjih, ki so jih bi-
le deležne na kraju prikazovanj. Pozneje je
škof de Bruillard imenoval novo komisijo, v
kateri so bili kanoniki in župniki mesta Gre-
noble, dva škofijska generalna vikarja in
predstojnik velikega semenišča. Predsedoval
je škof sam. Komisija je imela več sej,
proučila je tudi ozdravljenje, ki so se zgodila
na kraju prikazovanja in o
verodostojnosti obeh vidcev.
Pred dokončno odločitvijo-
pa je škof želel slišati še
mnenje sv. očeta. V Rim sta
tako odšla dva odposlanca,
ki sta s seboj nesla zapečate-
ni skrivnosti obeh vidcev. Pij
IX. je do prikazanja v La Sa-
lette pokazal naklonjenost
in je novo romarsko svetišče
obdaril s posebnimi pravica-
mi in odpustki.
Dne 19. septembra 1851 je
škof Philibert de Bruillard
podal naslednjo izjavo:
“Sodimo, da ima prikazanje
Svete Device dvema pa-
stirčkoma, Maksiminu Gi-
raud in Melaniji Calvat, 19.
septembra 1846 na neki gori
v Alpah, ki leži v župniji La
Salette, nadžupnija Corps, v sebi vsa zna-
menja resničnosti in ga verniki lahko ute-
meljeno sprejmejo kot nedvomnega in goto-
vega”.
Škof je še odločil, da bodo na tem kraju Ma-
rijo častili kot “Našo ljubo Gospo lasaletsko”.
Uradni viri imenujejo lasaletsko Božjo Mater
tudi “sprava grešnikov”.
Msgr. Philibert de Bruillard (1765-1860) je
bil posvečen v duhovnika v Parizu leta 1789.
Zaradi svojih sposobnosti in odlične izobraz-
be bi bil lahko postal profesor na Sorboni,
znameniti pariški univerzi, a so mu razmere
med revolucijo to preprečile. V času straho-
vlade je skrivaj opravljal svojo duhovniško
službo. Obiskoval je kraljevo družino v ječi
trdnjave Temple in v preobleki, pomešan
med množico, podeljeval odvezo obsojenim
na njihovi poti na morišče. Istotako je podelil
odvezo Ludviku XVI., ko so ga peljali pod gil-
jotino.
/ dalje
  Občni zbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje 
Kako bo z državno reformo
zadružnih bank?
GORICA 
  petek, 29. aprila 2016, je
v Kulturnem domu v Go-
rici potekal redni občni
zbor Zadružne banke Doberdob
in Sovodnje. Poleg predstavitve
podatkov poslovanja v letu 2015
so člane še posebej zanimale
državna reforma zadružnih bank
in njene posledice na krajevno
banko.
Predsednik Upravnega sveta Ro-
bert Devetta in ravnatelj Flavio
Mosetti sta najprej predstavila
glavne podatke o poslovanju v le-
V tu 2015. “Poslovna izguba je lezadnja vrstica izkaza uspeha. V le-tu 2015 smo zabeležili vrsto pozi-
tivnih premikov pri poslovanju in
količnikih: povečali smo opera-
tivne mase od 204,9 na 209,5 mi-
lijona evrov, med redkimi za-
družnimi bankami v Fjk smo iz-
boljšali obrestno maržo in čiste
provizije, pri katerih je nadvse
spodbuden uspeh v zavaroval-
niškem sektorju. Glavni vzrok za
izgubo v višini 1,483 milijona
evrov gre pripisati slabitvam ter-
jatev, za katere se je odločil Uprav-
ni svet. S to potezo je kritje terja-
tev višje celo od smernic Banca
d'Italia (nad 60% za zamrznjene
terjatve in nad 30% za neredne
terjatve). Kljub kritju poslovnega
rezultata za leto 2015 pa ostaja ka-
pitalska ustreznost banke (Cet1
17,25%!) zelo visoka, saj je več kot
10 točk višja od vrednosti, ki jo
zahteva Banca d'Italia. Veliko po-
zornosti smo posvetili izo-
braževanju zaposlenih, razvoju
komerciale, izboljšanju rentabil-
nosti in nadzoru
kreditnega rizika,
izbiram, ki se že
obrestujejo”.
Predsednik Devetta
je v poročilu Uprav-
nega sveta izposta-
vil tudi posebnost
zadružne banke, ki
se od drugih kredit-
nih institucij razli-
kuje po svoji viziji,
ki temelji na sode-
lovanju, vzajemno-
sti in lokalnem de-
lovanju. V letu 2015
je banka nadaljeva-
la z vrsto že
utečenih pobud za
člane in teritorij
(redna letna podpo-
ra kulturnim in športnim
društvom, štipendija Šport in
šola, večtedensko pripravništvo
višješolcev na banki, štipendija
Skupaj v Evropi, izobraževanje po
šolah, božični koncert) ter uvedla
tudi nekaj novih (štipendijo za iz-
jemen šolski uspeh, izlet za člane
na Expo v Milan, izobraževalne
večere o fiskalni tematiki za
društva, o poslovanju s tujino,
elektronskem izdajanju računov,
storitvah BCC Lease in Carserver).
Poročilo Nadzornega odbora je
podal njegov predsednik dr. Lo-
renzo Devetak, ki je potrdil sklad-
nost poročila z računovodskimi
izkazi.
Iztočnico za razpravo je podal
predsednik Devetta, ko je prisotne
nagovoril, da si celotna struktura
resno prizadeva, da bi Zadružna
banka nadaljevala pot 108-letne-
ga samostojnega delovanja. Ome-
nil pa je tudi konkretne pritiske
Nadzornih organov na zdru že -
vanje manjših ustanov. Upravitel-
ji imajo dolžnost iskanja in pre-
dlaganja najboljših rešitev, med
katere sodi tudi možna prihodnja
spojitev. “Vezano na tak scenarij
trenutno ocenjujemo kot more-
bitnega naravnega možnega par-
tnerja Zadružno Kraško banko, s
katero že dobro sodelujemo”.
Ravnatelj deželnega združenja za-
družnih bank Giorgio Minute je
uvedel razpravo s podatki poslo-
vanja zadružnih bank v Furlaniji-
Julijski krajini in o državni refor-
mi zadružnih bank, ki pa še čaka
na pojasnila vlade in osrednjega
zavoda Banca d'Italia ter na do-
ločitev vlog in pristojnosti hol-
dinga in posameznih zadružnih
bank.
Posegi članov so bili vezani na
prihodnost banke oz. državno re-
formo zadružnih bank. Damjan
Paulin je poudaril, da si banka za-
služi zaupanje in da je treba iskati
vse možnosti, da se zagotovi tudi
v prihodnje specifičnost Za-
družne banke Doberdob in So-
vodnje ter Zkb. “Obe delujeta na
posebnem dvojezičnem teritoriju
in poslujeta v slovenščini. Če bo-
do pritiski za združitev, je edina
realna možnost združitev z Zkb.
Banki ne smeta izgubiti vloge in
specifičnosti, ki jo imata danes”.
Petra Černica je zanimalo, kaj
predvideva reforma glede upra-
vljanja in razpolaganja kapitala
banke; prosil je, da bi Upravni svet
še naprej transparentno poročal
članstvu o teh temah. Predsednik
Devetta je odgovoril, da se refor-
ma še piše in da zakon predvideva
zaščito jezikovne specifičnosti v
kriznih situacijah. Upravni svet
skupaj z Zkb pozorno spremlja
razvoj dogajanja, čeprav se zave-
da, da trenutno imajo bolj vlogo
opazovalcev kot akterjev.
Gianni Orzan je požel posebno
podporo članstva z razmišljanjem
o vlogi zadružnih bank v krajevni
skupnosti, kjer člani poznajo
upravitelje in zaposlene, kjer vsi
imajo pred sabo namen vzajem-
nosti in ne dobička. Banka,
čeprav majhna, naj nadaljuje v
mejah svojih pristojnosti na kra-
jevni ravni, upravitelji pa naj na-
daljujejo začrtano delo s strokov-
nostjo in poštenostjo.
Zadnja točka na dnevnem redu je
bila izvolitev članov Upravnega
sveta. Stodevetinšestdest članov s
sedemdesetimi pooblastili je po-
novno zaupalo svoje glasove Wal-
terju Devetaku in Gabrijelu Fer-
folji, prvič pa bo stopila v Upravni
svet Karin Hoban.
Omizje na občnem zboru v goriškem Kulturnem domu
Robert Devetta
Flavio Mosetti
Grenobelski škof msgr. de Bruillard
Aktualno 5. maja 2016 15
  nanka se mi je po telefonu pri-
tožila, da ni nič zadovoljna z oseb-
jem, ki poučuje njenega sina na
gimnaziji. Da je dobil štirico, je bila jez-
na, pa da sam tega ni kriv, pač pa profe-
sor, ki je mlad, ki slabo razlaga snov, pa
ima povrhu še dolge lase in nič kaj prije-
ten videz. Brez izkušenj naj bi bil, profe-
sor, z dijaki pa strog in do njih preveč kri-
tičen. Otroka je morala tolažiti, ker se je
vzgojitelj pritoževal zaradi njegovega
znanja, predvem pa zato, ker je bil deset
dni odsoten od pouka. Z očetom sta se
namreč odločila za potovanje v Iran. Te-
ga mu ne sme očitati, vpije razjarjena
mama, nikoli ne bom dovolila, da ima
sin občutek krivde, ker je užival in ure-
sničil svoje sanje, ker je šel na potovanje,
namesto da bi sedel v šoli. Potem je še
dodala, da je verjetno najbolje, da gre sa-
ma v šolo in nekaj krepkih pove profe-
sorju. Naj ga bo sram, predrzneža.
Čeprav sem vedela, kakšne bodo posle-
dice, sem izrazila nekaj pomislekov, gle-
de potovanja sredi šolskega leta, glede te-
ga, da imajo dandanes otroci, predvsem
tisti iz premožnih družin vse, čisto vse,
kar si zaželijo. Sicer vem, da imam grd
značaj in ne znam držati jezika za zobmi.
Prevelika odkritosrčnost je moja največja
napaka in zavedam se, da bi morala z ne-
koliko diplomacije ob takih izjavah vzkli-
kati, joj grozno, joj ubogi otrok, joj, kako
slab kader imamo dandanes na šolah.
Vem, da bi morala prijateljem, predvsem
pa materam vedno prikimavati. Pa sem
človek, ki verjame v dialog, v izmenjavo
mnenj, v odkrit pogovor. Zakaj pa mi
ljudje sploh pripovedujejo stvari, če
nočejo slišati mojega mnenja? No,
končni rezultat vsega je, da sem si nako-
pala še enega sovražnika. In znanko, ki
me na cesti še pozdravila ne bo več. Tako
je pač, če ljudem poveš to, kar misliš.
Prijateljicam, ki poučujejo, verjamem, da
je dandanes s starši težko. S starši še veli-
ko bolj kot z otroki. Živimo v časih, ko je
dovoljeno vse, ko se ne znamo več odreči
nobeni razvadi, ko ni več smisla za
dolžnost, obveznosti in
spoštovanje. Ko sem jaz
hodila v šolo, nikomur
izmed nas, še najmanj
pa našim staršem ni
prišlo na misel, da bi šli
med šolskim letom ne-
kam na dopust ali na
potovanje. In da bi po-
tem še kritizirali profe-
sorje, ki si upajo naspro-
tovati desetdnevni od-
sotnosti dijaka, katere-
mu morajo potem sami
pomagati, da nadokna-
di izgubljene ure. Mi
smo pač verjeli, da mo-
ramo med šolskim le-
tom hoditi v šolo, na do-
pust, no malokdo si je
tedaj lahko privoščil po-
tovanje v Iran, pa samo med šolskimi
počitnicami. In trdno verjamem, da je
čisto dobro, če najstniki razumejo, da ob-
stajajo pač v življenju omejitve in
dolžnosti. Otrok mora vedeti, kaj je
življenje. Če ga ne bomo naučili odre-
kanja, ne bo nikoli srečen, nikoli svobo-
den. In res težko poslušam starše, ki se
stalno cmerijo, češ, otrok si želi tega in
onega in spet nečesa drugega, najti mo-
ram denar, vzeli bomo posojilo, samo da
bo imel, da bo zadovoljen. To je noro, pa
oprostite mi, pa četudi se izgovarjate na
to, da ste sami zrasli v odrekanju in torej
želite dati otrokom vse. Vse pomeni sa-
mo nezadovoljstvo in večno nepo-
tešenost.
Moji starši so bili glede tega zelo strogi.
In sem jim za to hvaležna. Pa čeprav se
še sedaj spominjam dogodka v zvezi z
magično žogico, “palla magica” v itali-
janščini. Nekje v nižji srednji šoli sem bi-
la, ko se je v trgovinah pojavila majhna,
pisana, plastična žogica, ki je imela to la-
stnost, da se je izredno lepo odbijala od
tal. Čisto majhna žogica, največkrat pro-
zorna s svetlimi delci v notranjosti, de-
bela kot češnja in nič več. Stala je samo
50 lir, tega se dobro spominjam, ker ni
bilo veliko. Niti dveh kepic sladoleda nisi
kupil tedaj za ta denar. Imeli pa so jo vsi
moji sošolci in med odmori so tekmova-
li, komu se bo odbila višje v zrak. Tudi
sama bi imela tako žogico, da bi mi ne
bilo treba prosjačiti sošolcev, naj mi jo
posodijo za nekaj minut in bi se laho ob
odmorih nekoliko sprostila z njo. A za
mojo mamo je bila mala magična žogica
povsem odvečna razvada. Nepotrebna.
In nepotrebnih stvari ne kupujemo, pa
četudi stanejo samo 50 lir.
Priznam, da si nisem upala moledovati.
Že ko sem bila majhna, so mi namreč po-
vedali, da je gospod “Hočem” umrl pred
dolgimi leti v vojni. In ga ne bo nikoli
več nazaj. Tako sem bila doma lepo tiho
in le skrivoma zavidala sošolcem ceneno
igračo. Ko sem že odrasla in sem si sama
služila denar, sem si, priznam, kljub te-
mu, da igrač nisem več potrebovala, ku-
pila pet takih poskočnih žogic in nekega
večera sama doma uživala ob igri z njimi.
Tako lepo so se odbijale od tal, da jih
imam še sedaj spravljene nekje na dnu
enega izmed svojih številnih predalov s
spomini. Žogice za petdeset lir.
Koliko dolgih let sem gulila šolske klopi,
a če sem odkrita, mi je ostalo le malo spo-
minov na to, kar so
nam profesorji vsak
dan ponavljali in vbi-
jali v glavo. Morda je
nekaj malega ostalo v
moji podzavesti, a
občutek imam, da je
šlo večina vsega mi-
mo, kot veliko zame
nepomembnih stvari.
Ostalo pa so mi ravno
vzgoja in nauki, ki so
mi jih dajali starši. In
to, česar so me učili v
upanju, da bo uporab-
no za življenje.
Pred dnevi mi je prija-
teljica razlagala, da bi
morali starši otroke
naučiti tega, kar sami
znajo in obvladajo ter
jih navajati na delo. Njen sosed je nam-
reč ravno v tistih dneh skupaj s sinkom
razstavil star pralni stroj, da bi mu poka-
zal, kako deluje. Da bo otrok nekoč znal
in morda vzljubil očetov poklic.
Moj oče me tega ni učil. Morda, pravza-
prav verjetno, ker sem bila deklica. In ni
vedel, da bom veliko let pozneje s prija-
teljem prenovila celotno vodovodno na-
peljavo in ogrevanje v hiši. In bila sem
ponosna na to, da sem hči električarja in
vodoinštalaterja. Morda imam ljubezen
do kablov in cevi nekako v krvi, moj oče
pa me tega nikoli ni učil. Verjetno zato,
ker se je trudil, da bi me raje naučil živeti.
In razumeti življenje.
Vedno mi je govoril, naj se ne zgledujem
po drugih, marveč naj kadarkoli in kjer-
koli vsako nalogo izpeljem najbolje, kar
se da. Najbolje za vsako ceno. Najprej v
šoli, pozneje v službi. Učil me je skrom-
nosti, vztrajnosti in veliko drugega. A
dvoje je stvari, ki sta mi postali vodilo
skozi vse življenje.
Prvo je pravilo, kako ravnati z denarjem.
Oče mi je ponavljal, naj ne bo moj korak
nikoli daljši, kot je moja noga. Nikoli se
ne smeš zadolžiti, nikoli ne jemlji poso-
jim, mi je ponavljal, ker te bodo potem
trle skrbi in ne boš nikoli več svobodna.
V življenju namreč nikoli ne veš, kaj se
lahko zgodi, bolezen, težave, nepričako-
vana nezgoda..... in dolga ne moreš več
odplačevati. Tolikokrat mi je to ponovil,
da se mi je vcepilo v podzavest. In, verje-
mite mi, zelo sem mu hvaležna za to, da
sem se držala njegovih načel in se v
življenju nikoli nisem zadolžila. Nikoli,
res nikoli. Morda, ker mi tudi dejansko
ni bilo treba. Morda, ker sem se znala
odreči vsemu, kar mi je bilo nedoseglji-
vo. Hvala tej svoji izbiri sem živela sicer
skromno, a svobodno. In brez skrbi.
Moj oče je namreč ljubil življenje. Ljubil
je užitek. In svobodo. Ni bil človek, ki bi
se odrekal veselju. Na smrtni postelji me
je pozdravil z nasmeškom in mi zabičal,
naj živim, naj uživam, naj grem naprej
brez strahu, predvsem zato, da mi nekega
dne, ko se bom poslavljala, tako kot se
sedaj on, ne bo žal za izgubljene pri-
ložnosti. Tudi tega načela se držim, saj
sem človek, ki živi polno, ki ceni vsak
trenutek posebej. Le v nečem se razliku-
jem od njega. Nikoli ne živim tako, da bi
drugim povzročala bolečino. Tudi če se
moram zato odreči svojim sanjam. On je
bil v življenje tako zagrizen, da je na to
včasih pozabil. A ne zamerim mu, kajti
preveč sva si podobna. Verjetno tako, kot
so vsi otroci podobni svojim staršem. Ker
gredo vedno za njihovimi koraki, vedno
po njihovi poti. In ravno tega bi se morali
vsi, starši pa tudi vzgojitelji ob vsaki pri-
ložnosti zavedati.
Suzi Pertot
Z
Košarka
Napoveduje, da bo
obesil copate na klin
  utri zaključuje svojo vsega
spoštovanja vredno tekmo-
valno kariero Marko Hmel-
jak, duša Sokolove košarke.
Vsaj tako pravi, verjamemo pa
mu le na pol, saj se je že nekaj-
krat poslovil in se nato vsakič
vrnil še močnejši in bolj motivi-
ran kot prej. Letnik 1974, Na-
brežinec, je košarkarsko zrasel
med našimi športnimi društvi
na tržaški kraški planoti, vrhu-
nec športne poti pa je dosegel z
igranjem v ugledni B ligi v dresu
Jadrana pred 20 leti. Za zdru -
ženo člansko ekipo je nastopal –
med Trstom in Gorico - polno
desetletje, nato se je zaradi služ -
benih obveznosti, spričo katerih
je stalno na poti, odločil za
manj šo obveznost pri matičnem
Sokolu med D ligo in promocij-
skim prvenstvom.
Pri Jadranu je bil na ravni kako-
vostne državne C1 lige pravi ste-
ber, košarkar prve peterke in ne-
nadomestljiv člen tako na igri -
šču kot v garderobi. Igralec, ki ga
ima rad vsak trener v svoji ekipi.
Na parketu dinamičen, nepopu-
stljiv, žilav, se je rodil kot skaka-
lec in obrambni igralec brez iz-
stopajočih tehničnih vrlin, z leti
pa se je ogromno izpopolnil ter
postal tudi napadalec, celo stre-
lec z razdalje, česar na začetku
kariere ni bilo pričakovati. Pred -
vsem pa gre za neverjetno osebo
in osebnost. Vedno nasmejan,
pozitiven, šaljivec, tovariški do
mlajših soigralcev in nasprotni-
kov, izjemno radodaren v dru -
žbi, tako na igrišču kot zunaj nje-
ga ga pač zaznamuje ogromno,
J žlahtno srce. Moralne odlike somu tudi pomagale, da je – obprirojenih sproščenostih in neu-
strašnostih – tiste (redke) vrste
igralec, ki ga ni strah prevzeti od-
govornosti za odločilni met in
ga praviloma tudi zadene. To je
tudi sad neobremenjenosti, saj
pravilno ocenjuje, da je šport lep
in pozitiven segment življenja
(ki ima bistveno hujše plati!), ta-
ko da se tudi v odločilnih pote-
zah tekme v osnovi ni kaj bati
oziroma prekomerno skrbeti. Ju-
tri, v petek, 6. maja, naj bi torej
pri 42 letih odigral zadnjo tek-
mo v belo-rdečem dresu do-
mačega Sokola, pri katerem je
začel igrati. Za društvo je v zad-
njem desetletju, odkar so obudi-
li dejavnost v Nabrežini in ob-
novili občinsko telovadnico, na-
redil ogromno. Je podpredsed-
nik kluba in v dru štvu postori
vse, kar je potrebno, od no-
vačenja sponzorjev do kosilnice
na zunanjem igrišču na priredit-
venem prostoru. Poglavje zase je
(bil) prispevek na igri šču, še letos
je bil – tudi če ne več rosno mlad
– priznani kapetan in vodja, pe-
terko je ob skupini prijateljev, ro-
sno mladih soigralcev in trener-
ju Vatovcu (s katerim sta sodelo-
vala že 25 let nazaj) popeljal do
končnice za napredovanje iz D v
C2 ligo. Čisto blizu temu cilju je
bil pred desetletjem, ko so bili
sokolovci v nabito polni na-
brežinski dvorani finalisti
play-offa D lige, tedaj je bil
Marko strah in trepet vseh fur-
lanskih ekip. Vmes je spet še
privedel postavo iz rekreativ-
ne promocijske lige spet na
deželno četrtoligaško raven.
Za mlade rodove, ki prihajajo
v dvorano, pa je zgled predv-
sem kot športnik v najbolj po-
polnem pomenu besede.
Kljub družini in zahtevnemu
delu ni nikoli odsoten, ob
poškodbah (za časa Jadrana je
doživel tudi hud zlom ličnice,
po katerem bi se marsikdo iz
previdnosti športno upokojil)
redno stisne zobe, pregovorni
so njegovi povratki, ob petkih
zvečer, naravnost s torbo na
tekmo po tisočih prevoženih ki-
lometrih po Balkanu.
Da se povrnemo k začetnim
trditvam, morda odslej res ne bo
več nastopal kot registriran igra-
lec, športa pa zagotovo ne bo
opustil, je namreč tekač, kolesar,
sploh…, ne more biti pri miru.
Kdor bi mu rad zaploskal in se
poveselil z njim, je vabljen jutri
ob 21.00 v nabrežinsko telovad-
nico, kjer bo Sokol igral zadnjo
domačo tekmo letošnjega uspeš -
nega prvenstva.
HC
Otroci in mi
Vzgoja, večna dilema
Z 12. strani
Društveni izlet ...
  arava dežele Umbrije je
zelo raznolika in pestra
in prevozi iz enega kraja
v druge so nudili udeležencem
pogled na nepozabne pokrajin-
ske in naravne lepote. Veliko iz-
kopanin iz rimske dobe je tudi v
mestnem jedru Spoleta, kjer stoji
sijajna romanska stolnica z bo-
gatimi freskami in Berninijevim
veličastnim doprsjem papeža Ur-
bana VIII. Tudi mesto Todi nudi
veliko zanimivosti in bogate ar-
hitekture s krasnimi cerkvami.
Kot drugod je tudi tukaj stolnica
na najvidnejšem mestu in slovi
po fasadi z razčlenjeno in v po-
drobnostih bogato izdelano ro-
zeto. Nedaleč od mesta so zna-
N meniti slapovi Marmore, ki sojih umetno zgradili že Rimljaniin so najvišji v Evropi.
Ne samo za Umbrijo, ampak za
celi svet je pomembno romarsko
središče Assisi z velikim kom-
pleksom bazilike sv. Frančiška.
Njeno notranjost so poslikali
največji srednjeveški italijanski
umetniki (Giotto, Cimabue in
drugi). Pogled na te umetnine
očara slehernega romarja ali tu-
rista. Obenem, kljub številnim
obiskovalcem, jo to kraj zbrano-
sti in molitve. V Assisiju so še
druge znamanite cerkve in spo-
meniki. Tudi glavno mesto Um-
brije Perugia se upravičeno po-
naša s številnimi bogastvi, tako
sakralne kot posvetne arhitektu-
re. Zadnji dan so izletniki name-
nili ogledu Gubbia in Urbina.
Prvo je sezidano na strmih
obronkih Apeninov. S trga Piaz-
za della Signoria se odpira čudo-
vit razgled na mesto in na
bližnjo gričevnato pokrajino. Ur-
bino je rojstni kraj velikega rene-
sančnega slikarja Rafaela s slovi-
tim Palazzo Ducale, ki ima pre-
lepo notranje dvorišče. Izletniki
so se domov vrnili navdušeni
nad številnimi lepotami in zani-
mivostmi, ki so jih videli v šti-
ridnevnem popotovanju po Um-
briji, ki na relativno majhnem
ozemlju razkriva neprecenljive
naravne in umetniške lepote.
Svoje so prispevali tudi lepo in
veselo razpoloženje, prijetna
druščina in odlična hrana in ne
nazadnje tudi izkušen in prija-
zen vodič.
Z 11. strani
Ob izidu ...
  narodnostnega vidika je
vreden razmišljanja članek
znanega športnega delavca
in vzgojitelja Ivana Peterlina z na-
slovom Časi nas prehitevajo.
Nadja Sossi Perini pa predstavlja
stanje na Osnovni šoli France
Bevk na Občinah, medtem ko
Majda Kodrič poroča o sodelo-
vanju ob dnevu slovenske kulture
med nižjima srednjima šolama
Srečko Kosovel in Fran Levstik ter
gledališko skupino Tamara Peta-
ros. Stanka Sosič Čuk je tudi za to
številko župnijskega zbornika pri-
spevala temeljit zapis o delovanju
Sklada Mitja Čuk v minulem letu,
medtem ko je Pavel Vidau objavil
svoj nagovor ob odkritju spome-
nika Josiphu Burgstallerju pri Ba-
nih. Nadja Roncelli poroča o slo-
Z
vesnem praznovanju Lurške Ma-
tere božje na Ferlugih, medtem
ko Marica Dolenc piše o
vsetržaškem romanju k Crngrobu
pri Škofji Loki. Razčlenjeno po-
ročilo o delovanju Društva
Finžgarjev dom je prispevala
Lučka Peterlin Susič, Rossana Pa-
liaga pa pod naslovom Odličnost
ni naključje piše o nagradi JSKD
RS, ki jo je za svoje delo na po-
dročju zborovstva prejel Janko
Ban, ki že vrsto let vodi zbore na
Opčinah. Prav zborovski kulturi
posvečajo zadnje strani zbornika.
O delovanju mešanega cerkvene-
ga zbora Sv. Jernej je ob bogatem
fotografskem dokumentiranju
dogodkov pisala Berta Vremec,
medtem ko Mitja Petaros izrisuje
delo in težave moškega zbora Sta-
ne Malič. O uspešnem in raznoli-
kem delovanju zborov Vesela
pomlad poroča Mojca Petaros, ki
zlasti izpostavlja sodelovanje na
pevskem festivalu v Salernu mi-
nulega novembra. Naša beseda
objavlja tudi poezije Srečke Černe
Artač.
Na Opčinah uspešno deluje tudi
šahovski krožek, ki ga vodi Mitja
Petaros, medtem ko Marjan Šker-
lavaj opisuje lep planinski izlet na
Krniške glavice. Skavtskemu de-
lovanju vseh treh starostnih vej je
posvečen članek Noel Piščanc -
Prizadevne pande. Tudi tokrat se
Naša beseda klanja spominu raj-
nih. Marjan Škerlavaj piše o Ma-
ruški Štoka, Marica Dolenc pa o
Pavli Grmek Hrovatin. Prav na
koncu, kot veleva tradicija tega
zbornika, objavljajo še zakramen-
talno sliko župnije sv. Jerneja ap.
na Opčinah in seznam najsta-
rejših župljanov ter kroniko Ba-
nov.
Naša beseda je torej sicer res žup-
nijsko glasilo, a kot smo opisali,
tudi s fotografijami bogato
opremljen zbornik, ki lahko zani-
ma najširši krog bralcev.
Marko Hmeljak
Aktualno5. maja 201616
  Mladi oder 2016 - nagrajevanje
“Eden drug'mu ogenj
dajmo”!
GORICA 
  rvi večer v nizu Iskrivi
smeh na ustih vseh, ki ga
v mesecu aprilu in maju
prirejata Kulturni center Lojze
Bratuž in Zveza slovenske kato-
liške prosvete, je bil velik praznik
otrok in mladih. Uvodna predsta-
va je namreč bila v veliki dvorani
goriškega kulturnega hrama v
sredo, 27. aprila, posvečena prav
njim. Na sporedu je bilo nagraje-
vanje natečaja Mladi oder, ki ga
razpisujeta ZSKP in Slovenska
prosveta iz Trsta, še prej pa so na-
stopili člani SKPD F. B. Sedej iz
Števerjana z glasbeno predstavo
Kako srce se veseli, ko lepa pesem
zadoni. V režiji Franka Žerjala so
jo lani pripravili ob praznovanju
40-letnice nepretrganega delo-
vanja otroškega pevskega zbora
F. B. Sedej in jo krstno uspešno
izvedli sredi novembra 2015 v Se-
dejevem domu. Osrednjo točko
predstavljajo otroci z glasbenimi
in plesnimi segmenti. Zborček je
pel pod taktirko Martine Hlede
in ob spremljavi skupinice preiz-
kušenih instrumentalistov. Na
odru so se lepo izkazali mali mu-
renčki, zajčki, kresničke in druge
živalice; sodelovalo je tudi nekaj
mlajših članov dramskega odse-
ka, ki so popestrili dogajanje na
odrskih deskah, posamezne pe-
smi pa je povezoval domiselni
popotni pevec (Nikolaj Pintar):
med drugim je povedal zgodbo
o otroškem zboru, ki je lani jese-
ni sicer praznoval okroglo oblet-
nico, njegove korenine pa segajo
v leta po prvi svetovni vojni. Od
leta 2007 dalje ga vodi Martina
Hlede, ki ji pomagajo Stefania
Beretta, Liza Terčič in Martina Va-
lentinčič. Števerjanci, ki so tudi
tokrat pokazali svojo bujno ra-
doživost, so sklenili svojo pred-
stavo z venčkom priljubljenih na-
rodnih pesmic.
Sledilo je nagrajevanje omenje-
nega natečaja. Imena nagrajen-
cev, katerih predstavniki so sto-
pili na oder (gl. sliko na prvi stra-
P ni) , je razglasila Karen Ulian, na-grade pa sta podelili Franka Žga-vec v imenu KC Lojze Bratuž in
Franca Padovan v imenu ZSKP.
Med odraslimi dramskimi skupi-
nami so bili nagrajeni: Dramski
odsek Prosvetnega društva Štan-
drež za komedijo Nicola Manza-
rija Mrtvi ne plačujejo davkov,
režija Jože Hrovat; Dramska
družina SKPD F. B. Sedej iz Šte-
verjana za predstavo Aulularia,
avtor Titus Maccius Plautus,
režija Franko Žerjal ter za glasbe-
no prireditev Kako srce se veseli,
ko lepa pesem zadoni, režija
Franko Žerjal. Za mladinske sku-
pine: Otroška gledališka skupina
Pastoralnega področja Soča-Vipa-
va za igrico Franca Juvana Če Mi-
klavž ima zamudo; Mladinska
gledališka skupina SKD Hrast iz
Doberdoba za igrico Kje je med?
, besedilo in režija Jasmin Pod-
veršič; Gledališka skupina O'Kla-
pa iz Gorice za igro Dobrinček
gre na zemljo, režija Sanja Vogrič.
Za otroške skupine: Otroška sku-
pina KD Sabotin iz Štmavra za
igrico Pepelka, priredba in režija
Nadja Kovic; Mala dramska
družina SKPD F. B. Sedej iz Šte-
verjana za igrico Franca Juvana
Miklavž za vse čase, Otroški pev-
ski zbor in mladinska skupina PD
Vrh Sv. Mihaela za igrico Boža
Rustje Kakor slamica, priredba in
režija Karen Ulian.
V začetku kulturnega večera je s
primernimi uvodnimi besedami
dal žlahten pečat celotnemu
srečanju veliki poznavalec gleda-
lišča in vsestranski kulturni dela-
vec Janez Povše. Ker so bile nje-
gove misli o lepoti in čarobnosti
gledališča tako odmevne in za
mlade resnično spodbudne, jih v
celoti objavljamo:
“Spoštovane gledalke, spoštovani
gledalci, spoštovane mlade gle-
dalke in gledalci in sploh vsi lju-
bitelji gledališča!
Danes smo se zbrali tukaj v Kul-
turnem centru Lojze Bratuž, da
nagradimo
vse tiste, ki
so nam v
preteklem in
letošnjem le-
tu pripravili
najlepše gledališke dogodke. Vse
tiste, ki imajo gledališče tako ra-
di, da hočejo tudi sami stopiti na
oder in uprizoriti to ali ono igri-
co. Ja, ki imajo in imate radi gle-
dališče, ki je nekaj posebnega,
nekaj lepega in celo nekaj
čudežnega. In tako je danes praz-
nik gledališča Gorice in Goriške
od Štandreža do Doberdoba, od
Vrha Sv. Mihaela do Števerjana,
praznik odraslih igralk in igral-
cev in praznik mladih in otroških
igralk in igralcev in vse skupaj je
mladi oder. Kajti mladi so vsi, ki
uprizarjajo igre, saj je oder vedno
neko novo življenje. Vsaka nova
predstava je nekaj novega, vsaka
nam pričara novo zgodbo, novo
veselje in včasih tudi nov premi-
slek, da se ob prikazani zgodbi
zamislimo.
In kako to, da je tukaj pri nas, tu-
kaj med nami tudi gledališče ta-
ko bogato in pestro, kot so bogati
in pestri naši zbori in njihovo
petje? Zato, ker imajo predstave
na odru enkraten čar in to ne sa-
mo za tiste, ki jih gledajo, ampak
  stava, zakoni in druga
pravna določila predsta-
vljajo temeljno področje
za vsakdanje življenje naše
družbe. Temu so podvržene tudi
slovenska in ostale narodne
skupnosti v Italiji. Kakšne so to-
rej naše jezikovne pravice in naše
dolžnosti, na podlagi katerih lah-
ko razvijamo našo vsestransko
družbeno organiziranost? O tem
vprašanju so razmišljali notar
Damjan Hlede, višji funkcionar
ministrstva za šolstvo v Trstu in
nekdanji podtajnik občine Doli-
na Igor Giacomini, odvetnik
Marko Jarc, sodnica na priziv-
nem sodišču v Palermu Tanja
Hmeljak in profesor upravnega
prava ter odvetnik Andrea Cri-
smani. Posvet je organiziral Slo-
venski raziskovalni institut in je
potekal v dvorani Fundacije Go-
riške hranilnice v Gorici v petek,
29. aprila.
Predavatelje, namene in vsebine
strokovnega posveta slovenskih
pravnikov v Italiji, ki spada v ok-
vir projekta Banka znanja, sta na
začetku predstavila ravnatelj Slo-
rija Devan Jagodic in idejni po-
budnik ter moderator posveta
U odvetnik Mitja Ozbič.Jagodic je po dolžnostnih poz-dravih podčrtal, da je pravna sfe-
ra pomembna. Slovenci v Italiji
imamo zaščitni zakon 38/2001,
ki nas priznava kot skupnost, nje-
govo izvajanje pa ni enostavno.
Na to vpliva več dejavnikov in pri
tem je doprinos slovenskih prav-
nikov izredno dragocen. V prete-
klosti je bilo na tem področju de-
javno društvo Pravnik, o oživitvi
katerega bi veljalo razmisliti. Vse-
kakor pa ostaja Slori na razpola-
go za nadaljnje sodelovanje.
Moderator odv. Mitja Ozbič je
poudaril pomembnost evidenti-
ranja intelektualnega potenciala
Slovencev v Italiji tudi izven na-
rodnega naselitvenega področja.
Na samem pravnem področju
naj bi Slovenci v Italiji razpola-
gali z lepim številom izvedencev.
V izjavi za slovensko RAI pa je do-
dal, da predstavlja črno piko po-
manjkanje občinskih tajnikov,
kljub temu da je za Slovence za-
gotovljenih deset mest.
Notar Damjan Hlede je kot prvi
predavatelj spregovoril o pravici
uporabe slovenskega jezika v no-
tarskih dokumentih. Navezal se
je na notarski zakon iz leta 1913,
ki je še vedno v veljavi, in na čle-
na 54 in 55, ki urejata možnost
uporabe tujega jezika le v prime-
ru, ko stranka izjavi, da ne pozna
italijanskega jezika. Nepoznavan-
je italijanskega jezika pa mora bi-
ti resnično, drugače tvega stran-
ka ničnost notarske listine, notar
pa hudo kazen. Različno pa je v
Dolini Aosta in v avtonomni po-
krajini Bocen ter delno na Tri-
dentinskem. Tam sta francoščina
in nemščina
enakovredni
italijanskemu
jeziku, kar vel-
ja tudi za no-
tarske akte.
Vodja slovenskega urada pri
deželnem šolskem skrbništvu
Igor Giacomini je predstavil upo-
rabo slovenskega jezika v šolski
upravi. Izrecno je navedel šolski
zakon iz leta 1962 ter sedanji
zaščitni zakon 38/2001 oziroma
njegov 11. člen. Pri tem je evi-
dentiral tri stopnje. Na Goriškem
in Tržaškem je slovenščina učni
jezik. Na Videmskem slo-
venščina ni več učni jezik, tem-
več eden izmed učnih predme-
tov. Spet drugače je v šolski upra-
vi, kjer se lahko posamezniki
obračajo na šolo v slovenščini, ki
pa ni jezik šolske uprave. Že da-
nes pa se pojavljajo vse bolj pe-
reča vprašanja uporabe slo-
venščine glede na spreminjajočo
se narodnostno sestavo učencev
in dijakov.
Odvetnik mlajše generacije Mar-
ko Jarc je v svojem posegu pred-
stavil kazenski vidik pri kršenju
vidne dvojezičnosti. Gre za t. i.
zakon Mancino iz leta 1992, v ka-
terem je določeno, da predstavlja
diskriminacija obteževalno oko-
liščino. To sta skupaj z odvetni-
kom Petrom Močnikom uspešno
uveljavila v sodnem postopku
proti storilcem mazaške akcije v
občini Devin Nabrežina. Pri tem
pa je bilo ključnega pomena, da
so k tožbi pristopile krovni orga-
nizaciji SSO in SKGZ ter društvo
Timava.
Sodnica Tanja Hmeljak, ki dela
na sodišču v Palermu, je posegla
glede uporabe tujih in manjšin-
skih jezikov v kazenskem postop-
ku, kjer je italijanščina glavni je-
zik. Člen 109 kazenskega postop-
ka omogoča rabo drugih jezikov,
vendar mora biti za to vložena
zahteva. Na tak način je odstran-
jen šibki ali podrejeni položaj, ki
lahko nastane zaradi nepozna-
vanja ali slabega poznavanja ita-
lijanskega jezika. Isto žal pa ne
velja v civilnem postopku, kot tu-
di ni mogoče zahtevati uporabe
manjšinskega jezika v odnosu do
kasacijskega sodišča. Pripadnik
neke narodne manjšine lahko
vloži zahtevek po uporabi svoje-
ga jezika, če je manjšina, kateri
pripada, tudi uradno priznana.
To se je uredilo s splošnim zaščit-
nim zakonom 482/1999, velja pa
samo na teritoriju, ki je določen
za izvajanje zaščite, oziroma na
teritoriju, kjer določena
manjšina živi. Novost pa prihaja
iz Evropske unije, kjer ima vsak
državljan EU pravico do uporabe
svojega jezika, kar mora veljati
tudi za sodstvo v državah člani-
cah EU.
Posvet slovenskih pravnikov se je
končal s posegom univerzitetne-
ga profesorja in odvetnika An-
drea Crismanija, ki je spregovoril
o javnih prispevkih, ki jih slo-
venski narodni skupnosti delijo
država, dežela in krajevne javne
uprave. Obravnaval je vprašanje
o pravilih javnega naročanja, še
posebno v tistih primerih, kjer
javni prispevki predstavljajo po-
membnejši delež sofinanciranja.
Pomembna pa je tudi odgovor-
nost glede spoštovanja namem-
bnosti sredstev pri njihovi upo-
rabi, saj je ob morebitnem ne-
spoštovanju predviden preklic
sofinanciranja.
Julijan Čavdek
  Strokovno srečanje slovenskih pravnikov v okviru projekta Banka znanja
Pravni okviri uporabe slovenskega jezika
SLORI 
tudi za tiste, ki jih pripravljajo.
Mladi to že dobro veste, starejši
pa ste se pripravam že privadili.
Treba se je večkrat dobiti in vadi-
ti, vaditi, najprej samo brati za
mizo in se potem premakniti na
oder. Kjer je scena, kjer so priho-
di in odhodi, kjer je glasba, so
obleke in preobleke, predmeti,
barve. In lepo je, ker nas je več,
ker smo skupina, v kateri nihče
ne sme manjkati, sicer vaja ni po-
polna. In potem nas režiserji in
režiserke usmerjajo, nam pove-
do, kdaj povemo ta ali oni stavek,
kdaj se premaknemo na drugo
stran, kdaj pridemo in kdaj odi-
demo. In govoriti moramo gla-
sno in jasno, razločno, lep jezik,
naš lepi slovenski jezik. Učimo se
lepo izgovarjati in v začetku, je
res, povejte vi mladi in najmlajši
med nami, v začetku nam je ma-
lo nerodno, ker moramo govoriti
pred vsemi. A potem se navadi-
mo in se nastopa več ne bojimo
in to nam pride prav tudi v
življenju, v šoli, v mestu, trgovi-
ni, kjer koli, da smo samozave-
stni in da verjamemo vase.
Res, gledališče je igra, igramo ti-
sto, kar sicer nismo, na odru se
spremenimo v drugo osebo, lah-
ko tudi mamo, tatu, šoferja, pro-
dajalca časopisov, v vilo iz pra-
vljic.
Lahko smo nekaj drugega in v
tem je nekaj čarobnega, da se
spremenimo, da se vživimo v
druge osebe, da spoznamo nji-
hov značaj, kaj mislijo in kako
mislijo, kaj jim je všeč in česa ne
marajo. Kaj ni res, da je v tem, da
se spremenimo v nekoga druge-
ga, nekaj tako izrednega, da se ne
da povedati? Da govorimo bese-
de nekoga drugega, da smo
oblečeni, kot je oblečen on ali
ona, da skupaj z osebami hrepe-
nimo po več tistega, kar že ima-
mo, ali pa še nimamo.
In potem, dragi moji mladi in
odrasli gledališčniki, potem pri-
de dan, ko je predstava pripravlje-
na, ko pridejo gledalci, med nji-
mi gotovo vaši prijatelji in sorod-
niki, in se odpre zastor in nastane
tišina in vi pričnete predstavo,
kot ste se je naučili. Ni nobenega
dvoma, v tem srečanju s tistimi,
ki vas poslušajo in gledajo, v tem
doseže čar gledališča svoj višek,
ki ga ni mogoče z besedami opi-
sati: na eni strani vi, ki ste pred-
stava, na drugi strani tisti, ki vas
gledajo, gledalci. Kako enkraten
občutek biti na odru in čutiti na
sebi oči tistih, ki me gledajo, ki
me spremljajo! Ki se smejijo, ka-
dar so trenutki v predstavi
smešni, ali pa so zamišljeni, ko se
je zgodba dotaknila stvari, ki nas
skrbijo in bi radi, da jih nikoli in
nikjer ne bi bilo. To so za vse, ki
igrajo in igrate ali na odru pripo-
vedujete, nepozabna doživetja.
Najprej napetost, bomo uspeli,
bomo uspeli in potem
ta stik in tih pogovor z
občinstvom, z gledalci,
ki ste jih pripravili, da
so se v vašo zgodbo
vživeli.
In za zaključek: bodisi
odrasle gledališke pred-
stave kot tudi tiste, ki so
jih oziroma ste jih pri-
pravili mladi in otroci,
so tukaj na Goriškem
gotovo zelo kvalitetne
in zato zaslužijo vse
priznanje, pri čemer
velja pohvaliti društva
in vse, ki predstave kot režiserji
pripravljajo. In seveda starše in
sorodnike, ki pri tem sodelujejo.
Zaslužijo vse naše priznanje z žel-
jo, da bi predstave odrasli in toli-
ko bolj mladi pripravljali tudi v
prihodnje in nas z njimi razvesel-
jevali. Ali kakor pravi geslo slo-
venskega ljubiteljskega gleda-
lišča, ki izvira iz časov Antona To-
maža Linharta, ko je oder našega
jezika in duha pred več kot dve-
sto leti napravil prve korake z be-
sedami: “eden drug'mu ogenj
dajmo”. Igralke in igralci naj tudi
danes dajo ogenj gledalcem in
obratno, gledalci naj dajo ogenj
tistim, ki so na odru. Ogenj ve-
selja in svetlega prepričanja,
ogenj lepote in medsebojnega
prijateljstva, ogenj miru in razu-
mevanja med vsemi nami in
sploh med vsemi ljudmi tega sve-
ta. Zato še enkrat iz srca: “eden
drug'mu ogenj dajmo”!
(več fotografij na www. noviglas. eu)
Otroški pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana
Janez PovšeIlaria BergnachNikolaj Pintar