1DZ. številka. V LJubljani, i soboto 7. mala I9Z1. LIV. leto LOfENSKI lMhm\m vsak dan popoldne, lzvsssaaJ a*asl|« ia prasnili«. tnse atl s Prostor t m/m X 54 m/m za male oglase do 27 ml m višin« 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 ml m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*— Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnistro „Slov. Naroda'1 In „.uroda: Tiskarna" nafto v* ulica št. 5, pritlično. — Teleta a št. 304. ii Slotenskt Narod* ¥«lfa w LJubljani In po posti 1 T Jngoalavijl: celoletno naprej plačan . K 300* — polletno . 3 mesečno 1 150-— 75-— .. 25- V lnoae celoletno . • • polletno . . . . 3 mesečno . . . Ivo: Orodni tvo „Slov. Naroda1« Knaflova alloa sL 9f U nadstropji Telefon štev. 34. „240*-40 - Pri morebitnim povišanju se ima daljša naročnina doplačati, naročniki nai po^iejo v prvič naročnino vedno i3QF" po nakaznici, i samo .M- it:M naročila brez potiatve denarta se ne moremo ozirali. Doy c sprejema le podpisane in zadostno franko v ane. Rokopisov no vrata* *W ^mezraa številka velja 1*20 K Poštnina plačana v gotovini. Fran Govekar: Od ilapoleona do Cte^sac Francoska revolucija 1. 1789 je začetek modernega nacionalizma. Vsak narod bodi avtonomen! Nobena tuja sila naj ne sužnji narodov, nego odločaj vsak o sebi svobodno. To je bila nova ideja franc. revolucije, ki je rodila pojem moderne narodnosti. Samoodločba je postala geslo individuom in celim narodom. In nositelj te nove misli je postal Napoleon, predstavitelj mednarodnega latinstva. Italijan po krvi je postal prvi Francoz, dasi bi bil rajši postal Rus! Kakšne možnosti si lahko slika naša domišljija, ako si mislimo Napoleona kot ruskega ge-neralisima, ki bi bil vodi! vse slovanske sile proti zahodu! Zato Napoleon ni bil mož, ki bi mogel razumeti svetost narodne zavesti in ki bi bil uresuilil načelo samoodločbe. Renegat sam, ni mogel spoštovati narodnega prepričanja drugih. Tako je bil Napoleon zlasti za Slovane veliko razočaranje. Poljaki so mu bili le sredstvo proti Rusiji in drugim sovražnikom; strašno so se žrtvovali Poljaki za Francijo, a želi niso zahvale. Rusi so bili Napoleonu barbari, ki jih je treba pregnati popolnoma iz Evrope v Azijo. Sovražil jih le. morda tudi iz užaljene samoljub-nosti ali iz mržnje proti absolutist-nemu carizmu. Da bi bil slutil slovanske sile, ki se pripravljajo Izbruhniti na dan, za to ni imel čuta. Srbi* so bili edini južni narod, s katerimi se je vsaj navidez resno pogajal. Zanimali so ga kot narod, ki hoče svobode. Ko se je sklenil i. 1809. šenbrunski mir ter je nastala Ilirija, so se srbski borilcl vznemirili. Da. še pred sklepom tega miru, so Srbi že poslali iz Beograda Napoleonu izjavo, da so pripravljeni izročiti Francozom vse svoje trdnjave, ako jim Napoleon pripomore, da Srbija doseže državno neodvisnost. Srbi se potem združijo z armado, ki ji poveljuje general Mar-mont v Dalmaciji, in francoska in srbska armada nato napadeta združeni Ogrsko iz Slavonije, Srema in • Glej članek dr. B. Vošniaka v >Slovanu< leta 1908.! Banata. Tega se Madžari že boje, saj živi med njimi nekaj milijonov podjarmljenih Srbov. Vse te osvoboditi in i.jdiniti, kolika naloga! — Karadjordje je bil mož, ki je imel tako idejo! Morda je Karadjordje že sanjaril o uedinjenju vseh Jugo-slovenov pod vlado svojo, a — Napoleon ga ni razumel. Dva meseca je čakal kapetan Vučinić, odposlanec Črnega Jurja, Napoleonovega odgovora, a dočakal je le fraze, ne pa Čina. Ako bi bil Napoleon pritrdil Črnemu Jurju in srbski skupščini v Trstu, bi se bila Francija pač zaplela v boj s Turki in Madžari. Tega Napoleon ni hotel, dasi se je bil z navdušenjem lotil romantične ekspedicije v Fgint . . . Zasnubil je rajši lepo. a puhloglavo Marijo Louiso, hčerko avsrrij. cesarja. In prav v onih dneh. ko se je Vučinić trudil prepričati Napoleona, kakšna moč bi bila svobodna in nedinjena Srbija v zvezi z Ilirijo, ie izjavil Napoleon Metternichu: »Srbija mora biti avstrijska! če hočete zasesti Beograd, jaz ne ugovarjam. Uredite srbske zadeve, podredite to deželo svojemu vplivu, jaz vam hočem še pomagati.« Tako se je Napoleon igral s Srbi kakor s Poljaki! In S lo v e n c i ? Napoleonu so bili Srbi, Hrvatje in Slovenci »le peuples«, inferiorna narodna čreda, dobra kvečjemu za vojaško granico proti Turkom. V svojih proklamaci-jah govori le o »Kranjcih r, včasih pa celo le o »Nemcih*. Ne da bi vprašal, kakšen narod hiva tu in tam ob Adriji, si je prikrojil evropski zemljevid le v interesu Francije. In kakor Nemci nemščino, so Francozi takoj uvajali francoščino. Znanje francoščine je bil pogoj našim dijakom za držav, ustanove in našim uradnikom za karijero. Ne, visoko leteče želje Vodnikove so se izjalovile: samoodločba naroda se ni izpolnila, Slovenci so bili Napoleonu prav tako brez pomena, kakor dobrih sto let kasneje Clemenceauu. Slovenci so bili po 4letni ilirski dobi glede Napoleona prav tako razočarani, kakor srno razočarani danes glede Tardieuja in Clemenceaua. No, danes smo razočarani tem huje: Napoleon je uedinil vsaj vso Kranjsko, Koroško do Konigsstuhla, Goriško in Gradiško, Trst, Istro, ogrsko Primorje z Reko, civilno in vojaško Hrvatsko, Istro, Dalmacijo in Dubrovnik — a kako nas je obsekal Clemenceau! Zato se vzlic vsemu spominjamo Napoleona s hvaležnostjo. In nikdar ne pozabimo, da nam je prinesel prvi svobodo in spoštovanje našega jezika, evropsko prosveto, napredek in red v vsakem oziru. Velike slovenske nade so se sicer glede Napoleona izjalovile, ideala jugoslovanskega ni razumel in ni hotel uresničiti ,dasi so se mu Srbi ponujali, pa tudi po tem razočaranju ie ostalo še mnogo lepega, ki je osvojilo slovenska srca. Nihče nam ne vzame vere, da je živela v Napoleonu močna volja, biti dober in pravičen, flote" ali nehote* je bil dober in pravičen tudi nam. Tega pa ne moremo reči o Tardieujih, Clemenceauih in drugih današnjih Francozih, ki smo vanje zaupali kakor naivni otroci. V Napoleonovi dobi smo bili še nerazvit, kulturno nizko stoječ in narodno Še nezaveden narod; Napoleon sam je imel smisla Ie za teritorije, ne pa za narodnosti. Dandanes pa, ko smo kulturno in nacionalno krepko razviti, je napram nam pokazal čisto francoski Clemenceau manje pravičnega razumevanja kakor pred 112 leti pofrancoženi Italijan! Francija je tako že od Napoleona doslej naša — nesrečna ljubezen, čas je, da se nič več ne ponižujemo! Dr. Božo Lovrić: Štirideset Vzdignilo se je vse mesto, da izkaže zadnjo čast mučenikom. Bilo jih je 42. Poginili so na italijanskem bojišču kot legionar ji. Postavili so jim vešala in s temi tudi trajni spomenik v srcu takrat še ne osvobojenega naroda. 42 mladih mož, malo-kateri je štel nad 30 let. Kako jim je bilo ko so živi kresni na svoj lastni sprevod? Kake misli so jih navdajale, ali so preklinjali aH blagoslavljali trenotek svojega rojstva? Težki so bili koraki, kakor da so jim noge prikovane na zemljo. Noče se jim v smrt, misel bi to hotela, ali telo se ne uda, ono bi hotelo živeti in z jednim objemom obseči ves svet. S čim naj se odstrani sigurnost neizbežne smrti? Pa če bi bil ptica, bi se ne rešil ker stotina pušk bi ti prekinila vzlet. Drže te koi zver v železju in naslajajo se nad tvojimi mukami. Smrt je gotova neodvrat-na, niti čudo te ne more rešiti! Vse spreletava kot sen misel, kaj delajo njihovi doma. Morda se sedaj smejejo, veselijo, morda rudi njihove matere ne mislijo na nje. Huda je smrt brez svojcev! In življenje, kako je krasno! Daljave poljubljajo nebo, vse živi, vse se miče, samo njim je usojeno umreti. K. da jih ni sram, zatulili bi kot zveri, za- imfenflioD. V Pragi, koncem aprila. vili kot volkovi, da bi tudi njihove krvnike pograbila groza! Sramujejo se, da so siabi, da so iznemogli in boječi se sramotne smrti, si dušijo glas tožbe, ki s silo hoče prelomiti njihove prsi. Koliko borbe, koliko samozatajevanja v teh poslednjih trenutkih! Zapušča jih obup in ekstaza mučeniške smrti jih dviga v višine ... Še trenutek In vsega bo konec, ali njihova imena bodo ponavljali potomci z zahvalo. Pa kaj je tudi slava napram življenju? Znova jih prešinja strah. Vsi so kot jedna otrovljena rana. katero neusmiljena roka krvnika še bolj razdira. O, pobegniti, rešiti se! Ali Čast je nad življenjem. Njihova kri odkupi človeka, ki je bil ponižan v najsvetejših Čustvih! Premagana je slabost, ideja je silnejša od začasnega telesa. Pogumno stopajo pred lica smrti. Nebrojne oči so naperjene na nje. Sedaj jim je jasno, da so vešala edini izhod. Brez te žrtve bi bile vse ostale žrtve zaman. In okrepljeni s to mislijo nudijo glavo krvniku. Sedaj pa četudi bi jim bilo mogoče, ne bi pobegnili. Pa če bi pobegnili na konec sveta, dohitela bi jih vest, ki nikomur ne prizanaša. Eto, vse te misli so šle kot blisk skozi mojo glavo, ko sem gie- Napoleonova smrt. (5, maja 1821. na otoku sv. Helene.) Po zapiskih Napoleonovega osebnega zdravnika dr. Antomarchija. 2. Agonija. 5. maja 1821. Noč je bila zelo nemirna. Napoleon je stalno v de* liriju. Govori s težavo in izgovarja nerazločne in nevezane besede. »Vrsta... vojska« se mu je iztrgalo iz ust. To so bile zadnje besede, ki jih je izgovoril. Mislil sem, da je duh že zapustil telo, ko se je po* časi utrip zopet oživel, tesnoba je popustila, globoki vzdihi so mu uhajali iz ust Napoleon je Se ži* veL To je bil najbolestnejši prizor iz vseh, ki so spremljali njegovo dolgo nezavest. Gospa Betrandova, ki vkljub vsemu trpljenju ni hotela zapustiti postelje vznesenega umi* rajočega, je dala najprej poklicati svojo hčer Hortenzijo in potem svoje tri sinove, da bi jim še zad* njič pokazala onega, ki je bil njih dobrotnik. Ni mogoče popisati ga* notja, ki je objelo te uboge otroke pri pogledu na smrt. Bilo je že sko* raj 50 dni, kar jih niso več pustili k Napoleonu in njih oči so polne solz iskale na njegovem bledem, spremenjenem obrazu izraz veliko* sti in dobrote, ki so ga navadno vi* deli na njem. In z enim samim skokom so se vrgli na nosteljo, prijeli so obe cesarievi roki in so ju poljubljali z vzdihi in pokrivali s solzami. Mladi Napoleon Ser* trand ni prenesel tega pogleda, podlegel je čustvom, ki so ga ob* vladala, padel je in obležal v omed* levici. Treba je bilo otroke odtr* gati od postelje in odpeljati na vrt. Gotovo jim je spomin na ta prizor ostal v njih srcih in jim ni nikoli več izginil: ne enkrat jih bodo zo* pet oblile solze, ko se spomnijo, kako so gledali Napoleonovo telo v trenutku, ko ga je ostavljala nje* gova velika duša. Mi, ki smo videli to žalostno slovo otrok od njihove* ga vznesenega dobrotnika, smo imeli občutek, ki ga ni mogoče iz* razi ti s človeškimi besedami. To je bil en vzdih, ena bolest, ena slu t* nja nesrečnega trenutka, ki se je bližal z vsako minuto. Utrip je za* stajah z nemirom sem ga opazoval Skušal sem, ali še ni ugasnila iskra življenja, ko zagledam Neverro bledega, z razmrse ni mi lasmi, po* polnoma iz sebe. Ta ubožec je bil oslabljen vsled 48 dnevnega ^-netia jeter z vročico in je komaj okreval. Toda zvedel je o cesarjevem sta* nju in ga je hotel še videti, hotel je še enkrat zagledati njega, ki mu je tako dolgo služil. Zapustil je po* steljo in je prišel in prelival poto* ke solz. Skušam ga spraviti nazaj, toda njegov obup raste z moiim prizadevanjem. Misli, da je cesar v nevarnosti in da ga kliče na pomoč. Ne more ga zapustiti, hoče *e bo* j cvati in umreti zanj. Ni vedel, kaj počenja. Hvalil sem njegovo vnemo, to* lazil sem ga in spravil sem ga kon* čno na njegovo mesto. Sledilo je krčevito grgranje v prsih, in v želodcu, globoko vzdi* hovanje, žalostno stokanje in one* moglo gibanje, ki se je končalo z glasnim usodnim pojemom. TrepaL niče so obstale, oči so se gibale in se obračale proti zgornji veki, utrip je ponehaval in so zopet oživljal. Manjkalo je enajst minut do šestih. Cesar je dokončal svoje življenje: njegova ustna je pokrila lahna pena. Bilo ga ni več. Vse je izbruhnilo v jok in vzdi* hovanje. Vsakogar je zadela kruta izguba. Bili smo v prvem navalu bolesti. Dva Angleža sta to izrabi* la: pomešala sta se med nas, prišla sta v salon, odgrnila in močila sta cesarja in sta odšla, kakor sta pri* šla. To onečaščenje nas je spravilo k zavesti Vrnili smo se in smo stra* žili pri mrliču. Angleške roke ga niso smele oskruniti. 3. Ob mrliču. Bil je že šest ur mrtev. Dal sem ga obriti, umiti in položil sem ga na drugo ležišče. Izvršitelji po* slednje volje so pregledavali dva dostavka oporoke, ki sta imela biti odprta takoj po cesarjevi smrti: eden se je tikal darov vsem osebam njegovega doma in miloščine, ki je imela biti razdeljena med ubožne na Sv. Heleni. Drugi je obsegal do* ločila glede pogreba: njegova v?e» bina je sledeča: 16. aprila 1821. Longwood. To je odstavek k moji opo* roki: 1. Želim, da bi moj pepel poči* val na bregu Sene, sredi francoske? ga naroda, ki sem ga tako ljubil. 2. Zapuščam grofu Bertrandu, Montholonu in Marchandu denar, dragocenosti, srebrno opravo, por* celan, pohištvo, knjige, orožje in sploh vse, kar je mojega na Sv. He* leni. Ta kocidil je bil ves napisan z mojo lastno roko, od mene podpi* san in zapečaten. Napoleon. 1. pečat. Izvrševalci oporoke so oznanili vsebino tega dostavka guvernerju, ki je protestiral proti tej zahtevi in je izjavil, da je nedopustna, da ie on proti temu in da mora truplo ostati na otoku, ker Anglija v tem oziru ne bo popustila. Hoteli so pomiriti njegovo jezo— prosili so ga — vse je bilo zaman. Poiskali so to* dal sprevod, kakoršnega doslej Še nisem videl. Na stotisoče ljudstva je spremljalo mučenike. Veličastna povorka, kakoršne najbrže Praga ne pamti. Pred pokopom je govoril Rotnagl, minister Husak, Klofač In Udržal. Vsi so povdarjali pomen te^a tužnega ali slavnega dne. Za hip so utihnili vsakdanji spori, vračala se je vera v človeka. Dokler bomo imeli mučenike, bo živela tudi prava človečnost. Misel, da so se drugi za nas žrtvovali, dela nas boljše In važnejše. Vtlsk je bil vzvišen. V dolgem nizu — na topovih — so bile razvrščene krste, ovite z rudeče-belimf zastavami in naklčene s cvetjem* zelenjem in venci. Masarvk Ita je poslal lovorjevo pločo, kakor da Je bila dvignjena z obrastlega groba, in na tej zeleni ploči je bil trnjev venec. Bilo fe na stotine vencev, na tisoče vojakov, na stotisoče gledalcev. Veličastno pozorišče, ki Je dvigalo prisotne. In prav Je tako! Ponosen narod je spremljal k večnemu počitku svoje najboljše sinove. tJbU la jih je Avstrija na italijanski fronti, alt taka vešala so zelenejša tudi od lovorik . . . = Krajevna organizacija JDS VT6 sklicuie na soboto, 7. maja ob pol 8. zvečer v gostilni »Na poštU splošen sestanek vseh volilcev in novo Izvoljenih občinskih odbornikov Gospodarske stranke na Viču. Predmet sestanka* Delovanje občinskih odbornkov Gospo-, darske stranke v novem občinskem odboru na Viču. Ker je razgovor važen in nujen, je udeležba v interesu volilcev.' samih obvezna in sicer za pripadnik« vseh treh združenih strank! — Krajevna organizacija JDS Vič. = Predlog nemške vlado glede vojne odškodnino naši državi. Beograd; 5. maja. Nemška vlada se ie obrnila na našo delegacijo v Parizu s predlogom, nj odpadejo vse upravne formalnosti glede uvoza nemškega blaga v vprašanju vojne odškodnine. Nemška vlada predlaga izplačilo vojne odškodnine lij natura. Nemčija je pripravljena dati na razpolago 5rvoJe vagone za prevoj blaga. Naša vlida Še ni odgovorila na* ta nemški predlog. = Povrutek ministra dr. Kuk ovca. Beograd. 5. maja. SnočI se Je vrnil minister za socialno politiko dr. Kukovec s svojega inšpekcijskega potovanja po Vojvodini, kjer je nadzoroval okrožne blagajne, trgovske in obrtniške zbornU rej prostor, ki je cesar o njem vedno* rad govoril, dasi ga je bil videl lo enkrat, kjer je izvirala blagodejna voda, ki mu je tako pogosto porni* rila bolečine, na katerih je trpel, Sir Hudson je bil s tem zadovoljen* 2e od 1. 1820. je imel ukazano, dg naj zadrži Napoleonovo truplo* vseeno kje, na tej ali oni stranf otoka. Takoj je sedel na konja in je prijezdil na čelu svojih častni*? kov, s členi svojega sveta, z gene* ralom Coffinom, kontreadmiraloml Lambertom, markizom de Montc* chesu in z vsemi zdravniki in ki* rurgi na otoku, Hotel se je prepričati na lastne oči, da je Napoleon res mrtev, da je telo pred njim res mrtvo trn* plo cesarjevo. Zahteval je, da so truplo takoj raztelesi, toda Dripoui* nil sem, da je šele pred kratkim ča* som nastopila smrt. Odstopil je od svoje zahteve, »Prosil ste me za sadro, da b! naredili odlitek pokojnikovega obraza (masko). Eden iz mojih ki* rurgov je zelo spreten v tem oziru: pomore vam.« Zahvalil sem njegovo eksce* lenco. Napraviti masko je tako lah* ka stvar, da nisem potreboval po* moči. Toda nisem imel sadre. Go* spa Bertrandova je na svoje nujne prošnje dobila samo nekako apno. Nisem vedel, kaj naj storim, ko jo 2 stran .SLOVENSKI NAROD", dne 7. maja 1921« 102 Ste v. ee ter industrijska podjetja. Po ministrovi izjavi bo treba reformirati vse te institucije v Vojvodini. — Povratak finančnega ministra. Beodrad, 5. maj t Danes se je vrnil z inšpekcijskega potovanja fman£ni minister Kumanudi. = Vsa Dalmacija za naziv države Jugoslavija. Po veličastni skupščini v Dubrovniku, kateri je predsedoval dr. Pero Čir. grij a in na kateri se je soglasno sklenilo, naj se naša država imenuje Jugoslavija, se vrše po vsej Dalmaciji skupščine, ki se priključujejo Dubrovniku tako, da se more reči, da je vsa Dalmacija eno dušna v vprašanju naziva naše kraljevine. , — Ministrski predsednik Nikola Pašlć, ki je bil dva dneva na odmoru v Aranojelovcu. se je vrnil 4. t m. v Beograd. — O po zacrta in ustava. >D rmo krati j a< meni, da bo boj opozicijo proti sprejeti ustavi ravno tako brezuspešen, kakor je bil do sedaj. Opozicija bo seveda še- nadalje vpila, da je potrebna revizija nstave, toda to je z njihove strani lažje rečeno, kakor pa storjeno, ker vemo, da je opozicija v boju proti ustavi sicer edina, ne pa glede načina bodoče ustave. Sedanja ustava je za interese celokupnega naroda, dočim se potegujejo opozicijonalne stranke samo za posamezne dele. Nazori opozicije ne bodo torej nikdar našli odmeva v eelo-Irupnem narodu in se zato ne bo moglo tako kmalu govoriti o reviziji ustave. >Demokratija< meni končno, da bodo sedanje opozicijonalne stranke po dveh letih same zadovoljne s sedanjo ustavo. = Volilna borba v Zadru. T-al i lanskih meščanov kljub vsemu vladnemu pritisku ni bilo mogoče združiti okoli skupne kandidature. Zato sta bili prijavljeni dve listi, vladna z dr. Kreki-chom in nacijonal i stična z Aleksandrom Dudanom. Kandidat Jugoslove-nov je knez Alfonz Borelli - Vranski. Naša lista služi v afirmacijo jucroslovenstva na zadrskem teritoriju. Za Za-ider so popravili volilni zakon tako, da se morajo volitve izvršiti v prilog Italijanov, ker je na teritoriju 10.000 Ju-goslovenov in 6000 Italijanov. Odkar so razpisane volitve, kruto preganja Jugo-slovene italijanska oblast. Tira se jih zlasti s trga in se jih hoče spraviti iz Zadra kar mogoče. Po Jugoslo venski Dalmaciji pa Italijani svobodno odpirajo trgovine! = Italija prizna Zanellovo vlado. — Izprazni en je Sušaka do 12. t m. Bakar, 4. maja. Po pogovoru s predstavniki službene Italije je prejel profesor Zanella sotrudnika »Novosti«, kateremu je podal sledečo izjavo: Dobil sem garancije, v katere trdno verujem in upam, da bom do 15. t m. zamogel prevzeti na Reki vlado. Sušak bo izpraznjen in v njega bodo vkorakale ju-goslovenske čete do 12. t. m. Italija sedaj priznava reške volitve, pri katerih Je zmagala moja stranka, Naglašam ono, kar sem rekel že leta 1918.. da ie Reka brez Jugoslavije brez življenja in da ni računati na uspeh, če ne bodo skupno sodelovali na Reki Jugosloveni in Italijani. Računam z iugoslovenskim elementom na Reki kot vezjo z Jugoslavijo. Ko prevzamem na Reki vlado, bo moj prvi akt, da zasiguram vsem beguncem, brez razlike narodnosti, svoboden povratek. Moja glavna naloga bo, da odstranim iz Reke tuje elemente in da preprečim, da bi postala Reka zatočišče raznih zločincev. Reška konstituanta bo takod izdelala novo ustavo, nato pa se bodo takol vršile volitve. Za sedaj bom vzdržal na Reki red in mir z italijanskim vojaštvom, ker je tako žalibog ugotovlieno med Italiio in Jugoslavijo v rapallskem miru. V ta namen pa bom zahteval samo zanesljive in sigurne čete, teh pa tudi samo toliko, kolikor jih je — neobhodno oo-rrebno. Te italijanske čete bodo ostale na Reki samo toliko časa, dokler ne organiziramo lastne straže. Prišel sem v Jugoslavijo, ker je zame življenje v Italiii in na Reki nesigurno in ker niso spoštovali pisemsko tajnost. Naglašam, ponovno, da bodo Jugosloveni pod mo- jo vlado na Reki popolnoma sigurni — Zanella je v zelo laskavih besedah govoril o Jugoslaviji. Komisije, ki imajo Izvršiti razmejitev med Reko In Jugoslavijo, se nahajajo ie v Opatiji. = Beogradski glas o francoski politiki naprsni naši državi. >Tribuna« konstatira, da se je francoska zunanja politika napram naši državi precej spremenila. Sicer nam je pariška vlada v splošnem is naklonjena, toda vseeno je treba omeniti, da se je pričela francoska politika orijentirati v drugi smeri. To smo videli že v našem konfliktu z Italijo, ko je francoska vlada v Parizu stala na naši strani, v K i um pa je držala z Italijo. Tudi v naših odnošajih z Bolgarijo igra francoska vlada dvojno vlogo: v Parizu ie za nas. v Sofiji pa proti nam. Tudi v Karlovi aferi še ni razjasnjena vloga Francije. Iz tega sledi: Ako se Francija postavi na stališče realne politike, moremo storiti to tudi mi. Predvsem pa je potrebno, da imamo pripravljeno vojsko, da morejo videti v inozemstvu našo pripravljenost za varovanje naših interesov. as Napadi na Clemenceauja in Tardieu ja. V »Mat inu« je naperil g. Lau-zanne pod - ■■"ovom: »Obtožba« oster napad na Cl< meneeanja in Tardieuja, katerim očitr 'a >ta 3. marca 1919 vodoma z t-mol ;lr zbornici v Washingto-nu od 59 s atorjev sprejeto resolucijo, naperjeno proti zvezi narodov in v kateri pravijo, rla se zavzemajo za sklen miru, ki ga bo v vsaki obliki odobril senat. Clemenceau in Tardieu sta bila o tei resoluciji obveščena potom gospoda de Chamburua, ki je zastopal ameriškega poslanika. Vedela sta torej, da Amerika mirovne pogodbe, ki so jo sklepali zavezniki, ne bo priznala, marveč samo mirovno pogodbo, ki bi se sklenila direktno med bivšimi sovražniki in Ameriko. Gospod Lauzanne vprašuje, dali sta Clemeneeu in Tardieu poročala o tej ameriški noti na konferenci zavezniških pooblaščencev za zunanje zadeve, V zbornici je izdavil Clemenceau, čeprav je moral biti prepričan ravno o nasprotnem, sledeče: >Z vso gotovostjo računamo na to, da bodo ratificirale na,šo mirovno pogodbo tudi Zedinjene države. = Mobilizacija v Franciji. Prvi dan mobilizacije letnika 1919 je minul brez vsakega pripetljaja. = Novi nemški poslanik v Varšavi. Za nemškega poslanika v Varšavi je določen legacijski svetnik Schoen, sedaj prideljen nemškemu poslaništvu na Dunaju. Schoen je bil svoječasno bavarski legacijski svetnik v Petro-gradu. =: Vsenemci in združitev Avstrije z Nemčijo. Avstrijsko - nemška ljudska zveza v Berlinu je priredila veliko svečanost v proslavo ugodnega plebiscita na Tirolskem. Predsednik zveze, ki je tudi predsednik državnega zbora. Loebe, je :mel dolg govor, v katerem je proslavljal avstrijske Nemce, ki se hočejo na vsak način združiti z Nemčijo. Tirolci so pijonirji vsenemške misli in njim morajo slediti vse avstrijske dežele. Ako bodo vsi Nemci edini. Ko kmalu zopet vstala Velika Nemčija. = Samouprava otoka Malte. Na Malti se je izvršila na svečan način proslava uvedbe nove ustave, ki daje otoku popolno avtonomijo. Novo upravo otoka sestavlja poslanska zbornica, 32 poslancev, nadalje senat s 17 senatorji. Upravi načeluje sedem ministrov. Uvaja se splošna volilna pravico, pred sodiščem pa uživa italijanski jezik iste pravice kakor angleški. = Komunistični nemiri v Pa estlni Po poročilu angleškega kolonialnega ministrstva je prišlo v židovskem delu Jaffe med židovskimi komunisti in arabskirni delavci do snopada. Nekatere trgovine so bile oplenjene. Nemiri so se prihodnji dan ponovili, vsled česar so morale stopiti v akcijo čete in oklopni avtomobili. Trideset Židov in deset Arabcev je bilo usmrčenih, 142 Židov in 37 Arabcev pa ranjenih. 66 oseb je bilo aretiranih. Sedal vlada mir. V Jeruzalemu ie proglašeno obsedno stanje. Iz naše feralfeolne. — Posfceien ataatM aa ministra. Minister sa notranjo stvari Milorad Draškovid je bil zvečer 3. t m. na demokratski zabavi pri > Kol srcu <. Okoli 28.30 ponoči je minister zapustil zabavo in hotel oditi domov. Ko je sedel t svoj avtomobil, ki je bil odprt, in ko je hotel avtomobil odpeljati, je naglo priskočil k avtomobilu neznan mladenič in naperil revolver na minist. a. Ker pa je bil kraj dobro razsvetljen, je minister Draškovič ae pravočasno op;~il napadalca ter je imel še toliko časa, da ga je udaril s dežnikom po roki, v kateri je drž:. I revolv r. V trm trenotku se je avtomobil tudi ■'■'■•■}. Napadale* je porabil ta treaot • ognil skozi Po zor i s no u:i?o. 1.' Ica ni nihče zasledoval, ker v ti ' i napada na vsem trgu ni bilo L kogar. Minister Praškovič so je is rdtem vrnil domov, kamor sta kasneje došla upravnik mesta in načelnik me-tnega okraj«, katerimi je minister opisal napadalca.. Po ministrovih podatkih je bil napadalec mlad in rdečkast človek, popolnoma korektno oblečen. Policijsko zasledovanje, ki je bilo takoj nato odrejeno, ja bilo brez uspeha. — Službeni ers državnih uradni-, kov. Beograd, 5. maja. Z današnjim dnem stori v veljavo odredba ministrskega sveta, ki je določil službeni čaa za državne uradnike od 7. zjutraj do 1. pop. — Prepovedan časopds. Notranje ministrstvo ie prepovedalo v naši državi list »Črnogorski Glasnik«, ki izhaja v Karbu v Severni Ameriki in prinaša neresnične in tendenciozne vesti o razmerah v naši državi. — Rci^rii v sporazumu s tihotapci in varižniki. Zred sodiščem v Požegi se je vršila te dni razorava p-oti 17 bivšim redarjem iz Broda, ker fo spuščali iz zaporov razne tihotapce in vorižni-ke, da so mogli ti pobegniti v Bosno. Dobivali za to precej mastne napitnine. Dva sta bila obsojena na 2 leti, dva na 5 mescev, eden na 7 mescev, eden na 3 mesce, ostali na dva mesca, oziroma 6 tednov zapora, ne^dlreSsna domovina. — Vest o odstopu občinskega sveta v Idriji. Prejeli smo tole-pismo: Pred nedavnim časom ste prinesli v svojem cenj. dnevniku (menda po sJutru«) vest, da je idrijski občinski odbor odstopil vsled slabega gospodarstva v občini. Da ne bi občinstvo bilo slabo podučeno, blagovolite stvar pojasniti v tem zmislu, da je bil občinski odbor idrijski razpuščen že med vojno na inicijativo klerikalcev in bil imenovan za gerenta sedanji narodnjak in takratni nemškutar dvorni 6vetnik Pimat, ki se je pa kmalu umaknil znanemu katehetu Osvaldu. Ta je med vojno delal z občinskim denarjem kot svinja z mehom in s Pirnatom vred podpisal kakega pol milijona vojnega posojila. Tudi z aprovizacijo se je Osvald ljudstvu tako zameril, da je bil na splošno zahtevo takoj ob prevratu odstavljen. Ljubljanska deželna vlada ie imenovala za gerenta biv. župana Štravsa in mu postavila gerentski sosvet, obstoječ iz do dveh zastopnikov posameznih strank. Eo so nrišli Lahi. so kmalu razpustili gerentski svet, če tudi so imeli v ge-rentu Stravsu mehko orodje, in imenovali občinskega komisarja, sprva kapetana Brunija, ki je znal vsaj nekaj nemščine, kasneje pa častnika Brigantija, ki zna samo laški. Ta si je kasneje izbral nekaj svetovalcev iz takozvanih nevtral^ev, pa jih niti sam ni resno smatral za take, še manj pa prebivalstvo, ki se čuti oropano najprimitivnej-še državljanske pravice, ker ne sme samo voditi občinskih poslov po izvoljenem občinskem odboru. Kako je z občinskim gospodarstvom, pri sedanjih razmerah seveda ni možno dognati. Vest o odstopu občinskega odbora idrijskega je torej mistifikacija. Telefonska In brzojavna poročila. IilflM IngoMoDenskega ntlfelistoa o Primorju. — Trst, 5. maja. Vršila se je de* Žolna učiteljska konferenca, na k .-t* teri je govoril imenom Jugoslaven* skoga uciteljstva Ferdinad nI. K.lem* mayer. Rekel je: »Slovenski in hr« vatski učitelji žele biti prav razum« ljeni in zato hočejo, da se vzame na znanje njihova odkrita simpa* tija za italijanski narod, ki bo, mo* čan, plemenit in pravičen, gotovo kotel dovoliti boljšo bodočnost in olajšati svobodni razvoj kulturnim silam jugoslovenskega prebivalstva in primerno zbolišanje in razširje* nje njegovega šolstva. Slovenski in hrvatski učitelji izražajo svoj trdni sklep, da hočejo iskreno izpolnje* vati svojo težko nalogo po duhu za« konov domovine. K temu jih do* vaja že ljubezen in spoštovanje do velikega italijanskega naroda. Ho. nam dr. Burton povedal za zalogo sadro. Kontreadmiral je dal tako] ukaze, ladja je odplavala na morje in je pripeljala čez nekaj ur kose, ki sem jih dal takoj žgati. Tako sem dobil sadro, napravil sem ma* sko in sem začel z raztelešen jem. Generala Bertrand in Montho* Ion, Marchand in izvrševatelji opo* roke so bili pri tem mučnem delu skupaj s sirom Thomasom, Rea* dom, nekaj oficirji, Mathieujem, Livingtonom, kirurgom indijske stotnije in osmimi drugimi zdrav* niki, ki sem jih povabil Napoleon je zapustil svojo la* se raznim členom svoje rodbine: zato so ga ostrigli. Cesar je zelo shujšal od svojega prihoda na Sv. Heleno: niti za četrtino ni bil tak, kakor je bU prej. Obraz in telo sta bila bela in brez spremembe, brez mrtvaškega izraza. Izraz obličja je bil precej lep, oči zaprte: lahko bi se bi!o re* klo, da cesar ni mrtev, ampak da spi v globokem spanju. Njegova usta so ohranila nasmeh in na levi strani so bila nategnjena ▼ neprisi* Ijen smehljaj. Napoleon je bil izpostavljen v mali spalnici, ki je bila v ta namen predelana. Bila je preoblečena s čr* nim suknom, ki so ga prinesli iz skladišča indijske stotnije v James |Townu, Ta okolnost je izdala prebi« valstvu otoka bolezen in smrt Na* poleonovo. Ko so prebivalci in uradniki videli, da se prevaža to* liko blaga, so vpraševali, čemu je to potrebno. Niso zvedeli, čemu. Radovednost je rastla, postala je splošna, najčudovitejše vesti m nai* bizarne j še povesti so se začele si* riti, ko je neki Kitajec izdal tajnost. Temu je sledil en sam vzklik pre» senečenja: vsak je bil kakor uko* pan: »Kaj? General Bonapart, da je bil težko bolan? Saj so nam re* kli, da mu je dobro!«... Truplo, ki ni moglo biti balza* mirano, ker ni bilo potrebnih pri* prav, in ki je bila njegova belo ta v resnici čudovita« je bilo položeno na preprosto posteljo, okrašeno z malimi, belimi zastori, ki so nado* meščali sarkofag. Plašč iz modrega blaga, ki ga je imel NaDoleon v bitki pri Marengu, je bil odeja. Noge in roke so bile proste. Na levi strani je imel sabljo, na prsih križ. Nedaleč od trupla je bila srebrna vaza, ▼ nji sta bila srce in želodec, ki sem ju moral tja položiti. Za glavo je stal oltar, kjer je duhovnik v koretlju in Stoli čital molitve. Vsi iz cesarjevega spremstva, častniki in sluge so v žalnih oblekah stali na levi strani. Doktor Arnott je bdel pri truplu, ki mu je bilo izročeno v varstvo na njegovo osebno od* govomost, Nekaj ur je liudska množica polnila vse vhode in se je rinila v sobo, kjer je bil mrlič. Odprli so jim: šli so noter, pogledali so mr* tvo telo, brez hruma, brez šuma, v pobožnem molku. Stotnik Croquat, ordonačni častnik longvvoodski, je pazil na red, ki so se ga vsi držali. Častniki in podčastniki 20. in 66. polka so bili najprej na vrsti — za njimi drugi. Vsi so občutili to, kar vzbuja nesrečno junaštvo v pogum* nih srcih. Še večji naval ie bil drugi dan. Vojaki, prebivalci, vsi so prišli, vsi so se gnetli. Celo dame se niso zme* nile za prepoved in trud in so prišle, da bi vidile mrtvega cesarja. Smeš* na prepoved jih je zadržala, da jih ni prišlo več; vrbe pa so bile obtr* gane, do kamor je segla človeška roka. Sir Hudson je bil bled od je* ze. Toda prestopnikov je bilo mno* go iz vseh slojev: ni mogel divjad. Maščeval ae je zato s tem, da je prepovedal dostop k grobu, ki ga ie dal obdati z barikado in je pri njem postavil dvojno stražo in še 12 vo* jakov a častnikom. Ta straža je baje imela tu stati za vselej. Sir Hudson Lowe je položil Na* poleona v grob. Njegova uloga je bila končana. (Konec) čejo gojiti tudi krepko kolegija)* nost do italijanskih tovarišev. V ljubezni do domovine, do Šolo in svojega poklica hočemo o^slei se bolj čilo izvrševati svojo misijo, upajoč, da bo uspeh boljšo kakor v preteklosti kronal nnše kulturno delo v naročje velike matere sv o* bode in kulture, Italije.« Sledilo je živahno ploskanje in pritrjevanje. Zastopniki oblasti segajo Klein* mavru v roke in čestitajo. — »Edi* nost« dostavlja k temu govoru: »Škoda le, da je radi iskrenosti na* glasa trpela iskrenost izraza, kateri ni nič bolj nasprotno nego pretira* vanja. Ali se dobre misli zares niso dale povedati drugače, zlasti glede na to, kar se v imenu Italije godi proti našim šolam in učiteljem v Istri. — d Pariz, 5. maja. Posebni poročevalec Agence Havas javlja iz Londona: Vrhovni svet je včeraj od 9.30 zvečer zboroval do polnoči LongSĐfisha &3Ei2r£5£2. in dosegel popoln sporazum. Zapis* nik se podniše danes ob devetih dopoldne. Ob enajstih bodo delega* cije zapustile London. nnfantfo Dltimai KesnCiiL — d Pariz, 5. maja. Posebni po* ročevalec Agence Havas javlja iz Londona: Redakcijski odsek je še le ob 1.30 zjutraj določil končno* veljavno besedilo note, ki jo jutri zvečer odpošlje raperacijska komi* sija komisiji za vojna bremena. Po drugi strani pa bo vrhovni svet s posredovanjem svojega predsedni* ka Llovda Georga nemškemu po* slaniku v Londonu naznanil sklepe, ki so bili že prej storjeni in ki so jih v nočni seji podpisali zastopniki zavezniških vlad. Poleg nemških kršitev vsebuje nota še nastopne točke: 1. vojaške ukrepe v zvezi z zasedbo ruhrske£a ozemlja. 2. Re* paracijska komisija pozivlje nem* ško vlado, naj najkasneje do 6. ma* j a notificira plačilne pogoje in jam* stva za izplačilo nemških dolgov« 3. Poziv nemški vladi, naj to do 12. maja sprejme in 4. naznanilo, da bodo vojaški ukrepi na kopnem in na morju trajali tako dol^o, do* kler ne bi Nemčija izpolnila vseh svojih obveznosti. Polep. te£a se an* tantne vlade obvežejo, da Nemčiji v nobenem oziru ne bodo popustile od določene vsote odškodnine. — d Berlin, 5. maja. Kakor pi* šejo berlinski listi, ki z ozirom na zunanjepolitični položaj zahtevajo čim najhitrejšo rešitev vladne kri* ze, bo ostala podlaga kabineta ne* izpremenjena. Kakor piše »Vossi* sche Zeitung«, je zadnje dni neka zelo vplivna osebnost poizkušala, da bi pridobila večinske socialiste za to, da bi vstopili v koalicijo. Vsi ti poizkusi pa so se izjalovili. »Vor* warts« omenja Stresemanna kot moža, o katerem se največ govori, da bi postal državni kancelar in mi* nister za zunanje zadeve. »Volks* zeitung« pa imenuje za to mesto dosedanjega poslanika v Parizu dr. Hladna kriza o ElemčSiL Mavrja, ki pa, kakor pišejo neka* teri drugi listi, gotovo ne bo spre* jel imenovanja, — d Berlin, 5. maja, »Berliner Tageblatt« javlja, da je Stresemann izjavil zastopniku pariškega »Jour* nala«, če bo postal minister, bo mislil samo na ustanovitev splošne gospodarske antante med narodi in v njenem okvirju industrijsko in gospodarsko sodelovanje med Fran* cijo in Nemčijo. To bo pripravil potem dogovorov z državniki, vo* ditelji gospodarske politike in vodi* telji strokovnih organizacij obeh držav, listala o Zgornji SlezijL —d Vratislava. 5. maja. Wolffov urad poroča: Korfantv se je snoei pro-glanl za civilnega in vojaškega guvernerja v Gorenji Sfteziji. —d London. 5. maja. Na koncu seje vrhovnega sveta se je Briand v Imenu vseh zaveznikov zahvalil Llovdu Geor-gu ter izjavil: Znana avtoriteta Llovda Georga je dosegla, da so vse zadeve dobro končale. Preživeli smo, je nadaljeval Briand. hude. celo vznemirljive trenotke. Vendar pa smo vsled bistroumnosti belgijskih prijateljev spravljivega duha grofa Sforze in pravičnosti japanskega zastopnika premagali vse viharje. Medzavezniška vzajemnost je izela iz konference se bolj ojačena. Obžalovali bomo, da bomo morali uporabljati silo. Preverjeni smo. da bo Nemčija z ozirom na soglasno voljo zavezn. razumela, da se mora udati. L»loyd Ge-orge so je zahvalil ter izrazil prepričanje, da so zavezniki blizu svojega cilja. Zavezniki imajo vzrok, veseliti se, ker so premagali vse težkoče. Končal je z besedami: Ako ostanemo vsi složni, bomo mogli poživiti Evropo. —o poročilu medzavezniške komisije ubitih dvajset Italijanov, med roirni dva čast nlka ln en podčastnik. Razen, t bil beje polkovnik grof Bcrni?. ko ranjen. Ravnatelj Gamse fiškali-nega rudnika Zukov in njegov asistent sta bila ustreljena. Veliko število cev jo bilo ujetih in odpeli a nih. 1\> do-slej došlih, že no potrjenih poročilih iz Opol, so Itnlii.ini zopet savzell Ryb-nik. Okrožje Pština: po poročilih nW-zavezniske komisijo je bil na c^ri Pština težko ranjen neki i teli i" i-ki častnik. Glivice se nabaiaio v poli^kih rokah. Me«to Tarnoviee imajo zasedeno francoske čete. Lubliinec je obkoljen od upornikov. V olešovsko okrožje 60 vdrli Poljaki. — Odsek se jo nsto bavi l s temi poročili. Pogajanja so bila tajna, Poljska la llferailf?^ — d Varšava, 5. maja. Ukra* jinska diplomatska misija je nazna* nila poljski vladi, da bo vlada Ukrajine z ozirom na to, da se je politični položaj izpremenil, zaustila ozemlje poljske republike in razpustila svoje oficiolno zastop« stvo na Poljskem. 102. štev. ,6LOVriNt>Kl NAROD", anc 7. maja iy*L 3. sli a o Izid občinskih oollteu po deželi. Novo niesco, 5. maja. Izid današnjih občinskih volitev: Oddanih 349 glasov. Prva lista (državnih železničar-skih in zasebnih nameščencev in vpo-kojencev) 178 glasov (12 mandatov), druga lista (mešeansko-gospodarska stranka) 171 glasov (12 mandatov). Po strankarsko političnem opredelenju je od 12 voljenih odbornikov prve liste: JDS 9, SLS 2, NSS 2; od 12 voljenih odbornikov druge liste: JDS 5. SKS 7. Od vseh 24 izvoljenih odbornikov pripada po strankarsko političnem opre-deljenju: JDS 13, SLS 2, SKS 7, NSS 2. — Krško, 4. maja. Vpisanih volilcev 1105, oddanih glasov 562. JDS 130 (S), SKS 200 (11) in SLS (13). Dosedaj je bila občina v rokah klerikalne stranke Padla je torej tudi ta klerikalna trdnjava! — Tržič, 4. maja. Volilnih upravičencev 492, odanih glasov 462. Gospodarska stranka 125 (7 odbornikov). Delavska zveza 119 (6 odbornikov). Obrtna zveza 75 (4 odbornike^, JSDS 143 (7 odbornikov). — Trata, 4. maj. Volilnih upravičencev 459, oddanih olasov 318. SLS 186 (14 odbornikov), JDS 132 (10 odbornikov). — Vodice, 4. maja. Volilnih upravičencev 409, odanih glasov 312. SLS 135 (10 odbornikov). Skupina ma'ih posestnikov, kočarjev in delavcev 112 (9 odbornikov), SKS 65 (5 odbornikov1* Celjski okraj. — Rajhenburg. 4. maja. Izid občnskih volitev: SLS 101 (11 odbornikov), napredna gospodarska stranka in JDS 45 (5 odbornikov). — Kapele. 4. maia. Izid občinskih volitev: SLS 76 (10 odbornikov), JSDS 52 (6 odbornikov). — RigoncI, 4. maja. Izid občinskih volitev: SKS 10 odbornikov. — Videm, 4. maja Izid občinskih volitev: Oddanih glasov 221 Od teh so dobili SLS 114 glasov (S odbornikov), JSDS 71 (5 odbornikov) in SKS 36 (3 odbornike). — Laze. 4. maja. Oddanih glasov 70. Od teh sta dobili SLS 39 (9 odbornikov)' in SKS 31 (7 odbornikov). — Dobje. 4. maja SLS 16 odbornikov, (ena lista). — Imeno, 4. maia. Oddanih glasov 109. Od teh sta dobili: SLS 46 (7 odbornikov), SKS 63 (9 odbornikov). — Veteraik, 4 maja. SKS 10 odbornikov (ena Usta). — Gorica, -1. maja. SLS 10 odbornikov (ena lista). — Grajska vas, 4. maja. Oddanih glasov 54, SLS 25 (5 odbornikov), SKS 29 (5 odbornikov). — Sv. Jurij ob Taboru. 4. maja. Oddanih glasov 345. SLS 142 (10 odbornikov), SKS 203 (14 odbornikov)'. — Sv. Hieronim, 4. maja. Oddanih glasov 138. SLS 100 (11 odbornikov), SKS 38 ^5 odbornikov). — Vransko, 4, maja. Oddanih glasov 168. SLS 49 (5 odbornikov), SKS 62 (6 odbornikov), JDS 5 ,"5 odbornikov) — Braslovče, 4. maja. Oddanih glasov 346. SLS 167 (12 odbornikov), SKS 169 (12 odbornikov). — Polzela, 4. maja. Oddanih glasov 26o. SKZ 177 (12 odbornikov), JDS in Kraetsko delavska zveza 89 (4 odbornike). — Marija Reka, 4. maja. Oddanih glasov 76. SLS 31 (4 odbornike), Gospodarska skupina 45 (6 odbornikov). — Prekopa, 4. maja. Vložena samo ena Usta SKS. — Mozirje, 4. maja. Volilnih upravičencev 122, oddanih glasov 113 Prva kandidatna lista ped imenom Rudolf Pevec 74 (11 odbornikov), Narodno - gospodarska stranka 39 (5 odbornikov). — Mozirje (okolica), 4. maja. Oddanih glasov 196. Stranka krščanske okolice 104 (13 odbornikov). Kmetsko - delavsko - obrtna stranka 39 (5 odbornikov). — Ljubno, 4. maja. Oddanih glasov 248. SLS 85 (8 odbornikov), Kmetsko-delav-ska zveza 163 (16 odbornikov). — Kokarje, 4 maja. Oddanih glasov 147. SKZ 93 (10 odbornikov). Nestrankarska kandidatna Usta 54 (6 odbornikov). — Vodranci, 4. maja. Volilnih upravičencev 114. Oddanih glasov 93. SKS 40 (4), SKZ 53 (6). — Frankovci, 4. maja. Volilnih upravičencev 118. Oddanih glasov 108. Gospodarska kmetska in delavska stranka 43 (6), SLS 65 (10). — Velika Nedelja, 4. maja. Volilnih upravičencev 136 Oddanih olasov 105. JSDS 56 (9), SKZ 49 (7). — Rum, 4. maja. Oddanih glasov 86. SKS 2S (3), SLS 58 (7). — Lltmerk, 4. maja. Oddanih glasov 133. SKZ 92 (11), Kršćanska kmetska delavska skupina 41 (5). — Obrez, 4. maja. Oddanih glasov 176. Napredna gospodarska stranka 49 (4), Stranka delavcev in malih posestnikov 18 (2), SKZ 109 ClO). — Salovci. 4. maia. Oddanih glasov 62. SKZ 47 (8). JDS 15 (2). — Vitanje, 4. maia. Oddanih glasov 94. SKS 57 (10), SKZ 37 (6) — VIčanci. 4. maja. Oddanih glasov 66. Dosedanji občinski zastop 49 (12), Kmetska delavska zveza 17 (4). — Brebrovnlk, 4. maja. Oddanih glasov 160. SKZ 133 (13), JDS, SKS in Delavska stranka 27 (3). — Cvetkovcl. 4. maja. Oddanih glasov 119. Neodvisna skupina 29 (4), SLS 29 (4). Napredna gospodarska stranka 41 (8). — Spodnja Poljskava: 8 soc. demokratov, 8 Gospodarska stranka. — Črešnjevec: 5 SKS, 5 klerikalci, 6 I socialni demokrati. — Bresje: 5 SKS, 5 klerikalci, 5 občani Spod. Poljskava. — Cfeonce: 5 JDS. 5 SLS. — CrmUenšek: 5 SKS, 11 SLS. — Sp. Gnšteraj: 5 SKS, 5 SLS. — Pekel: kompromisna lista JDS, SLS in NSS 8, soc. demokrati 8. i i i , . - i vrst, proste vaje, zla ti ki so nam izsesale kipeče mlade pro&le%aje. Vstopo i moči. Kar se nas je resilo, smo tu: i dinar. Ker je to pn telo je onemoglo, sila stremljenja ' in kr. ■ e čisti do' :. pa je medtem rastla v nas. Ostali ' in « nem u d naroda tako kakor v Časih pokojne I Dijaški vadni&ki zbor v Kranja Avstrije. [ priredi v nedeljo 8. t. m. pred Sokol- _Težki časi — še težja bodoča *ko telovadnico v Kranju ob 16. uri nost! Vojna vihra nas je dvignila it j*vno telovadbo dijakov in dijakinj pod domov mirnega, a iskrenega dela v Aa£^ v.°?stvoj?* Na Bporedb? j° *t i ^~i«jk Lj.^. i * • i • i matičnu te ovadba, oro U a telovadba dežele strelnih jarkov, luže in krvi, | vrrf+ ZLZZ „i„ tne dijaške V>, stojišče ton te vrsto :.-K.i kuhinji i k mnogoba ' žbi odboj ola v Kranju. -zniški uradnik izginil. Žele/ ni poduradnik Rudolf Kosmač, nameščen v skladišču na mariborskem Klavnem kolodvoru, je od ncdelc zvečer neznano kam izginil ter ni nobene* \ ga sledu za njim. Doma, v Račjem, kjer stanuje njegova družina, se je kakor navadno poslovil od svoic žene in perero otrok. Sumi se, da se mu je pripetila kaka nesreća. Kosmač je velike postave, 42 let star, rujavili brk ter je narodno gospodarsiua. — Ukinjenfe brzovlakov. Zadnje dni so novine prinesle vest, katero je cela naša javnost sprejela upravičeno z veliko nevoljo. Vest se tiče železnične-ga prometa. Med Prago in Trstom ter med Prago in Zagrebom so bili že dalj čas v prometu brzovlaki. ki so vozili rrikrat na teden v obeh smereh- Po vojski so dol2:0 časa vladale kakor drugod v na^Iedsrvenih državah, tako tudi pri nas, naravnost žalostne prometne prilike. Za bližnji promet je konečno se >Io. V daljnem prometu pa ie zadelo vsakogar, ki je moral na pot v inozemstvo, naravnost strašno, ker je bilo treba presedavati celo za razmeroma kratke razdalje po cele dneve v vala. Bilo je pravo trpinčenje potujo-1 občinstva, ki je trpelo izgubo denarja, časa in zdravja. Poleg tega so praznovati tiste čase zlasti na način mejah pregledoval ni organi raznih vrst nravcate benifice v gn&vljenju potnikov. Verižniki pa so bili pri vsem tem le prevečkrat uvodniki. Vse se Je oddahnilo, ko se je izboljšal promet in smo tudi v naše kraje pred vsem po zaslugi Cehov, dobili lepe in dobre zveze z brzov'iki. Nekaj časa je šlo tudi preko nažih mej precej zadovoljivo. Kma-ln pa so rricele velike zamude pri teh brzovlakih. Na severni in Južni naši : se je začel uveljavljati iblagodej-rd< vpliv različnih obmejnih organov. Zaaaobde po eno. dve, tri ure so prišle na dnevni red- Za poslovanje teh oblastvenikov, ki širijo žalostno savo o naših razmerah dannadan po celem svetu, ni bil čas nikdar predrag. Prišlo je zadnji teden tako daleč, da so vlaki zamudili po pet ur. Ne vemo, čigava briga bi morala biti pri nas, da bi se bilo naredilo konec tem nevrednim razmeram. Dejstvo je, da se to ni zgodilo in da nas je zadela pred vsem svetom sramota, da je moralo inozemstvo poseči vmes ter ustaviti promet z brzo-vlaki. Ob času, ko čitamo, da se vsepovsod izboljšuje osebni promet z uvajanjem novih brzovlakov in celo Avstrija, ki večno trpi pod pomanjkanjem premoga, uvaja nove ekspresne zveze, Kno morali doživeti pri nas ukinjenje edine dobre zveze, katero smo imeli z inozemstvom. Kako stojimo pred velikim svetom? Kdor resnično ljubi svojo domovino, mora globoko obžalovati, da je moglo priti do takih dogodkov vsled bagatelnih dnevnic, za katere menda pri celi stvari gre. Kakor smo poročali, se 39 promet z brzo vlak i že zopet vpo-stftvil, madež pa je ostal. Dolžnost vseh naših javnih faktorjev je, da se zganejo in pazijo za bodočnost, da ne doživimo več tako grdih polomij. Čas je tadi, da se prerinemo do malo več zraisla za svoj dober sloves. Naše carinarstvo je že v blagovnem prometu le predaleč žalostno zaslovelo. Res odveč je bila zadnja benifična predstava v osebnem prometu. Sneune uesfi. V Lfabijant. — Protisrbska in proti državna agitacija sc vedno bolj širi tako da moramo domnevati, da jc v tej agi< taci j i že res sistem. Kdor v zad* n;em času zasleduje politiko nr«še klerikalne stranke, se ne bo čudil, da stoje na čelu te aqitrcne r>o naj* več somišljeniki in sorrušljenice SLS. Tudi pri zadnjih občinskih h v Ljubljani so klerikalni pristaši operiral! s protisrbskimi in proti državni mi gesli. Ena najagil* : ej Uenkainft agitatoric je Sila vpokojena delavka tobačne ttovar« ne Eva Mihevc, stanujoča na Veli* kem S^radonu št. 6. Ta ženska je hodila okrog ter javno govorila J ju* dem tako4e: »Srbi so umazanci. .Ne potrebujemo teh ušivcev, Ka* rel naj pride nazaj!« Oseba te agi* tatorice za nas ne nrihaia v poštev, ker vemo, da je bila v to nahujska* 6. maja 1921. smo to storili zaradi tega, da opo* zorimo merodajne oblasti na d^j* stvo, da so protidržavni hujskači vpregli v svojo službo celo neuke ženske, ker se zavedajo, da se fana* tiziranih agitatoric naj lož je in naj* uspešnejše poslužujejo za protidr« žavno propagando, ker jih oblasti ne bodo zasledovale. Nismo prija* telji politike železne pesti, zdi pa se nam, da je vendar že skrajni čas, da bi naše oblasti s primerno ener* gijo nastopile zoper državi sovraž* no gonjo, ki se je v zadnjem času tako silno razpasla v prvi vrsti pač zaradi tega, ker so te oblasti doslej postopale proti vsem prevratnim življem naravnost z rokavicami. T"e popustljivosti mora biti enkrat ko* nec, sicer bo mislil že vsak pote* puh in vsaka vlaČuga, da sms ne* kaznovano blatiti našo državo ter UfSaUi &coti srbskemu delu našega smo zvesti prisegi, delati za svoj narod in ga voditi do onega cilja, ki so nam ga stavili naši veliki predniki. Zato se obračamo na vse rodoljubne someščane j ne in kreditvne zavode in vse dru* ge podjetnike, naj žrtvujejo revnim visokošolcem, ki trpe veliko pomanjkanje v vseh potrebščinah. V ta namen pojdejo v soboto 7. t. m. popoldne akademiki po vseh trgo* vinah, zavodih itd. z nabiralnimi I imel pri sebi 500 K. polarni nabirat prispevke. Vsa ime* j — JDS električna zadruga v SiškL na darovatelje v se bodo objavila v j Na dopis »Jugoslavije* z dne 5. t. m. časopisju. V nedeljo 8. t. m. dopoL ; P°d zsrorajšnjim naslovom se nam podne bo cvetlični dan, ki ga prirede j roča: Zadruga ni nikaka politična in-akademiki sami v spremstvu lasih i f**"0*1*' , temveč gospodarsko pod- dam. Istega dne - v nedeljo 8. t. j ^J^lZT S° ^-u^iiu _ 5 , 0 m JA delujeio še danes pripadniki v Šiški bi- m. — zvečer ob 8. se vrši v ta na* vajočih politjčnih strank. Delovanje v men v dram. gledališču predstava j zadruKi ie bilo mirno do časa, ko ie zelo zanimive m velike moderne vstopil v nadzorstvo Orehck. Ta je pri- drame »Borba«. S tem se za nas žrtvujejo gled. vodstvo in naši čel iz strankarstva rovaremc, misleč na ta način spraviti trud dela ljudi, ki igralci, ker čisti dobiček te predsta* , so se dve leti brezplačno žrtvovali za ve je namenjen »Podp. društvu ju* j prepotrebno napravo, pod svoj klobuk, goslov. akademikov v Ljubljani«. I Na zadnjem občnem zboru je bila bi-Zavedajte se tudi vsi someščvni in lanfa ustavljena od Zveze slov~ sodržavljani naše velike misije, ki i z^dru^ je zafru2a včl™] i od večine članov sprejeta, kljub ugo-nam jo nalaga bodočnost našega | naroda! — Brez mladine — ni bo dočngsti! — Podporno društvo ju* goslov. akademikov v Ljubljani. — Občinske volitve. Dne 3. t. m. so se vršile občinske volitve v okrajnem glavarstvu ljubljanska okolica. Volilo je 36 občin 622 od* bornikov. Dobili so: JDS 15, SLS 295, SKS 203, NSS 8, JSDS 65 in komunisti 36 odborniških mest. — Izid občinskih volitev v političnem okraju Slovenj gradeč: Volilo ie 40 občin, 632 odbornikov. Dobili so: JDS 46, SLS 338, SKS 92, NSS 14, vorom Orehka. Navzočim članom so se ugovori Orehka proti bilanci od točke do točke pojasnili. Načelstvo in bivše nadzorstvo ie izjavilo in izjavlja, da se revizije ne boji. Zakaj ni bil Orehek izključen na občnem zboru, odgovarjamo, iz enostavnega razloga, ker ima po pravilih zadruge o tem sklepati načelstvo. Razloge, zakai ie bil izključen, smo navedli že v zadnjem dopisu. IVo-ti sklepu načelstva ie bila dana Orehku glasom zadružnih pravil prosta pot pritožbe na izredni občni zbor. Zakaj tega ni storil, bo sam najnolie vedel. V pomiricnie članstva že danes iziavlia-mo, da so vsa Orehkova natolcevanin JDSD 142 odborniških mest. Vo* ! brez vsake podlage in se bode tov nai- litve v dveh obmejnih občinah so bile vsled še nedoločenih mej pre* ložene. Včeraj, dne 5. t. m. je volilo 31 občin 496 odbornikov in sicer v političnih okrajih Krško, Konjice, Ljutomer. Črnomelj, Novo mesto. Radovljica in politična ekspozitura Mozirje (okraj Ce-Ije). Dobili so: JDS 16 odbornikov, SLS 257, SKS 132, NSS 9, JSDS 19, komunisti 11, neopredeljeni 4, skupaj 4-48. Neznani rezultati iz dveh občin (Cerklje in Slabtinci) ki volita 48 odbornikov. — Kaznovanji državi nevarnih demonstrativnih dejanj. Dne 4. maja t, 1. je dobila moč ta-le naredba: Vsako javno zasmehovanje, zasramovanje in omalovaževanje države, ustave in zakonov, vojske in posameznih plemen troimenskega naroda Srbov, Hrvatov \n Slovencev, nadalje javnih oblastev in oblastvenih odredb kakor tudi vsako kazanje odpornosti in vsako ščuvanje zoper nje je prepovedano. — Dejanje .-e je javno storilo, te se jo izvršilo na obče dostopnom kraju tako, da ga je opazilo več nego dve osebi, ali če se je dejanje izvršilo pred več nego dvema osebama, kolikor ni omejeno na domačo obitelr, ali < o se je dejanje izvrMlo s tem, da se je tiskovina, drug spis, podoba, zastava ali znak razširjala ali na obče dostopnem k ratu nabila ali razstavila. — Ne glede na to, ali se morda uvede kazensko so d no postopanje, ka-zraij^jo prestopke te naredbe politična okraina oblastva, oziroma, policijska oMastva. z globo od 20 K do 10.000 K sli z zaporom od 24 ur do 8 nteseeov ali pa z globo in z zanorom oh^^m Gioba se steka v ubožni zaklad občine, v katere okolišu se jo kažnjivo dejanjo izvršilo. — Pri poverjeništvu za kmetij* stvo v Ljubljani je imenovan za viš. stavbenega svetnika v VI. čin. razredu g. Josip P e 1 k e , doseda* nji agrarni stavbeni svetnik. — Smrtna kosa. V Rimskih topli- j kraišem času izkazalo, vsaj ie Orehek ' vložil ugovor proti bilanci in sodišče t bo že potrebno odredilo. Tistikrat g. Orehek, se pa pomenimo natančneje! — Vozniki za dovazanje ma* terijala za stavbo Sokola L na trgu Taboru se iščeio. Odase sprejema Josip Turk, Vidovdanska cesta 3 (Radeckega cesta) vLjubljani. Kultura. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Petek, 6. maja: Navaden človek. PiOd B. Sobota, 7. maja: Navaden človek. Red C. O p e ra : Petek, 6. maja.- Carmen. Red D. Sobota, 7. maja: Thais. Red D. — Gostovanje *re. Trme Polakove. Za svoj jubile} je nastopila ga. Polako-va tudi v vlogi Denize, s katero je svojo karijero na na*>m odru začela. Opereta >Mamzelle Nitonche< je pri nas nad vse priljubljena, zlasti pa če igra in poje glavno vlogo ga. Polakova. Zopet je dokazala, da je nenadkriljiva Doni za in da jo njen humor danes še prav tako mlad in bogat v domiselkih, kakor nekdaj. V igri je seveda danes na vrhuncu. Občinstvo je bilo zelo hvaležno in aplavza ni bilo konec. .Tubilantka je zopot prejela več cvetličnih daril. Tudi gg. Trbuhović, Rogoz in Prat poleg g. Danila in obeh Danilovk so igraH prav animirano. Obe predstavi >Nitouche< sta bili natlačeno polni. — Pevski zbor * G las bone Matice«. Danes, v petek, dne 6. t. m. pevs-ka vaja za moški zbor ob T., za mešani ob 8. zvečer. Vsi! — Odbor. — Sokol I. otvori v nedeijo 8. maja gradbeno delo na Trgu Tabor in svečano zasadi spominsko lipo. Spored: ob 0. dopoldne se zbira članstvo in nara- cah je umrla pnsestnica ga. Uršula I ž^aj na Ledini. — Ob pol 10. v sprem-P i n t e r. v Kamniku je umrl odvetniku \ stvu godbe obhod po mestu (Komen- g. dr. Trampužu 61etni sinček Bojan. Počivajta v miru! — Reska jugosf;ov. stranka, Zagreb, Gajeva ulica 12/1. Prosim vse begunce z Reke in iz Primorja, kateri so vsled italijanske okupacije imeli škodo, da se ti takoj javiio. da se pravočasno ekega - Sodna - Dunajska - Selenburgo-va • Kongresni trg - Wolfova - ficoit-petersko predmestje - Tabor). Ob 10. na trgu Tabor nastop celotnega droetva, zasaditev lopate, spominske lipe, nagovor brata staroste. Od pol 11. do 12. koncert >Godbe strokovne zveze Jugo- stori korake za povrnitev škode. Vsaki j ^ov^kih železničariev-e na trgu Ta-posameznik ima pravico ne samo na di- j ^ _ Vabimo Sokole in Sokolstvu na-rektno storjeno škodo m tatvino, nego ] 1,1™**™ ^km™*™ a* a* * nitmi tudi na škodo, katera je vsled tega na- stala. — Iz Prekmuria- Granična četa s sedežem v Pančevi je te dni zasedla mejo od Pinc do kote 314 (Monastir), občina Hodoš. Vsled te zasedbe je naša obmejna finančna straža razrešena svoje službe. — Izpopolnitev celiske stanovanjske komisije. Za nove člane stanovanjske komisije v Celju so imenovani K. Gregorič, hišni pos., M. Cepin, uradnik in Ivo Šubic. vladni koncipist. — U deležnikom za obisk kmetijske rastave v Pragi, ki so se priglasili za skupno potovanje, je treba vndiranih potnih listov, na. kar 6e ponovno opozarja. Podrobnosti o vožnji s posebnim vlakom se bodo pravočasno naznanile. Kolikor jo znano, odide vlak iz &00-a?ad& dne 9« t m. zvečer. klonjeno občinstvo, da se z nami raduje sokolskih uspehov, da z nami proslavi zaobljubo nezlomne sokolske volje: z delom za ideie napredka, demokratičnosti, telesne in moralne izdatnosti, za vzgojo v narodni in državni misli hočemo neizprosno vpogniri vse ovire In bočomo doseči novih sokolskih uspehov na lastnem prostoru in v dogledni dobi v — rastni sokolski zgradbi. — Odbor Sokola I. in društva za zgradbo. ~Društusne oesff7~ — Dobrovoljci Jngoslovenakega pofka M. G. Tom^k se vabijo na prijateljski sestanek dne 7. t m ob 8. zvečer v gostilni Belič. Dunajska c. št 6. — Drnštvo nižjih državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani ima v nedeljo dne S. majnika v hotelu Ilirija Lai Kolodvorski ulici zi^rov&nje. Začo- . tek ob pol 3. popoldne. Pr van j a je izenačenje plač — Osrednja Zveza mirni sceiicev v Ljubljani. SirJ javnih nameščencev ima soje v sol oto dne 7. t. m. ob 6. zvečer v običajnem prostoru. — Čevljarska zadruga za I jublfa in in okolico naznanja, da se vi vi Ijo dne 8. t. m. točno ob 2. v loutsvm siji Narodnega doma njen sestanek. Prosi se obilo udeležbo. — Odbor. fl&ffr. »PROGRAM SE JE PRIČEL S POŽIGOM BALKANA.« — Trst, 5. maja. Na veliketnj volilnem shodu v glcdiijišču Ros* setti so govorili kandidatjo faši* stov. Menesini je napadal C k littija, rekoč, c1^ sedanji ministrski predsednik niti zdaleka ni doraatoi nalogam, ki jih mora z žavnik velikega naroda. Proti da* našnji vladi bodo vodi i h Isti od* ločno opozicijonalno p< liti! . Za njim sta govorila S u v i e h in Bai iielli. ki je povdarjai, da pra^ blem, ki ga morajo resiti, je t.;, dal utrde domovino in vsilijo italijansko ime tujini. Zadnji e govoril G i u n t a. izvaja, ua je on tako znan, da ne bo imel posebnega vo* lilnega govora. Moj prour^.i po* znate, to je program fašizma. Za* me posebej se je pričel p:^gram a požigom Balkana, (v skanje in krik). Neki mb ie baje hotel protestirati. Od.^ . 1 so ga iz dvorane. Potem je nadaljeval Giunta: »Danes nc gre ie za to, da izvojujemo politični boj, marveq moramo izvojevati naro Ini boj Sovražnik stoji par korakov izveri mestnega zidovja. Razširila s j je vest, da bodo na dan volitev veliki nemirL To ni res. Fašisti, ki so ua-» žali Italijo v svoji roki eno leto, jo bodo držali tudi en dan. Ako se mesto odzove našemu pozivu, bo italijansko. Odmev italijanskega po*1 raza v Trstu pa bi šel preko gorja in morja. Ne smete pozabiti, da Francija, Anglija in Jugoslavija še niso riizorožene.« (Ploskanje.) O POSKUŠENEM ATENTATU NA NAŠEGA MINISTRA DRAŠKOVICA. — d Beograd, 5. maja. Preiskava cM atentatu na ministra Draškoviča še ni dovedla do nobenega uspeha. Dosedaj se ve samo določen potek dogodka samega. »Politika« piše z ozirom na ta1 dogodek: V uradnih krogih se ie vče-; raj trdilo, da je vlada prejela gr »žilna, pisma povodom razglasitve o i *.ai pobijanje komunističnega gibanja- Isti tako je vlada dobila poročilo, di j t bilo na komunističnih tajnih sestankih v Sofiji in Zagrebu sklenjeno, da se izvrše, v Beogradu atentati na vodilne osebe. Komunisti so sklenili, da sc Izvršitjj atentata na ministrskega predsednika Nikolo Pašiča in notranjega ministra: Milorada Draškoviča, na prvega radi' tega, ker hoče posrbiti Jugoslavijo, na drugega pa radi pregan.ania komuuu stov. ZA UREDITEV PROFESORSKIH PLAC. — d Beograd, 5. maja. Povodonal ponovne predstavke sred K'ti profesorjev glede zboli gmotnega stania je minister za nro-sveto izjavil, da se bodo pri rešitvi uradniškega vprašanja posebno vpobte-*-vale zahteve profesorskega r.tanu. POTEGN1TEV KRONPKTM NOVCA« NIC IZ PROMETA. — d Beoorad, 5. maja. neT.craJna! inspekcija finančnega mI]; trstva je naročila pokrajinskim finančnim ravnateljstvom na ozemlja, kier so *c sciaf v prometu kronske ri včani po 1, 2 in 10 kron, nai se podaljša rok izmenjave za 15 dni. Zamenjava se bo vršila od 15. do 30. maja ter se bo zaključila z 31. ma em. Po preteku tega mka bo ministrstvo proglasilo te no,sanice za neveljavne._ BORZEp —d Praga, 4. maia. Dovizo. Amsterdam 2583.50. Berolin 1102.'), Curib 12d8.n0, Milan 354. Pariz 57»V0, London 290.75, Novi Jork 72-25, r.eograd 207. Bukarešta 119.37. Sofija 87.36, Dur naj 11.87. Varšava k '.agr^b 51.50, Budimpešta 31.12. Valute: nemške marke 110.25, švienrski franki 1233.50, italijanske lire 351, franeo k; franki 573.50. angini funti 288.75, arr.eriiki delarji 70.75. jMapalovensld dinarji 200.50, leji 119.37, levi B&50, avstrijske krone 11.37, poljsko rrarko 8.37. —d Curih, 4. maia, Devisoi Berolin 8.60, Holandifi 199.50. Novi Jork 506, London 2250. Paril 4k'~5, Milan 27.00, Bruselj 44.S5. Kodanj 103, Btook-holm 133.50, Kri-Hjanila 87.25, Madrid* 79.50, Bmtoa Aires 180, Praga 7^0, Varšava 0.63. Zagreb 4.05. Budimpešti 2.65, Bukarešta 9.25, Dunaj L57X, Foizoedbe. — Izgubljenih je bilo od Orkvrne uHee do glavne trafiko 2000 kron. Pošten najditelj naj jih odda v upravnižt-vu >SIov. Naroda« proti nagradi. Glavni urednik: Rasto Pustoslernšek« Odgovorni urednik; , Božidar VodeU 4. stran. .SLOVENSKI NAROD-, dne 7. maja 1921. 10J. štev. zdelujem v svoji nanovo ustanovljeni tovarni z najmodernejšimi stroji na električni obrat. V zalogi pa imam tudi po najnižjih cenah parketne deščice in strelno lepenko I. jugoslovanska tvornica „BAKULA" 3osip puh, [julijam tatai el. 22. M. Ml 513. m □IO lllllllllllli Priznano najbop : d-cemsnt je JI znamka „ Dobavlja ga franko vsaka železniška postaja. Anton Kalan, Škc i i !M!®[i3[i3[i3il3 H3[ Mesto vsakega posebnega, obvestila. Krvavečim srcem sporočava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je najin nadvse ljubljeni, nepozabni, edini sinček Otroški stolček, ki je uporaben tudi za mizico, kupim takoj. Ponudbe pod .Stolček 3123* na upravo Slov. Naroda. 3123 Proda se umivalnik, iz trdega lesa, dobro ohranjen, stelaža za jajca in note za harmonij. Ogleda se od 3—5 dnevno. Reslfefa c 24, II. desno. 3148 Eshaustor kupi Mehanična vrvarna - terilnica - predilnica Antou Šinkovec, Kranj Grosuplje. Ponudbe na tovarno Grosuplje. 3145 Za kavano v Mariboru se sprejmejo dobra blagajničarka, dva mlajša natakarja, prvovrstna kavarniška kuharica In privatna kuharica, izurjena v slaščičarskih izdelkih. Jugoslovanska narodnos1 pogoj. Nastop službe 15. t. m. Ponudbe osebno aii pismeno na: Cesta oa Rolaik 5, 1. nadstropje, Ljubljana. 3)46 Meb. vrvaraa - ter Inka • predilnici Šinkovec. Hran sprejme za takoj zprnšanesa Imriača. Ponudbe v tovarno firosuplje. 3140 Kontorif tinia lahko tudi začetnica, vešča slovenskega m neruskega jezika v govoiu in pisavi, se takoj sprejme za stavbensko pisarno. Na^l v pove upravnistvo Slovenskega Naroda. 3122 preselil danes v nežni dobi 6 let rac J nebeške krilatce. Pogreb se bo vršil v soboto, 7. t. m. ob 5. uri popoldan. V Kamniku, 5. maja 1921. Neutolažljiva: dr- Fran Trarapuž, odvetnik Mž?->_ J - z T z £-r*iž oce. man. in ključavničarstvo „JHISORJ" Montaža raznih strojev, remontaža avtomobilov, motociklov in koles (bicik-lov), poljedelskih strojev in ključavničarska dela. zaročila se sprejemajo. Odgovorna dela pod nadzorstvom ruskega inženirja. Liabljaca. ?el Sotcikova ulica. Ledina. Zahvala., Vsem onim, ki so nam ob prebritki izgubi našega nepozabnega pokojnika, gospoda godala, loke. pihala in potreb, ščine. Strune na drobno in debelo. Specijalitete: Reliancc, B ack Ends, Elite 5td. Popravila iz prve roke, strokovno in ceno. A. SfZnšič, Ljcbl-sna, Šelenburgrva ni. 6. zapite !n berite hudomušne brs&ocasnlce odvetnika v CzoricS podali toliko dokazov sožalja, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Bog plačaj vsem, ki so ga obiskovali v njegovi bolezni in čutili z nami, ko smo trepetali za njegovo življenje in je izgubili. Prisrčna hvala vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremHi na zadnji poti. tistim, ki so mu podarili v poslednji pozdrav prekrasnega cvetja in vencev, vsem, ki so mu darovali neminljivih, duhovnih darov in vsem tistim, ki so nam tako prijazno in postrežijivo stali ob strani v teh težkih dneh. Pokojnik izprosi vsem obilo blagoslova. LJubljana. 4. maja 1921. Žalnloči ostal!. Cena 6 kron, po pošti 60 v več. se v vseh knjigarnah. Dobi 258S H SUHA "ISUSS^ iieinš'ine za vsa pisarn, dela, se takoj smejme. Ponudbe z zahtevo plače pod „M. P. 310G" na uprav. Slovenskega Naroda. 3106 0* o in protje kupim v vsaki množini. Ponudbe na Viutor Horvat, Radovljica. 3084 3sčs se družabnik s ca. K 500.000 za večjo trgovino. Ccr.jene ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod „Družabnik/3092" do 8. maja. Mm Vsem znancem poročamo, da nam je 3. maja 1921 umrla naša mati, oz. stara mati in tašča, gospa a* hm) \*9 posestnica v Rimskih Toplicah. Obitelj Alojzija Pinterja, trgovca, Slov. Bistrica. , Ferdo Pinter;a, trgovca, Maribor, „ Marije Krušnih, Nemčija, Dr. Makso ftnuderl, Maribor, Marija Pintor, Ljubljana. Rimske Toplice, dne 4. maja 1921. lite $e pnlteoa to nridoa služkinja. ki zna vsa dela, tudi prati in kuhati, k majhni družini, samo 2 otroka. Nas'ov pove uprava Slov. Naroda. 3126 V Ooplati blizu poslale se da Tia-jeio oiia io polje. ff-SStSr1« tudi proda Več *e izve pri Aaf Pra-protnik, posestnika v Radovljici. 3143 Sprejme se v vseh kontorskih poslih Izvežbana pisarniška moč, zmožna slovenskega, nemškega in'hrvatskega jezika, sti -iepisja i. t. d Ponudbe na uprav. S » venskega Naroda pod .Kontor/30yti\ Kdor preskrbi mirni stranki hrez ot/ok stanovanje obstoječe vsaj iz ene ali dveh s^b za maj ali juni. Pod nagrado. Ponudbe pod .Junij 3059" na upravo Sle Naroda. Proda -p« pisalna miza, dalje miza, • 6 stolov iz hras'ove^d lesa in kuhinjska oprava iz mehkega lesa. Poizve se v Sp. Šiški, državna baraka VII, stanovanje 33. Proda se spalna sena in več drugih reči zaradi selitve. Krsni-kova ul. h, vrata 1. 3132 tf službo želi vstopiti pri večjem podjetju vpokojen komercialno izvežban Železniški ura prvovrstni tarifar. Ponudbe pod .' far 3129* na upravnistvo Slov. * Kupim A že dobre avto p ašče, velikost 7000 ali približno. Naslov pove upravi.i ivu Slov. Naroda. 3131 Pozor! Razprodalo! Proda se izvrsten šivalni stroj Slnger, 2 odeji, 6 zaves, 6 preprog. Ogleda se vsak dan od 2—3 Sv. Petra cesta 36. 3135 Naprodai kočffa, j^ko lepa, popolnoma nova, napol krita, s snemajočim kozlom, zraven tudi kobila, dobra za vožnjo in za ježo, z novim rjavim sedlom. Cena po dogovoru. Hotel Beograd, Bled. • 3123 Tnodstrupna hiša v Beethovnovi ukd v Ljub janl, p-osta davka, z vsem komfbitom nap odsj za 1,750.000 K. Na leto nosi 30.000 K. Vprašati Šterk, Zagreb, liica 71. 3133 Proda se spretna in trgovsko naol .:, sa sprege pri . Čuden, Lilia, Mmm i. 1. I J ' F 1« II p/&lo ft. Zarili 1mz :emiči ih in ru( r: Izr lakov. Centrala: Ljubljana. D. z. o-z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Mera-.!, L!ub!Iana. Telefon: 64. v sredini mesta Maribora, z večjo množino odjemalcev kakor: zavodov in hotelov. Vprašanja na Anončoi in iafor-mačni zavod .VEDE2", Jrlaribor, Slovenska ulica 6. 3141 dobro ohranjena, kompletna, naprodaj. Cena K 15.000. Naslov v anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana. 3107 rs kniiaarna na v £jnbljani Prešernova ulica štev. 7. 1 priporoča f kancclijsku konceptni, pisemski, ovitni inbarvani papir, Kasete s tfsemsklin potrjeni. trgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje, OSjemalne knjižice p%;anza,nčllih Zaloga šolskih zvezkov. Zavitke za urade v vseh velikostih. — Velika izber-- vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, paren, peresnikov, radirk, kamenčkov, tablic. črnila Itd. Jarve za šole ln umetnike. - Razglednice- pokrajinske, umetniške in narodne i. L d. — «— — * /nbnrni za slike in Oopisnice, —— poezijske knjige, - . ;3Ž- Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrs*e barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weis*;\ strojno ol^o, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to sroko spadajoči predmeti. ,MERAKL'. La!: : . , L XL'. linoleum lak za pode. ,MERAKL'. Emajla! lak. ,'AERAKL* Brunoliae. Ceniki začasno ne razloži! ^io! i 22 k vo drv ursavo: Zaadi tega, ker ni bilo zadostno Število konkurentov pri drugi ofertalni licitaciji za nabavo in oddajo 13.310 kubičnih metrov drv Komandi Dravske divizijske oblasti za ljubljansko garnizijo se povabijo interesenti, da se udeležijo polnoštevilno na dan 9. maja t 1. v pisarni intendanture Komande Dravske divizijske oblasti, kjer se bode vršila direktna ustmena pogodba. Pogoji ostanejo kakor do sedaj v veljavi. Iz kar.clarije Komande Dravske divizijske oblasti E. bro) 4316 u Ljubljani. Krasna cmete: ak i rc^roinkciia v več barvah ZNAMENITE aROEAEJEVE SLIKE USTANOVITELJA SLOVKNSKE KNJIŽEVNOST«, Visoka GQ ena In široka 55 cn fe najlepši oliras vsake slovenske hlže. Ta reoro^aIic!;a -o s^loh najlepša la na|-d07ržene15a kar lih Imamo Slovenci. Cena kron 10-— mflB. KNJIOARHU Imml * Od Celja 20 minut hoda po okrajni cesti vodeči tik ob Savinji iz Celja v Laško, leži na hrioeku r.ad cesto; krasno posestvo. Nad 100 let stara gostilna, ker tam je eden najboljših in najlepših mestnih izletov in zaradi krasnega razgleda, je daleč na okrog znana. Razven domačije, obstoječe iz 9 večjih posopij in 8 ha 20 a 94 m2 arondirane zemlje, je še 2 ha njiv in travnikov z gospodarskim poslopjem. Vsa domačija leži na griču, ki tvori južnovzhoonil del Št. Miklavžkega hriba nad Celjem, torej proti severu krita. Nižji del griča tvorijo sadonosniki in vinogradi z novo moderno vilo nad vinogradom. Višji del hriba obroblja hrastov gozd, razprostirajoč se gori blizo nad Celjem sioječ^ Miklavževe cerkve in v znožju do okrajne ceste. Pod to cesto je Savinja s plavališčem in kopališčem in tik stoječi most veže občinsko cesio, ki pelje ouostran Savinje v bližnje okolice. Tik te ceste je proga južne železnice, nad progo so deloma z vinogradi in vilami, deloma z gozdom obraščeni holmi, med temi grič z razvalinami slavnega Celjskega gTadu, za temi gozdnato višje hribovje s Tostom v ozadju. Vse to nasproti domačiji, naravnost očarujoč razgled. Hiša še nova, enonadstropna spodaj vinske kleti, v pritličju in zgoraj 12 prostorov, tik hiše gospodarsko poslopje s kletmi in stanovanjem za družino in s prostori za gospodarske potrebščine, koncem hiše senčnat gostilniški vrt s prostornim steklenim salonom, nižje taiste druga enonadstropna hiša (majerija) s 3 sobami in obokanimi kletmi, tik taiste novo zidani konjski in goveji hlev. Posestvo je pripravno za vinskega trgovca (gostilniška koncesija, spodaj kopališče, postaja za splave, 180 hI vinske posode na razpolago itd.) Posebno priporočljivo pa je za sanatorij. Še par nadstropij nad hišo, tik s1 L-Ce gospodarsko poslopje kot dependanca, v vili in vinogradniški ii'ši stanovanje za posebne obiskovalce, v majeriji in hlevih pa gospodarstvo. Cei gnč je ves dan v solncu in temperatura vedno za dobro spoznanje milejša. Vsa domačija skupaj tvoii vabljiv gaj z divnim razgledom in posebnim mirom, kei ni so=edov v bližini. Posestvo je naprodaj le narodnjakom, preje in ceneje rcflek-tantom za sanatorij. Pojasi i la daje edinole odvetniška pisarna dr. Jos. Karlovška, odvetnika v Celju. I ir+"lr,fl la tisk »Narodne tiskarne* 2a iiusecaiiii del odgovoren Valentin K onltac 6149